159. številka. Ljubljana, nedeljo 15. julija. X. leto, 1877. SLOVENSKI lahaja vuk dan, isvzemai ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti preieman za avitro-ogerike deiele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. m Četrt leta 4 gld. — Za L j obijano brez pošiljanja na dom za oelo leto 13 gld., za četrt leta 8 gla. 80 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom te računa 10 kr. sa mesec, 80 kr. za ćotrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in s« dijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po posti prejeman za četrt leta 8 gld. — Za oznanila se plačuje ol četiristopue potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se uvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opra?niJtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hilL Po volitvah. IV. Glasilo tukajšnjih naših nemškutarjev, kateri so, knkor jim smo uže in jim bomo še dokazali, prisleparili si večino v deželnem /boru z lažmi, kaznjimi podkupovanjem glasov in s tacim terorizmom, ki ne izvira le iz moči stranke, ampak iz druge oblastnosti, — izjavlja zadnji četrtek, da bode nemšku-tarska stranka zdaj od naše stranke pridobila še one, ki se izpreobrniti dajo, ali ki so izpreobrnenja zmožni in ki bodo „izpoznali, da so bili od narodnjakov za nos vojeui." Ob kratkem povemo našim nemškutar jem, da je to neumno in prazno upanje. M o-ralično ne morejo oni niti jednega poštenega človeka od naše narodne strauke pridobiti na bvojo. Slovensko narodno stališče naše stranke in nemško protinarodno tuje stališče naših protivnikov sta dan in noč. Rodoljubje slovensko in neme u rs k o renegatstvo, to je različno, kakor lepa otročja ljubezen do matere in pa črno očetomorstvo. Narodnjak in nemškutar, to je voda in ogenj. Mej nami nij nobene zveze, nobenega moraliinega prihoda. Mi čislamo in spoštujemo poštenega Nemca, ki sebi svobode in pravde išče, pa jo tudi nam Slovanom in drugim narodom privošči, ali mi zaničujemo odrodilca ne m skuta rja, izdajalca in iškarjota roda svojega in jezika svojega slovanskega. K našej stranki je vsak le štel se, ali se šteje, iz ljubezni do svojega naroda. Kdor te ljubezni nij imel, kdor je umazan materi-jalist bil, kdor je hotel le avanzirati, in kakov dobiček uhvatiti ali kakovo protekcijo izkle- čoplaziti, tak je nas uže davno zapustil in se sramuje pri vas nemškutarjih sam sebe, kakor smo o Dežmanu skoro prepričani, da ni sam sebe ne spoštuje, ker ga proklete grablje po zobeh bijejo, — če nij užo ves otrpnil v starih grehih zoper dom in rod. Mi smo stali v vednej manjšini, v vednej borbi, v vednej opoziciji, brez druge podpore, nego je lastna naturna moč naše narodnostne in domorodne ideje. In kaj se pravi dolgo v opoziciji vstra-jati v tacih razmerah, kakor so denašnje, to je nekaj, kar more samo domoljubje in poštenje prenašati. Mi imamo še dovolj vere v slovenski narod in njegovo poštenje, mi smo oteli še toliko idealizma, da upamo končne zmage občnega dobrega nad podlim in nizkim samo-pridom osobnim. „Izpreobrnili" torej ne boste nič več. Kar je tacega bilo, da je brezznačajno in iz-preobrnljivo, to uže imate zdavnaj, za to vam te borne večine v deželnem zboru, čegar veliko politično ne važno s t ste vi Nemci sami najrajši in največ naglašali, odkar so uvedene direktne volitve, — niti treba nij bilo. Pač pa boste videli čudno poglavje o iz-preobračanji tačas, kadar se bodo v našej monarhiji politična sistema izpremenila. Strmeč boste tačas videli, da bode od faktorja lO, ki ga vaSa stranka zdaj predstavlja, — ostala sama O. Telegrami. Carigrad 13. julija. Misli sc, da se bode s Črnogoro kmalu premirje sklenilo. Rusi se pomikajo od Trnovega naprej, vendar so vsi prelazi na Balkanu od Turkov motno zasedeni. Carigrad 13. julija. Turška poveljnika, ki sta zapovedovala v Siščovu in Trnovu, sta postavljena pred vojno sodnijo. Bukurešt 12. julija. Rumunska vojska bodo samostalno vojevala in se govori, da pojde v nedeljo črez Dunav. Vojska. Telegram iz turškega Carigrada denes sam pritrjuje, da se Turki na Dunavu ruskej vojski ne morejo in ne upajo ustavljati. Rusi vedno gkobočje prodirajo v Bolgariji od Trnova naprej proti Balkanu. Tam so v gorah hudi prelazi, in tam bode najostrejši boj. Turška taktika je taka, da se izogiblje velikim bitvam in le za trdnjavami sovražnika čaka. To bode celo vojsko jako obtežilo in podaljšalo. Ali pomniti je tieba, da je ta 1 o'ska ruskega naroda za osvobojenje naših sh\jan-skih bratov izvir imela iz trdne voljo tega SOmilijonnega bratovskega ruskega naroda, ki ne bode odnehal, predno svojo vzvišene naloge ne izvrši. Zato se no strašimo, če ne čujemo hitrih vspehov. Zato no obupujmo, če čujemo o silnih težavah. Zvesti smo si, da ne bodo obveljile grožnjo in pret-nje sovražnikov Slovanstva. Tudi nezgodo v Aziji se bodo gotovo kmalu izbrusile. V ognji se uče junaki in v boji se bode za bodočnost očvrstilo Slavjanstvo. Nerazumljivo je nam nekoliko in neverjetno, kar carigradski telegram dalje poroča o premirji turškem s Črnogoro. Kako je to, da Turki, ki so ondan po svetu poročali, da uže marširajo naravnost v Cetinjo, zdaj premirja žele? In kako, da bi zmagoviti bratje sokoli črnogorski hoteli to premirje? Je-li morda to vse v zvezi z vstopom Avstrije v akcijo, v sporazumljenji z Rusijo? To so Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Min« M. CumminB, poslovenil J.) 1_> r u ^- i ti o 1. Devetnajsto poglavje. (Dalje.) Emilija je slišala glas Viljema Sullivana, ko se je na pragu poslovil od Jerice; ker je vganila popolnem prav, da je bil Viljem, vprašala nij pri čaji po uenavzoči devojki. Ker se jej jo zdelo, da bi Jerica najbrže bila rada sama in nemotena, šla je po večerji v druž-bino sobano, kjer je črez eno uro ostala sama, ker je gospod Graham bil otšel v Čitalnico. Bila je lepa prijazna soba, ogenj je svetlo gorel v lopi ter je razširjal rudečkast odsvit; in ker je bil večer neprimerno hladen za oni letni čas, bila je jako prijetna sapa v veliki, po starem opravljeni sobani. Tod zrcalom so gorele luči, a svetile nijso dovolj svetlo, da bi razdrle lepe senčne podobe, katere je slikal odsvit ognja na steno in sofo, na katerej je Emilija počivala. Bolehava devojka, če bi jo smeli tako imenovati, je ohranila kljubu svojej bolehavosti še zmerom mnogo živosti in vso ljubeznjivost in nežnost svoje mladosti. Slučajno je na sofi počivala obrnena k živemu ognju, tuko, da je trpoleča njegova svetloba igrala na njenem lici ter kazala rudečico, katero je bila notranja razdraženost vzbudila na njenem drugače navadno bledem obrazu. Olikan posebni okus je z Emilij ino nošo zmerom spričeval čistost in krepost njenega značaja. Nikdar pa ae ta okus nij pokazal tako zelo kot, kadar je, kot pri sedanji priliki, nosila dolgo krilo iz belega kašmira; to je bilo črez život pripeto s svil natim pasom ter je imelo široke nagubane ro-kavce ; njih naročke in svilnate robce, bele kot sneg, je prekosivala le bela roka, kije molela iz gub ter nekako nemirno igrala s težkimi karmezinastimi resami ogrinjala, katero je imela ogrneno v hladni obednici, sedaj pa ga je bila položila na naslonilo sotino. Tu je počivala naslonjena na komolec in glavo nekoliko naprej nagnena. Opazovala je podobe, ki so se odsevale od zrcala njenega spomina. Kdor je nij poznal ter nij vedel za njeno slepoto, mislil bi bil, da gledaje izpod dolgih navzdol nagnenih vejic išče sanjarskih podob v tlečem ognji, tako pazljivo je imela obrnene oči tje. Ko jo prilično poletni veter vzdihnil v vejah bližnjega drevja ter so vejico polagoma plahitale po oknicah, vzdignila je glavo iznad roke, na katerej je slonela, in prijetno pripog-nivši tenki vrat, je poslušala. Ko se j«j je izdal nepomenljiv glas, vzdihnila je globoko ter se je z nova nekako nezadovoljna naslonila. Enkrat je odprla kuharica Trimova duri, po- vprašanja, na katera bode prihodnjost odgovorila. V Rusiji se novo rekrutira. Tisti vojaki, ki so bili zdaj junija poklicani k orožju, pojdejo v srednjo Azijo, da bodo namestovali do-zdanje garaizije, stare vojake, kateri pridejo v Kavkaz. Avgusta meseca se ima novih 280.000 vojakov izbrati iz prebivalstva. Uprava ostro pazi na to, kje kaj manjka in je uže nekaj preiskav zarad goljufDih bferantov. Iz Bukurešta se piše v „N. Fr. Pr.u o dogodkih na podunavskem bojišči. Trije celi vojni oddelki z živežem za tri mesece so uže v Bolgariji. Glavni kvartir je še vedno v Siščovu, vendar se je generalu Gusku posrečilo, Bjelo zasesti in s tem kameniti most, ki črez reko Jantro drži, v svoje roke dobiti. Prvi poskušaj ruski dobiti Bjelo v pest, nij bil srečen. Turki so bil Ruse z velikimi izgubami odbili. Rusi so potem pomnožili svoje moči, Se enkrat prijeli in Turke iz Bjele izrinili, več sto jih ujeli. IzBombava se piše „N. Fr. Pr.", da Angleži svoje divjake v Indiji močno oboro-žujejo in urijo, kakor tudi od tam in v Kal kuti pripravljajo veliko ladij, na katerih bi mogli te svoje indijske divjake prepeljati. Iz tega se sodi, da Angleška misli tudi v akcijo stopiti, če bode Rusija dalje Sla, nego pripuščajo »angleški interesi." Vojna in Avstrija. Zmirom bolj se kaže, da se bliža čas, ko bode morala tudi naša monarhija poseči v boj. Vse priprave za to se uže storjene. Ali še zmirom ne vemo, da li bodo naši vojaki vojevali z brati slavjanskimi Rusi, ali pa jih mislijo proti njim pošiljati. Jasno tega še ne vemo, da si ravno imamo uzrokov dovolj, kljubu vsem protivnim izjavam „P. L." in „N. fr. Pr.", prepričani biti, da pojdemo le z Rusi zoper Turke, a nikdar zoper Ruse. Kajti mi smo preverjeni, da le ruski „Golos" ima prav, ki pravi: „Avstrija naj bi se vendar uže prepričala, da če ostane v iskrenem prijateljstvu z Rusijo, brani samo svoje interese." Tajnost, 8 katero se cela stvar pripravlja, tako, da celo najoficijoznejši listi ne vedo, pri čem so, daje nam tudi upanje, da ima etvar v višjih krogih svoje začetke in svoj končni odlok, nego pa bo krogi Andrassvjevi Razmere v naših časih so za nas Slovane take, da se moramo tacega stanja še veseliti, čeravno vemo, da nij po izgledu angleške ustav- gledala je po sobani po oskrbiteljici. Ker je nij našla, vrnila se je prek veže ter je rekla sama za-se: „Moj Bog! želela bi, da bi imela oči ter videla, kako močno je podobna nekej podobi!" Nazadnje je naglo lajanje domačega psa na-se obračalo še enkrat njeno pozornost in trenotek pozneje je slišala stopati po veži. Pre-dno sta ona dva dospela do duri, poslušala je Emilija na vsako posamezno stopinjo. Ko sta vstopila Jerica in gospod Amory, podobna je bila bolj kipu, kot živemu bitju, kako je molče pričakovala njunega dohoda s sklenenimi rokami, odprtimi ustnami in z eno nogo nekoliko naprej pomakneno. Jerica se je ozrla enkrat v Emilijo, potem pa v razburjeno lice svojega očeta, in odšla je. Videla je, da sta se mej soboj popolnem izpoznala, ter je z naravnega, nežnega čuta B9 odtegnila, da bi njena navzočnost ne motila svetosti tako rajskega pozdrava. nos ti. Mi nij smo krivi, da je poslednja pri nas taka, kakor je. Kakor glede Bosne in Hercegovine, tako se tudi glede Srbije ne ve, kako stojimo. Čuje se, da namerava Rusija 50.000 mož skozi Srbijo poslati Turkom za Balkan v hrbet, da tako prihrani velikansko število člo veških življenj, ki bi poginila pri naskoku na balkanske prelaze. Magjari na to vpijejo, da bi v tem slučaji morala Avstrija proti biti in Srbijo zasesti. Za dobro znamenje jemljemo, da Bismarkova „Nordd. Allg. Ztg.u dvomi o okupiranji Srbije od strani Avstrije. Bismark je prisiljen iti z Rusijo. Politični razgled. Motrimnj* deirltA. V Ljubljani 14. julija. Na MMmitskvin narodna vlada ne trpi nobene opozicije. „Agr. Presse," ki vendar piše v slavjanskem duhu, konfiscirana je skoro vsak drug dan. Hrvatje naj bi se Rauchovih časov domislili in uveli popolno tiskovno svobodo. Vnunje driftve. Mtuske „Peterburgskija Vedomosti" so začele pisati za spravo mej Rusi in Poljaki na slavjanskej podlagi. To vprašanje se more lepo rešiti, ko bi le Poljaki postavili se na slovansko-bratovsko stališče in bi opustili sanjarije o zopetnej ustavni nekdanje velike Poljske. Vmncoske volitve bodo, če se „Ind. Belge" prav poroča iz Pariza, 2. septembra. — Ministerstvo je hotelo dan volitve še zamolčati, da bi potem volilce iznenadilo, ali naposled se je Decazes temu ustavil. Bonapartisti so Če dalje bolj silni. Govorilo 86 je o nekem razporu v t/lvškvui ministerstvu in celo o tem, da bode lord Beaconsfild odstopil. Telegram iz Londona denes vse te novice kot neresnične zaznamlja, kar pa še nij dokaz, da bi za istino take bile. Dopisi. Od Krke lil §»vc [Izvirni dopis.] „Živijo Kranjci! Vrag naj vzame Slovence!" To je zdaj najnovejša parola ob Krki in Savi, najnovejša neumnost, katero je takozvana nemška kultura naše Kranjce naučila. In ta toast prihaja iz ust močno učenih juristov; še kak patenti rau — je zraven in hodi v nižje kroge, in če je uže kakov diplomiran človek tako neumen, kako morajo še le drugi, ki diploma nemajo, bedasti biti. Ti najnovejši šta-tistikarji so jako dobre volje, denarja imajo, Ko bo se zaprle duri za njo, razklenila je Emilija roke, jih stegnila mu nasproti, ter je zašepetala: „Filip!" Prijel jih je in stopivši stopinjo naprej padel je na koleua pred njo. Ko je to storil, spustila se je na pol omedlela devojka na sedež za njo stoječ. Gospod Amory je pripognil svojo glavo na njeno roko, katero je še vedno stiskal in ki je sedaj slonela na njenem naročji. ZakrivŠi si obraz z njenimi nežnimi prBti izustil je s tresočim glasom njeno ime. „Gomila je izpustila svoje mrtve!" vzkliknila je Emilija. „Milostljivi moj Bog! hvala tebi." Izvila je svojo roko, ki jo je krčevito stiskal, ter ga je objela krog vrata, glavo je položila na njegova prsa in šepetala je ginje-nosti na pol zadušenega glasa: „Filip! dragi predragi Filip! Ali sanjam, ali Bi se ti res vrnil?" (Dalje prih.) in mesto salate s slabim oljem, jedo zdaj meso in po kosilu si trebijo prav ostentativno na ulicah zobe. Srečen ljud, dobili so po 30, po 40 do 100 gld. za to, da so rekli: „bir ber-den den Hotschever bellen". Hodeč po Krškem ali Kostanjevici našel bodeš celo izpremenjene ljudi. Ljudje, ki so popreje jako ponižno izgledali ter pipo slabega tobaka v božjem strah« kadili, dali so si napraviti višje opetnice n» nove škornje in „viržinke" kadijo in tudi kaka jaro se še najde v volilnej suknji. O pametni „Kranjci**, — Geld regiert die Welt, — ml je dejal tak mož puhajoč mi dim 5 krajcarske kube pod slovenski nos, praktičen mora človek biti v teh slabih časih in kakor k—ba telo prodati. Denar se je kar trosil. Kdo bo tako neumen hudič, da ne bi vzel, če se mu petkrat, šestkrat v jednej uri Bili. In pili in jedli Brno v Novem mestu na Hotschevarjev račun, oh! in dobro, kar le pri očeh in ustih nam je dobro jelo in vino ven gledalo. In denar, dober denar, prijatelj, v žepu, lepi de-setaki, nove ljubko podobice v mošnji, človek, kaj hočeš več v tako slabih časih! In kaj sem za to dal, betvice — „ich belle den Hotschever11 in dobro je bilo, onega Hotschevarja, ki je neki uže prenotiran na vzvišenem sedežu in kateremu so se v „majstu" vsi glavarji klanjali. Zato živijo „Kranjc" Hočevar, vrag naj vzame Slovenca skopuha Grassellija! Pa kaj vse to, obljubil mi je bogati Hočevar, da bo vse „šire14, katere je v Gradci kupil, dal pri meni pokrpati in par novih za „Žug" bo naročil in meni je mož rekel, da mi nij treba 10letnih zaostalih obrestij plačati, in meni je obljubil, da mi bo kupil celo „mbbel-niederlage in meni je zagotovil, ker ima uže zidarje, da mi bo dal dimnik napraviti, to tudi meni, meni — in to tudi zaradi tega — da bom imel jaz, dimnikar, po celem Krškem kaj pometavati in opraviti, in moj pale sredi mesta vštric kapucinskega vrta bo dal, ker je res uže Btarikav in je streha tako malo kodraste) kuri podobna, modernizirati in balkon bom dobil in moja žena svilnato spalno suknjo in sedela bova na balkonu, in meni je gospod poslanec obljubil velik sod vina, da se ga bom doma nalezel in ne bom tri ure iz krčme domu hodil, ter z glavo ob hiše butal ter tako čas izgubljal in ubogo glavo in nos trpinčil, ah! „trtica mila, jaz te častim, la-Iu." Pa kaj vse to, grand hotelirja doborno v Krško in jaz, ki tako težavno zdaj okolo hodim —, bom srečni hotelije, ki bo sedel in zapisaval, kar iz kuhinje in kleti mej svet gre in jaz bom, če naš poslanec kaj velicega postane, (nas „Kranjcev" vsaj) njegov svetovalec, „o ich ihnen aucli," — in mene, ki čisto blizu cerkve stanujem, bo storil, da bom res velikanski „Kirchenlicht" in ker bom njegov sekretarius, storil bo, da bom nemščino, katero zdaj pri vsakej besedi hudo hudo neki za lase tr^am, dobro znal oh tako kakor on iu zraven ves „Fremdenwbrterbuch," ki mi zdaj toliko preglavice dela, no, in črno na belem imamo, da so odslej vse krave po Dolenjskem smrti obvarovane, pitane vole bomo klali in tako še dolenjsko pleme rešili pogina, ki jej po krških mesarijah preti, oh in „Bossarlajtunuo" doborno v prvo, drugo in tretje nadstropje; kanali, ki tako melanholično v svitu soluca svojo lepoto in vonjavo razširjujo, se bodo po rimskem stilu popravili in deset let smo davkov prosti! Ljudje božji, kje na svetu najdete boljšega poslanca ! Če g. Hotschever res vse stori, kar se je ljudem .obeta valo, pobem mu ne zamerim, da je toliki denarja dal za kupovanje glasov ter tako dobil 40 glasov več. „Der grosse Schweiger von Krain" je tudi po mojem prepričanji najboljši poslanec in če nikoli ne zine v dež. zboru besedice, česar se je po zdajšnjih izkustvih t državnem zboru močno bati, bati zarad tega, ker škoda za njegov „finanzgenie," potem je opravičen in najboljši mož kranjskega „folka.u „Dem Verdienste seine Krone", Kostanjevice ne smem pozabiti, držala se je hrabro Ho-cevarjeve mošnje in kar naprej moral je mož po 30, 50, 70 gld. za glas plačati, zato jih je pa tudi 8 kar po telegrafu v „majsto" Slo. Hočete imena, postrežem vam, kadar hočete. Krški „folk" nij toliko dobil, morebiti posamezni, ki so v potu svojega obraza od hiše do hiše letali in konje, vozove preskrbljevali, ^ato so pa tudi g. uradnikom dobre konje dobili in: nalles beglichen", rekli, če je kdo v sali vprašal po računu. Dober kup so bolj Krcani, na kar opozorujem slavno gospodo, ki boče kandidirati. Z II ii li »J u 12. julija [Izvirni dopis.] Ker je rusko orožje v Aziji malo nezgode imelo, upajo naenkrat turkoljubni listi najboljše za 'Turčijo, ljuska vojna ekspedicija je v A v i j i „definitivno končana**, hote nekateri trditi. Nesreča ruskega orožja v Aziji naj bi imela mnogo upliva na politiški položaj v Evropi itd. itd. Tacih in jednacih kvasenj je mnogo čitati v nem-gkih in magjarskih listih, ki ne oziraje se na unesrećena svoja lastna prorokovanja v prošlem letu v zadevah vzhodnega vprašanja, sedaj naenkrat zopet postujojo „dobri prorok i M za turško bodočnost. Nas vseh, vseh slavjanskih rodov nade so seveda druge. Naše uverenje ima važnih in globocih uzrokov, ka se takova turkoljuba prorokovanja gola konstelacija v pasjih dnevih razburkane fantazije židovsko nemške in magjar-ske. Naj so začasno tudi vojni uspehi Rusov v Aziji omenjeni, nema to višjega pomena, nego tega, da se bodo Rusi krepkeje m n o -goštevilneje postavili na ratišče. V tako obširno razprostrtem bojišči, kot je v azijsko, kjer operira prilično premalo ruskih bataljonov, kakor se to odvsehstranij trdi, treba več vojnega materijala. I tega Rusiji nikakor ne zmanjkuje. Začasno torej ne bodemo imeli z azijskega bojišča ugodnih poročil, a mesec ne bode pretekel, ko bode Turčija strta tudi v Aziji. Nek dopisnik v turkoljubno „Koln. Zeittmg" piše iz Pariza, ka vlada v Peterburgu in Moskvi mnogo razdraženja vsled slabih uspehov na azijskem bojišči. Naj vam priobčim malo posnetkov iz ovega dopisa, ker ima morebiti nekoliko prav. Moskovski komite, kateremu na čelu je Aksakov, poslal je baje deputacijo v Peterburg h knezu Voronzovu se spomenico, katerej je priložena prošnja, naj se car-jevič naslednik na njo opozori. V tej spomenici izrekajo se kot velevažen predpogoj srečne rešitve slavjanskega vprašanja in radi tega, da ne bi ruski patrijotizem ugaševal, sledeča zahtevan j a: 1. da se vodstvo armade preda veščejemuvojskovodji, brez ozira na rodstvo; 2. da se osobje ruske diplomacije iz prem eni (?) Trdi se namreč, da so načrti ruske diplomacije gnjili, ter da ona na to deluje, da se sklene skoro in za Slavjane ne popolno ugoden mir; ruski diplomaciji so baje Slavjani manj pri srcu ležeči nego inte- resi Ruske. (In vendar je vsemu svetu znano, da se je slednji čas oncijalna Rusija popolno identificirala se Slavjanstvom; da je izboljšanje slavjanskih interesov na korist ruske države.) Trditev, ka so ruskej diplomaciji celo ljubši Turki, nego Slavjani in sicer iz tega vzroka, ker bi Slavjani po osvobojenji sami sebe hoteli vladati, i da slovanski komitet v obče na to deluje, da so sedanji vladni sistem ruski, katerega verna službenica je baš sedanja ruska diplomacija, podere i drugi ustvari — je vzbudilo celo v slavjanskih krogih nekoliko pozornosti. Koliko je na tej stvari resnice, nij možno koj uvideti. Dozdeva se, da „veliki" ko-respondenti ,,veličin" listov srkajo iz mezinca „velike" fantazije bajke, da delajo svoje liste piknntnejSe. Tako je storil nekov korešpondent „Pest. Llovda", o angleko avstrijskej zvezi, na katerej nij bilo ne mrvice resnice, kot se je to pre 1 malo dnevi stoprv izkazalo. Še naslednje točke se baje nahajajo v ovej spomenici moskovskega komiteta i 8'cer: da se od „zemstev" izvoljeni centralni komite državnemu zboru postavi na stran, da se cesarska garda, ki je preveč podvržena dvornim krogom, pošlje na bojišče i da se ustvari narodna milica. K:tkor pristavlja isti dopisnik, je ta spomenica peterburške kroge neprijetno dirnola. A odgovorilo se nij ničesa, nego to, da se sedaj mora čakati še na dogodjaje ter, da ima ruski narod vedno še dovolj časa, da svojo zadevo prevzame v lastne roke, ako misli, da so njega interesi v nevarnosti. Na vsak način pak bi se program slavj. kom iteta jemal v poštev i ne bilo bi nemogoče, da bi se nekatere točke c e 1 <> s p reje le. — To bodi poročano, da se vidi, kako se dela politika v velikem stilu v evropskih neslavjanskih časnikih. Domače stvari. — (Volitve v velikem posestvu) so se tu vršile včeraj. Voljeui so, to se ve, nemškutarski kandidati. Tretjina oddanih glasov je bila za naše narodne kandidate. Torej imamo tudi tu zrno za prihodnjo večino. Žalibog, da naših množin nij bilo prišlo. — Nekova „koalicija," da bi se bili izvolili le mirni elementi, z izključen jem kričače v, razbila se je v poslednjem hipu ob pritisku od višje strani in ob neodločnosti in premajhenej vplivnosti početnikov. Več o tem, kadar vse podrobnosti te volitve zvemo. — ( N e m š k u t, a r s k o hinavstvo.) Zadnji ljubljansko-nemški ba^ibozuk „Tag-blatt" je še zdaj tako nesramen, da pravi, da so njegovi pristaši volilni boj vodili „mit ehrlichen, erlaubten VVaffen". In vendar mi hočemo sodnijsko dokazati, da le s kažnjivim liodkupoiii in s terorizmom. To imamo vse pismeno! Počakajte vendar na zborne verifikacije, in tačas boste čuli in videli svoj obraz, in s r a m vas bode pred vsem svetom! — (Krežma) bode v Ljubljani, in sicer samo v čitalnici koncertiral, v četrtek. — (Valvazorjeve kronike) je izšel 14. zvezčič in se razpošilja. — (Hrvatje o nas.) Hrvatski „Primorac" piše: „Mi duboko žalimo, da je propao narodni slovenski sabor, no po svoj prilici žaliti će to po vremenu i Austrija sa Slovenci. Samo dalje — neka Be tako gnjetu Slovenci. Po svoj prilici da su pobjedu narodnih dušmaua odlučili u gradovih oni odrodi i sinje kukavice, kojih svaki narod, pa i slovenski dosti ima. „Slovenski Narod" tješi se ipak tim, što su izabrani novi odlučni muževi, koji če oštro kontrolirati izdijiee Dežma-novce." — (Črnomeljsko učiteljsko društvo) ima dne 19. julija svoj občni zbor. —i Program: 1. Nagovor predsedn kov. 2. Revizija društvenih pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Posamezni nasveti. Vse gg. učitelje ude in podporne ude uljudno vabi Odbor. — (Iz stolpa padel.) Iz Celovca se nam piše: Dijak tukajšnjega trgovca Kleinber-gerja je denes po polu dne šel na stolp farne cerkve, katerega na novo krijejo in je po nesreči padel iz njega na tlak pred cerkvijo ter mrtev obležal. — (Povožen.) Iz Celovca se nam piše: Na 1. postaji Vrba na južnoj železnici je včeraj parni stroj povozil kondukterja in mu jedno nogo odtrgal; ranjeni je dcnes umrl v Celovci. — (Ubila) se je v četrtek v Rojani pri Trstu pol tretje leto stara deklica nekega dninarja. Izpodteknila se je namreč in zavalila po stopnjicah, ki iz očetovske hiše drže proti cesti. Oče je bil ta čas na delu, mati pa je prala. — (Cigansko.) Piše se v „Ed." iz Lonžera: Nekaj dni je, kar ste prišli dve ciganki v hišo k nekemu bolniku, stopite k njemu in ga milujete, potem pa mu rečete, da bode nesrečen in da mu v kratkem času krava pogine, in da ima v hiši pod zemljo mrtvaško nogo zakopano, da iz tega izvira nesreča, in da je treba, da se blagoslovi, zahtevali ste obleke; revež se je dal oslepariti, dal jima je od svojega oblačila eno srajco, en životnik, eno ruto in 60 soldov; — nij jima bilo Še zadosti, prišle ste tri dni pozneje, srečate na potu bolnikovo ženo, in zahtevate tudi njeno obleko, uboga žena se vrne koj domov in jima da svojega oblačila, dve predpasici, dve krili, dva robca, en prstan in par uhanov zlatih, kos svinjskih reber in kos peršuta, vse vkup je vredno, kakor se sliši, okolo 50 goldinarjev. — Tako sta bila mož in žena dobro blagoslovljena. Naj bode to v izgled vsem tistim, ki verujejo ciganom. — (Strašnovreme), kakoršnega stari ljudje ne pomnijo, prihrulo je iz Italije v Trst. Drevesa je lomilo in s korenino rovalo, okna in veternice s hiš metalo; na morji pri barkah debele verige trgalo, s streh opeko metalo, v Llovdovi ladjodelnici je prevrglo velik parnik, ki je bil na suhem v popravi, ako bi bilo še četrt ure trajalo, pokončalo bi bilo hiše in vse; neka hiša je celo razpočila in morje je zrastlo za seženj visoko, da je po spodnjem delu mesta stalo. Iz Italije pa dobivamo — piše tržaška „Ed.u — še grozneja poročila, v Veroni je ustavilo železniški vlak, ki sta ga dva stroja vlekla proti Tirolom. Tur-šico je z njiv tako pometlo, kakor bi bila po-žeta, drevesa in trte, kar jih nij poruvalo, vse so na tleh. Kazne vesti. * (Skrivnostna smrt.) 7. julija t. 1. so mašinista Jožefa Dreslerja, doma iz Stranske vasi v Sležiji, pripeljali nezavednega v bolnišnico v Celovec, kjer je 10. t. m. umrl. Raz-rezali so truplo in tu se je opravičil sum, da je Dresler silne smrti umrl. Voznik, ki ga je v bolnišnico pripeljal, se je takoj zopet odpeljal, predno so ga kaj vprašali. Zdaj pa niti ne vedo, kje je umrli nazadnje živel. * (Velikanska goljufija.) Trije trgovci v Debrecinu na Ogerskem, ki so si bili v rodu, dajali so tamošnjim rojakom živež. Od vodje vojaškega skladišča so si izprosili nakaznice na večje vsote, na katere ho ponure-lali kontrolorjev podpis ; potem pa so to nakaznice prodajali privatnim osebam in denar-nim zavodom in so si na ta na« in prigoljnfali nad 200 000 gold. Ooljulija je prišla na dan in vsi sede zdaj in godejo v Henci. * (Pogorela) je v Ileichenbergu 11. ju lija velikanska tovarna za prejo. * (Natančen popi« morilca.) V Tordi se je L1, t. m. zgodil roparsk umor Ker je zločinec pobegnil, so takoj policijske urade opozorili na morilca. Popisovanje je naslednje: „Zločiuec je jud. 24 let star, ključar in ima sive hlače". To je jako natančen popis, ka- li ? * (Čudno cvotice.) Nekaj dni som se iz Francoskega dovnžajo umeteljne cvetice pod imenom „barometerskih cvetic*. Ako je vreme lepo, so listi modri, ako je deževno, rudeči, če pa jo nestanovitno, so listi rujavi. Na nekem plesu v Berlina se je več dum okinčnlo s temi cveticami — a listi so ost;ili modri, akoravno je nebo zakrivalo so z oblaki. Več stav su jo izgubilo. Torej to cvetico nijso nič posebno zanesljiv vremenski prorok. So pa uže Data „kozje potice" bolj zanesljive: če je lepo, so stisnejo, če je pa nestanovitno, pa režo. I.i-.tiiieu iiic(liiis|»ii : Dopisnik ll Dob epolj Vemo, ju vil ilupirt reetl čcn. Ali \/. izkustva tudi vemo, da nas „prijatelj" g. državni pravilnik kar kratki* ni malo uu piiHti, da bi kntakoval kaj kar j« o. kr, Precej nas konfiscira. VI pa gotovo bočoto vsak (lun list brati, turu j moramo tako do piše. če ho prav dobri, novos'lioiii sam konli«irali Itazglas. sodnijskim dozvoljenjem se bodo premično blago iz zapuščine 18. junija t. 1. umrle Henrike Sennig, namreč: zlata in srebrna posodit in druge precijoze, obleka, životno in hišno perilo, posteljna oprava, stanovanjska oprema, knjige (mej njimi Valva/.or 1. in 11. zvezek), zbirka školk in sploh vse blago itd. vtorok 17. Juliju t. i. in prihodnje dni od 9. do 12. ure do poludno in od .'t. do 0. ure po poludne v frančiškan« skej ulici št. 1(1 nova v hiši gospe (irumnik II. nadstropje po dobrovoljnoj javnej dražbi proti tu koj goto vej plači onemu prodalo, ki bodo največ dal. V Ljubljani, 18. julija 1877. (189-1) Dr. Jarnej Zupanec, c. k. notar kot sod tujski komisar. Nova kavarna. Naznanjam hI. občinstvu, da som v svoji hiši Štev. 4, »trma pot, za nI uri in Mrili-eem, poleg vilo „Agncsa" v Ljubljani, odprla v kntori ho dobi ceneje kakor drugod, lun«, a»ln. tur ho priporočam obilnemu oblikovanju. lini tnintz, —2) Tirolka. Danajska borza 14 julija Enotni dri. dol* v bankovci L . HI „ 65 „ 7.1 u a ront-i.......73 .11 „ lMtK) dri. posojilo 114 „ 26 „ Akoiie aArodnt hank« "«04 „ — „ Kreditne akcije London . . , Napol. . . O. k. oekinl . . ftrnbro Državne marke 146 . 90 „ 125 , 6r> , 10 „ 01«/, „ 6 i 9» 109 . 3> . «1 - 75 Obznanilo. Na deželnej kmetij skej šoli v G rade i je s početkom prihodnjega šolskega leta izpraznjenih šest štipendij po 120 gold. in pet po 100 gold. Prošnjo z rojstvenim, nravskim in zdrav stvenim spričnlom, dalje se šolskimi spričevali in s potrjenjem od občinskega urada o premoženjskih razmerah obloženo naj odda prosilec osobno vodji deželno kmetijske šolo vsaj do ■ .». .1% i;usCt 1*477. Pogoji so v št. 140 BSlov. Naroda" navedeni. V G rad c i 8. junija 1877. (180—8) (hI šfajershytt rivh'lncfja odbora. 8 gld. obleka iz ruskega platna, 11 platnena obleka, 13 „ Liister-obleka, Rujavi in črni Liister-Sackos od 4 gld. do 9 gld., Posebnosti v otročjih oblekah od 2 gold. 50 kr. do 10 gld. M. Neumann-u, v Ljubljani, v Lukiuaiiovej hiši. ■i Zunanja naročila s« proti poštnemu povzetju redno izvršujejo in hm ono brci ngo« vora zamenja, kar bi no dopadalo. (170—f>> i I 1 s i i 1 i •i_ _ - ~ — . _ _ _____ _ . \ Oljnobarvenc podobi? \ ► ► ► 4 4 4 4 4 4 4 4 4r m hlo.or: podobe MVel 11 ibov, poU in j in. ji-«»iii*«*-|»o«1«»Im** ho ravno v velikoj i/.- uirkl r>uo komadov k elegantnimi okviri doite, in bo po jako nizkih conah tudi na mesečno obroku prodajajo; ti.kim, ki takoj plačajo, so popueoa 10% tlo 16%. Hi Tudi velika ubirka /i-l.n 1 jo na .skladi.sin. Spoštovanjem F. Rudi, (17,'l—3) kongresni trg, štev. 7. -K ■H. '/..•nlnji mesec .t 3 Velika razprodaja vsled oddaje prodajalnega prostora * L. V7ALLENK0 Vi v ljiil»liaiil. (171-3) M-- Zadnji mesec! Ohranitev zdravja obstoji veČjidel v čiščenji in snažnoHti sokov in krvi, ter v pospešitvi dobrega prebavenju. To doseči jo najboljši iti zdatnejši pripomoček: Dr. Kosa oživljavano mazilo. l»r. ItoNM oživljavao mazilo zad >stnjo vsem terjatvam najpopotnejle, ono oživlja colo de-lavnost prrharenja, ustvarja zilraro in tisto krv, in život pridobi zopet svojo prejšnjo im>5 in zdravje. — Ono jo za vso bolezni prebavonia, posebno za zarinjenost ttka. kislo ,w ritjititjr, iitti>i/ioranj<; bruhanje, ieltttltni hrt, zauliženje, kriavttica (zloto žilo), prenathitenja želodca z jetlili itit., gotovi in ozdravljivi pripomoček, kateri Hi je pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkimi 6ASU splnftnn razširjenje. Velika slcklcnica I golil., mala steklenica r»0 kr. Na stotim« priznanjevalnih spinov je razpoloženih. Kazpofiilja ne na tVatikovano dopise proti postnoin pov/utku na vse kraje. BtefnbrUoh pri Peltl 18. julija 1876. Velo.stovani gospoill Dollnoat mi jo, da vam (d)znanjaiu o izrodilo ugodnem učinku dr. u..»o oltvljavnega mazila. Več časa me jo namreč mučilo tako IflodčOO zlo, da Meni samo najlažjo j.-di užival, a ho nikdar nanitiri mogel, (Je snu le kuj VCĆ jedel, ali pa kaj ina.n ne^a užil, e.ntil sem težave in bolezni. Kabil nem raznolična zdravila in sredstva, a vedno brez vspeha. VaAe izvrstno dr. Kose oživljavao mazilo mi jo p« popolno zdravje dal.i, in zalival jeva je ho vam najsrčnejše, prosim vas šo itd. (pride uaročba). Spoštovanjem •Idi« HHNptll*. ^' prijazno pozorjenje! Da ne Ogne neljubim pometam, naj p. n. naročniki p u v ho d i izročil o: lir. Itone i j >t\nc.rn ni u/t i h iz H. Fragnerjeve lekarne v Pragi zahtevajo, kajti zapazil sein, da ne jenialrem inaiHikje, ako Batno oživ-Uavnega matlln tehtovajo, In ne izrecno: Dr. Rose oživljavnega mazila, kako ničvredno meienlpo daje. 1'ravo hi* oživlja« DO iiimkIIo dr. ICoh«> i'ohiva le v Klavni bmIok! nsr«> Julcu II. l'r»Kii«*r)m, lekarna pri „črnem oilu" v i'ra^'i, o^el HpoinerMke ulice št. 205—3. V l.|ul»ljaiil : pri leknrjih (iabriol Pioooll, J oh i p u Svobodi, Erazmu s I! iraiču; v N«»v«>iu iik-hIii : pri I). Riz-zoliju, .ekarju; v K«lr»|l : p i i Andreju 11 r a u n u. l'ne lekarne v Avstriji, kakor t ml i retjiilel materijalne štaeune imajo zalotje tega vzivljeval-nega mazila. Taiuo bo tudi dobiva: Praško univerzalno hišno mazilo, gotovi in poskušeni pripomoček za ozdraveuje vneli prisadov, ran in oteklin po '„';'> kr. in ■Ti kr. Mazilo za oglušenje. PoskutSeno in zaradi uniogo zdravniških poskušenj znano kot naj^otovejši pripouiocok za ozdraveuje umčno ogTuienlo, ter za pridobitev popolnem izgubljenoga ululia. I steklenica 1 gold. av. volj. (7G—H) Umrli % Mjiitoljimi »nI 10. do 12. julija: ty.oftin lianer, ka/.nenee., star M let, nit gradu, za obistno boleznijo. — Matija Stiajniir, hlapec, st. 7H I., v sv. Klorjana ulici št. 10, za uiara/.niom. Karolitia Bidl; ureda, vdova, i., nv. Florjana ulice št. 70, za mrtvndom« — Matej Križnar, delavec, utar 48 let, v bolnici, za pliučno tuberkulo/o. — Amalija Ha/el. •/.UNolin'ka otrok. Hlar i,' dni, na dunajskiu eesti za krčem. I li. julija: llvropu: CUnger [C Celovca. — Nicolich iz Italije. — Gantoiger iz Ljubljane. — llartaiii i/. Zagreba. — (Jiish,1 u Celovca. — Potzacb u Dunaja — Lampel iz Si. Vida. _Pri Slonu; liroznik iz Piimij-t. — grof Pur.' iz Pouoviča. Tisoč veder vina pravo starine najboljših vinskih let od IN<>V>. leta naprej na prodaj pii gosp. Francu Guštinu v Metliki (H»2—(i)__na Dolenjskem. lzdatelj iu urednik Josip Jurćič. 1 11 11 I 11 I I 1 I I I I I I 1 11 11 Proti plači na obroke! Oljnobarvenc- podobe in oljnate slike, kot: podobe svetnikov in genre-podo"be, pokrajine, lovske slike in portrete v lepih zlatih okvirib v vredtiOHti «fl .