185. številka.
Ljubljana, v sredo 17. avgusta 1808.
XXXI. leto.
	
	
	L- Ji P? i j
	
lahaj-i vsak dan m t-cr. izm&i ruileljc in praznike, ter velja pO poŠti prejemali za fcv itro-Ogerek« dežele za vse leto 15 gld., za pol lita H gtđ., za četrt leta 4 glđ,, ■«   i♦•<len di...,.'c 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po^tljaitju na d« »tu /.a vse leto KI gld., za četrt leta .'.< gld. .'JO kr., za jeden m^icu 1 ^!d. 10 kr. Z i poftiljanje na dom računa M po lo.kr. na mesce, po 80 kr. za 6*trt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znate, — Na naroćbe, brsi ii odobne vpoitljatva naročnine, se ne utira. Za oznanila plafetaie *e »d Itirietopne petit-vrsts po <i kr., (c «e oznanilo (edenknd Uska, po f> kr. c"e te dvakrat, la i"< 1 kr, Se so trikrat ali večkrat t.sv.i. Dopisi n».j he izvole fiankovati. — Rokopisa .se ne vračajo. — Uredništvo in apravniltVO je Da Kongresnem ti,mi it, 12. L p r a v n i i t v u naj i»e blagovolijo pošiljati uarut'nJne, reklamacij«! oznanila, t. j. VM administrativne atrari,
Telefon et. 3<5t.
Županski shod.
Današnji shod slovenskih Županov spada mej nsjsljsjnejše manifestno! je, kat jih j<» kdaj bilo v stolnem našem mesto. Udeležilo se je shoda nad 7GV> županov iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske in navzočno je bilo tudi mnogo državnih in dež. poslancev.
Pridržuje" si obširnejše poročilo, beležimo za dan«'i le, da je sbođo predsedoval žii[>an Hribar in da je v imenu dež. odbora pozdravil zborovale« dež. odbornik Po v še.
Zupan Hribar je v daljšem krasnem govora utemeljeval svoj  nacrt udanos'ne adrese, kateri je shod soglasno odobril in kateri se glasi; Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veliča n s t vo!
Odkritosrčna radost prešaija letos vse narode velike in mogočne države Vašega Veličanstva. Polni uJanodi in zvestobe pa tudi neizmernega spoštovanju in hvaležuo ti bližajo se drug za drugim Vznožju Najvišjega prestola, da ondi ponove sveto Svojo prisego ter dajo izraza srčnim svojim čutiiom in gorečim prošnjam.
Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo !
Slovenski narod, čegar moda je stoletja tesno zvezana z državo, katerej so slavno vladali cesarji iz prejasnega habsburškega rodu in katere žezlo je previdnost božja pred petdesetimi leti položila v posvečene roke Vašega Veličanstva, more o sfbi trditi, da v teku dolzih stoletij niti najmanjša Senca ni padla na njegovo podaniško zvestobo in udanost. Na neštevilnib bojiščih prelivali so brabn njegovi sinovi dragoceno kri za domovino in pre jasno vladarsko rodbino; nepreračuuljive so materijalne žrtve, katere je ta narod prinašal za ohranitev ugleda, slave in moči države; neprecenljivi dokazi najiskreuejšega sočustvovanja, katero se je pojavljalo v njem ob žalostnih in veselih trenotkih za državo in prejasno dinastijo. Po vsej pravici zamore ta narod reči, da pač številnejši in bogatejši narodi žive v mogočni državi Vašega Veličanstva, da ga pa mej njimi ni zvestejsega od njega.
V;^še cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo !
Slovenski narod, živo j v vojvodstvih Kranj« ski m, Štajerskem in Koroškem, v pokneženi grofiji Goriško*Gradiščanski, v mejni grofiji Istrski in v svobodnem mestu Trstu ima so pol-g svojega ra pora pred vsem Vašemu Veličanstvu zahvaliti za ves svoj dosdanji duševni razvoj in kulturni na prede k. Nadeja se pa tudi, da b-ide Vaš- ga Veli-Čansta oe«tov«ka skrb še nadalje ga osrečevala in da hode mogočna beseda Vašega Veličanstva dovela ga do popolne ravn pravnosti v narodnem in političnem oziru, po kateri hrepeni ves ča«, odkar jo deležen postal ustavnega življenja in o kateri je prepričan, da — dosledno izvedena — postane n*j-trdnejša saslomba moči in mngočnosti d;žave.
S temi čutili iskrene hvaležnosti in oživlja joče nade bližamo se v im-nu slovenskega naroda mi zastopniki njegove občinske samouprave v vseh imenovanih kronovinah Vašega Veličanstva presijaj nemu pre-tolu z najuianejšo prošnjo, da blagovoli Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo sprejeti zagotovilo nespremenjene udauosii in zvestobe, ki navdaja srca va-h Slovencev do posvečene osebe Vačega Veličanstva.
Vaie cesarsko in kraljevsko ap.stolsko Veličanstvo !
Dolgo se blesti sijajno žezlo jedne najmogoč-n«ijlih drŽHV v posvečenih rokah Vašega Veličanstva ; daleč ima pa Vaše Veličanstvo tudi še do okrajne meje človeškega življenja. In da bi dobrohotno nebo Vašemu Veličanstvu na srečo narodov in v prodaV0 države dalo dočakati te ekrane meje, to je najiskren<-jša naša in Vsega slovenskega naroda želja.
Bog ohrani, Bog obvaruj Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo!
Župan novomeški dr. Schegula je nas ve-toval sledeči dodatek adrese:
Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo! Slovenski narod si pa tudi nrčesar iskreneje ne želi, ko da bi spomin na petdesetletnico slavnega in modrega vladanja Vašega Veličanstva ohranjen bil poznim rodovom.   V ta mmen ustanovile
no se in 60 bođo Se široai ozemlja, k itero je njegova las*-, razne dobrotvorne naprave in postavili jubilejski spomeniki. V»-nder pa je p^ihg tega živa želja v srci vsacega Slovenca, di bi se Vašega Ve ičanatva vzvišeno ime spojio z zavodom, ki naj bi — jednrko, kakor Vašega Veličanstva slavno v'adaojj pomeni a ra/dobe v razso.u av^tro-ogerske monarhije — pomenil razdobje v kulturnem razvoju slovenskega in ostalih, na jugu države živečih narodov. S.-mo mogočne besede Vašega Veličanstva je potreba, da se ustanovi v Ljubljani vseuč lišće z bogoslovsko, pravoslo sk> in modroslo. sko fakol' teto in še po/>ni rodovi blagoslavljali bodo trenotek, v katerem hod* ta beseda izgovorjena aii zapisana. Vale Veličanstvo bole zgodovina po vsej pravici imenovala mogočnega pospeševalca znanosti in pro-svetitelja narodov, naj tedaj v spomin na redki dokaz milosli božje, ki se je razlila letos nad Vašega Veličanstva mastljeno giavo, po Vašega Veličanstva ukazu nastane na jugu države novo goji-lisče znanosti in prosvete.
Na pojasnilo župana Hribarja, da županska deputacija morda ne bo B prej S ta, je podraški župan Božič nasvetoval, nuj se Hribarjev načrt adtese doposlje na Najvišje mesto potom dež. vlade, predlog dr. Scbegule pi naj se po deputaciji izroči kot posebna prošnja cesarju, kateri predlog je bil soglasno sprejet.
V deputacijo je bilo voljeno predsedništvo županskega shoda župan Hribar, župan dr. Ru-đesob, župan I pa vic (s Štajerskega), župau in posl. Muri (s Koroškega), župan in posl. Muha (s Primorskeg-i), župan K. Je I uši č (iz Istre) in župan A. Gorica r (s Štajerskega).
Potem je kranjski župan Šavnik v lepem govoru nasvetoval, naj bi vse slovenske občine prispevale k troškom za spomenik cesarju, kateri se postavi v Ljubljani, kar je bilo soglasno sprejeto.
S tem bi 13 je slavnostno zborovanje končano.
Po kratkem odmoru je sledilo drugo zborovanje, v katerem eo bile sprejete resolucije glede višjega sodičča v Ljubljani, (utemeljeval poslanec VoŠnjak) in glede štipendij za slovenske juriste (utemeljeval župan Lenček^,  —  potem  pa se je
LISTEK.
K emancipaciji Slovencev.
(Dalje.)
Koncem meseca svečana — tako nekako mi je pravil g. Jager — me je prosil umetni mizar in kipar Josip Primožič, da mu pomagam sodelovati pri projekt ovan ju mobilij za novo kavarno v Pongračevi hiši. Takrat se še niti mislilo ni, da se bo vsa stvar izvršila tako, kakor se je pozneje res izvršila! Hišni posestnik, O. pl. Pongratz, je dejal ravno takrat, da bi bil pripravljen, s svoje strani za dela, njemu pripadajoča, nekaj več žrtvovati, ako bi kavarnar gledal na to, da se vsa naprava izvede jednotno t. j. v gotovem slogu vseskozi! Pripravil ga je do tega stavbinski mojster Filip Zupančič. Ker je g. Zupančič privatnim potom že čul o meni, me je vprašal, bi li hotel prevzeti izvršbo načrtov, in prevzel sem delo. Prisedsi v Ljubljano mislil sem takoj, da bi kazalo, če ye ovrže vse dosedanje pri nas običajne „smeri" in aekrenena pot narodne in slovanske individualnosti. Takrat se mi še niti sanjalo ni, v kake težave sera spravil sum atLe s to nislijo! —
„On šteje glave svojih dragih . . tako štel in pregledoval sem jaz ono, kar sem imel v slovanskih motivih nabranega do takrat. Posvetoval sem se z g. Primožičem o tem in branil do zad njega misel, da je možno, da se i v plastičnih formah izvedene mobilije izvrše na ta način — (za ravninske, plohe oblike ni nam bilo nikdar hudo!) — Arhitektura in struktura, to je bila naj k oč 1 j i vejša stvar!
Gosp. Filip Zupančič, ves drugačen, kakor v obče ljudje pri nas, je bil vesel te ideje in ni dvomil ni minute, da bi se i kaj tacega ne posrečilo. Teško bi prišlo do česa, če bi ne imel ravno v osebi Zupančičevi tako dobre moralne zašlo m be za to idejo . . . predno se je sploh kakšna poteza potegnila po papirji in se je res videlo, da je mogoče. Saj poznaš naše ljudi, ki so pripravljeni ravno pri domaČih ljudeh in delih, o katerih je obče prepričanje, da so dobra — vselej pokazati svoje dvome ali svoje zabavljanje! —
Druga oseba, na katero sem se mogel ves čas efektivno, strokovno oslanjat', je bil g. Primožič. Sam jo bil 4 leta na strokovni šoli v Gradcu in potem nadaljeval naobraženje svoje kot umetni mizar in kipar (tudi stukater) še d leta. nu avslr.
j muzeju za umetui obrt na Dunaju, ter si tam in v poznejši praksi po vseli mogočih večjih mestih pridobil izvecredne prakse in okusa. Ni ga človeka na Slovenskem, s katerim bi mogel, delati takih osnov, ki bi se s tako požrtvovalnostjo in s takim razumom vrgel na vso stvar. Kaj tacega bi brezvspeSno iskal kjersibodi — no, tu je šlo za idejo in za taisto treba vedno žrtev. Zaradi tega mi lahko vrjameŠ, kako me veseli, da je stvar prodrla na celi liniji za jedenkrat — pa da je ni šb konec za vselej s tem.
Napravila se je šola ; nekateri iišolali so se ob uji, in ljubljansko, slovensko občinstvo sploh lahko so bo navračalo na našo to individualno smer v vseh zahtevah.
Začetek bil je najtežji — in tega smo že premagali; s časom se bo vstvarila velika šola v tem oziru v slov. središču, kakor tudi izven njega. Ostati hočem še vedno na glavni straži. Dobil sem mnogo čestitk . . . vse je jedino v tem, vse mi potrjuje . . . Popolnoma v individuvalizovanem našem okusu urejeno vilo itd. — in ne jedno, več taistih — postavil bodem, predno bo v kraju deset let. — Kako  izvenredn)  bo  moral oživeti v tem
l s.nib u uaŠumetni in dn;gi obrt, si lahko misliti! Ampak
zborovanje pretrgalo ob 1. nri ter se nadaljnje ob
4. nri.
Ob 1. nri je bilo v Sokolski dvorani pogoš-čenje, pri katerem je svirala godba in je bilo izrečenih mnogo navdušenih napitoic.
V I Jubilant, 17. avgusta.
K položaja Večina listov sodi, da je rezultat išelskih konfereoc ugoden za — barona B«nffyja. Grcf Thun je ondi, kjer je bil prej ; 24. t. m. se začno nova pogajanja radi nagodbe zopet in cesar sam pojde takrat v Budimpešto. Baje se deluje sedaj za kompromis mej obema vladama. Sredi decembra meni grof Thun zopet sklicati parlament, in sicer na nujno željo Btnffyja, ki hoče, da se izvoli nova kvotna deputacija, ki začne nemudoma poslovati. Zanimiva je vest, di stoji zunanji minister grof Gtluchovvski povsem na strani Baoffvja, ter da z "sem svojim uplivom deluje na to, da se jezikovne naredbe odpravijo  ter sestavi nova nemška večina.
Srbska skupščina je sprejela 13. t. m. vladni proračun z vzklikom. Proračun kaže za leto 1S9'J. 68,81l).5(jS dinarjev izdatkov in 08,824.000 dinarjev dohodkov. Proračun kaže torej celo preostanek! Vendar je minister Popovič samo na papirju tak finančni mojster, kajti še pred kratkim so javili belgraj-ki časopisi, da se uradnikom in vojakom ne izplačajo celotne plače! — Pri predvčerajšnem poslovnem banketu poslancev vladne stranke sta bila tudi oba kralja, katerima sta napijala predsednik in podpre.heiuik skupščine. Oba kralja sta odgovarjala. Zlasti se je povdarjalo veselje, da teh prebitih radikalcev ni več v zborn ci, ter da vlada s-d.ij „tcli vzoren red in prelepa sloga."
Albanski nemiri. Srbski poslanik Novakovio v Belrtn_;radu je poslal turški vladi 3 noue radi ro-parsk h napadov Albancev in turških vojakov. Turški zunanji min Sti-r Tevvtii paša je odgovoril, da je dobil Saad Kid.n paša nalogo, začeti v Skoplju preiskave. Ko se te začno, pokliče se tudi srbski za. Stopnik. Tudi bolgarski diplomatski agent Mirkov se je pritožd radi neredov ob lu>~ji ter je zahteval, da is znova določi ine,a.
V Italiji 8) napravili porazi Špincev pred Manilo in Santiagom največji vtisls. Vsi listi skoraj roti'- vlado, naj stori nemudoma vse potrebno, da Se dobi denar za pomnožite/ in popravo vojne mornaric*. Tudi < liejozna „Italte" sili, naj se mornarica poveča, «"e.š, rajši največji deficit, kakor biti nepripravljeni za morje. Italijani se pač boje, da bi jih megla sadeti kmalu usoda ipinije.
Dinastičuo vprašanje v Španiji. Italijanski pisatelj in politik Angel Tejero piše v dunajskem tedniku BDie Zeit' O razmerju španske kraljice do naroda ter konstatira, da s danja dinastija nima mase naroda za s-boj. Samo nezmožnost in nej^di-COst republikancev, p* osebra nepnljub jenost don Cbrlosa, čegar somi.šljen ki so radi svojih grozodejstev v najslabšem imenu, san. o to je vzdržalo kra Ijico Kristino na prestolu. Kraljica Kristina je za ma<:0 še vedno tujka, ki se po svojem značaju in po svojih svojstvih ne more priljub ti narodu. Ko je bila kraljica Amalija portugalska leta 1892. v Madrida, s: y: znala v par dneh prulohiti srca vseh.
— moral ravno zato, ker deliti na gitovo smer v arhitektuii so prisiljeni obrtniki ravno tako, kakor se cd vrha doli hoče. — V Ljubljani bo š<s dosti prevratov! — —
Kako sem nabiral gradivo?
Spominjaš se morda, da sira pred It ti napisal nekje razpravo o pitanih in o pomenu taistih za umetni obrt. Bogme, takrat so dejali „utopija !u Janko Batle pa je dejal v imenitni razpravi v „Leto-p'su Matice.", govoroč „o belokranjsk h p;sanicah", da pisfrnic na Slove nekem tploh ni več dobiti, izv/emši Belokmjino.
Tega ni^eni verjel ter izdal nabiralen oklic v „Slovbiuki Svet", v „ Edinost" in ne vem kam še . . . pokivljal sem učit-Ije in svečenike, sploh vse razumništvo na ta del našega narodopisja — toda ničesar se ni dobilo. —
Privatnim potom pa se mi je posrečilo, da sem nabral po Slovenskem do sedaj nad 100 pi-ruliov, ki dado že kar celo zbirko naših ornameu-tov. Nekaj sem jih dobil tudi od Janka Burleta iz Z'greba, jedineta slovenskega proučevatelja naše narodopisno8ti.
Piruhe je vse slikala preprosta, nenaobražena kmečka roka; direktno je izlila svoj prirojeni estetski okus na jajčjo lupino. — (Dalje prih.j
Hodila je po ulicah mej ljudstvom ter se ljubeznivo nasmihala moškim, ki so občudovali glasno njsno krasno — telo. Sla je k borbam z biki, vrgla borerom svoje briljantne uhane ter ploskala, kakor najbolj navdušena Španka. Razen tega je kazala največji sjaj in najradodarnejšo zapravljivost. Vas to je Spancem sila imponiralo, in šli bi bili za njo takoj v boj. Kraljica Kristina pa je skopa, nepri stopna Ženska, ki obsoja borbe z biki ter kaže pri vsaki priliki, da te narodne igre zaničuje. Narod se zato za njo prav malo meni. Ako se pelje na sprehod, ni čuti nikakib vzklikov, da ljudje se ji niti ne odkrivajo. Rojstveni dan ali god kraljice se praznuje le na dvoru, narod se zanj ne zmeni. Kraljica Knstioa je torej tujka mej svojim narodom, ki ne bo prav nič žaloval, ako se posreči častilakomnemu in vladeželjnemu lahkoživcu don Carlosu pognati jo s kraljem Aifonzom vred preko meje!
Dopisi.
Iz teI ju, 16. avgusta. Pevska slavnost ter blag08lovljenje zastave slovenskega pevskega društva v Ce'ji v spomin 50l«tnice cesarskega vladanja preteklo nedeljo je v vsakem oziru mjajno uspela. — Udeležba bila je velikanska ter smo s posebnim veseljem opazovali ogromno množico knietskega prebivalstva v praznični obleki ter s slovenskim znamenjem na prsih. Sprevoda k cerkvi sv. Jožefa, kjer je bilo hlagoslovljenje zastave, udeležilo se je do 5000 ljudi; zastavo blagoslovil je preč. g. opat Ogradi ter spregovoril prekrasne, od verskega, p.»-tuji tičaega in narodnega čuta vzneš*-ne besede, po katerih je godba zasvirala cesarsko bimuo, katero i je zbrana množica navdušeno aklamirala. Koncert zvečer pri katerem so bili vsi pr stori v .Narod-nem doma" natlačeni, bil je prekrasen. — Ob^no navduši n;e vladalo je torej m^j vsemi udeležecci. Ni ravno je, kdor pozna celjsko razmere, da so Celjani pri tej priliki zopet pokazali s.'ojo znano nsin sko kulturo. Ko so se gostje vračali od cerkve sv. Jožefi v mesto naz;ij, zbrala se je tolpa nemških dijakov, r;izn h bab, nezrelih fantalmov pri „zlatem levu* ter tulila in žvižgala na vso moč. C dj ika policija pa je stala mirno poleg, kakor da bi čuvala, da se raznim razgrajačem ne zgodi kaj zalega, ako r.ivno je imela na razpolago vojake iu celo krdelo žandarjev, ni ukrenila n'fesar, da bi so sodrgi raz-gnala. Ako se je pa kateri gostov samo obrnil, koj je bil p licist zr»ven in grozi z aretiranjem. Naravno je, da je pri takem postopanju zav'adala ob"na ogorčenost, n da je moralo priti tu in tam do kakih spopadkov. Izzivali in napadali pa so posebno kmets^io prebivalstvo ter brez vsakega najmanjšega povoda se spravili po trije ali štirje na kakega kmeta, za« eli tuliti nad njim, in ko ;e policist pridirja 1 zraven, kričali „aret rajte ga", kar se je tuli navadno potem zgodilo. Ni č^lu diuhaii hodil je, kakor njdiov komandant, znani Viljem Oecbs, ljubljenec celjskih mogotcev, ker je človek, kateri je za vsako reč za porabiti, človek ki je bil obsojeu že zaradi hudodelstva in raznih prestopkov, k;ikc.r znano, kakih 13krat. Zvečer, ko so se vračali nekateri gostje na kolodvor, pričakovala jih je tolpa razgrajačev pod komando O^chsovo na kolodvoru z jajci in s črnilom Oechs je pold gospo Sršenovo iz Ljutomera ter ji uničil sviljeno obbko tor napravil škode oO gld.; nekega gospoda davkarskega prUtava iz P taja polil jo s črnilom ter mu pokvaril celo obleko. S tem je pa bila mera Oechsovih hrab-rh činov polna. C. kr. okrajni glavar zankazal je orožnkora, naj Oechsa proč spravijo M-sto da bi pa Oechs se odstranil, zagrabil je orožnika za vrat, na kar SO ga oklenili in vlekli s loma na okrožno sodišče. O chs je upil: „Gospod župan, rešito me, celjska nemška policija ne pusti, da bi mjne zapirali". In sedaj pride karakteristično za celjske raz mere. Ko bi bilo celjskim mestnim mogotcem za to, da se vzdržuje red, morali bi biti zadovo'jni, da je Oechs \ender jedenkrat pod ključem. Vidi se pa, kakor da jim to ni bilo ljubo; kajti predstojnik mestnega urada je skušal intervenirati, da bi se Oechs zopet izpustil, češ, da on prevzame za Oechsa, kateri je ravnokar izvršil hudode'sfvo javno sile 8 slovitim lotenjem proti oblastvenim osebam v uradnih rečeh in pa hudobne poškodbe tuje lastnine, garancijo, da se bode zanaprej mirno obnašal. V ponedeljek, to je drugi dan, intervenirali so: župan sam, Stiger, njegov namestnik Raku^ch in dr. Ste-pisebnegg osobno pri okrožnem sodišči in pri državnem pravdništvu v ta namen, naj se ta vzor vseh celjskih razsajačev in pobalinov takoj izpusti iz zapora, kajti Oecbs se ne more kar tako zapreti, kakor kak drug „navaden človek". — Po noči od ponedeljka na torek bile so vse ceste, vodeče k okrožnemu sodišču, po vojaških kordonih zaprte, kajti raznesel se je glas, da celjska sodrga hoče po noči napasti okrožno sodišče ter svojega voditelja Oechsa s silo iz ječe oprostiti. — Pri tej slavnosti opazili smo pa vender, da je vse le nekoliko boljše nemško meščanstvo ter nradništvo z ogorčenjem ter ostrimi izrazi obsodilo postopanje te celjske fakinaže in ravnanje mestne uprave, češ, da je tako postopanje proti dostojno se obnašajočim gostom sramotno za ves nemški narod.   Kmetsko prebivalstvo vse
okolice, katero js bilo izpostavljeno najhujšim napadom, je pa tako razburjeno, da je nujno svetovati nemškim Celjanom, da za nekaj čaaa opustijo vsaka izlete v bližnjo in daljšo okolico, ker se je bati da bi lahko prišlo do šaloatnih dogodljajev.
Dnevne vesti,
V Ljubljani. 17. avgusta.
— (Županski shod ) Ljubljana je v zastavah, in vse hiti, da zbranim slovenskim županom izkaže svoje simpatije. Že tekom včerajšnjega dne je prišlo nad 500 županov s Kranjskega, s Štajerskega, a Primorskega in tudi a Koroškega, kateri so bili po obč. svetnik h sprejeti. Zvečer je bil na vrtu .Narodnega doma" prijateljski sestanek. Tako živahno, kakor včeraj, na vrtu „ Narodnega doma" še ni bilo. Zbralo ae je nad 1200 oseb, gostov in domačinov. Vsi prostori so bili ze ob osmih zasedeni, in ker ni bilo ne miz ne stolov več dobiti, ]e več sto oseh moralo oditi. Vrt je bil okusno okrašen z lepimi lampijoni, naš pirotehnik gosp. S^šark pa je pridno spuščal raznobojna rakete in prižigal umetalni ogenj. Honerje so delali občinski svetniki. V ozadju in na obeh straneh so bile postavljene lope, v katerih je bil etabliran bazar. Tu so prodajali cvetke in smodke, slaščice in svinčnike, knjige in muzikalije, razglednice in fotografije, likerje in —šampanjca, prodajal pa je cvet ljubljanskih narodnih dam. Cisti dohodek je namenjen Prešernovemu spomeniku. Pod vodst»orn gospe podžupanje dr. pl. B I e i vv e i s o v e so tangiralo kot prodajalke gospe: Grošeljeva, dr. Kušarjeva, dr. Tavčarjeva in Zupančičeva ter gospodične: Grošeljeva, Antonija J a m š e k, Tina J a m š e k , H. K a n d a r o , Dav. K a r I i n, K r e j č i, K u š a r, Leveč, M a r o v t, Javornik, Poljane c, dve gdč. S v e t e k, Ana T o m e c , Jakobi, i a T o m e c in V o n č i n a. Vsem tem damam gre priznanje, da so svojo b 2ko nalogo izvrševale z veliko požrtvovalnostjo, in da ho s svojo ljubeznivostjo privabile marsikacega kupca. Največji diriudaj je bil seveda tam, kjer se je točil šampanjec. Tam se je sukala naša jeunesse doreSe, a prihajali so tudi krepki možaki z dež* le in praznili vitke čaše. Domžalska godba je ves večer marljivo svirala in je obč nstvo zlasti slovanskim komadom živahno ploskalo. Pevska društva .Slavec", „Ljubljana" in .Slovensko trgovsko pevsko društvo" so lepo in točno pela mnogo čvrstih zborov in žela najživahnejše priznanje. Sploh je vladalo veliko navduš nje in je bila zabava jako auimirana. Zbrane župane je s krepkimi besedami pozdravil deželni odbornik ces. svetnik M n r n i k , kateri je naglašal veliki pomen jubilejske slavnosti cesarjeve in županskega shoda ter za klical županom presrčno : Djbro došli! Govorila sta tudi g. Drag Hribar iz Celja, ki je v poljudnem go-voru se zahvalil ljubljanskemu županu, da je priredil ta shod, in gosp. župan J u t r a š iz Metlike, kateri je naglašal pomen cesarske slavnosti. Šele pozno ponoči so se zbrani gostje razšli in to z zavestjo, da v .Narodnem domu4 še ni bilo tako Ie» pega večera. Bodi za priredbo izrečena vsem in vsakemu najtoplejše priznanje !
— (K imenovanji pri finančnem ravnateljstvu) nam pišejo: Prav skrajni čas je bil, da bo že jedenkrat odklenkalo tistemu nesrečnemu vplivu, ki se je tolikokrat pokazal pri imenovanjih ljubljanskih uradnikov ! Ako bi se bilo ravnalo še par let tako, bi menda skoraj vsa finančna direkcija postala kolonija nemšk h nacijonalcev in po-turic, ki se pokrivajo s plaščem klečeplazja in ova-duštva. V nekaterih pisarnah se od teb Wolf-Scboaererjevih pristašev skoraj ne sliši druzega, nego zabavljanje na vse, kar le količkaj diši po Slovencu, naj si že bodo osebe, narodni zastopi ali pa narodni zavodi. Rspenčijo se ti gospodje nad vsako malenkostjo, le pred svojim pragom ne vidijo kupa smeti. Menda ga ni gorjanskega hlapca, ki bi govoril v navzočnosti drugače mislečih tako brezobzirno, kakor zabavljajo ti Schonererjanci vpričo souradnikov slovenskega mišljenja, ki pa so v uradu jedino le uradniki. Ako bi bili uradniki Slovenci tako nestrpni, kakor je ta nemško-nacijo* nalna gospoda, imeli bi sleherni dan po pisarnah najodurnejše prizore. Mnogo posla bo imel torej novi finančni ravnatelj, predno se bo natanko informiral o sedanjih, uprav neznosnih razmerah. Upamo, da bo postopal nepristransko ter napravil mir in red.
— (Ljubljanski „Sokol") se udeleži ba-kljade, katero prirede v petek slo venski visoko-šolci. Sokole smo naprošeni opozoriti na redovne vaje, ki bodo v četrtek ob polu 9. uri zvečer v društveni telovadnici. — Izlet v Idrijo, kateri je priredil Ljubljanski „Sokol" minoli ponedeljek, se je v vsakem oziru sijajno obnesel. Obširnejša
poročilo prinesemo v jedni prihodnjih številk. Za dene« omenimo samo toliko, da se je izleta odele Cilo okoli 60 Sokolov iz L j obijane, Kranja, Gorice in Prvačine. Idr>jčani so priredili gostom najprisrč-tiejši sprejem. Telovadba, ki se je vršila na travnika pri Grudnovem posestva poleg Idrije, je vspela izborno. Jako lep je bil tudi banket, na katerem se je spregovorilo tudi nekaj krepkih nazdravio.
— (Slov. akađ ferijalno društvo „Sava")
ima v petek, dne 19. t. m., ob 11. nri dopolndne svoj izvanredni občni zbor 8 sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo. 2. Dopolnilne volitve v odbor. 3. Slučajnosti. Lokal .Narodni dom" gostilna. Slovenski vehkošolci in abitarijentje, dobro došli I
— (Ali smo še ▼ Ljubljani ?J Piše se nam: Ali smo še v Ljubljani? Tako sem se vprašal, ko sem zagledal v izložbi trgovca Karingerja stvari, katere morajo gotovo žaliti domovinski čut vsakega zavednega Slovenca. Tu se vrste razglednice a po • dobo „Uermanije" s črno rudeče rumenim ščitom z onim znanim citatom: MI)eu Iiiiiiem i m bedrohten Land itd." Koj za temi pridejo razglednice „Schul vereina*, katerih citat nam pove, da je najdražji zaklad naroda (se ve nemškega, slovenskega ne) — njegov jezik. A zraven se bi ščita dve razglednici s podobo „očeta domovine" Bismarcka. Pa to še vse skup ni nič, prav spodaj se je zljubilo neskončni milosti g. Karingerja postaviti razglednico — Tomo Zupanovo .... Gosp. Karinger se je gotovo s tem minlil posebno imenitno — nevtraloega pokazati. Tudi Kleinmnyr & Bamberg nista mogla tiho pretrpeti II smarckove smrti in sta v znak svoje žalosti izpostavila veliko razglednico s tremi B;s-nnirckovimi podobami. Komentarja ni treba.
— (Nove številke za kolesarje ) Mestni magistrat je bil prvotno naročil 1000 številk, katere to se pa takoj razprodale, ker je nad 1000 kolesarjev v Ljubljani. Sedaj je naročil spet nove številke, katero je izdelul domači obrtnik Avgust Žabkar. Ta številke ho bel« na črni pločevini. Do bivajo se v mestnem policijskem uradu.
— (Zaloigra v Sibinju) Kakor smo poročali, se je pripetila mmoli mesec v Sibinju velika zakonska tragedija. Profesor na ondotni infantenjski kadet m šoli, stotnik Aleksander Was6erthal pl Zuccari, je, vrnivši se nakrat z bila domov, zalotil svojo šele jedno leto poročeno, koketuo ženo v najsum-ljivejsi toaleti in situveeiji z dragonskim nadporoč-nikom pl. G. iz Ljubljane. Stotnik je v hipni bes-uosti s svojo sablo zabodel nadporočnika, ki jo takoj izdihnil. Te dni pa je stal stotnik VV.isserthal zategadtdj pred vojnim sodiščem, ki ga ju oprostilo z motivacijo, da v trenotku Hvoj^ga strašnega čina ni bil pri pameti. Stotnik je tor^j povsem svoboden in je prestavljen iz S'binja v Gradec.
— (Nezgoda) Dne IG t. m. šla je Marija "Gabersek po hodniku m mo hiše štev. 7 nt Dunajski cesti, kjer so popravljali streho in ji je padnl kos opeke na glavo in ji pr'zadejal lahka rano. Pri hiši so b h postavljeni Hvarilai znaki, za katere se pa poškodovana ni zmenila.
— (Utonili bi bil kmalu danes dopoludne kurjaški pomočnik Ivan Čepelnik, kateri se je kopal v Ljubljanici nad vojaškim kopališčem in ga je bil prijel krč. Že potapljajočega rešil je La-opold Čermak na Trnovskem pristanu št 20.
— 'Neprevidni koles, rji i Na Radeckeg* cesti podrl je včeraj neki kolesar 3 leta staro de klico h kolesom na tla in jo povozil. Istega due povozil jo drug kolesar Pred škofijo branjevko Katarino Zrimšok, katera so je pri padcu telesno poškodovala.
— (Neoprezna voznika.) Dva voznika sta včeraj na Marije Terezije cesti povozila Karo I a Snireria, kateri je prišel mej voza in je bil teško poškodovan.
— (Koseškega slavnost.) Vsled nerazločnega rokopisa je iz našega poročila o Koseškega slavnosti izostalo mej imeni udeleznikov ime ljubljanskega podžupana, gosp. dra. viteza Bleivvoisa-Truteniškega, kateri ee je udeležil slavnosti s svojo gospo soprogo S tem popravljamo to neljubo pomoto.
— (Pi žar) Predvčerajšnjim popoludne ob 4. uri je začelo goreti, ko je bilo zbranih na ti-stče romarjev v Dra vljali pri St. Vidu. Gorelo je poslopje Andreja Dolenca (vulgo pri Tometu), katero je zažgal Gletni Jožef Kopač; rekel je, da je hotel požgati koprive ob svielih, ker pa niso hotele goreti, je pa še slame priložil, na kar je začelo goreti. Škode je do 2000 gld., posestnik je bil zavarovan za 800 gld. Okolu 6. ure je začelo goreti v Stožcah ob Savi, kmalu na to pa je treščilo v kozolec Fr. Ježeka na Poljanah pri Št. Vidu. okoda je vehka. Veliki Šmaren je jako nesre čeu za Št. Vidsko faro. Pred leti je na predvečer pogorelo pol Vižmarij in takoj na to na Vel Šmarna dan velik del Poljan.
— (Pretep) Pišejo nam: V Strahomerju so so 7. t. m. v gostilni Jož. Škrabe stepli fantje iz Loke in Strahomerja. Ranjena sta bila zlasti hudo Matej Ste bi a j iz Loke, Janez G la van iz Strahomerja ; pa tudi Franc Železni k ar, Miha Vrenk in Jož. O pa Id so bili hudo tepeni. Šteblaja so prepeljali v ljubljansko bolnico. Mesto da se ižanski župnik in kaplan vedno prepirata in mesto da se
bavi naš nadočitelj z vsemi možnimi stvarmi, naj bi rajši kaj več delali za omiko surovih kmetov!
— (Izzivajoči „Heilovoi") Iz Škofje loke nam poročajo: Ljubljanski „Heilovci" tukai nobeno nedeljo ne dajo miru; pridrvijo navadno že dopolndne in potem uganjajo razne neslane burke. Ako bi jih ljudstvo ne preziralo, bi jim že davno posvetilo. — V nedeljo zvečer pa so v tukajšnji kavarni toliko časa izzivali, da so jih fantje za nosove potipali, na kar so s vso svojo tevtonsko po gumnostjo hrabro zbežali.
— (Neznan mrtvec) 11. t. m. so našli pri mlinu Andr. Dolinarja v Smledniku truplo nežna nega, okoli GO let starega moža Na glavi in truplu je imel mrtvec mnogo hudih ran. Mrtvec je visoke, vitke postave, ima sive lase in gol, obrit obraz.
— (Celjske slavnosti,) ki so se navzlic nemški fakinazi in njihovim civiliziranim tovarišem, izvršile uprav sijajno, so sila razburile nacijonalno časopisje. Kar poročajo sedaj ti umazani, brezvestuo lažnivi in rovtarsko surovi listi, presega že vse meje podlosti in neumnosti. Sramotili bi torej sami sebe in slovenske udeležence, ako bi polemizirali s temi žurnahstičnimi barabami. „Grazer Tagblatt" pisari n. pr., da je bilo le okoli 150 udeležencev. No, celo „Neue Freie Presse" je toliko poštena, da prizna, da je bilo udeležencev »okoli 30 00". „Grazer Tagblatt" pa v svoji besnosti prizna, da so Nemci Slovence napadali, jih pretepali ter jih poslali „mit griinen und blauen Andenkenu domov. Glasilo šta-jerakih kulturonoscev se s temi surovostmi celjskih fakinov celo ponaša! Zares, globoko so že padli ti Častilci B.smarcka in Wolfa !
— (Odkritje spomenika Andr barona če hovinai v Branici je imelo docela vojaško vladni značaj. Odkritja so se udeležili namestnik Gooss, goriški diž. glavar C o roni ni, višji okr. komisar Prinzig, kompanija domobrancev in deputacija topmčarjev. Predsednik veteranskega društva spsp. Jacohi je govori nemški m namestnik G o ii s s tudi samo nemški. Le g. kurat Vales in g. Si m čič sta govorila Blovenski. Slovenščina sh je demonstrativno odrivala, društvu „Nabrežina* ni bilo dovoljeno peti in poročevalce/ slavenskih listov niso hoteli poznati. Napis na spomeniku proti cesti je nemški, proti Ćehovinovi rojstveni hiši pa slovenski. Z dobro informirane etrani pi se nam poroča, da bo kmalu napis na obeh straneh slovenski. In to je j* dino prav !
— (Hrvatsko gledališče) začne svoio sezijo 15. septe mbra. Bralne skušnje za prvo predstavo, pri kateri se bo igrala izvirna Bogov iče.va historična drama ,Frankopana, so se že začela. Igrala se bode v kratkem tudi izvirno, drama »Život*. — Kakor znano, so predstavij ili lani na hrvatskem odru mend i 10 izvirnih dram. Prav toliko jih je na letošnjem repertoirju. Iu pri — nas? Slovenski dramatiki, kje ste? I
* (Povodenj razglednic.) Manija, ki se je lotila sedaj ljudij za razglednicami, je ne;verptua. Samo na pošti v Celovcu so jih imeli v marcu vsak dan GOO, v juliji že 1800 in 11. avgasta je došlo celo 2848 razgledn;c! Založniki razglednic in država delajo  lepo knpčijo. Kako dolgo še?
* (Kronanje v Amsterdama) V glavnem mestu Nizozemske je sedaj vse pokonci ob pripravah za svečano kronanje lOletne kraljice Viljemine. V vsakem delu mesta posluje poseben odbor. Tudi najsir« mašnejši ljudje nosijo odborom svoje prispevke. V kavarnah in slaščičarnah pijo sedaj samo rKraljičino kavo", .Kraljičino limonado", „Kraljičino čokolado" itd. Dame nosijo „Kroningfl • korsete", umivajo se z „Vilma-zeepsom", nosijo broše s kraljičino sličico, pušijo „Krouings cigarete", pišejo s „Kronings-iukto" na „Kronings papirju" ter se kolesarijo na „Vilra* bicikljih". Izšlo je nebroj knjig in brošur, kipov iu slik, kar vse proslavlja mlado kraljico.
* (Mlad junak.) V Konitzu v zahodni Pruski je rešil 13letni gimnazijec Viljem Lipke svojo 14letno sestro in njeno loletno prijateljico iz nekega jezera, kjer sta *e utapljali. Prijateljica je ležala Že onesveščena na dnu 31 a metra globokega jezera.
* (Američanski vojni poročevalci.) Ne\v-vorška „\Vorld" in „Journal* ter „Newyork Herald" so imeli mej minolo vojno vsak teden okoli 40 000 dolarjev — 100 000 gld.— stroškov. „New-vork Herald" je imel Ram 4 Iadije na raznih krajih. Poročevalec londonskega „Times" je bival vedno na ladiji admirala Sampsona. „Herald" sije napravil v Inki Key\vest celo redakcijo. Ondi je živelo mej vojno vsaj G00 vojnih poročevalcev, ki ho zalagali različne svetovne liste z najnovejšimi vestmi in — lažmi.
Književnost*
— „Slovenka*. Glasilo slovenskega ženstva. Vsebina 17. zvezka tega vrlo urejeva-nega in vedno zanimivega časopisa je tale: Mlada ljubezen — pesem. A skrivaj — pesem. Pri zdravniku. Nove pesni — pesem. Trmoglavje. Mstinski močeradi (dalja) — povest. Praprot — pesem. Vaški Sokrat. Iz poezij H. Heineja pesem. Spomini (Zvršetek), Vaška idila — pesem. Književnost in umetnost. — Razno. — Doma.
Telefonična in brzojavna poročila.
Praga 17. avgusta. Edvard Gregr izjavlja, da se ni pri zadnjih pogajanjih z vlado noben mladočeški poslanec izrekel za sprejem popravljenih jezikovnih naredb, ter da je Gregr sam pojasnil miirsterskemu predsedniku Thunu, da je vsako nadalnje mešetarenje nesmiselno.
Budimpešta 17. avgusta. „Pester Lioyd" piše o vspebih ministerskih konferenc v Isdu ter pravi, da se sporočata dve verziji« Jedna se glasi, da se kodificra za negotovo dobo gospodarska samostojnost Ogerske na podlagi dosedanjih naredbenih določil; druga pa se glasi, da se vpelje gospodarska samo stojnost na podlagi novih, mej ministerstvi dognanih nagodbenih določil. Vsekakor se torej vpelje provizorij gospodarske samostojnosti za Ogeisko.
LVOV 17. avgusta. Poljski listi javljajo, da se je v Ischlu sklenilo, sklicati v oktobru zopet avstrijski zbor. Ako b< de parlament tudi takrat brezploden, se razpusti
Madrid 17. avgusta. Danes je imel mi-nisterski svet dolgo sejo radi vprašanja, kako naj se prepeljejo vojaki in bolniki s Kube v domovino.
Dunaj 17. av^u;ta. Generalni guverner Đlanco v Havani je izdil (klic, s katerim oditi ga svoje častno mestno ter slovesno protestira, da se je sklenil z Ameriko mir, češ da je še pred kratkim svetoval svoji vladi, naj se vojna nadaljuje.
Narodno-gospodarske stvari
TrgovBka in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Seje dne 29. julija t. 1. so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdana in ob navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. d želno-vladnega svetnika dr. pl. Hii inga udeležili naslednji naslednji zbornični členi: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenc, Andr. Gassner, Franc Hren, Anton Klein (podpredsednik) Franc Kollmau, Ivan Krajec, Josip Košar, Josip Lenarčič, Franc Omersa, Feliks Stare in Jernej Žitnik.
Zbornični predsednik otvori sejo in pripomni, da so zhornični Členi Karol Luckman. Toma 1'avšler, Avg. Skaberne in Fdip S ipančič svojo odsotnost opravičili. Overovat>djema seinega z vpisnika imenoit prrdseduik zbornična čleaa Jos. Lenarčiča in Jerneja Ž.tnika.
I. Zapisnik zadnje seje se odobri.
II Nj. ekscelenca gospod trgovski minister je poslal zbornici naslednji ukaz :
Razvoj, ki ga naša vnauja trgovina, zlasti naš izvoz že dogo vrsto let izkazuje, je v primeri k orn-mu drugih trgovinskih držav tako negotov ia mnogokrat tako neznaten, da se morajo resno vpo-števati sredstva in pota s katerimi bi se do cela pomoglo izboljšanju pri tem razvoju merodajnih razmer.
Da je temu res tako, to se v isti meri tem bolj prikazuje, ker je naša stara Evropa zase premajhna postala, in mora — v tekmovanje z Ameriko in rumenin plemenom — vsled tega čez morje, da tam odlaga obilico svojih izdelkov.     (Dulje prih.)
Bratje Sokoli!
Pojutrišnjem, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer prirede v beli naši Ljubljani zbrani slovenski visokošolci sijajno sere-nado na čast mestu ljubljanskemu.   Vsakemu izmej nas je dobro znano, kako važ<-n faktor za razvoj vsa-cega naroda je njega akademična mladina; veseli nas prav iskreno,  da naša akademična mladina ni zabila narodnostnih idejalov, da je prihitela sedaj od vseh stranij mile naše domovine navduševat se skupno za nevstrašno narodno delo. — Bratje Sokoli!  Poklicani smo vsi od prvega do zadnjega, da širimo in krepimo mej  ljubljenim narodom slo venskim narodnostno idejo;  verno spolnjevali smo vsekdar vzvišano to svojo nalogo!   Viijrao torej i akademični mladiai naši,  ki se zbere polnoštevilno v središču majke „Slovenije", v srce vročo svojo ljubezen do vsem dragega nam naroda, navdaj mo jo s čvrstim pogumom, da se bori nevstrašno za narodove svetinje, -— pokažimo ji, da sme v težkem tem boji računati vedno na  krepko naši podporo! In v tem znamenju pozi vijem Vas, bratje Sokoli, da ae udeležimo vsi pojutrišnje se-r e n a d e ; ne izostane naj nikdo !   Natopimo in povišajmo tako sijaj slavnostni ovaciji, ki jo priredi navdušena naša akademična mladina sredšču matere .Slovenije*, naši beli Ljubljani.   Obranimo si to nadepolno   mladino vedno  tako  vnefo  za narod, kakor je sedaj, in naša je bodočnost!  Na zdar!
Dr. Ivan Tavčar.
t. 6. Btaroutu,
Josip Jy{urm'k
trgovec
Jvanka )Y(urnik njena Gostišče
Ljubljana
• JX* poročena, "l^* t/fle       avgusta 1696.
Mrsln vnamjii fMMM&fMpa obvrntilti.
(1247)
Logatec
Izdajat-o in odgovorni are      : j o bi v N o I li.
Prostovoljna dražba na Bledu.
■lil«1 av^UNln i. 1, oli f O. url clopollitlllC proda-
jala se bode na prostovoljni dražbi
Volbenkova hiša na Bledu.
Hiša je prostorna ter pripravna za vsako obrt, zlasti za gostilniško, katera se je dosedaj z jako dobrim vspehom izvrševala v nj*j.
Poleg jako lep h velikih kletoj ima hiša 2 kuhinji, 8 seb in 1 proda-jaluico s stanovanjem.
Cena je jako nizka!   Plačilni pogoji ugodni!
Knnoi nnj se zberejo dne 22. avgusta dopolndne v 14 n |Mi*o vi gostilni iiti Itlcilii. v>\>. 2)
taste
m tisk
Narodne Tiskarne"