NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN
RLOVENSKI
LIST V JEDRUŽENIH DRŽAVAH
AMERIŠKIH«,
mm J5I30OTNSK3 PBT Ifl SHERKI
»etitn e* i m vn **m — w mm*, m i$nm — »i GIIASILO SLOV. KATOIX DEE&VSTVS M AMERIKI IN URADNO GEASH70 DRUŽBE SV. DRUŽINE Vi JDOETU; a P. DRUŽBE SV. M0H05LTS S CHICAGI; ZAPADNE SIXXV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDJNJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ p/ font Slovenian Organit*tion»l
\Mz Jugoslavije
Predrzni ponočni tatovi so neke noči ukradli zvon na Št, Urški gori, ga razbili in kose prodali. — Mati-muče-niča, ki je 14 let ležala bolna v postelji. — Smrtna kosa. — Še druge vesti.	,
VATIKAN
POMIRJA j
Priporoča, naj bi se reševali :
»
spori s razgovori.
Vatikan. — Koncem zadnjega tedna se je potom tukajšnje časnikarske službe ob- r javilo, da se je Sveta stolica t obrnila na vodilne osebnosti t "raznih evropskih držav, naj bi \ se mednarodni spori rešili ali r potom splošnega sestanka za,- -r stopnikov vseh prizadetih dr- 1 žav, ali pa potom razgovorov 1 med posameznimi državami s samimi. Nasprotno pa se pov-datrja, da se vodstvo Cerkve ni i spustilo v nikako razmotriva- t nje podrobnih mednarodnih < vprašanj in ni dajalo nikakih < tozadevnih priporočil, češ, da 1 je to zadeva, ki jo naj držlave i same rešijo z medsebojnimi < razgovori. Vatikan je intere- < tiran le v tem, da do teh razgovorov pride.
-o-
NAČELNIK "BUNDA" ZANIKA OBDOLŽBE
New York, N. Y. — Fritz Kuhn, načelnik nazijsko u- ; smerjene organizacije Nem- 1 ško-ameriškega bunda, je bil j zadnji petek izpuščen na svobodo, potem, ko je bil zanj zastavljen bond v znesku $5000. Mož je bil dan prej aretiran od detektivov v Penn-sylvaniji, kamor se je odpeljal z avtomobilom. Proti njemu se je namreč vložila obdolžba, da je ukradel iz "bundovega" fklada $14,548. Pri policijski preiskavi je odločno zatrdil, da ni resnica, česar je obdol-žen.
-o-
SESTANEK LIGE ZA IMIGRANTE
Chicago, 111. — Liga za zaščito priseljencev, ki ima svoje urade 824 So. Halsted st., bo imela v četrtek, 8. junija, svoje letno zborovanje ob 2. uri pop. v gledališču Field ^muzeja, h katere'mu je vsakdo vabljen. Istočasno bo tudi graduacija učencev razredov za odrasti e na tukaj-! šnjih publičnih šolah.
i	-o--
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Mlad tihotapec
Graničarji so prijeli na Velikem Boču nad Selnico ob Dravi 10 letnega dečka, ki je hodil čez mejo po tihotapskih poslih za nekega mariborskega trgovca. Fantek je nosil v Nemčijo tobak in cigarete, nazaj pa prinašal za trgovca petrolej in sladkor, za kar je dobival malo odškodnino. Trgovca so prijele oblasti.
Smrtna kosa
V Mariboru je umrla Marija Klampfer, zasebnica stara 80 let. —Na P obrežju je umrl Franc Černoga, čevljar star S2 let. — Na Jesenicah je umrl Albin Čop, agilen član reševalne ekspedicije v raznih težkih nedostopnih krajih Triglavskega pogorja star 41 let. — V Šmartnem pri Slovenjem Gradcu je umrla Josipina Čas, po i omače Lužnikova iz Dobrave, žena veleposestnika stara 34 let.
Kaznovane zeparice
Na celjskem okrožnem sodišču so bile obsojene 42 letna Marija Tarode iz Belic« pri Čakovcu na 1 leto 4 mesece, njena 28 letna hčerka Veronika na eno leto in 53 letna delavka Helena Hajdinjak iz Prebislavcev pri Čakovcu na eno leto in dva meseca ječe. Zasačene so bile v Laškem, ko so v neki gostilni praznile žepe raznim sejmarjem. Omejene so 'bile znane kot poklicne žeparice, ki so jih že dolgo zasledovale oblasti.
Žrtev materinstva
Dole, 4. maja. — Danes je ugasnilo življenje 54 letni po-sestnikovi ženi Mariji Flakino-vi, ki je poslednjih 14 let svojega življenja preživela sko-' raj negibno v postelji. — Živ-| Ijenje te ženske je spet en: krat silno pokazalo, koliko pretrpi naša podeželska mati, ki se vsa žrtvuje za svojo družino. Ma'rija se je poročila 21 let stara s posestnikom Faki-nom. Vzgledno sta se razumela. njuno življenje pa je bilo trdo. Saj zahtevajo naše kmetije vztrajnega dela od jutra do večera in včasih tudi pozno v noč. Oba Fakinova sta bila lep zgled žrtvovanja za napredek domačije. Družina je naraščala od leta do leta. Naše hribovske matere so največje sirote ob porodih. Manjka jim požrtvovalne in spretne babiške nege. Naše matere vstanejo prehitro iz porodniške postelje, ker jih kliče delo. Zato so lahko že v mladih letih močno shirane in jih bolezen prehitro loči od družine. Marija Fakinova je rodila vse-i Iga skupaj devet zdravih
Nova tovarna
Podjetje Ivan Bonač in sin gradi v Krškem novo tovarno za celoluzo. Tovarna bo kmalu končana in bo predana svojemu na'm'enu. V začetku bodo v tovarni izdelali na leto ckrog 6000 ton celoluze, sčasoma se bo pa kapaciteta proizvodnje podvojila.
Napad
Na Brezju pri Rogaški Sla!-tini je neki delavec napadel v orepiru 21 letnfga delavca Ivana Črešnarja iz Brestovca m-i Rogaški Slatini. Zadal mu je z nožem močno rano v levo stran hrbta in so morali Črešnarja oddati v bolnico.
Slika kaže nenavaden razgled iz zraka preko slavnih Niagara slapov. Na levi so ameriški slapovi, na desni v ozadju pa je takozvani "slap konjske podkve", dočim leti preko grmečih voda potniški aeroplan American Airliner družbe.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA*
AMERIKANSKI SLOVENEC
ŠTEV. (NO.) 1Q3. _____CHICAGO, ILL., TOREK, 30. MAJA — TUESDAY, MAY 30, 1939______LETNIK (VOL). XLVII1.
MAJ T Janez Nepomult 17	S Paškal 18	č Vnebohod ® » P Peter Cel. f 20 S Bernardina
21	N C. po Velik. 22	P Julija, dev. 23	T Andrej Boh. « S Donacijan 25	6 Gregor VII. g 26	P Filip Nerij + £i_S_Maedalena +
28 N Binkošti 2» P Matahnin 80 T Kina. grobov 31 S Kv.-Angela M,+

ov* Predlog Anglije za pakt z Rusijo tako povoljen, da je gotovo, da ga bo ta sprejela. — Pakt utegne zagotoviti < Evropi mir. — Fašistični državi obsojate zvezo kot nevarno evropski civilizaciji.
London, Anglija. — Bivša trozveza, ki je nastopala enotno ob za:četku zadnje svetovne vojne, namreč skupina treh uržajv, Anglije Francije in Rusije, pride zopet k življenju in ^ako bo ponovno upostavljeno nekako ravnotežje v Evropi glede grupacij držav. Ta vest Se -ie ugotovila koncem tedna cd raznih tukajšnjih vladnih osebnosti, ko so se te izrazile, da se je alngleška vlada končno odločila,, da bo premagala razne predsodke, vsled kate-nh se je doslej obotavljala, priti v ožje stike s sovjeti, in tako bo končno prišlo do dolgo pričakovane zveze.
Pretekli teden je Anglija stavila Rusiji svoj novi načrt za medsebojni pakt in ta se smatra tako zadovoljiv za Rusijo, da ga bo ta brez dvoma sprejela v Slavnih potezah. V tem predlogu Se priporoča medsebojna pomoč Anglije, Francije in Rusije, ako bi bila katera od teh napadena. Poleg tega pa predlog govori fcu-' ako bi se katera od teh držav zapletla v sovražnosti pri bra-11 vi kake manjše države, kateri g?rantirala svojo zaščito, bo-, lst°časno drugi dve velesili sodelovali z njo.
Kakor hitro se bo pakt podpisi. namerava Anglija poslati v oskvo posebno vojaško komisijo, da se izvršijo podrobni raz-p°Y?n Za skupni vojaški nastop, ricakuje se, da bo istočasno tu-Francija poslala tja enako ko-nnsijo, in da bo na ta način pri-tako trdne zveze, da bodo se tri velesile nastopale kot ena enota.
VoIsf°časno pa se povdarja od skl Th osebnosti v Angliji, da Po enitev te trozveze nikakor ne yomeni> da bo moralo priti do
njo*6' marveč' da se utesne z; • doseči ravno nasprotno, "i namreč , .	\.
čila	56 v°.ina prepre- ?
n»a Cistični državi boste s dob11"66 morali uvideti, da se je 1 ? °a> v kateri je vladal v Evro- 1 • no]nekak anarhizem, ko ni bilo 1 nju oblasti> ki bi preprečila ' Pade6 Sarnovo''jne roparske iz-dr^6' ^ellala in se boste morali ti ) mejVl Z0Pet ozirati na principe ;
ste h °dne morale> ako ne bo-šnih 6li izzvati izbruha splo-di r!OVražnosti. Obenem se tuna t ' bo Anglija, ko se bo Poni l-f10^11 zasigural mir, zopet bo n • SVoJ° roko Nemčiji in z ^Jq ^ravljena, razgovarjati se nih „ miren način glede nje-
zahtev.
jočiasZeUmljivo Je, da je ta bliža-lesiian^ med zapadnima ve-dovoi/ in Rusi.i° kai malo za kajti ^ Cističnima državama, bo akor omenjeno, napravil šarenj^0 11Junemu svobodnemu vse sile' Pa tudi napenjate nJem ga preprečite v zad-
svrho rn0tkU ter skušate v t0
mneni Vleniti evropsko javno
Italiji r? njemu- Tako te dni
rila, daS časopisje izraža sva-glije j, bo P°d protekcijo An-zem " f'rancije razlil boljševi-preti n Cele Evrope in, da zaciji seVarn°st evropski civili-nu. Iz Nemčije pa se na-
PRINC PAVEL OBIŠČE BERLIN
N a z i j i pripravljajo sijajni sprejem jugosl. regentu.
Berlin, Nemčija. — Nazij-ska vlada se pripravlja, da bo priredila pravi kraljevski sprejem jugoslovanskemu kraljevemu namestniku, princu Pav, lu, ko prispe ta s svojo soprogo, princezinjo Olgo, ta četrtek v Nemčijo na obisk. Njemu na čast bodo prirejene sijajne parade in v opernem poslopju se bo vršil slavnostni banket, kateremu bo prisostvoval seveda tudi Hitler, sam. Obisk bo brez dvoma imel namen, da utrdi prijateljske od-nošaje med Jugoslavijo in Nemčijo. V to svrho je napravil princ Pavel že prej obisk tudi v Rimu, da na ta način ^prijatelji Jugoslavijo z dvema državama, od katerih je ta najbolj ogrožena.
RAJŠI V JEČO KAKOR PA | V NEMČIJO
Chicago, 111. — Pred sodi-.ščem se je moral zadnj,i petek zagovarjati zaradi nekega vloma 18 letni Peter Wolf, ki je nemški državljan. Med obravnavo je povedal, da so ga starši pripeljali semkaj v letu 1929. Starši so se med tem vrnili v Nemčijo in mu pišejo, naj se tudi on povrne. Fant pa se je izrazil,' da rajši ostane v Ameriki, četudi bi moral živeti v zaporu, kakor pa, da bi šel v Nemčijo.
i-o-
PO POŠTI SE POSLAL
CHAMBERLAINU Edinburgh, Škotska. — Svojevrstnega načina se je poslu-žil neki vojni veteran, da' se zasigura gotovega sprejema pri min. predsedniku Cham-berlainu., ko se je zadnji petek nahajal ta na obisku tukaj. Iz samega sebe je namreč napravil "poštno pošiljko" in njegovi tovariši so plačali po-: štnine okrog 12 centov za vsa- -. ko miljo ter ga odposlali iz . poštnega urada v palačo, kjer . je stanoval Chamberlain. Na-) men tega trika je bil, da mož t predloži ministru. zahteve ve-! teranov po višji pokojnini. To 3 daj Chamberlain je odklonil, . da 'bi "odprl" to pošiljko in moža ni sprejel, češ, da je preveč zaposlen. Ta metodia pošiljanja ljudi po pošti je sicer nenavadna, vendar v An-L gliji povsem zakonita in pošt-ni urad celo pošlje .posebnega uslužbenca,da dostavi "pošiljko."
--o——
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na- i
foče!
.. ... !
sprotno sliši, da je ta podvojila svoj pritisk na Japonsko, da jo pridobi z zvezo z obema fašistič-I nima državama.
POGLED NA NIAGARA SLAPOVE
NA ZNANJE NAROČNIKOM /
Zaradi narodnega praznika, v Kinčanja grobov, ki ga obhajamo ta torek, ne bo izšla sredina številka našega lista.
■	V
PO KALSVETV
—	New York, N. Y. — Ob navzočnosti papeškega legata, treh nadškofov, 42 škofov in okrog tisoč duhovnikov, je bil v torek zadnjega; tedna slovesno ustoličen tukajšnji novi ■nadškof F. J. Spellman. Prisoten je bil tudi nadškofov oče, ki je bil gotovo eden najbolj srečnih med udeleženci.
—	New York. N. Y. — Ob neke'm' govoru se je tukajšnji senator Wagner izrazil, da je dobil navdihnjen je za svoj delavski zakon, ki je bi! od kongresa sprejet, iz raznih pa-peških socijalnih naukov in enciklik. Zanimivo pri tem je, da Wagner sploh ni katolik.
—	Cleveland, O. — V dnevih od 12. do 14. junija se bo vršilo v tukajšnjem mestu zbo. rovanje Katoliške r-ocijalne akcije, pri katerem bodo raz- 1 nih govorniki podajali mnenje za rešitev socijalnih in gospo- y darskih problemov.	V
—	Varšava. Poljska. — Pa-	v pežu Piju je bila poslana proš-	1 nja, naj se bivša poljska kra-	[ Ijica Iledviga. soproga kralja	( Ladislava, proglasi blaženim.	1 Prošnjo je podpisalo 40,000	s Poljakov. '	i
-o——	1
SMRT POBRALA DR. MAYO
Chicago, 111. — Zadnji pe- 1 tek zvečer je preminul v tukajšnji Mercy bolnici slavni . zdi-avnik dr. Chas. II. Mayo, in sicer na posledicah pljučnice, ki ga je napadla teden prej. Pokojnik, ki je dosegei starost 73 let, je postal slovit ne samo po Ameriki, marveč po celem svetu, po svoji kliniki, ki jo je ustanovil in vodil s svojim bratom-zdravnikom', ; Williamom, v Rochester,Minn, i Oba brata sta si pridobila slo-: ves, ko sta tisočerim pomagala j do zdravja s svojo izredno
-	izurjenostjo, pred katero so
-	imeli zdravniki sami po celem svetu spoštovanje. Poleg tega sta se odlikovala po veliki človekoljubnosti in sta mnogim
WREDBA PROTI SV^PISMV
rerski obredi prepovedani na radio v Nemčiji. — Okrni-tev pravic prodajanja sv. pisma.
Berlin, Nemčija. — Dve odredbi nazijskih oblasti, izdani te dni, pomenite nov pritisk proti svobodnemu verskemu izražanju. Ena odredba prepoveduje oddajanje verskih obredov potom radio, druga pa preprečuje neovirano prodajanje sv. pisma.
Razne cerkve, katoliške in protestantovske, so se doslej posluževale radia, da so prinesle svoja cerkvena opravila v domove bolnikov in drugih, ki niso mogli v cerkev. Vlada je to zdaj ustavila s pojasnilom, da je radio državna last, država pa ni cerkvena ustanova, da bi propagirala bogoslužje. Kakor ob podobnih drugih slučajih, je tudi ?,daj ostal vsak protest brez-ispešen.
Odredba proti prodajanju sv. )isma pa se glasi, da se sme ta cnjiga v naprej prodajati samo i takih trgovinah, ki imajo v za-ogi izključno samo verske knjige. Takih trgovin pa je v Nemčiji skrajno malo. Ker bodo sme-e splošne knjigarne prodajati 5v. pismo le z izrecnim dovoljenjem, se bo ta knjiga v naprej le težko dobila.
--o-
BANKIRJI SE BODO BORILI
Peoria, 111. — Na zborovanju zveze illinoiških bankirjev, ki se je vršilo tukaj zadnji petek, je eden govornikov pozival na odločilni boj vseh konservativcev proti "socijali-stom", kakor je naziva! Roose-veltovo administracijo v Wash-ingtonu. Prihodnje leto pri volitvah, je povdarjal, da se bo moralo to odločiti.
revežem odpustila račun, ko ga niso mogli plačati. Pokojnik se je nekoč izrabil, da cilj, po katerem stremi, je ta, da bi mogel tekom svojega življenja olajšati čim največ telesnega trpljenja.
Zvon so ukradli	o
Št. Urška gora, 4. maja. — r Romantična gorska cerkvica jv. Lenarta (816 metrov), edi- 1 na podružnica male gorske fa- i re svetega Urha (št. Urška go- i ra) nad Cerkljami, je v noči .1 od 1. na 2. maj bila na drzeri 1 in nenavaden način oropana T edinega zvona, ki je še ostal ^ izza svetovne vojne. Zvon je 1 iz leta 1797 in je bil težak ' okrog 120 kg.	1
V torek 2. maja popoldne je ^ ves prepoten in zasopljen pla- ' nil v župnišče na Št. Urški gori oskrbnik cerkve sv. Lenarta z neverjetno novico: "Gospod, naš zvon so nam no-coj ukradli!" Župni upravitelj ; je takoj obvestil orožnike v ' Cerkljah, sam pa je z oskrbni- : kom Jagodicem Francem od- : šel iskat sledi za tatovi. Takoj na Št. Urški gori sta našla prvo sled: pri posestniku Jagod,icu Andreju je v isti noči izginil voz samotež (kimpež), ki so ga tatovi mimo vasi najbrž kar nesli, potem pa vlekli nroti S'v.'Lenairtu. Cerkev sv. Lenarta leži na samoti v strmi senožeti. Tatovi so voz pustili ob vznožju, šli in vdrli v zvonik, odvili, deloma polomili zvonove vezi, zvon pa z vrvjo vred vrgli iz zvonika in ga vlekli ali valili po strmi senožeti do voza. Od tam naprej malnjka sled, ker je bila tatvina. žal, prepozno opažena. Dokaj gotovo pa' so zvon odpeljali samotež proti Kamniku skozi Sidrož, kjer je pri hišni štev. 1, po domače prj Zg. Bundru, v isti noči domači pes nenavadno lajal in — izginil.
Tatove so izsledili v Št. Vidu v zvonarni, ko so mislili bron prodati. Zvon je razbit.
a-
otrok. Pri poslednjem, ki je prav zdaj zapustil dolsko ljudsko šolo — to je bilo pred 14 leti — se je tako močno prehladila. da je začela hirati in je morala v posteljo. Išiaa jo je začel trpinčiti zaradi prehladov v porodniški postelji. Nič več ni mogla iz postelje, vseh zadnjih 14 let je pretrpela v bolniški postelji in se je zdaj vdano in mirno poslovila. Fakinovi otroci so vsi lepo vzgojeni in nekateri že v dobrih službah.
-_n__
Stavim, da bi že danes ne bilo več Jugoslavije. Dobra poteza je bila, da je prišlo med Srbi in Hrvati do nekega spo-razumljenja, in če bi bilo še tako klaverno, ampak pripomoglo je to, da niso kar "marširali", in druga poteza srbske diplomacije je bila, da ni zaupala demokratičnim državam, ker bi bili zopet od vseh strani kar — marširali.
Ampak naslanja se ta srbska diplomacija na os Berlin—Rim, in tu so najbolj glasni razni kritiki. Le počasi tudi pri kritiki. Ko bi se bila ta srbska diplomacija postavila zoper to os na zadnje noge, bi danes, — tako lahko vsakdo vidi — ne bilo več nobene Jugoslavije, ampak ta — recimo — vrlo pretkana srbska diplomacija je bila tako sposobna, ne morda slaba, da se je navidezno približala in približuje se še ti prekerni osi, in tako je srbska diplomacija potegnila kapo čez glavo nemškim in rimskim diplomatom in se je s tem še obdržala. To je pa glavno pri vsaki diplomaciji, da nekaj obdrži, ker izgubljeno se težko pridobi nazaj, kar se najbolj vidi zopet pri vrlo slabi češki diplomaciji.
Ali bo ta srbska diplomacija Jugoslavijo rešila? Danes nihče ne more odgovoriti na to vprašanje. Dogodki se kar prekucavajo. Ce se ohrani mir, je srbska diplomacija Jugoslavijo rešila, to je danes že gotovo, ako pa pride do spopada, in spopadli se bodo vsi, to kažejo vsa znamenja pri silovitem oboroževanju, potem je enako gotovo tudi to, da Jugoslavija z orožjem ne bo šla ža os Berlin—Rim, z orožjem bo šla, ali vsaj Srbi bodo šli, zoper to os, in če pod-ležejo, bo podlegla tudi Anglija in Francija in Rusija. Srbska diplomacija je edina slovanska diplomacija.
Srbska diplomacija
Strokovno bi mogel o diplomaciji pisati pač le kak poklicen diplomat. Dokler pa je diplomat, bo težko pisal, ker bi ogrožal diplomacijo. Pravijo, da je tehnika diplomacije v tem, da diplomat pove, ako kaj pove, kar ne sme in noče povedati, in molči o tem, kar bi imel povedati, ako bi ne bil diplomat. Ce jaz ali kdo drugi piše nekaj o diplomaciji, to ni nobena diplomacija, je le nek oris tega, kar se pri diplomaciji na zunaj in v poteku dogodkov prikaže, pojavlja.
Jan Masaryk, bivši češki poslanec v Londonu, je pred dnevi v Los Angelesu povedal, da mu je Chamberlain pet dni pred Muenchenom in pred češko polomijo povedal, naj Čehi mobilizirajo, ker Anglija in Francija jim priskočite na pomoč. Kako je potem bilo, veste. To je bila slaba in usodna diplomacija od češke strani, ker je ta češka diplomacija zaupala besedi, katero so že po par dneh snedli.
Ne bom presojal diplomacije glede moralne ali nemoralne strani. Ce diplomat da besedo, pa jo sne, je morala revica, slaba in pomanjkljiva diplomacija pa je, če diplomat diplomatu na besedo zaupa, verjame. Za to gre.
Diplomati se ne rodijo vsak dan, in se niti ne rodijo, ker je treba za bistro diplomacijo šole in izkušenj stoletij, in več jih je, tem boljše. Tudi pri diplomaciji so Slovani zelo na slabem, nasprotna trditev bi bila glupost. V Rusiji je bila diplomacija večinoma v tujih rokah, in je še bolj zdaj: Stalin sam, bivši Litvinov, sedanji Molotov je le figura Stalina . . do 90 odstotkov je tujcev, pravi Slovani kar izginejo. Poljaki .. hm? Saj še niso imeli države, ko se je pretkana diplomacija v modernih časih razvila. Odkod naj vzamejo diplomate? Cehi? O Benešu so trdili, da je vrlo prebrisan diplomat. Mogoče je bil tu in tam. Polom države priča, da ni bilo diplomatov.
O Bolgarih ni pričakovati, še danes jih vodijo tujci in jim diplomacijo le narekujejo. Slovenci in Hrvati izginejo, ker nikoli niso imeli prilike, so bili le igrača v tujih rokah. Ostanejo le Srbi,, in o srbski diplomaciji pišem. Ka-k.-vr kaže zgodovina, tvorijo Srbi izjemo tudi pri diploma ciji. Uspehe lahko kdo presoja tako ali tako, ampak edi-nole Srbi so si mogli razviti nekaj diplomacije, ker so bile razmere prekerne, in so bili Turki od nekdaj prebrisani diplomati. Pa so jim Srbi le večkrat znali potegniti kapo čez glave. Paša, kateremu so rekli "srbska majka", je najboljši vzgled za uspeh srbskih diplomatov. V teku časa so Srbi prišli do neke države, in tudi do — diplomatov. Tožijo in tarnajo in se pritožujejo, da je tudi v Jugoslaviji diplomacija v srbskih rokah. Kako ne? Odkod naj vzamejo Slovenci ali Hrvati diplomate? Priznam, da je bila diplomacija vsa le — srbska diplomacija, dasi bi sam rad imel — jugoslovansko diplomacijo, pa mora najboljša želja ostati le želja, ker diplomatov ni mogoče kar skozi streho pricoprati.
Silni kritiki je bila ta srbska diplomacija izpostavlje- j na _ opravičeno, morda tudi neopravičeno — in je izpostavljena prav zdaj, ampak kritika je od strani in iz krogov, ki ne morejo imeti niti sposobnosti, da bi diplomacijo kritizirali, ker pač ti krogi niso diplomati, dočim se mora Srbom priznati, da so imeli in imajo diplomate, in med Slovani da so edini, ki imajo diplomate.
Od vseh strani kritizirajo to srbsko diplomacijo in z diplomacijo gre politika v Jugoslaviji. Najmanj more biti srbska diplomacija ali politika brez hib. Ali je bila res Srbska diplomacija kriva, da je prišlo do razmer, kakršne so danes, si jaz ne upam presoditi, drugi pa, kakor hočejo. Faktično je Jugoslavija obkrožena. Hitler, Mussolini z Albanijo, Ogrska, Bolgarska. Grki so mačke, Turki le Turki, Rumunci pa ne pomenijo dosti. Ce bi hoteli, bi Jugoslavijo stisnili, kakor se stisne kaka limona. Takega obkroženega ozemlja niti najbolj zedinjena Jugoslavija ne more braniti, in če bi imela najboljše vojake in najmoder nejše orožje. Ampak čemu se ta srbska diplomacija ni naslonila na — demokratične zapadne države? Tako kri čijo. Cemu ? Cemu? Ali naj bi Srbi sledili Cehom in zaupali na besedo, ki je bila danes dana, jutri pa snedena?
Amerikanski Slovenec i
jPm in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene : list v Ameriki.	Newspaper in America*
Ustanovljen leta .1891.	Established 1891.
Izhaja Tsalc dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday. Mon-fleljkov in drlfvov po praznikih,	day and the day after holidays.
Maja In tiskaž	Published by:
PDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
NaaldV uredništva In uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina;	Subscription:
Za CS16 leto	, ,..,, —.$5.00	For one year--------$5.00
Za pel leta ,., ■ ■ - - - ■ - 2.50	For half a year------2.50
ga četrt leta____.___1.50	For three months-------------. 1.50
£a Chicago, Kanado in Evropo: — Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto__»O	For one year —------$6.00
Za pol leta ■	3.00	For half year--3-00
Za dettt fek__________1.75	For three months-----. 1.75
Posatfteina žtevjlka ..................3C	Single copy ------------------------- 3c
Dopisi VirfhWga pomena za hitro objaTO morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan In pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je £aS do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, ntlder the Act of March 3. 1879.___
J. M. Trunk:	p i t
gtran Ž
Iz srca moramo čaptitati nad vse požrtvovalni materi, ki je toliko žrtvovala in sodelovala pri vzgoji otrok. Take matere so redke, toda slavne. Zato storimo vse, kar je v naši moči, da jim ta dan izkažemo svoje priznanje z veliko udeležbo. — Ker je to čast tare in naselbine, naj bi se katoličani odzvali tako, da se udeleže sv. maše, kakor tudi obeda, ki se bo vršil takoj po končanem cerkvenem opravilu. kakor je zgoraj omenjeno. Vstopnice se bodo lahko dobile poprej, pri naših znanih ljudeh, kot je že to navada. — Dan nove maše je bil za na,še ljudi še vedno dan veselja in radosti. Tako, ne samo upam, ampak sem prepričan, se bomo imeli tudi na sedanji novi 'maši.
A. Grdina
-o-
LEPO POČAŠČENE MATERE
Indianapolis, Ind.
Čast,mi je, da predstavim slovenski javnosti v Ameriki člane dr. Najsv. Imena v fari sv. Trojice, v slovenski naselbini v Inclianapolisu. — Pred par tedni so se člani društva, možje in fantje pomenjli z g. 1; župnikom, da bodo napravili, p katoliškim materam "suprajz" v za Materin dan. Razposlali so n nekaj žena in deklet, katere -so povabile katoliške žene in 1; matere, da pridejo za Materin 1 dan po sv. maši v cerkveno v
-	dvorano. Temu prijaznemu s
-	vabilu smo se skoro vse odzva- -
-	le. V soboto smo šle k spovedi, i v nedeljo pa k sv. obhajilu in e po sv. maši v cerkveno dvora-
-	no. Kako smo bile presenečeni ne, ko smo po hodniku in v
-	kuhinji videle,kako so se mož- *
i
je in fantje sukali in hiteli kot ^ za stavo. Oblečeni so bil kot ^ kuharji in strežniki elegantnih hotelov in restavracij, v j lepih belih uniformah. Ko smo ^ pa stopile v dvoratio, smo videle dolgo belo pregrnjeno mizo, vso obloženo z okusnimi jedili. Za okras so pa bile na mizi pestre cvetice, v lepih ' vazah. Moški so nam najprej servirali kavo, ki je bila zelo okusna in je tako lepo dišala, da sem jaz popila kar dve skodelici. Rada bi bila vprašala, kdo jo je skuhal in kje so jo kupili, pa se nisem upala. Nisem hotela, da bi mi kateri očital, češ, kuharica si, pa ne znaš dobre kave skuhati.
—	Pozneje sem izvedela, da je kavo skuhal Mr. Frank Velikan, ki zna vse. Hvala mu!
—	Za kavo so nanosili na mizo potice, ki so bile silno okusne in smo z veseljem segale po njih. Napravil in napekel jih je naš slovenski rojak pek Mr. John Dežeian, katerega zelo priporočam slovenskim gospodinjam. Hvala mu! — Res, kdo bi si mislil, da znajo
tudi moški napraviti tako do-
%
bre potice.
Vsa čast vam možje in fantje. Žene se vam iz srca zahvaljujejo in stalo vam hvaležne za vaše priznanje in spoštovanje. s katerim ste nas počastili za Materin dan Mnogo ste žrtvovali, da ste vse tako lepo skupaj pripravili. Kar I nič se ni poznalo, da ni bilo
ŠE ENA NOVA MAŠA v
CJ
Cleveland, O. ^
Srečna mati — srečen sin! — ' Tako bi se imel glasiti naslov ^ tega dopisa, katerega namen je, ^ da vam naznani veselo vest, da bo fara sv. Vida zopet imela no- q vomašnika v osebi Franka (Rafael) Stražišarja, brat Pavel-Henrija, ki je imel novo mašo j v cerkvi sv. Vida 22. maja leta . 1932.
c
Sele pred kratkim se je izve- . delo, da je bil semeniščnik Stra- ^ žišar spoznan vrednim in zmo- £ žnim postati duhovnik, zato je ^ pa tudi zelo malo časa na razpo- ^ lago, da se dovolj pripravimo na ^ zopetno veselo praznovanje no- ( ve maše, ki se ima vršiti v nedeljo 4. junija in je ta dan tako- f rekoč že pred durmi.
Dovolite dragi bravci, da na -kratko opišem to srečno mater j in njene sinove. Da bomo vedeli , bolj ceniti to zaslužno družino, | zlasti pa še mater, ki je že dolgo i let vdova z veliko družino in . drugače brez denarnih sredstev. Toda, do duhovske ceste pač ne pelje pot denarja, pač pa pot požrtvovalnosti in dobre volje. Radi tega bodimo pozorni na ta do-■ godek, ki ga nam mati sama po-; ve:
i Moj mož Jakob je umrl leta j 1918 za influenco. Doma je bil 5 iz vasi Stražišče, fara Begunje pr Cerknici. Jaz sem se poprej pisala Sebal in sem doma iz • Predzida. Poročila sva se v i Wimber, Pa., kamor smo dospe-- li iz domovine leta 1903 in sicer l v Lidell, Pa.,v premogarsko na-j selbino. Osem otrok je bilo rojenih, razen Pavla vsi v Ameriki; Mary, Joseph in Anna dvojčki, Rosie, Frank, Barbara t6r Aleksander. Dve hčeri sta pri ses-!-! trah in sicer se ena nahaja v slo-
enski fari sv. Jurija v So. Chi- , agi, druga pa pri fari sv. Ste- t ana v Chicagi. Sin Rev. Pavel- ] lenry OFM. se nahaja v North i Carolina in je obljubil, da se deleži bratove nove maše. No- ; e maše se bodo udeležili tudi vsi stali bratje in sestre ter vsi so-odniki. — Zelo me skrbi, je za-rjevala vsa zaskrbljena mati, :ako bom zamogla sama, osam-jena preskrbeti za tako svečano ipravilo, da bi bili povabljenci n da bi se tudi v drugem oziru rse tako izvršilo, da bi se skla-lalo bogoslužju in bilo v zadovoljstvo ljudem in novomašni-cu. — V teh skrbeh je mati te-cala sem in tja in prosila, kakor la mora ona sama biti za vse to xlgovorna. Velika materina ;krb je bila olajšana, ko je bilo s posredovanjem Rt. Rev. B. J. Ponikvarja preskrbljeno, da se bo vršila prva s.v. maša v nedeljo 4. junija na hribu Lurške Gospe (Providence Heights). Po opravilu se bo pa vršil obed udeležencev in gostov v spodnjih cerkvenih prostorih cerkve sv. Vida. Vstopnice za banket so na prodaj pri knjigarni Mr. Jože Grdina in v Novak Confectionery.
S tem je za enkrat na kratko povedano kedaj in kako se bo vršila nova maša in praznovanje. Da se bo vršila nova maša na zgoraj omen jenom kraju to iz tega vzroka, ker je bila za to obljuba narejena že enkrat poprej.
Novomašnik Frank Rafael Stražišar je bil rojen 27. januarja 1914 v Lyde'll, Pa,, ki spada pod slovaško faro sv. Jožefa. Študiral je pa pri slovenskih oo. frančiškanih v Le-montu in bil v nedeljo 28. maja posvečen v duhovnika. »
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOllghS
poleg ženskih rok. Vse je bilo pripravljeno kot bi kuhale iz-vežbane kuharice in servira-no, kot bi servirale izučena dekleta. Kdor reče, da moški ne znajo kuhati in streči, naj bi bil prišel omenjeno nedeljo k nam, pa bi videl. Kako z veseljem smo se vsega poslužile, s čimer so nam moški postregli. — Pri nas je sedel pri mizi tudi naš g. župnik Rev. Father Bockho'lc!, Rev. Father Haartman in še en drugi duhovnik, katerega je poslal tukajšnji mil. škof, ki sta z g. župnikom imela lepe govore za vse, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Prav dobro sino se imele in vesele smo bile, da smo skušaile celo zapeti. Me nim pa, da smo preveč orehove potice pojedle, da nam petje ni šlo kot smo želele. — C. g. župnik so zaključili zaju-trek z molitvijo, nakar smo se razšli na svoje domove.
Možje in fantje, še enkrat vam vsem najlepša hvala za vse, Bog va'm plačaj! — Naj še omenim, da sta bila pred kratkim pri nas Mr. in Mrs. Salomon iz Clevelanda in Mrs. Sedej. Obe ženski sta članici Slovenske Ženske Zveze. Hvala za obisk! Oglasila sta se , pri nas tudi Mr. in Mrs. Erjavec iz Jolieta, 111. —Tudi njima hvala za prijazen obisk.
—	Vabim vrle slovenske rojake, da nas v letošnjem poletju pridejo obiskat, kot je bilo to v prejšnjih letih, da se skupno nekoliko poveselimo.
—	Pozdravljeni.
Naročnica
-o-
KOLIK JE BIL STARI RIM
Vprašanje, kolik je prav za prav bil stari Rim, ni od danes, marveč so se s tem pečali že dav-' no. Pač pa so to vprašanje letos, j ko Italija obhaja nekako Avgu-stovo leto, v Italiji mnogo bolj obravnavali. Zadnji čas se je s ' tem zlasti ukvarjal italijanski zgodovinar Lugli, ki je nekako ' izračunal, da je Rim v času prvega krščanskega cesarja Kon-1 stantina imel 46.602 veliki sta-
■	novanjski hiši, ki so jih Rimi j a-ni imenivali "insulae". Poleg tega je bilo po njegovi cenitvi tam-
g kaj 1797 patricijskih hiš. V teh hišah je povprečno prebivalo 20 e do 30 ljudi. Iz-tega bi se dalo sklepati, da je takrat v Rimu prebivalo nekako 1,400.000 lju-a di Iz te številke bi potem mogli
■	sklepati, kolik je bil Rim v časih cesarja Avgusta. Znano je namreč, da se je stari Rim od cesarja Avgusta pa do Konstantina povečal za skoraj eno tretjino.
Potemtakem bi bil Rim v Av-gustovih časih štel nekako 950.-000 meščanov. K vsem omenjenim številkam pa je treba prišteti še sužnje. Iz podatkov iz drugih mest pa je znano, da je prišel nekako en suženj na dva državljana. Na podlagi tega bi se dalo sklepati, da je Rim v časih cesarja Avgusta štel 1,400.-000 ljudi. Rim cesarja Konstantina pa okoli 2,000.000. Takrat je bil Rim precej večji, kakor je dandanašnje . moderno rimsko mesto, ki šteje vsega skupaj le 1,300.000 ljudi.
--o--, |
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Dogodki
| v ^Sfcvcndit
UjneriH D
V bolnišnici
Cleveland, O. — Rojak Anton Jerina se nahaja še vedno v Charity bolnišnici v sobi št. 107. — Rojak John Sustar z Bliss Rd. je bil premeščen iz Warrensville v Citv bolnišnico zaradi operacije.
Zašel v gozdu
Calumet, Mich. — Ko je naš mladi rojak George Keze-!e iz Dodgeville pred kratkim šel na ribji lov v Misery Bay, r je zašel nekoliko predaleč v gozd, izgubil orientacijo in ni vedel kam ne kod. Drugi dan so ga iskali konservacijski čuvaji po gozdu, toda proti večer ju je že sam naščl pravo pot.
Srebrna poroka
Cleveland, O. — Pred kratkim sta slavila v krogu svojih otrok in prijateljev srebrno poroko Mr. in Mrs. Frank, in Mary Glavan na 828 East 140th St.
V bolnišnici
Lorain. O. — Nedavno se je moral podati v bolnišnico zaradi operacije Mr. Paul Hu-ver. Operacijo je srečno pre-f stal in sedaj se že zdravi doma.
Jubilej
Calumet, Mich. — Te dni sta dobro poznana Mr. in Mrs. Michael Klobuchar slavi-' la 55 letnico zakonskega živ-j ljenja v krogu svoje družine in ožjih prijateljev. Mr. Klobuchar, ki je eden. izmed po-! znanih tukajšnjih slovenskih pionirjev, je pred leti vodil tukaj gostilno na sedmi cesti. \ "
Smrtna kosa
—	Brooklyn, N. Y. — V tuj kajšnji Bushwick bolnišnici ie po dolgotrajni bolezni umrla Mrs. Ivanka Hude. Doma je bila iz Domžal in zapušča moža, tri pastorke, brata in sestro, v stari domovini pa dva brata in sestro. Pokopa' nlai je bila iz cerkve sv. Pan-kracija v Glendale.
—	V Beverly Hills, Calif-je umrl rojak John Breznik, V ■ starosti 50 let. Rojen je bil v Lučah v Savinj;ki dolini na. Štajerskem. Zapušča ženo iH| tri sinove. — Pred leti je živel v Milwaukee, Wis.
Na obisk v domovino
Clevgland, O. — Pred kratkim je odpotovala na obisk v staro domovino Mrs. Josephine Kovač, soproga poznanega rojaka Mr. Edwarda Kovača., ki je prodajalec zemljišč na 185. cesti. Obiskala bo Vrhniko in druge lepe kraje, v Sloveniji, nakar se zopet povrne v Cleveland.
-o--
"Amerikanski Slovenec" »«» "Novi Svet" sla lista, brez ka-I terih bi ne smela biti noben« I slovenska družina!
I|i|
ilg;!
• S. B" * !
i S S o
i § s s. : ! ? & ;
! S S 8 i
1 B o D« J
! t x J I
B u. g ]
: « S ff i
i - i o :
£ & s :
i, ff S N
® ? e
I "g o
I Hi
Opice so v svoji opičji pameti pač menile, da sta se Atan Thome in Lal Task lovila samo za šalo in to se jim je videlo zelo kratkočasno. V svoji živalski pameti so menile, da se tudi one lahko z njima zabavajo. Njih poglavar je bil kaj hitro pri Atanu in mu Tzel dragoccni zaklad.
Opičji poglavar je sedaj gledal nazaj, kdo se bo spustil v tek za njim, da mu skuša iztrgati stvar iz rok, pa nič takega se ni zgodilo. Pač pa je Lal Task jezen skočil na Ataua, ker si je ta pustil vzeti dragoceno skrinjico. Pričel ga stiskati za vrat in daviti ter ga skoro zadavil.
Brian Gregor}-, ki je pravkar prišel mimo, je pa zavpil nad njim, da sedaj ni čas pretepanje, ampak morajo skupno nastopiti. Takoj nato se je Atan spustil v beg za opicami. Ungo, opičji poglavar, .se je pa skrinjice kmalu naveličal in jo odvrgel in tako jo je Atan Tliomc kmalu našel.
Brian Gregory in Lal Task sta tudi začela teči in kričati nad Ataua. To vpitje in jezno divjanje mož je nespametne opice silno razburilo, da so se tudi one spustile v tek za njima. "Teci", zavpije Brian Lal Tasku; "te zverine prav gotovo ne mislijo najbolje." Nato sta začela še hitreje teči.
torek, 30. maja. 1939
AMERIKANSKI, SLOVENEC
t i .i r i n in _
Torek,-go. maja-1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
PRVA NEDELJA V JUNIJU
Vse morem v njem, ki me tfepča" (Pil. 4, 13). Slab si in mnogokrat že padel. Ampak nikoli ne obupaj! Sovražnik duše n zveličanja ne sme zmagati. 3rizadevaj si, da okrepčaš svo-o voljo in se utrdiš zoper greh. Bog te bolj ljubi, kakor te na-'Protnik sovraži; Bog bolj resno :eli, da zmagaš, kakor nasprotnik, da pogineš. Satan je mogočen, Bog pa vsemogočen in njegov vsemogočni nasprotnik. Cesar ne zamoreš iz lastnih moči :o zamoreš z milostjo od zgodaj, tem močnejša je, čim hujša le izkušnjava in čim večja tvoja slabost. Nikoli te ne zapusti, če ti prej ne zapustiš, temveč zanjo prosiš. Zvesta ti ostane, ako si ti zvest. Sv. pismo pripisuje izkušnjavo Bogu in hudiču, a v različnem smislu. Od Boga pride izkušnjava le, kolikor jo Pripusti, "on sam pa nikogar ne izkuša" (Jak. 1, 13), niti je ne PouzroČuje, ker to uganja le hudi duh; on te resnično izkuša. Bog pripusti izkušnjavo v nasprotni namen, kakor te izkuša hudič. Hudič skuša te zapeljati, da bi od Boga odpadel; Bog pa Pripusti izkušnjavo, ne sicer, da bi izvedel, ali ostaneš stanoviten v dobrem — on že itak ve — temveč, da ostaneš stanoviten
vkljub izkušnjavi, in da se nad teboj izpolnijo besede: "Blagor možu, ki prebije izkušnjavo; ker izkušen zadobi venec življenja, katerega je obljubil Gospod njim, ki ga ljubijo" (Jak. 1, 12). Zato ti da svojo milost, pri tebi pa je, da jo zvesto porabiš. "Čuj-te in molite", opominja Zveličar, "da ne zajdete v izkušnjavo" (Mat. 26, 41), to je, da v njej ne grešite.
Ohrani se toraj v strahu božjem in misli na ogenj pekla, kadar te izkušnjava hudo stiska. Kajti, "kdo se Boga boji, njemu se nič hudega ne primeri, ampak Bog ga varuje v izkušnjavi in reši hudega" (Sir. 33, 1). Ali meniš,da more previdnost božja kdaj pripustiti, da bi bil človek izkušen čez svoje moči? Kako bi bil potem Bog svet in pravičen? • Ni vas nobeno izkušanje prijelo razen človeško; veren je Bog, ki vam ne bo dal izkušanem biti nad vašo moč, temveč bo storil z izkušanjem tudi izhod, da bote mogli prenesti" (1 Kor. 10, 13). Stanovitno se bori in vojskuj. Ni malo, za kar se boriš. Gre, da izveličaš dušo svojo. Dokler se boriš, zmaguješ; zmagan si šele, kadar se nehaš boriti.
Letalec Lindbergh je ponovno stopil v aktivno vojaško službo Zed. držav kot aeroplanski izvedenec, in sicer v činu polkovnika. Na gornji sliki, ki ga kaže v uniformi, jc v družbi nekega bivšega tovariša, J. Tate.
ZAKONI ZA IZTIRJANJE DOLŽNIH MEZD
Smrt podjetnega trgovca.
Umrl je trgovec iz Kobarida g .Albin Perinčič v krepki moški dobi 40 let. Bolehal je že dlje časa, a vedno upal, da bo bolezen pre'magal. Ker se mu pa stanje ni hotelo zbolj- : šati, se je končno odločil za : operacijo. Odšel jo v Trst in i bil tam operiran. Toda tudi operacija ga ni rešila.
IZ DOMOVINE
Vrane je pekel
V Prepolah na Dravskem polju je neki 15 letni poljski delavec na Somborjeve'm zem-ijišču zakuril z namenom, da si speče vrane. Močan veter je pa zanesel suho goreče listje na bližnjo praprot in naenkrat je bilo vse na okrog v plamenih. Zaradi suhega vremena se je požar silno naglo širil in prešel tudi na gozd posestnika Franca Stumbergerja in Simona Pušnika. Ogenj je uničil velike komplekse mladega borovega gozda in napravil škode nad 20.000. Fant , se je z begom komaj rešil, da ni zgorel.
-o-
- Avto povozil kolesarko
Sobarica Leopoldina Birk se je neke nedelje popoldne " peljala s kolesom iz Ljubljane domov v Moravče. Blizu Domžal ji je nasproti privozil neki avto, ki jo je podrl na tla. Avtomobilist jo je takoj naložil na avto in jo odpeljal v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo, poleg tega še hude notranje poškodbe.
-o-
Pod drevesom Pri podiranju dreves je bil zaposlen v gozdu med drugimi tudi 65 letni Lovrenc Lip-nik iz Spodnje Kaple. Nesrečno naključje pa je hotelo, da je Lipnik bežal pred padajočim drevesom ravno v napačno smer. Vejevje padajočega drevesa ga je zajelo, da je obležal poškodovan in so ga morali spraviti v bolnico.
-o-
Nevaren mrjasec Posestnika Simona Kacjana od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah je sosedov mrjasec tako obgrizel po nogah, da se je moral Kacjan podati v mariborsko bolnico.
-o-
S skednja je padla Hudo se je poškodovala 77 letna Marija Zoretova, gostil-ničarka in posestnica v Šrnart-. nem pri Litiji, ki je zelo po-' znana po vsem Zasavju, ko je padla s skednja. Sla je na skedenj, da pogleda kolika je še zaloga sena in slame, ob povratku "je pa stari ženici spodrsnilo, da je padla skoro 20 čevljev globoko.
-o——
Pod vozom Pod vozom ste'lje se je znašel 38 letni posestnik Jurij Pristovnik iz Šmartna na Pohorju in se pri tem močno poškodoval.
Širite in priporočajte lie* 'Amerikanski Slovenec"!
Pomanjkanje delovnih moči na kmetih
Ajdovščina, maja 1939. — Od lanske jeseni dalje se tudi Pri nas močno opaža vznemirjenost in zaskrbljenost, ki tare poleg drugih nadlog naše '•J udi glede na svetovne razmere. To je kaj razumljivo Posebno pri naS) živimo v krajih in smo imeli že pri-1]ko Prenašati vse strahote
miT -Pred dobrimi dva-iseli-
1 leti. Vznemirjenje se ni po-? ' nvasProtno, vedno ne-strpnejši smo in v negotovosti ?1Vln}0 iz dneva v dan. Že do-aJ časa se po naših kmetijah opaža pomanjkanje domačih delovnih moči, ki sicer pozimi, ko glavna gospodarska de-1 a Počivajo, še ni bilo toliko °Wutljivo. Pomlad je že tu, na Polju je vse polno dela,rok |?a ni sedaj, da bi poprijele in vedno se dogaja, da ta ali °ni °dide tako, da so skoro v V'Se^ fužinah nastale občutne ^rzeli. saj niso redki slučaji, c a so iz nekaterih družin kar Po dva, tri člana z doma, a mhče ne ve, kdai se bodo vrnili.
In kot nalašč, kot bi se vse z Proti nam ureklo, tudi nebo z "aTn ni naklonjeno kajti letos- t J16 neuSodne, ponekod kata^ c ofalne vrem'enske prilike, 1 llam še poleg ostalega napove- ( ^ejo slabo letino, saj je v s ko zemlja neobhodno i 1>0,rebuje blagodejnega dež- i vladala prava poletna vro-in suša, kakšne že dolgo i Ivi porrinimo. Ožgala in osla- i a je vso rast, da si bo le :
in le 0b najboljšem vre-®nu in skrbnem obdelovanju ne£oliko opomogla.
tako stanje ne sme trajati v sicer bo marsikdo uni-čeprav si skušamo poma-1 na vse načine, kakor pač in znamo. Tuja delovna oc stane, k temu pa je nanjo
da ,plaSati še davek> tako> , , Sl jo le malokdo lahko na--
Jv Zato gledamo s skrbjo
n0- oSna^, in marsikatera
j, v Prečuta ob zamotanih
^unih, iz katerih nam zija le
/lmanjkljaj: s čim plačati "■'•aveV v. , ... , v. £e ;' s cim hraniti družino,
1)ridelka ne bo, s čim kupi-
ti hrano, ki nam jo polje odreka, s čim plačati davek, čc ne bo kaj prodati; vse sama zlokobna vprašajnja, ki so tesno povezana drugo z drugim! Zopet bo pel boben in za nekaj tisočakov bo prodano tujim rokam marsikako posest-1 vo, ki je skozi stoletja hranilo zdrav in odporen rod, ki pa bo moral prav sedaj s toliko ljubljene domače grude v svet za kruhom.
Znamenje poirirjenja 11
Zadnje tedne je bilo v Go- ' rici zelo živahno. Pomlad je tu-
S'
di čas, ko odhajajo k voja-kom novinci. Letos je bilo vo- t jaškega razpoloženja še prav ' pose'bno dovolj. Poleg novin- ^ cev so odhajali k vojakom tu- . di številni drugi, ki so jih . vpoklicali na redne orožne va- ^ je, kaikor jih menda res kliče-jo letos povsod. V Gorici se je g nekatere dni nabralo toliko j naših fantov, da je začelo za-nje primanjkovati prostora v ^ kasarnah in so jih za,to mora- ^ li za nekaj dni spet odpustiti. ^ Fantje, ki odhajajo . k voja- . kom, pa se seveda ne morejo ^ zdržati, da ne bi tudi kakšno ^ zapeli. In tako je tudi prav. V j najboljšem razpoloženju so odhajali k vojakom, saj ni bi-lo prav nobenega povoda za črnogledost, še 'manj pa za strah. Kakor nalašč so bili ti fantje letos še boli razigrani in dobre volje kot druga leta. Petja je bilo nič koliko, tako da' smo bili še drugi, ki nas niso poklicali pod vojaško suknjo, kar pomirjeni in veseli, posebno še, ko smo slišali iz njihovih grl korajžne slovenske pesmi In spet smo se lahko prepričali, da vladajo ■ med Jugoslavijo in Italijo res
•	prijateljski odnošaji, saj voja-
•	ške oblasti niso niti malo mo-i tile razigranega razpoloženja ) slovenskih fantov, ki so pre-, pevali domače pesmi. To je -- gotovo dokaz, da je Italija ■> pripravljena -ceniti prijatelj-i stvo s svojo vzhodno sosedo.
i	---o-
B "Soške zadružne mlekarne"
.i V tem naslovu šo zajete šte-i, vilne mlekarne v tolminskih
hribih, ki še vedno samostojno [
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
delujejo in imajo svoje lastne odbore, seveda v okviru tozadevnih državnih organizacij. V zadnjih dneh so imele volitve novih odborov. V naslednjem navajamo po tržaškem "Piccolu" od 29. aprila sedež vsake teh mlekarn in njenega predsednika: 1. Prapetno, g. Peter Makac; 2. Polje prj šentviški gori, g. Tomaž Fel-trin; 3. Zadlog pri Črnem vrhu, g. Filip Kosmač; 4. Jager-šič, g. Pavel Rejec; 5. Straža, g. Fr. Šinkovec; 6. Laborje, g. Al. Kosmač; 7. Kojca, g. Fr. Mavri; 8. Bukovo, g. Viktor Brelih; 5. Travnik pod Otale-žem, g. Jernej Lapajna; 10. Plužnje, g. Ciril Gruden; 11. Vrh, g. Lovrenc Božič; 12. Lazeč, g. Jožef Kofol! 13. Novaki, g. Štefan Prezelj. Seveda niso to vse mlekarne v naših Gorah.
-o--
Asfaltiranje ceste po Zg.
Soški dolini
Lansko jesen je bila držav- s na cesta po Soški dolini do i Kobarida razširjena, nioder- 1 nizirana in asfaltirana. Sedaj 1 se dela nadaljujejo. Ker pred- < priprave za kobariško elek- ' trično centralo, ki naj bi bila sorodna onima pod Doblarjem in pri Pla'vah, še niso dokončane, se je asfaltiranje začelo šele dober kilometer za Kobaridom. Tam so že znižali znani "Trnovski klanec" in z asfaltom tlakovali okrog 2 km ceste, sedaj širijo in tla kujejo naprej v smeri proti Bovcu. Onega dela tik za Kobaridom se še nočejo lotiti, ker ne ve'do, kje točno bc jez in kako visoko bo segla zajeta Soča, po katere strugi še vedno vrtajo in iščejo trdnih temeljev ter zato ne vedo, kam in kako visoko bo treba cesto preložiti.
Suša
Vsa naša Julijska Krajina je zadnje tedne hudo trpela zaraldi pomanjkanja dežja. Zemlja se je povsem izsušila, polja in travniki so zamrli,nič več ni raslo, nič več poganja-! lo. Mnogokje je bilo tudi ob-' čutno pomanjkanje vode. " Kmetje so vneto molili, da bi se jih Bog usmilil. Večkrat >v ' ie zdelo, da bo nebo dalo za
5 "
M. KLAR1CH I SON GRAD1M0
„, .	txt	n°vc hiše. velike in male, prenav-
STAVBENIK IN	ljamo hige in razna poslopja_
KONTRAKTOR I 1 Gradimo garaže, popravljamo
3121 So. Parnell Avenue,	~ sprejemamo mala in
velika dela. — Delamo načrte za CHICAGO, ILL. I nove hiše, kakor tudi načrte za Telefon Calumet 6S09	prenove in poprave.
zeijene moče, toda hudobna i burja je pregnala vse nade. ] Zadnje dni pa je vendar zače- i lo rahlo deževati.	1
-o--i
KRATKE NOVICE
Devinski dekanat odprav- i ljen. Z nadškofijskim odlo- : kom je bil dekanat v Devinu ukinjen. Namesto njega je ustanovljen nov dekanat v Na-brežini. Za dekana je imenovan sedanji proclekan g. Anton Grbec. Duhovnija Devinj je priključena dekanatu v Tržiču.
*
Duhovniška vest. G. Ivan Semič, župnik v Cepovanu, je imenovan za dekana v Kanalu, kjer je skoro vsa povojna leta pastiroval nepozabni Ven-ceslav Bele, ki ga je nenadna smrt tako kruto iztrgala iz srede ljubečih ga duhovljanov v
veliko žalost vse naše dežele. *
Ribnik v Kobaridu. Ob ce-
■ sti, ki pelje iz Kobarida proti > Staremu selu, so začeli gradi-
-	ti ribnik z vališčem. Naprava j bo precej obsežna in upamo,
-	da bo vsaj deloma zavarovala
-	v naši Soči ribji lov, ki moč-i no trpi zaradi gradbe elek-
1	tričnih central. Ribnik dela
-	podjetje, ki zida elektrarne v 3 odškodnino za ribolovske pra-
-	vice, ki jih ima država v tu-
-	kajšnjem predelu Soče, z *
2	Staro selo. Pred dnevi se je ,- z motornim kolesom hude poli nesrečil tukajšnji kmet in les-
-	ni trgovec g. Ivan Benko, star i, 3i let. V bližini Robiča je pri-7. šlo do nezgode Nesrečni vozač a je zdrknil v jarek in tam ne-l- zavesten obležal. Ker se je i- pripetilo to v pozni noči, so ga n našli ljudje šele proti jutru, o Odpeljali so ga v bolnišnico v
Čedad.
— *
Nagrada za dvojčke. Josip Klemenčič iz Kanala je dobil iz tozadevnega Mussolinijeve-ga fonda 600 lir nagrade, ker se je njegova družina povečala z zdravimi dvojčki.
Sužid. Po kratki,hudi pljučnici je izdihnil 39 letni fant Ivan Stres, po domače Poli-cev. Bil je zaveden, značaj en našinec.
DENARNE	!
POŠILJATVE	j
nakazujemo za Jugoslavijo, Ita-	j
lijo in vse dele sveta po dnev-	(
nem kurzu. Prejemniki dobijo	j
lenar na dom po pošti. Včeraj	,
10 bile naše cene:	]
ZA DINARJE:
Za $ 2.30................ 100 Din	J
Za $ 4.50................ 200 Din	J
Za $ 6.60................ 300 Din
Za $10.25................ 500 Din	j
Za $20.00..........:.....1000 Din
Za $39.00................2000 Din	J
ZA LIRE:	!
Za $ 6.30................. 100 Ur	!
Za $12.00................. 200 lir	,J
Za $29.00................. 500 lir	jj
Za $57.00..................1000 lir	{
—	!<
Vse pošiljatve naslovite na:	J
JOHN JERICH	!
1849 W. Cermak Road,	«
I	CHICAGO, ILL.
>	,
■ ■ ■ ■ ■ m m m m m m
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI naših ljubljenih in nepozabljenih sinov in bratov
H^s^D^HHHBHHBw^pl^:, 'o	j
muk uiluto sZv'^ -
■HHK jWtjfSli ImjBte;:; - ._: \ 1
F. Pechnik, Jr.-Ant Berce, Jr.
ki sta se smrtno ponesrečila 28. maja 1938.
Mesec maj je v deželi,	V dnevih žalosti, veselja
spet poletje kaže kras;	misli nam nazaj hite.
a za nis ni več življenja	Radi smo se vsi imeli,
kar sta zapustila nas.	toda vse minilo je.
Leto dni vaju zemlja krije,	Saj ne mine nikdar dneva,
trupla vajna že trohne.	da ne bili bi v duhu tam,
Božja volja je to bila,	ker počivata vajna trupla
da med nami več vaju ni.	ko dom vajni je zdaj hladan.
Do tedaj pa sladko spavajta v kraju večnega miru. draga sina in ljuba brata, prosita za nas Večnega Boga. .
y	-J'"-!-----
Žalujoči ostali:
FRANK in'ANTONIJA PECHNIK — ANTON in MARY BERCE, starši; ŠTEFANIA PECHNIK, sestra prvega; ALWIN, CAROLINE in MARIE BERCE, brat in sestre drugega.
I Sheboygan, Wis., 16. maja 1939.
Da delodajalec ne plačuje red-1 y no zaslužene mezde, je razmero- i ma redka stvar v večjih ameri- i ških industrijah. V manjših de- c lavnicah ali pa s strani manjših kontraktorjev se dostikrat godi, da delavec ne dobiva mezdo pra- ( vočasno ali pa dobiva nekaj na ( račun ali pa je sploh ne dobiva. Gospodar pravi, da nima denar- . ja, da naj delavec počaka. Dostikrat pa nastane spor glede pravega zneska urne, tedenske oziroma dnevne plače. Ali pa delodajalec hoče odbiti kaj, češ, da je delavec pokvaril robo ali ni izvršil delo, kakor bi moral.
,Dejstvo je, da v večini držav zakon sploh ne dovoljuje gospodarju, da bi pod eno ali drugo pretvezo odklonil plačilo vse dolžne mezde. Skoraj vse države so vzakonile, da se mezda mora . plačevati v določenih dobah — tedensko, polumesečno ali mesečno.
Večina držav določi, da se mezde morajo izplačevati vsaj polumesečno. Izmed teh držav naj navedemo države California, Colorado, Illinois, Indiana, Michigan, New Jersey, Ohio in Pennsylvania. Država New York določa tedensko plačevanje, daje pa delodajalcu šest dni časa, da poravna plačilo predhodnega tedna; vsled tega je popolnoma prav, ako gospodar plačuje vsakih 14 dni, namreč za prejšnji in za tekoči teden. V državah New-Englanda je tedensko plačevanje zakonito ukazano. Oregon je ena izmed držav, kjer se morajo mezde plačevati vsaj po enkrat na mesec.
Za nekaj časa se je dvomilo, da-li države imajo pravico vza-koniti postave, ki določajo čas, ko se mezde morajo plačevati. Vrhovno sodišče države California je v neki pravdi določilo, da taki zakoni omejujejo ustavno pravico delodajalca in delavca do svobodnega pogajanja glede načina in roka plačila. Na drugi strani pa je najvišje sodišče države New York (Court of Appeals) odobrilo tako zakonodajo, češ, da država ima interes v dobrobit je svojih državljanov, ki mu je najbolj ustreženo, ako delavec dobiva svojo plačo v rednih in pogostih presledkih. Vrhovno sodišče Združenih držav pa je potrdilo ustavnost new-
yorškega zakona, češ, da zakon predstavlja pravovel javno ip primerno izvrševanje policijske oblasti države.
Večina držav določa kazni za delodajalca, ki ne plačuje redno dolžnih mezd. Te kazni so globe od $25 do $500. V državi New York kazenski zakon določa, da prekršitev mezdnih določb Labor law-a je kazenski prestopek, in slučaji, da so bili individualni delodajalci ali člani korporacije, ki so bili dolžni delavcem mnogo denarja, odsedeli dolge kazni v zaporu, so vse drugo kot redki. V nekaterih državah sme delavec celo zahtevati za odškodnino za škodo, ki jo trpel vsled neplačila mezde.
Iztirjanje mezd je bilo poenostavljeno v mnogih državah. Ba-" gatelna sodišča (Small Claim Courts) so bila nekje — na primer v mestu New York — ustanovljena, ki na hiter način in brez stroškov obravnavajo mezdne pravde, pri katerih navadno ni treba odvetnika. Društva za pravno pomoč (Legal Aid Societies) v večjih mestih pomagajo iztirjati mezde proti malemu odstotku iztoženega denarja. V mnogih državah državni uradi za delo (labor departments) opravljajo iztirjanje in obtoževanje delodajalcev. Znano je delovanje za državo New York onega urada Departmenta of Labor, ki se naziva Bureau of Labor Welfare in katerega naslov je: 80 Center Street, New York City.	F.L.I.S.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA
IGRE ZA DRAMSKE ODRE
GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra P2.Qdovi.Usko ozadje po ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 35
IZGUBLJENA OVCA. — Igra v
treh dejanjih prav zanimiva...... 35
KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA — Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privedejo narode in ljudstva razni izriji 3J
Naročila pošljite na
Knjigarno Amerikanski
Slovenec, 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
LINDBERGH V VOJAŽKI SLUŽBI
« I ^^JffiSS
Sfran 4
XMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 30. maja 1939
U
Podkrnoški gospod"
— ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
Dolores Vie ser:
Tudi v Dobrli vasi, ld leži sredi travnikov, gledajo može strahoma. Ti se ne menijo za to; togotno naganjajo konje, zakaj gre že na večer. Jahajo čez zarasel grič, kjer začne deževati, jahajo mimo Mokrij v rjavo sodolino. "Zablaško jezero", reče zdaj mlajši. Pot postaja vlažen. Mukanje krave doni iz dalje. Trstje in ploščeno bičje in bleščeči se tolmuni spremljajo ozko cesto.
In kar ti stoji v megli hiša, velika in nizka, iz lesa, od vremen rjavega, in pokrita z bledelo slamo. Velika vrata zapirajo vhod; sivolasi dvigne železni obroč , in udari z njim ob les, da kar zabobni. Dva hripava psa zalajata; njuno zevanje se mahoma zasliši za vrati. "Kdo je?"
"Bogdan," odgovori tujec. "H gospodarju bi rad."
Za časek je vse tiho, potem odrine nekdo zapah. Kakor natek dolg hlapec od-kloputne vratnico.
Konji odklopotajo skozi vhod, kjer diši še po svežem zrnju, na dvorišče. Od treh strani ga oklepajo hlevi in kašče, vratom nasproti pa stoji široka, nizka gosposka hiša. Na stopnicah pred njo čaka stari Samo.
Jezdeci poskačejo s konj. Bogdan poklekne na najnižjo stopnico in skloni glavo globoko do zemlje. "Kaj prinašaš?" vpraša gospodar. "Pojdimo v hišo," zaprosi Bogdan. "Pojdite!"
Samo gre pred možmi v rjavo sobano, ki je v njej skoraj mračno. Sede v prastari visoki stol, ki stoji tri široke stopnice vzvišen nad ilovnatimi tlemi.
Bogdan se spet prikloni, nato reče hri-pavo:
"Gospodar Janez pozdravlja vas in vašo hčer. Njej pošilja to skrinjico za pozdrav, vam pa je velel povedati, da je kralj Matjaž umrl."
Samo se oklene s prsti rezljanih spak na ročajih. Nad širokimi ličnimi kostmi se mu pne temna koža, oči so se mu zale-zie pod košate, bele obrvi.
"Kralj Matjaž--," reče glasno, da
beseda žalostno jekne ob stene. Povesi brado na prsi in molči dolgo časa.
Potem se togo dvigne s sedeža. S svečanimi koraki gre skozi sobano tja do najtemnejšega kota, kjer se preliva skrit lesk zlata in draguljev na stenah.
Trije sli plaho sede gospodarju v temo. Velika podoba, nerodno in na debelo iz lesa izsekana, stoji tam na mizi, s škrlatno odejo zagrnjena. Težke verige-iz zlata in lesketajoč se ščit pokrivajo grozljivo neprijetno postavo pozabljenega božanstva.
Samo napolni veliko, rjavo čašo z zlatim vinom iz vrča, ki stoji poleg mize. Dvigne jo svečano proti podobi in zamr-mra: "Kralj Matjaž!"
Ko pa si nastavi Časo na ustnice, ga spreleti drget kakor staro drevo. In ko pije, se mu potoči solza v vino.
Nato poda čašo Bogdanu v spoštljivo stegnjene roke in tudi Bogdan zamrmra sveto ime mrtvega kralja in pije na njegovo pomnenje, ki bo živelo iz roda v rod.
Ko sta pila tudi druga dva jezdeca, na-toči Bogdan čašo iznovega, poklekne in reče skrivnostno razvneto:
RAZNOTEROSTI
ANGLEŠKE SKRB! ZA
"Kralj Samo!"
Gospodar stoji tih in visok pod podobo boga. Obraz mu je teman in ponosen ka-, kor vedno. Le ko hočeta oba vojščaka udariti po orožju, veli:
"Nikar tega! Danes hočemo misliti samo na umrlega."
*
"Kje je tvoja hči, gospodar?" vpraša Bogdan, ko sede za mizo in se krepčajo s sirkovim kruhom in prekajenim mesom.
"Sem poslal deklo ponjo," reče Samo in napije gostu.
Tedaj se odpro duri in Alenka stopi v sobano. Možje zastrme zavzeti vanjo. Je jako lepa Alenka nocoj ta večer.
Oče ji je bil ukazal, naj se nalepotiči. In tako je potrpežljivo stala, ko-ji je stara Suza oblačila šumečo obleko iz zelene svile in ji polagala beli pajčolan na temno teme. Veliki biseri ji vise v ušesih in okrog okroglih rok se ji prižemajo zlate kače. Možje se ji priklonijo, ko stopi k mizi. Z velikimi, napetimi očmi pogleda Alenka Bogdanu v obraz. Suza stoji ponižno za njo in mežika boječe tja čez tujce. Zbegano srce ji zdaj vsepovsod voha nevarnost.
Sel vzame dragoceno skrinjico iz rožnega lesa, s srebrom okovanega, in jo poda Alenki. Odpre pokrov, da pade soj voščenih plamenic na utrinjajoče se ameti-ste, ki krase širok, umetelno spleten, srebrn pas.
"Moj gospodar te pozdravlja, prelepa kraljična, in ti naprej pošilja to dragoti-no, da bi te razveselil. Sam pride, preden se napolni luna."
Alenka pobledi. Vzame Bogdanu skrinjico iz roke, se ozre po draguljih, kakor lešnik velikih, in postavi skrinjico kakor v sanjah nazaj na mizo.
"Kaj naj sporočim gospodarju od tebe, gospodarica?" vpraša sel.
Samova hči dvigne glavo in zre zelo ponosno.
"Povem ti jutri," reče mirno. Pri tem pokima Bogdanu in odide iz sobane. Suzana vzame nakit z mize in ga odnese za njo.
"Je na moč ponosna, kraljična," šepne najmlajši jezdec.
"Takšna mora biti," vzklikne Bogdan. "Lep in ponosen ji bo tudi sin!"
Ko leže trudni jezdeci že v svoji kamri, pokliče Samo konjskega hlapca:
Mirko gre po lesenih stopnicah, od mesečine obsijanih, gori v sobano gospoda-ričino in potrka na Suzine duri. Starka vpraša plaho skozi poko: "Kaj je?"
"Gospodarica naj pride doli," zagode hlapec.
Tedajci se naglo zaklenejo duri in znotraj se začne hlasten šepet. Potem stopi Alenka venkaj. Se je oblečena v togo zeleno obleko, samo pajčolan in težki šapelj je odložila.
Počasi gre doli po stopnicah. Srce ji je težko od strahu in negotovosti. Zdaj se odloči. 'In Alenka je popolnoma sama. Nihče ji ne bo pomagal, nihče ji svetoval.
"Mati," zašepeče in vroče solze ji stopijo v oči. "Ljuba, rajnka mati!"
(Dalje prih.)
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA*
GIBRALTAR
Anglija ljubosumno spremlja vse dogodke, ki se odigravajo v Sredozemskem morju in na afriški obali. Letalska in pomorska oporišča, ki jih nasprotniki Anglije iščejo, dajo Angležem mnogo misliti.
Nedavno so prispele v London zelo razbuljive vesti iz Gibraltarja. Tajna služba poroča, da je general Franco poslal na jug celo armado delavcev, da bi okrepili obrambo okrog Gibraltarja, s čimer bi bila ta nad vse nežna morska ožina ogrožena. Štiri tisoč delavcev in petsto specialistov, med njimi mnogo nemških inženirjev, naj bi zbolj-šalo utrdbe.
Že od nekdaj so smatrali, da Gibraltarja z morske strani ni mogoče zavzeti. Manj odporen pa je proti napadu s suhega. Za Angleže so gibraltarske pečine življenjskega pomena. Gibraltar je ključ Sredozemskega morja in poti v Indijo. Z gotovostjo se lahko pričakuje, da bo Anglija tudi s svoje strani storila vse potrebno, da bi to nevarnost vsaj zmanjšala, če ne čisto odstranila. Ali bo to storila ofici-elno ali skrivaj, to bo pa pokazala bodočnost.
KAKO JE NASTALO VINO
Perzija, ki nam je dala breskev in vrtnico, nam je poklonila bržkone tudi vino. Pripovedka pravi, da je ena izmed žena kralja Jemšeda, tistega, ki je ustanovil Perzepolis, odkrila vino, bila je pa tudi prvi človek, ki se je napila do omame.
Izročilo pripoveduje, da so v kraljevih kleteh spravili ❖ sode ogromno množino grozdja, da bi ostalo na hladnem. V sodih se je začelo nenadno šumenje in ropo-tanje, vsi so bili prepričani, da je hudič obsedel grozdje, namenjeno kraljeiyi mizi, da ga zastrupi. Nihč$ se ni upal blizu.
Ena izmed kraljevih žena pa je imela tako hud glavobol, da si je želela smrti, in tako ji je prišlo na unj» da bi spila nekaj skrivnostnega strupa, ki so ga bili pripravili zli duhovi. Zavre ti vinski sok se je pa izkazal za izborno, sladko zdravilo. Menila
je, da je umrla- in da se je zbudila v boljše življenje.
Pozvala je druge žene k sebi, vse so pokušale sladko pijačo, lotila se jih je razbrzdana vese-lost in celo tiste, ki so se medsebojno sovražile, so se spet spoprijateljile. Držale so se razposajeno za roke in plesale, pa še kralja so pozvale, naj se jim pridruži in se napije čudežnega soka. Odtlej je vino v Perziji neločljivo združeno z ljubeznijo in rožami,, z najvišjimi življenjskimi radostmi.
Pisano polje
mmmzrjfr*——*mrnamrnmmmimm^mmmipmmmm^mmmummmmm^mmmmmmtmHmmm^mmmmm^amm^mmm^mmmmmmmmmmnmmm*^*^*
DENAR IZ MLEKA
Italijanska kovnica je nakovala nov drobiž v vrednosti 800 milijonov lir. Gre za kovance po 2 liri, 1 liro, 50 in 25 centesimov. Zanimivo je, da so vsi kovanci iz nove kovine akmonitala, ki uporabljajo pri njegoyi izdelavi določene sestavine mleka. Novi denar se od dosedanjih kovancev razlikuje le po nekoliko temnejši barvi kovine.
o-
NAJVEČJA GLOBINA ATLANTIKA
Doslej znana najglobja globina Atlantskega oceana znaša 8288 m, sedaj pa so izmerili v Karibskem morju globo-čino 9560 m. Najgloblje 'mesto morij so odkrili v Tihem oceanu in meri 10.6 3 m.
MINISTER NASPROTEN
LJUBAVNIM ROMANOM
Japonski prosvetni minister je nedavno kaj neprijetno presenetil japonske visokošolce. Izdal je odlok,' o katerem bi res lahko trdili, da je vzbudil med visokošolci '"globok odmev". S tem odlokom je namreč ukazal, da se morajo iz visokošolskih knjižnic odstraniti vsi ljubavni romani, pa če imajo še tako veliko književno vrednost. Japonsko dijašt-vo je namreč zadnje čase preveč posegalo po ljubavnih romanih. Namen tega odloka je, da bi dijaki vendar že začeli brati tudi kaj drugega in ne samo ljubavne zgodbe. Do sedaj še ne vedo, če je imel ta najnovejši odlok kaj uspeha ali ne.
Iskre.
Smrten strah. Zdi se, da tak stran malo obhaja socialiste v starem kraju in tudi v novem svetu. Na'pis članka v "Prosveti" je le "Krščanska demokracija", ampak iz vsebine bi se moglo povzeti, da se že vidijo za glave, prikrajšane. Del. Politika je nekaj posnela, in člankar v Prosveti člankuje. Šlo bi v prvi vrsti za marksizem, v drugi za neko sodelovanje "za skupen boj vsega delavstva za vsakdanji kruh in za pravice delavskega razreda", in to zadnje je tista struna, na katero udarjajo po ukazu iz Moskve "aintifašisti", kar jim člankar večkrat hudo zameri, ker je to le hinavščina a.li le strate-gična poteza pravih komunistov, kar pa mu ne zabrani, da tud sam udari na to struno, in za to struno gre v drugi vrsti.
Marksizem, delavski razred. Ali je marksizem neoporečen, brezdvomno resničen? Ni, pa ni, in če marksisti še tako skačejo. Teorija je družbi vsiljena, pa ne izhaja iz dejanskih razmer v družbi, in je zgrešena. Zato tudi ni nobenega delavskega razreda, ker
Splošna napetost je, izgleda, nekako popustila. Menda v Nemčiji ni vse tako sijajno, kakor se kaže na zunaj, in Hitler se boji za glavo, ako bi izbruhnila splošna borba. Ce ne pride do izbruha, bo tudi barometer v Jugoslaviji padal in padal, kakor dozdaj, če pa izbruhne, Jugoslavija začasno vsaj podleže, in če bi se Hrvati tudi borili na strani Srbov, saj Slovenci bi se, potem — ako namreč Hitler izgine — se bo notranja borba naprej nadaljevala, ko dva slovanska brata ne moreta živeti skupaj. j^Hftjjto * • *
Zapisal sem nekaj o — srbski diplomaciji. Edinole Srbi 30 imeli šolo že davno prej, zdaj nikakor niso slepi. Diplomat pove, česar noče povedali. To je prava "visoka" šola. Srbski diplomati niso ravno na glavo padli. Ko je šlo za Etiopijo, je Anglija po Ligi narodov malim državam naložila sankcije. Vsaj Jugoslavija je tedaj držala sankcije do pičice, in gospodarsko skoro da izkrvavela, ampak Angliji je naprej zalagala Italijo J vsem, kar je le hotela imeti To je bilai-angUeška diploma cija ali politika, in srbska cli
lk
Sveto pismo - novi zakon
Ytabuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na haslovu:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Tir-** HIIINMII!
]UilllUUIIt<C>
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska ^^ Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.*
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posnirtnine.
V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. .do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
tudi delavci tvorijo le skupino v družbi. Socialisti in komunisti hočejo nekaij sezidati na podlago, ki ni objektivna resnica. Poizkusi dokazujejo, da ne gre, zidava se takoj zruši. Ako marksizem ni objektivna resnica, neoporočen nauk, in zato niti ni delavskega razreda, je pač čisto naravno, da mora biti vsak, komur je za urejenje socialnih razmer, zoper marksizem, saj noben količkaj resen človek ne more biti za laž, za napačno teorijo. To je prvo.
Drugo je tista struna "skupnega boja". Delavstvo res tvori skupino, ampak socialist in komunist hoče ta 'skupni boj' na podlagi marksizma, in tu marksistom ne more slediti, kdor mara pač ta marsizem odkloniti. Menda' je bila zapisana beseda "brezobzirnost" in tu se pojavlja tisti smrtni strah "Najpodlejše obrekovanje, naj podlejše falzificiranje in, če pride moč, najpodlejši terorizem in fizični brutali-zem-vse je dobro, da se le namen doseže". Borba je borba v rokavicah se borba ne vrši, ampak patent za brutalizem, ko "pride moč", imajo le — marksisti. Vsaj stari Tru(nk ima dosti starih izkušenj, ko je imel opravkov z marksisti, kadar so prišli le do količkaj moči.
*
Politični barometer med Hrvati pada in se dviga, kakor kažejo razmere, kaže morda nevarnost. Pada pri Srbih radi le hrvaške vojaščine, kar bi se lahko izcimilo v notranjo borbo mesto pkupne obrambe, pada baje tudi pri Slovencih, ker bi "mesto srbskega žan-darja prišel le hrvaški žan-dar", in pada pri Hrvatih samih, ker "mladi Hrvati so zoper starega Mačka", za "pot-punu slobodu" so pač, in ž njimi še mnogi, drugi Hrvati.
plo'macija se je naučila, in zdaj tako postopa napram osi Berlin-Rim, dasi mnogi skačejo kar v zrak, taki namreč skačejo in se repenčijo, ki o diplomaciji ničesar ne razumejo.
-o-
MRTVECA OKRADEL, DA JE KUPIL VIOLINO
Mrtvecu je ukradel zlate zobe, da bi si kupil violino, neki Luka Jovanovič iz Krtove pri Tuzli. Že od mladih nog si je bi! želel, da bi dobil violino, kakor so jo imeli mnogi njegovi prijatelji. Ker mu revščina ni tega veselja privoščila, je šel tri dni po pogrebu odkopat grob svojega strica in mu vzel pet zlatih zob. Kupil je violino, toda orožniki so ga prijeli, preden se je naučil igrati. Sodišče ga je zaradi skrunjenja groba obsodilo na leto dni zapora.
GUZAJ
je tiskan v knjigi in tisti, ki so popraševali po tej knjigi, jo zdaj lahko dobijo.
Povest "Guzaj" je znana iz objave v "Araer. Slovencu". Knjiga stane s poštnino... 60 centov. Naroča se od: KNJIGARNA AMERIKANSKI
SLOVENEC 1849 West Cermak Rd.
Chicago, 111.
Blllllllg
Pregleduje oči in predpisuje očala | 23 LET IZKUŠNJE
DR.J0HN J. SMETANA j
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjig«. Žepne oblik«.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški ut* gleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 29S strani	"" - i • •
CENA:
Trdo vezan v platno-- $1.50
Broširan mehko-----------$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois