Št. 16 (1047) Leto XX1 NOVO MESTO, četrtek, 16. aprila ^ X 1970 DOLENJSKI LIST STRAH SE J E UMAKNIL POGUMU IN ODKRITOSTI Odpoklic direktorja CELULOZE Posle vršilca dolžnosti direktorja so zaupali Janezu Roškerju Kriza pri oskrbi z lesom je v tovarni celuloze m papirja v Krškem zaostrila že nekaj časa napete odnose v kolektivu in sprožila vrsto razprav o odgovornosti najožjega vodstva podjetja. Delavski svet je na seji 10. aprila izrekel nezaupnico direktorju Ladu Trampušu in direktorju gospodarsko-računske-ga sektorja Jožetu Rajglu. Zahtevo po razrešitvi obeh vodilnih delavcev sta preučili strokovni komisiji, ki ju je imenoval delavski svet 3. aprila. Direktorju tovarne in direktorju gospodarsko-račun- Q IMV v Beogradu str. 5 □ Kje se bo Končalo? str. 12 □ Atomska bomba v Suhi Krajini str. 14 □ Partizan: so izpraznili vagone str. 14 □ Zakaj je tako malo šolnikov v ZK? str. 24 □ Priloga DOLENJSKI RAZGLEDI ■ in več kot 70 malih oglasov in obvestil na zadnji strani Les prihaja! V soboto, u. aprila, so v tovarni papirja v Krškem pognali tudi drugi papirni stroj, ki je stal približno štiri mesece. Ves ta čas je tovarni primanjkovalo celuloznega lesa. će bi imela na voljo dovolj surovine, bi ta čas lahko napravila 13 tisoč ton roto papirja. Drugi papirni stroj je začel obratovati takoj, ko je v Kopru pristala ladja, ki je pripeljala iz Sovjetske zveze 9.600 kubikov smrekovega lesa. V maju čakajo še dve ladji z naročenimi lesnimi pošiljkami. Tedaj naj bi prispelo za Celulozo 15 tisoč pro-storninskih metrov smrekovi-ne. V kratkem bodo na poti tudi pošiljke po železnici, in sicer iz Sovjetske zveze in iz Češkoslovaške. Do ponedeljka je prispelo po železnici iz koprskega pristanišča 600 kubikov lesa. Kljub temu da smrekov les prihaja, pa tovarna še ne dela lesovine za prodajo. Trenutno je zmanjkalo tudi očiščene bukve. Na sestanku 13. aprila je strokovni svet dobil od odgovornih služb zagotovilo, da bo proizvodnja vnaprej potekala popolnoma brez zastojev. P. Zbor aktivistov prestavljen! Zbor aktivistov Osvobodilne fronte, ki bi moral biti v Dolenjskih Toplicah 26. aprila, je zaradi poslabšanja vremena prestavljen na 7. junij Poleg zbora aktivistov v Dolenjskih Toplicah ob 11. uri dopoldne bo popoldne ob 15. uri odprtje muzejsko urejene Baze 20 na partizanskeiji Rogu Tja so povabili vse udeležence topliške proslave. ''“'"Podelitev priznanj OF ne bo v Dolenjskih Toplicah, ampak v Ljubljani 25. aprila 1S70. skega sektorja očitata, da sta osebno odgovorna za krizo, ki je nastala zaradi pomanjkanja lesa. Kolektiv je bil zaradi zastoja proizvodnje prikrajšan za deset milijonov dinarjev dohodka. Jože Rajgel, ki je vodil komercialno službo, po mnenju komisije ni poznal tržišča, zato teh poslov ni opravljal dovolj strokovno Razen tega ni upošteval večkratnih opozoril samoupravnih organov, niti jim na njihova vprašanja ni dajal zadovoljivih odgovorov. Ker je bil od leta 1968 tudi skrbnik za gradnjo bodoče tovarne sulfatne celuloze, so mu za to delo prav tako izrekli nezaupnico, češ da - naloge ni opravljal tako, kot so samo upravni organi pričakovali od njega. Zavlačevanje teh priprav kaže po mnenju komisije slabo strokovno usposobljenost. Jože Rajgel je odpovedal delovno razmerje pred zadnjo sejo delavskega sveta :n ta je odpoved sprejel brez pripomb. Za vršilca dolžnosti direktorja je delavski svet izvolil pravnika Janeza Roškerja. Ta je izjavil, da želi čimprejšnjo ustalitev razmer v tovarni, ne pa morebitnega medsebojnega obračunavanja. Kolektiv je voljan delati, in to ga utrjuje v prepričanju, da se bodo medsebojni odnosi hitro izboljšali. Med drugim je dejal, da je dosedanji direktor dolgo užival zaupanje kolektiva, da pa si ga je spodkopal sam z neprimernimi odnosi do ožjih sodelavcev, do samoupravnih organov, pa tudi z odnosi navzven. V podjetju bo Lado Trampuš ostal lahko še naprej m opravljal delo, ki ustreza njegovi poklicni kvalifikaciji. Na seji so imenovali tudi sanacijski odbor, v katerem so Alojz Monetti, Pavel Kro-šelj in Mirko Štojs. Novo vodstvo podjetja se je sestalo takoj v soboto, v ponedeljek pa je zasedal strokovni svet. Ta teden so pognali oba papirna stroja, ker so prispele pošiljke lesa iz Sovjetske zveze. J. TEPPEY ATOMSKA GOBA NAD SUHO KRAJINO. Zadnje dni marca in prve dni aprila so bile na Kočevskem in v Suhi krajini vojaške vaje, na katerih so sodelovali poleg vojakov iz garnizije Črnomelj in Novo mesto tudi teritorialne enote iz Novega mesta. Polkovnik NAGODE in kapetan MIHAILOVIČ (na sliki) pregledujeta stanje na bojišču. Več o tem berite na 14. str.! SEJA KLUBA DOLENJSKIH POSLANCEV Ne pozabimo na zavarovanca! Novi zakon o zdravstvenem varstvu in novi zakon o zdravstvu sicer res vsebujeta v osnutkih mnogo lepih določil, kljub temu pa bi morali paziti predvsem na to, da bosta namenjena zavarovancu! Prisotni so se v razpravi zedinili v stališču, da oba nova republiška zak ma ne KILOGRAM PAPIRJA: 250 Sdin! Ziati stari časi.. Od marca dalje nas stane samo tisk ene same številke DOLENJSKEGA LISTA že dva in pol milijona starih dinarjev ali 10 milijonov Sdin na mesec! - Kako preprečiti izgubo, ki jo ima naš list pri sedanji ceni papirja, podražitvah tiskarskih uslug ter druge režije? S Le jemo za dolžnost, da obvestimo bralce in naročnike domačega pokrajinskega tednika širše Dolenjske o novi podražitvi, ki nas je prizadela zaradi pomanjkanja domačega časopisnega papirja: že drugi mesec moramo plačevati tiskarni DE-LO v Ljubljani za kilogram papirja, na kakršnem tiska naš list, po 250 Sdin. Tiskarna tega seveda ni kriva: ker ni domačega papirja (preberi-te, prosimo, tudi obvestilo o važnih kadrovskih spremembah v krški tovarni celuloze in papirja v današnji številki našega lista!), mora časopisni papir uvažati, le-ta pa je znatno dražji. Medtem ko smo do konca novembra 1969 plačevali kilogram domačega roto papirja po 172 Sdin, je njegova cima s 1. decembrom 1969 poskočila na 180 Sdin za kg, od začetka marca dalje pa moramo odšteti za kilogram uvoženega papirja že po 250 Sdin. Medtem ko smo do mar- 13. aprila se je v Novem mestu sestal klub dolenjskih poslancev. Skupaj s predstavniki zdravstvenih zavodov in socialnega zavarovanja so poslanci razpravljali o osnutkih republiškega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvu ter o območju širše Dolenjske, ki naj bi kot pokrajina bila osnova za programiranje nadaljnjega razvoja zdravstva in zdravstvenega zavarovanja. bi smela zmanjševati dosedanjih pravic občanov do zdravstva, pač pa te pravice prej ko slej povečevati. Dosegli smo, da je zvezni zakon splošen in da torej določa samo splošna načela, zato pa moramo zdaj dokazati, da smo sposobni glede na večjo razvitost Slovenije nuditi našim zavarovancem, več kot bi jim lahko nudil zvezni zakon. Precej časa so se pomudili poslanci ob zdravstvenem zavarovanju kmetov. Menili so, da moramo tudi tu storiti korak naprej in kmečko zavarovanje razširiti. K temu naj bi ' prispevala predvsem republika, ker. od občin, ki ca letos odšteli tiskarni na teden za tisk našega lista povprečno nekaj nad 2 milijona Sdm (samo za tisk, se pravi za delo in material, a brez klišejev, odpreme in celotne druge režije!), znaša zadnje tedne račun za tisk ene same številke Dol. [i ti le nekaj dinarjev m; nj kot dva milijona in pol starih dinarjev. O veliki podražitvi tiskarskih uslug smo poročali že 12. februarja letos, dražji papir pa nam je povzročil nove visoke in nepi rdvi-dene izdatke. Zaradi tega smo zabeležili v našem poslovanju v preteklem Iro-mesečju znatno izgubo, saj so razne podražitve močno presegle vsa naša prejšnja predvidevanja. Uredništvo in uprava lista razmišljata o ukrepih, kako zmanjšati stroške in izgubo, ki jo prinašajo najnovejše podražitve. O tem bomo naročnike in bralce našega lista v kratkem točneje obvestili UREDNIŠTVO IN UPRAVA MSTA imajo največ kmečkega življa zaradi njihove nerazvitosti tega ne moremo pričakovati. Republika naj bi za to namenila svoj del kmečkih davkov. Občinske skupščine, ki so že do zdaj plačevale račune za plačila nezmožne kmete, pa naj bi del denarja za te namene prispevale tudi neposredno skladu. Osnutek republiškega zakona o zdravstvenem varstvu deli občane, na preveč skupin, majhne zavarovalne skupnosti pa ne vodijo nikamor Določila, so sicer zelo natančna, vendar ne bi smeli zahtevati od zavarovanca, da bo nosil s seboj kopico predpisov, in ga postaviti v položaj, ko bo moral svoje pravice uveljavljati na zelo kompliciran način. Govoreč o osnutku republiškega zakona o zdravstvu so (Nadaljevanje na 6. str.) Dr. Jože Bri’ej odlikovan Prejšnji teden je predsednik skupščine SRS tov. Sergej Kraigher izročil podpredsedniku skupščine SRS in republiškemu poslancu občine Krško dr. Jožetu Brileju red republike z zlatim vencem, s katerim ga je predsednik republike Josip Broz--Tito odlikoval ob njegovi 60--lelnici za dolgotrajno revolucionarno delo in za posebne zasluge na področju javne dejavnosti. Dr. Jože Brilej i je pri nas znan kot javni in, politični delavec. Nikoli ni pozabljal na našo pokrajino, rad ie zahajal med nas in naše ljudi ter svetoval in pomagal ob vsaki priložnosti. V imenu naših prebivalcev in naše pokrajine mu iskreno čestitamo za visoko odličje! Vendarle krompirjeva tovarna? Kaže, da bo trebanjska ob: čina vendarle dobila tovarno za predelavo krompirja. Tovarna sicer ne bo imela tolikšne zmogljivosti, kot je bilo sprva predvideno, ker ni bilo mogoče zbrati potrebne-ge denarja za gradnjo. Po sedanjem načrtu naj bi predelala na leto do 10.000 ton krompirja (sprva je bilo predvideno 27.000 ton), zaposloval? pa bi okoli 60 delavcev. Tovarna Kolinska iz Ljubljane, ki je investitor gradnje, je že vložila svoj zahtevek do banke. Gradnja bo skupno veljala 16 milijonov novih dinarjev. Za Preskarjevo trikrat srebro V Zagrebu je bilo 11. in 12. aprila zimsko prvenstvo SFRJ v plavanju za mlajše pionirje in pionirke. Ekipo Celulozarja sta zastopala plavalca Tea Preskar in Andrej Škafar. Najbolj se je odrezala Tea, ki je pobrala 3 srebrna odličja, Andrej pa je bil v svoji disciplini peti. Rezultati Andreja in Tee: 50 m delfin: 5. Škafar 0:45,1; 50 m delfin: 2. Preskar 0:41,6; 50 m prsno: 2. Preskar 0:43,5; 100 m delfin: 2. Preskar 1:44,7; 100 m prsno: 5i Preskar 1:42,0. V skupni uvrstitvi sta Celulozar-jeva plavalca pristala na sedmem mestu; premagala sta predstavnika Medveščaka iz Zagreba. VRATA OKNA POLKIMA knnl NA ribnica KREDIT inles VINIŠKI KLUB OZN STOPA V NOVO AKCIJO Mir, pravičnost in napredek S tem naslovom republiški natečaj za najboljše fotografije mladih in odraslih ljudi - Za zaključek bo junija razstava na Vinici Letos, ko praznujemo 25-letnico ustanovitve OZN in 25-letnico osvoboditve, so se na Vinici domislili svojevrstne manifestacije: klub OZN na šoli, ki se je lotil doslej že velikih, celo mednarodnih akcij, prireja pod okriljem občinske konference klubov OZN republiški natečaj za fotografije in fotograme na temo mir, pravičnost in napredek. K sodelovanju vabijo zlasti člane klubov OZN in foto-kino klubov, kakor tudi člane foto krožkov. Prispevke zbirajo na osnovni šoli do 20. junija, nakar bo komisija strokovnjakov izbrala najboljše. Izdelki bodo razdeljeni v trj skupine glede na starost avtorjev: I. skupina do 15 let, II. skupina mladih od 16 do 19 let in III. skupina odraslih od 20. do 27. let. Komisija bo podelila tri priznanja za vsako starostno skupino in tri za najboljšo uvrstitev klubov tako za fotografiranje kot fotograme, priznanja za kolekcijo fotografij in priznanja za kolekcijo fotogramov. V prostorih viniške osnovne šole republiška razstava fotografij odprta od 28. junija do 4. julija. Datum sovpada s srečanjem slovenske in hrvaške mladine, obenem ka si bodo obiskovalci Zu- pančičevega rojstnega kraja lahko ogledali še drugo zanimivost: razstavo izvenšolskih dejavnosti. Na njej bodo prikazali, kaj je zmožen otrok naredili v prostem času, če ga pravilno usmerjamo. OD 16. DO 26. APRILA Močnejše padavine i ohladitvijo pričakujemo v času med 16. in 19. aprilom. Pczneje bo de. loma jasno, vendar s pogostimi krajevnimi plohami in nevihtami. Nekako od 25. aprila dalje pretežno jasno in toplo s temperaturo do 25 stopinj C. Dr. V. M. tedenski mozaik Sovjetsko ljudstvo spoštuje spomin Lenina, toda marsikateremu prebivalcu ZSSR gredo na živce pretirani in nabuhli slavospevi, ki nimajo z Leninovim življenjem in delom nič skupnega. Zato m čudno, če ob stoletnici Leninovega rojstva krožijo med ljudmi tudi šale... Ena izmed šal pripoveduje o natečaju za Leninov spomenik. Prva nagrada: Leninov spo-menik — Lenin. Druga nagrada: Lentn bere Puškina. Tretja nagrada: Puškina bere Lentn. .. Star možakar bi rad dobil stanovanje. Najprej je poslal prošnjo partijskemu komiteju, potem CK in naposled samemu Leninu. Odgovora ni bilo. Odšel je na CK, toda tam so mu povedali, da je Lenin umrl že leta 192-1. »čudno,# je dejal starec, »kadar partija potrebuje Lenina, je živ. Kadar rta jaz potrebujem Lenina, je mrtev.«... V Atenah se je spet končal eden izmed »zarotniških procesov,« s katerimi grški vojaški režim vliva strah svojim nasprotnikom. Obtoženci so jr), povedovali o trpljenju in mučenju v zajnoru Eden izmed obtožencev je na procesu dejal: »Ko me ie vojaška policija »strokovno obdelala«, sem v štirih urah priznal, da sem podtaknil štiri bombe.« ... Tiskovni urad OZN bo za 25-letmco OZN izdal zgodovino svetovne organizacije Toda supersilama ta zgodovina ni všeč. Sovjetska zveza ie nezadovoljna z opisom mad• žarske vstaje leta 1956, ZDA pa niso zadovoljne z opisom ameriške intervencije v Do-minikani. Verjetno bi bile ZDA zadovoljne, če bi bila o-menjena samo Madžarska, ZSSR pa bi bila zadovoljna, če bi bila omenjena samo Do-minikana in Vietnam ... Nekdanji izraelski premier Ben Gurion je izjavil, da so Francozi najbolj antisemitski narod v Evropi Jezni komentator »Monda» je takole zapi-sal. < / -ez dvoma je težko u-gotoviti, kateri narod je najbolj antisemitski, toda Ben Gurion po čudnem naključju pozablja, kdo je odgovoren za pogrome in Hitlerjev genocid.« .. Nič več takega dopolnjevanja občin Republiška skupščina je odločila, da je treba še letos spremeniti sistem dopolnilnega financiranja občin v Sloveniji Naposled je dozorel sklep: sedanji sistem dopolnilnega financiranja občin je treba spremeniti. Tako sta odločila republiški in prosvetno-kultumi zbor slovenske skupščine. Poglejmo, kateri so razlogi, TELEGRAMI CAPE KENNEDY — V soboto. U. aprila je poletela na Luno tretja človeška ekspedicija, naj-■ bolj »znanstvena« doslej. Astronavta Lovell in Haise se bosta celih devet ur sprehajala po Lunini površini KAIRO — Namestnik ameriške ga zunanjega ministra Joseph Si-sco je obiskal Kairo. Obisku pri pisujejo velik pomen, ker je to po izraelsko-arabski vojni junija 1967 prvi visoki ameriški diplo mat. ki je obiskal ZAR. TOKIO — Po umoru ugrabljenega zahodnonemškega veleposlanika Spretija v Ciudad Guatemali. je japonska vlada naročila vsem svojim diplomatom, naj se vrnejo domov, ker »niso več vami«. Tudi številni drugi diplomati se pripravljajo na odhod. BONN — Zahodnonemškl kancler Brandt se je vrnil z uradnega obiska v ZDA, kjer se je med drugim pogovarjal s predsednikom Nixonom Politika sta se pogovorila o vseh pomembnejših svetovnih problemih, toda še posebej o sedanji Brandtov! politiki »odpiranja na Vzhod«. TEHERAN — V Iranu so usmrtili devet tihotapcev mamil v okviru akcije, da bi zatrli promet z mamili. Doslej so zaradi nezakonite trgovine z mamili usmrtili 28 oseb. ATENE — Nekdanji voditelj ciprske podtalne organizacije EOKA. ki se je bojevala proti Britancem, je ostro napadel nadškofa Ma-karia. oredsednika ciprske republike. General Grivas je Makariu očital, da je izdal ideal »enosisa«. priključitve Cipra h Grčiji. LONDON — Britanski parlament je zavrnil zakonski predlog o lega lizaciji evtanazije oziroma »uboja iz usmiljenja«. LONDON — Britanski premier Harold Wilson Je izjavil, da bodo britanske čete ostale na Severnem Irskem, dokler bo zahteval položaj. To Je dejal potem, ko se Je v zadnjih dneh položaj v Ulstru naglo poslabšal. ki so skupščino navedli k takemu sklepu! Sedaj teče dopolnilno financiranje prek republiške izobraževalne skupnosti Le-ta namreč določa vsako leto merila in pogoje za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim. Ta merila vsako leto potrjuje republiška skupščina. Lahko jih potrdi, lahko jih zavrne, ne more pa v njih ničesar spremeniti, kajti sprejema jih skupščina republiške izobraževalne skupnosti. V njih pa niso določena le merila ampak tudi pogoji, ki jih mora občinska skupščina (ne temeljna izobraževalna skupnost, kateri so dopolnilna srecfstva namenjena) izpolniti, če naj temeljna izobraževalna skupnost dobi dopolnilna sredstva. Pogoji so trdi. Skupščina mora predpisati najmanj 3,2-odstotno prispevno stopnjo iz osebnega dohodka, razporediti za šolstvo najmanj 60 odstotkov od stalnih prispevkov, razen od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, in tolikšen delež davkov itd. itd. Potemtakem republiška izobraževalna skupnost močno posega v vse financiranje občine. Občinska skupščina mora torej napeti vse sile. da v celoti pokrije potrebe na področju izobraževanja in vzgoje Kaj bo pa z njenim propračunom, kaj s socialnimi službami kaj s komunalnim gospodarstvom itd., pa ni tako pomembno. Vse te zadeve bo pokrila s sredstvi, ki ji ostanejo potem, ko pokrije potrebe šolstva. To je seveda prisililo občinske skupščine, da so predpisovale precej višje prispevne stopnje, kakor so bile priporočene v republiški resoluciji. Tako se je RIS pojavila KAMBODŽA NA UDARU — Po strmoglavljenju princa Sihanuka se položaj v Kambodži naglo slabša. Vnemajo se že spopadi med kamboškimi silami in sever-novietnamskimi enotami in enotami FNO Južnega Vietnama. Na sliki: dva kambo-ška vojaka sta se »potuhnila« v senci oklopnega vozila zaradi ostrostrelcev osvobodilnih sil FNO, ki bi radi preprečili kamboškim vojakom, da ponovno zasedejo kamboško vas. Telefoto: UPI v razmerju do občin kot v bistvu republiški organ, saj je opravljala posle, ki sodijo pravzaprav v pristojnost republiške skupščine. Sredstva za dopolnjevanje izvirajo iz republiškega proračuna. V njem je bilo letos zagotovljenih 110 milijonov dinarjev in je RIS sestavila pač taka merila, da so sredstva razdelili: će b: jih bilo več, bi bila merila in pogoji morda blažji. To so torej poglavitni razlogi za tako odločitev republiške skupščine. Sklenili pa so, naj izvršni svet pripravi predloge za spremembo sistema in sicer tako, da bo lahko novi veljal že v prihodnjem letu. Spremenili naj bi ga po naslednjih načelih: merila in pogoje za dopolnje vanje naj določa republiška skupščina Pri tem je treba upoštevati celotno dejavnost občine in ne le vzgojo in izobraževanje in končno: pravico do dopolnilnih sredstev bi si lahko pridobila občina, če upošteva predvsjm priporočilo republiške skupščine glede višine prispevnih stopenj v. J. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m CK ZKS O ODPRTIH VPRAŠANJIH KMETIJSTVA — Centralni komite ZK Slovenije je v torek prejšnji teden obširno obravnaval družbeno ekonomske vidike razvoja slovenskega kmetijstva. Ing; Milovan Zidar je v svoji uvodni besedi med drugim dejal, da sta slabo organizirano kmetijstvo in premajhna povezanost s trgovino ter predelovalno industrijo postavila kmetijstvo pred težavne probleme. Hkrati nerazvita samouprava v zadružništvu in kooperaciji dostikrat postavlja kmeta v položaj opazovalca, prepočasi pa ga vključujemo v samoupravno odločanje Na vasi je pogostokrat občutek, kot da se družba odreka temu delu prebivalstva. Naš družbeni interes pa je, da ostane tudi v prihodnje naša pokrajina naseljena, tako v dolinah kot v gorskem svetu, ker je to tudi eden izmed pogojev za učinkovito izkoriščanje vseh naravnih vi rov kot tudi za razvoj turizma. Prav tako je to pomemben element nacionalnega obstoja in obrambe domovine. Kmetijstvo ne prenese velikih nihanj na trgu. Zato je treba uveljaviti anticiklično politiko in družbeno intervencijo Potrebno je osnovati rizične sklade in tes nejše sodelovanje med proizvajalci in trgovino. Družba naj z nekaterimi ugodnostmi podpre prenavljanje zasebnega kmetijstva (ugodnejši krediti, bolj prilagojena davčna in zemljiška politika itd.) Med drugim naj bi spremenili tudi zakon o dedovanju, da bi preprečili drobljenje kmetij. O vsej tej problematiki bo razpravljala tudi konferenca ZK Slovenije v juniju. ■ TITO V SLOVENIJI — Pred sednik Tito je s soprogo Jovanko v soboto odpotoval z Brionov na Brdo pri Kranju. Spotoma se je ustavil v Postojni, kjer se je zanimal za turistični in gospodarski razvoj občine ter za to, kaj bo mestu prinesla nova hitra cesta V nedeljo je Tito obiskal hotel »Golf« na Bledu, v ponedeljek je bil na rednem zdravniškem pregledu v Ljubljani. Nato pa je bil v drogeriji Centro- Kmetijstvo na trdnejša tla merkurja in v hotelu »Union«, odkoder se je vrnil na Brdo. ■ KIDRIČEVE NAGRADE — V petek so v Ljubljani podelili letošnje Kidričeve nagrade Kidričevi nagrajenci so prof dr. Jože Rant, prof dr Ivan Vidav in prof. dr. Darko Jamnik s sodelavci dr. Gabrijelom Kernelom, dr Nikom Be-zičem, ing. Dušanom Brajnikom, ing Antonom Brinškom dr Urošem Mikvažičem in ing Jožetom Snajderjem Hkrati so podelili šest nagrad Sklada Borisa Kidriča m devet nagrad za iznajdbe in izpopolnitve. ■ STO NOVIH ŠOL — Izvršni svet SR Slovenije je prejšnji teden razpravljal o investicijskem programu za gradnjo osnovnošolskega prostora v obdobju do 1. 1974. V tem času naj bi v Sloveniji zgradili 100 novih šol ter preuredili in dozidali dodatne prostore v 270 os- novnih šolah. Vse to bo stalo okrog 500 milijonov dinarjev. ■ STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV — Na nedavni seji CK ZKS je Vinko Hafner govoril o predlogu posebne podkomisije v okviru skupščinske komisije SRS za izpopolnitev sistema socialnega zavarovanja. Po tem predlogu naj bd kmetje prispevali za svoje starostno zavarovanje dve tretjini sredstev družba pa eno tretjino. Kmečko gospodarstvo bi prispevalo letno povprečno po 500 do 1000 dinarjev, pri čemer bi za socialno najšibkejše prispevala družba polo vico. Zavarovanje bi bilo obvezno. Mesečna pokojnina bi za sedanje razmere znašala 250 din Pravico do pokojnine bi dosegli zavarovan ci pri 65. letih starosti (moški in ženske). Prve pokojnine bi začeli izplačevati v začetku leta 1974, prejemali pa bi jih lahko le tisti ostareli kmetje, ki bi izročili posestva mladim naslednikom, brez delitve posestva na več otrok Tako bi preprečili nadaljnje drobljenje kmetij, kmečka mladina pa bd raje ostala pri starših. ■ VOJAŠKE VAJE — Na Gorenjskem so bile prejšnji teden večdnevne vaje enot JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite in milice. V soboto so si vaje ogledali tudi Stane Kavčič, Janez Vipotnik. Tone Kropušek, Albert Jakopič, Janko Rudolf, predsedniki goren iških občin in drugi ugledni gostje. ■ URAN NA ZIROVSKEM VRHU — Geološki zavod Slovenije bo na Zirovskem vrhu nadaljeval raziskavo ležišč uranove rude do leta 1972, nato pa nameravajo zgraditi naprave za predelavo rude v koncentrat oksida. tedenski zunanjepolitični pregled V četrtek, 16. aprila se bo do na Dunaju nadaljevali ta ko imenovani pogovori SALT Ta kratica, ki se čedalje po-gosteje uporablja, stoji namesto štirih dolgih besed (v angleščini): pogovori o omejevanju strateškega oboroževanja. In kaj je strateško oboroževanje? To je proizvodnja raket MIR V (spet kratica) oziro. ma raket z več atomskimi naboji, ki se med poletom »razkropijo« in vsaka zase leti potem neodvisno proti vnaprej določenemu in izračunanemu cilju. To je ofen-zivno strateško orožje. Strateško orožje so tudi rakete ABM oziroma antiba listične rakete, ki naj bi pre strezale prihajajoče »ofenziv ne« rakete in jih uničevale. ABM je defenzivno orožje. Toda pojma »ofenziven« In »defenziven« se popolnoma pomešata, kadar poskusa ena in druga stran dokazati, da je ogrožena zaradi mrzličnega oboroževanja druge strani. Sovjetski premier Aleksej Kosigin .je na pri mer med obiskom v Londo nu v razgovoru z novinarj začudeno vzkliknil, kako mo. re biti graditev antibalistič-nega oziroma anti raketnega sistema ofenzivna Ze ime pove. da je tak s s im naire njen obrambi proti ofenziv, nim raketam Toda v Pentagonu obramb, nem ministrstvu ZDA, niso bili tega mnenja Trdili so, da je graditev anti raketnega s'stema prav tako ofenzivna Svoje sklepanje so utemeljevali takole: če Rusi na primer obdajo Moskvo tn Le-ningr d z antiraketnimi raketami (»tenki:« ali delni an-tiraketni sistem), zmanjšajo učinkovl'o t morelllnega ame riškega »povračilnega udarca« na ti dve mesti in s tem porušijo tako imenovano »ravnotežje strahu«. Zato je predsednik Nixon po dolgih posvetovanjih sklenil, da mo. rajo ZDA začeti graditi tudi svoj »tenki« ali delni antira-ketni sistem. Javnost, ki je močno zmedena zaradi učenih razprav in dokazov »jastrebov«, jim dostikrat ne ve učinkovito ugovarjati, ker nima v ro'^a'i zadovoljivih podatkov Sele dostikrat pozneje se pogosto krat izkaže, kako zelo so se RIM — ZahodnonemSki zunanji minister Seheel Je med obiskom v Rimu povedal, da ZR Nemčll« nasprotuje graditvi orjaSkega po-speSevalnika delcev pri Doberdobu. Dejal je da ZRN nima Se nobenega takega evropskega atomskega centra, medtem ko ga Italija Ima motili ali celo lagali vojaški strokovnjaki. Značilen pr mer za domnevni »bombniški razkorak« je iz leta 1953- Takrat so ameriški vojaški strokovnjaki trdili, da imajo v ZSSR že toliko strateških bombnikov, da je nastalo resno neravnotežje (razkorak) med ameriško in sovjetsko bomb-niško silo. V resnici so Rusi SALT pošiljali svoje strateške bombnike, da so letali v kro-gu. S tem so naredili vtis, da jih imajo dosti več, kakor so jih v resnici imeli. Na Dunaju naj bi se začela prava pogajanja po Helsinkih, kjer so bili samo »predhodni pogovori« Uspeh pogajanj je zelo negotov, ker nobena stran ni hotela »zamrzniti« testnega st ateške?;a oboroževanja Toda pogajanja bodo zapletena tudi zato, ker so tako v ZDA kakor v ZSSR »jastrebi« in »golobi«. V določenem trenutku lahko zmaga stališče enih. v našle.in je.n trenutku sta lš e drugih Zato bodo pogajanja dolgotrajna in naporna, nihče pa ne more jamčiti, da bodo tudi uspešna. Položaj v Kambodži se po strmoglavljanju princa Noro doma Sihanuka naglo slabša Že takoj prve dni po prevratu so na precejšnjem delu kam-boškega ozemlja, posebno na meji z Južnim Vietnamom, prevzele oblast sevenioviet-namske osvobodilne enote. V kamboškem glavnem mestu Plinom Penhu vlada mobilizacijsko ozračje. Mladina se vadi z orožjem, na pomembnih točkah v mestu kopljejo zaklonišča in rove. iz provinc prihajajo čedalje bolj vznemirljive novice Najbolj vznemirljiva je novica o pokolu Vietnamcev v taborišču v Prasotl. v Kam bodži živijo tudi Vietnam^, posebno v bl /. ni kamboško. vietnamske meje. Očitno je, da se kamhoške vojaške oblasti bojijo teh Vietnamcev, imajo jih za sovražnike. Ali je pokol v Prasoti znamenje za začetek prave državljanske vojne v Kambodži? fie je to res. se deželi ne oletajo dobri časi Pomeni da j'* po toliko letih miru /.dat tudi Kambodža na vrsti, da okusi vsaj del strahot, ki jih že leta okuša Južni V>emam DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 IP#« JASNEJŠA BESEDA IN UPANJE ZA ZASEBNE KMETE IN DRUŽBENE OBRATE Utiranje lastne poti kmetijskega razvoja Veliko gradimo na skupnem interesu kmetijstva, industrije in trgovine — Republiška konferenca ZKS bo junija dokončno oblikovala sklepe, pomembne za kmetijstvo naslednjih desetletij — Od uresničevanja tako sprejetih stališč in sklepov si kmetijci veliko obetajo Prišel je čas, ko ni več mogoče trpeti vse širšega prepada med mestom in vasjo, ko se ni več mogoče sprijazniti z zaostajanjem kmetijstva, kar prizadene posebno že tako zaostala območja Slovenije, med njimi Dolenjsko in Prekmurje. Zaostajanje kmetijstva že zdavnaj ni več samo gospodarski, temveč je tudi velik politični problem, ob katerem Zveza komunistov ne more biti ravnodušna. Da bi odpravili negotovost in določili jasnejša stališča do kmetijstva, je CK ZKS minuli teden dal v javno razpravo teze o razvoju kmetijstva in samoupravnih odnosov na vasi v prihodnjih dveh desetletjih, junija pa bo republiška konferenca ZKS na drugi seji dokončno oblikovala pomembne sklepe. Ne bi ponavljali dobro znane zgodovine povojnega kmetijstva, toda vseeno spomnimo vsaj na nekatere mejnike. Naše najvišje državno in partijsko vodstvo je že pred 12 leti ugotavljalo, da je zaradi preveč enostranske usmeritve investicij v industrijo in druge dejavnosti kmetijstvo že zaostalo, da je postalo ovira drugih gospodarskih vej. Sledili so nekateri ukrepi, predvsem večja vlaganja v družberfo kmetijstvo, ki je dalo novih izkušenj, da je kmetijstvo bolj težavno in zapleteno, kot kaže na prvi pogled. Družbeno kmetijstvo je doseglo vidne proizvodne uspehe, vseskozi pa se je otepalo z majhno dbnosnostjo. Ko so se pojavile težave pri prodaji mesa, je doživelo slovensko kmetijstvo hudo krizo, ki je predvsem v živinoreji naredila izredno veliko škodo. Krizo je povzročil ne usklajen in nepripravljen družbeno—ekonomski sistem, predvsem tržišče, na katerem se je povsem podrl ob reformi zastavljeni odnos cen. Najhuje je to, da so bili prizadeti tistf, ki so se že usmerili v specializirano in produktivnejšo kmetijsko proizvodnjo, torej tisti; na katerih je slonel napredek v kmetijstvu. Kmetijske delovne organizacije so v času, ko je ponudba kmetijskih pridelkov močneje presegla povpraševanje, zaradi nižjih cen dosegale še skromnejše poslovne rezultate. Mno- ge od njih so se dušile in se še dušijo v dolgovih, ki so nastali zaradi poslabšanega razmerja cen. Zaščitena industrija je marsikdaj samovoljno in kratkovidno dražila reprodukcijski material za kmetijstvo, ne da bi se dovolj zavedala, da si s tem omejuje lastni razvoj. Kupna moč kmetijstva, družbenega in zasebnega, se je zmanjšala. KMETU POVEDATI, KAJ HOČEMO Bili so časi, ko tudi na nekatera sistemska vprašanja nismo vedeli odgovora. Ni bilo jasno, Kaj bo z zasebnim kmetom, kako naj si pomagajo družbeni obrati, kakšen bo sploh razvoj posameznih kmetijskih panog, kakšno naj bo kmetijsko izobraževanje itd. Pojavilo se je malodušje, nezaupanje v našo družbo in Zvezo komunistov, in to ne samo med kmetovalci, temveč tudi med kmetijskimi strokovnjaki. V tem trenutku je najvažnejše z jasnimi stališči, v katerih je na dlani, kaj hočemo, pokazati kmetovalcu, v čem je njegova prihodnost. Dati mu je treba jamstvo in pokazati možnosti, ki ga bodo vodile do tega, da se bo sčasoma ize-: načil z drugimi sloji prebivalstva. Iz več razlogov mora namreč dežela ostati poseljena in rodovitna zemlja obdelana. In katera pot vodi do postopnega izenačevanja, do pospešenega napredka kme- tijstva? To ni samo strokovno kmetijsko vprašanje, temveč še kako občutljivo družbenO-strokovno vprašanje, ki zadeva na sto tisoče, Slovencev. Od tod torej izreden pomen, ki ga pripisujejo kmetijstvu v vseh deželah. NE ZAŠČITA ZA VSAKO CENO Najpomembnejša ugotovitev, ki jo utrjujejo dolgoletne izkušnje in ki je dobila svoje ponovno priznanje na zasedanju CK ZKS minuli teden, je v tem, da moramo utrjevati lastno pot razvoja kmetijstva, ki bo upoštevala naše razmere. V prihodnjih letih zato ne kaže slepo posnemati zgled zahodnoevropskih dežel in uvajati njihov način kmetijske zaščite, ki je že pokazal svoje slabosti. Za naše možnosti je njihov način predrag, razen tega pa umetno vzdržuje obstoječe stanje in vse več odgovornih ljudi je z njim nezadovoljnih. Seveda to ne pomeni, da ni koristno posnemati katerega izmed ukrepov, zlasti tiste, ki vplivajo na ustaljenost cen. Naša pot je drugačna, za celotno družbo bolj sprejemljiva, toda ne lahka: prek proizvodnega sodelovanja s kmetijskimi organizacijami, predelovalno industrijo in trgovino doseči ekonomsko upravičeno, visoko donosno, specializirano kmetijsko proizvodnjo. Skupni interes kmetijstva, industrije in trgovine mora postati najvažnejša gonilna sila. Da se bo to sodelovanje hitreje razvijalo, je treba zagotoviti jamstvo ih varnost cen, sicer se kaj lahko zgodi, da bo tržišče čez noč prodrlo j. muko vzpostavljeno sodelovanje. Zajamčene odkupne cene in izravnalni skladi morajo zato v prihodnje postati mnogo važnejši. Preveč bi bilo pričakovati, da se bo tako sodelovanje vzpostavilo čez noč. Kmetijstvo terja velike naložbe, ki se ne povrnejo v tako kratkem času kvt v Zaradi razdrobljenosti posesti in majhne donosnosti kmetijstva si sodobna tehnika le stežka utira pot v naše kmetijstvo. Na zgornji sliki je prikaz moderne traktorske škropilnice za sadno drevje, v Jablah pri Domžalah, spodaj pa spomladansko oranje v Bojanji vasi v Beli krajini. KMET IN NJEGOV TEŽKI POLOŽAJ. Kakšne so možnosti, da se bo sčasoma izenačil z drugimi sloji prebivalstva? industriji ali trgovini. Povezovanje z industrijo in trgovino najbrž še lep čas ne bo zajelo celotnega slovenskega kmetijstva, zato bodo imele še zelo pomembno vlogo kmetijske zadruge in druge kmetijske organizacije, ki so s svojo strokovno službo sposobne spodbujati in vplivati na napredek zasebnega kmetijstva. čas je tudi, da obraču: nam o s prepričanjem, da je velika zadruga že sama po sebi nekaj uspešnega, • majhna pa nekaj zastare-ega. Bolj kot velikost 'je ražna poslovna sposobnost, iznajdljivost .in povešava s kmetom. Po zakonu je dovoljeno, da' 30 knte-tovalcev ustanovi svojo za-irugo, in čeprav je vprašanje, kakšne možnosti ima sa obstoj, ne kaže spodbu-3e kmetov prav nič ovirati. Cas najbolje pokaže, kaj je sposobno živeti. KMETOVA PRAVICA DO ZEMLJE IN DELA Tistemu, ki se odloča, ali bi bilo bolje ostati na kmetiji ali se zaposliti' zunaj kmetijstva (predvideno je, da se bo leta 1990 le še desetina Slovencev ukvarjala a kmetijstvom — zdaj se še ena četrina), je treba povedati, da mu ne bo nihče stregel po zemlji, kot je bilo v času prisilne kolektivizacije, ki je rodila znane posledice. Zastaviti velja vse sile in spremeniti' predpise,. ki ne bodo dovoljevali nadaljnjega drobljenja kmečke posesti, kar se še vedno dogaja. Razdrobljenost je naj hujša rana, zato je treba zemljo zaokroževati in združevati do okvira, ki ga dovoljuje zakon, z zakupom pa še čezenj. Podpreti- je treba sposobnega, hkrati pa z zaposlovanjem v drugih dejavnostih in s socialno varstvenimi posegi poskrbeti za tiste, ki bodo na vasi »odveč«, oziroma ki še ne Sodo mogli zaradi starosti ali bolezni več' sami preži vi j ati. Kmetu ne more nihče odvzeti pravice do osebnega dela z zasebnimi sredstvi, če to pravico splošno priznavamo za druge “Sloje prebivalstva. POT, KI ŠJE NIMA VOZNEGA REDA Dolgoročna usmeritev, ki jo predlagajo teze in ki se ho dokončno oblikovala v široki javni razpravi, premalo opozarja na sedanji položaj na vasi, na ljudi, ki delajo v kmetijstvu. Skoraj polovico lastnikov zemlje — kmetov je starih nad 60 let. Naj ti ljudje, ki izčrpani in ostareli, uresničujejo koncept kmetijskega razvoja v Sloveniji? Ti ljudje so potrebni pomoči, zato je ena od važnih nalog čimprej povečati socialno varnost kmečkega prebivalstva. Zdravstvenemu zavarovanju bo mora- lo čimprej slediti pokojnin- • sko zavarovanje, vendar ne tako, da ga bodo vzdrževali kmetje sami. Tako zavarovanje je neuresničljivo. Družba bo morala prispevati velik delež, pri tem pa ji potem ostane pravica, da pokojninsko zavarovanje organizira tako, da bo tudi to prispevalo k spreminjanju razmer v kmetijstvu in k odpravi zaostalosti kmetijske proizvodnje. Pot, ki jo določajo pie-dlagane teze, je jasna, nima pa »voznega reda«. Sedanje razmere terjajo nekatere takojšnje rešitve. Odprta puščajo vprašanja organiziranosti kmetovalcev v strokovnem in druž-beno-političnem smislu. Ne dajejo zadovoljivega odgovora še na nekatera vprašanja. Pričakovati je, da jih bo dopolnila javna razprava. Inž. MARJAN LEGAN Še niste vedeli? Naš gospodarski prostor v merilu Zahodne Evrope nd « ravno velik: Jugoslavija predstavlja na tem pbdročju le 5.5 odstotka prebivalstva, 1.5 odstotka družbenega bruto proizvoda, 1,4 odstotka izvoza in 1,7 odstotka uvoza, številke nazorno govore, da lahko pomenimo na svetu kot konkurenčna država ne-> kaj le tedaj, če bomo kar najuspešneje združevali naša sredstva, znanje in izkušnje. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov j -PRI NAS URE KAR DIRJAJO,« SE RADI POŠALIJO V PRVI SLOVENSKI KADETNICI - STROKOVNI ŠOLI ZA MLADE MILIČNIKE V TACNU J02E 2ABKAR ANDREJ STEINER ja v tej šoli, gotovo 120 KADETOV NA STARTU VPOKLIC Dolgočasna vožnja mimo krp umazanega snega je hitro minila. izstopili smo na večji ploščadi, obkroženi z večnadstropnimi hišami, ki so zrasle tik pod strmim pobočjem z gozdom porasle Grmade. — Hotelsko naselje? Sanatorij? so spraševali naši pogledi. Kmalu smo zagledali skupino fantov v sivo modrih uniformah, z belimi našitki na ramenih. — Kadeti! je nekdo na glas razvozlal »uganko«, da smo se mu morali nasmejati. Morda nas je prav zato spremljala dobra volja ves čas med tem obiskom v tacenski kadetnici... Ravnatelj višji inšpektor Anton Zupančič nas je sprejel nadvse gostoljubno, še preden pa je kaj več povedal o šoli in življenju v njej, je razkazal prostore, v katerih šolajo miličnike po novem, kadetskem sistemu ... Ogledali smo si učilnice, kabinete, laboratorije in garaže, torej najprej prostore, kjer se kadeti šolajo, pa internat, jedilnico in ambulante. Popeljali so nas tudi v nastajajoči šolski muzej, kjer bodo uredili najrazličnejše zbirke orožja in predmetov, ki so jih pr: kaznivih dejanjih uporabljali storilci širom po Sloveniji. S posebno skrbjo so nam pokazali učne pripomočke, ki jih rabijo pri strokovnih predmetih, pa naprave, na katerih opravljajo kadeti praktične vaje in se tako že med šolanjem vživljajo v vlogo miličnika. Bežen ogled vsega je bil kajpak premalo, da bi še bolje spoznali kadetnico. Vsak korak več po njenih prostorih pa nas je znova prepričal, da prevladujeta v njej red in disciplina, da je vsako delo v njej resno delo in da drugače sploh ne more biti, če hočejo iz otrok vzgojiti može. V kadetnico namreč ne sprejemajo odraslih, ker je za tiste, ki so odslužili vojaški rok, posebna miličniška šola; ne sprejemajo pa tudi starejših cxi 17. let. šola je namenjena tako rekoč fantom, ki se takoj po končani osem- letki odločijo za poklic miličnika. Ravnatelj je kasneje, ko nas je seznanjal z razvojem in načrti šole, dejal, da bodo čez kakšnih deset let šolali miličnike samo v kadetnici. Tako bo, je povedal, tudi zato, ker bo moral imeti vsak miličnik v Sloveniji srednjo izobrazbo, tako izobrazbo pa si pridobijo kadeti, če uspešno končajo triletno šolo v Tacnu ... Dosedanji odziv za kadetnico je zadovoljiv. Največ kadetov je šola sprejela z območja ljubljanske uprave javne varnosti — 102, nato pa: z območja mariborske UJV — 73, celjske — 62, kranjske — 45, koprske — 41, novomeške — 33, murskosoboške — 33 in novogoriške UJV — 33. Kadeti so večinoma iz delavskih družin, manj pa jih je iz družin uslužbencev, upokojencev in kmetov. šolanje v kadetnici je brezplačno. Kadeti dobe brezplačno tudi uniformo, hrano, stanovanje itd. Vsekakor je dobrodošla tudi žepnina, ki jo dobe kadeti vsak mesec sproti za razne prostovoljne (ne-šolske) izdatke (kino, ples itd.). Enkrat na mesec smejo iti domov, obiske pa lahko sprejmejo večkrat. Veliko kadetov je povedalo, da je šlo v šolo zato, da bi bili oproščeni vojaščine. Z zakonom je namreč urejeno, da se prizna kadetom, ki uspešno končajo triletno šolanje, vojaški rok. Letos bo končalo triletno šolanje okoli 120 kadetov. Najprej bodo šest mesecev pripravniki, po poteku tega časa pa samostojni miličniki, usposobljeni za delo v prometu, na splošnih postajah milice in na drugih področjih. Nekateri pa so se že zdaj odločili za nadaljnji študij na višjih in visokih šolah. Kadeti bodo znatno okrepili splošne in prometne postaje milice. Velika vrzel pa bo kljub temu še ostala, saj manjka trenutno v Sloveniji okoli 800 miličnikov. Kadeti med poukom plavanja v pokritem plavalnem bazenu POKLIC JE TEŽAK DUŠAN GREGORIN iz Celja: »V šolo sem prišel zato, ker so bili dobri pogoji in ker me je poklic zanimal. šolanje res ni lahko, če pa se zavzameš, snov obvladaš. Znanje je miličniku še kako potrebno, saj njegov poklic niti malo ni lahak. Vselej ima z ljudmi in nikoli ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Sam bi šel rad na prometno postajo, vleče pa me tudi nadaljnji študij.« PREHITRO MINE VLADO KOVAČ iz Žalca: »šolanje prehitro mine: dobiš prijatelja, pa se že morata raziti. Iz Savinjske doline nas je pet, a samo jaz sem v tretjem letniku. Pravijo, da sem dal zgled, pa naj bo tako. šola je zanimiva, nič manj predmeti, ki jih spoznavamo, tudi drugega življenja ne manjka, će bi se odločil za najljubši predmet, bi bilo to motoroznanstvo.« »TJA, KJER SEM BIL NA PRAKSI« ANDREJ STEINER iz Prebolda: »Prvi sem iz kraja v tej šoli, gotovo pa ne zadnji. Odločil sem se, ker sem si dejal, da je kadetnica nova šola, ki jo velja spoznati, pa tudi veselje, da bi se česa novega naučil in spoznal miličmški poklic, sem imel. Priznam, da me je prvi mesec malo imelo, potem pa sem se hitro vživel v novo okolje in se povsem privadil. Zdaj si najbolj želim, da bi uspešno končal in dobil službeno mesto v Novi Gorici, kjer sem bil na praksi.« »ČUDNO SO ME GLEDALI« FRANC 2VAN iz Dolenjskih Toplic: »Ko sem videl razpis za to šolo, sem povedal staršem, da bi se rad vpisal. Ker niso imeli nič proti, sem zdaj tu, kjer sem. Ko sem se prvič doma pokazal v uniformi, so me nekam čudno gledali, tako da se potem tudi m?d vrstnike nisem upal. 2elim si, da bi kot miličnik delal v Ljubljani.« POKLIC - NIČ NOVEGA! iz Moščancev pri Murski Soboti »Oče je bil miličnik, in ker smo imeli uniformo v hiši sem jo vzljubil in sklenil, da jo bom, ko bom večj: tudi sam nosil. 2elja se mi je izpolnila in kmalu bon miličnik. Domov grem vsak mesec, da s kolegi ka poklepetamo. Kje bom v službi, ne vem, želim pa s priti na splošno postajo v Ljubljano.« PRENATRPAN PROGRAM ANTON TUŠEK iz Ljutomera: »Iz ljutomerske okolice nas je precej. Pogosto se sestajamo in se pogovarjamo. Tudi domov gremo včasih skupaj. V prostem času zelo rad berem, sicer pa je takega časa malo. Učni program je prenatrpan, mislim, da bi bilo bolj prav, ko bi bil namesto triletnega štiriletni pouk. To bi samo koristilo, ker bi si znanje še bolj utrdili.« BESEDA KADETOV OTO HOZJAN iz Lendave: »Po osnovni šoli sem se vpisal v gimnazijo in jo nekaj časa tudi obiskoval. Ko pa sem v murskosoboškem Vestniku prebral razpis za vpis v kadetnico, sem se takoj odločil. Ukvarjal sem se z radioamaterstvom in zaslutil, da bom imel možnost to dejavnost še razviti in se v njej izpopolniti. Tedaj sem mislil, da bom to lahko naredil kot miličnik, ada j, ob koncu šole, pa tudi vem, da sem si ta poklic vedno želel.« DOMOTOŽJA JANEZ ROM iz Jurke vasi: »Poklic miličnika me je veselil, pa sem se odločil, se vpisal v kadetnico in zdaj sem tik pred koncem šolanja, čas je zelo hitro minil, posebno naglo pa mi beže dnevi v tretjem letniku. Domotožja nisem nikoli poznal, sicer pa tudi ni bilo časa za to. Do zdaj je šlo vse dobro, upam, da bo tako do konca, do prvega službenega mesta. Zelo rad bi bil prometni miličnik v Ljubljani.« RAD BI ŠE ŠTUDIRAL ANTON MURGELJ iz Gotne vasi: »V to šolo so me privedli predvsem tile razlogi: da je absolventom kadetske šole priznana srednja izobrazba, da kadeti hkrati odslu žijo tudi vojaški rok, da je v času šolanja vse brezplačno, ne nazadnje pa je to zanimiv poklic. V šoli ima kadet sicer mnoge ugodnosti. Mene je na primer presenetilo to, da se mora vsak kadet naučiti voziti moped, motor in avto. Z zanimanjem pričakujem prve delovno mesto, zelo rad pa bi še študiral.« Med 120 kadeti, ki bodo čez dva meseca končali šolanje v Tacnu in odšli na šestmesečni staž, je tudi tehle devet fantov. Doma so iz novomeške, celjske in murskosoboške okolice. »Študij res ni lahak, toda kdor hoče postati miličnik, ga mora sprejeti in obvladati,« so povedali skoraj vsi hkrati, sicer pa menijo: »ZDAJ VEM, DA SEM ŽELEL« NOBENEGA DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTI\III(: vsak četrtek 60.000 izvodov! h———a——^~------------....... NOVOSTI ZA POZORNE OČI Novomeška IMV na beograjskem sejmu Bomo v Beogradu zvedeli odgovor na vprašanje, kdaj bodo v Novem mestu začeli delati minije? - IMV razstavlja v dveh dvoranah Novomeška Industrija motornih vozil bo na beograjskem sejmu avtomobilov sodelovala s svojim četvernim programom: avtomobili, prikolicami, kombiji in servisno opremo. Njeno proizvodno usmeritev bodo obiskovalca tudi letos, tak kot na lanskem sejmu, lahko videli Beograjski sejem avtomobilov Beograjski sejem motorjev in motornih vozil je prva letošnja velika prireditev v beograjskih dvoranah velesejma. Razstava v glavnem jugoslovanskem mestu je ena izmed devetih stalnih razstav, ki so na spisku stalnega mednarodnega biroja avtomobilskih proizvajalcev Letošnji sejem je doslej največja prireditev beograjskega velesejma, saj bodo avtomobilske tovarne razstavljale svoje izdelke kar na 50.000 kvedratnih metrih Sejem bodo odprli 17. aPrila- v dvoranah 7- in 8- beograjskega sejma in na ploščadi pred dvoranama. Bržkone letos Novomeščani ne bodo pokazali revolucionarnih novosti, čeprav lahko zapišemo, da bodo v Beogra- Sevnica: letos le 13 pripravnikov? Samo konfekcija Lisca je letos pravočasno predložila načrt o sprejemanju pripravnikov, naknadno pa so svoje načrte poslale še Kopitarna, doma počitka Impoljca in Loka, Kovinsko podjetj’e in Kmetijski kombinat. Te delovne organizacije so predvidele skupno 13 pripravnikov, od tega enega z visoko šolo ter 12 s srednjo, število je zelo majhno, posebno če upoštevamo soraz-meroma slabo kvalifikacijsko sestavo in velike potrebe po šolanih ljudeh. Nerazumljiv je odnos nekaterih podjetij, ki nočejo niti sporočati, kako je pri njih s pripravništvom. Komunalni zavod za zaposlovanje je prosil za take podatke, pa jih sploh ni dobil. Odslej več govedine? Stabilizacijski sklad za pospeševanje govedoreje s sporazumom o ceni goveje živine Hkrati s sporazumom o oblikovanju cen goveje živine in govejega mesa v Sloveniji, ki ga bodo do sredine aprila podpisale kmetijske organizacije, khvnice, trgovska podjetja, gostinci, zasebni mesarji in gostilničarji, bodo podpisniki sporazuma osnovali tudi stabilizacijski sklad za pospeševanje govedoreje. Sklad, ki ga bodo vodili pri zavodu SRS za rezerve, bo imel svoje dohodke od prispevkov iz prodaje mesa in denarja republike, namenjenega gospodarskim posegom. Denar bedo porabil: za regresiranje nabavne vrednosti telet do 200 kg, namenjenih za pitanje na polno težo 400 kilogramov in za premiranje najboljših plemenskih telic. Denar bodo dali za družbeno in kooperacijsko proizvodnjo. Ce bo republika dala enak znesek, kakršnega bodo dobili s prispevkom od mesa, se bodo podpisniki sporazuma obvezali: do 1975. leta bodo vsako leto dajali po 400 din 40.000 pitanim govedom (baby beef) in 300 din 20.000 mladim pitanim govedom. Prav tako bodo premirali 20.000 brejih plemenskih telic iz A kontrole — in sicer s 400 din vsako telico. Sklad, katerega d&’.ovanje je sestavni del sporazuma, ki naj bi ga podpisali v tem mesecu, bo na ta način posloval od letos do. 1975. leta. du že pokazali proizvodni načrt prikolic za leto 1971. Med novosti gre šteti še trgovino na kolesih, sicer pa bo na sejmu razstavljenih več kot 20 različnih prikolic in 11 tipov dostavnih avtomobilov, ki jih kupci in opazovalci poznajo pod imenom kombibus. Večji poudarek bodo novomeški proizvajalci letos namenili servisni opremi, saj bodo na ploščadi pred obema dvoranama razstavili pravo servisno delavnico. Zanimanje obiskovalcev tega največjega jugoslovanskega avtomobilskega sejma bo prav gotovo v naj večji meri namenjeno avtomobilom: novosti, kakršne prinaša recimo frankfurtski, pariški ali ženevski salon avtomobilov, verjetno ne bomo videli, vendar pa bodo Novomešča-ni predstavili svoj avtomobilski program in ga hkrati dopolnili z angleškim. Na tiskovni konferenci pred sejmom bodo generalnega di-krektorja Juri; a ‘Levičnika prav gotovo pobarali po najmanjših austinih — minijih, čeprav je novomeška tovarna od lanskega sejma celo presegla svoje napovedi, ker so mimo austina 1300 začeli delati tudi maxije. Kakšen bo direktorjev odgovor na to vprašanje, bržkone ni težko uganiti, ker je na podobna vprašanja odgovarjal že prejšnja leta in se znal ogniti vsem čerem: »Kadar bomo pri nas soosobni in kakor bo zahtevalo tržišče,« je bil običajen odgovor. In kako bo letos? Bomo slišali tudi dan, ko bodo v Novem mestu začeli sestavljati minije, za katere je med kupci vse večje zanimanje? Na beograjskem sejmu se bodo Novomeščani torej predstavili z izboljšavami, ki jih bo lahko opazilo pozorno oko: estetske, praktične in . funkciona’ne novosti pripravlja Industrija motornih vozil. Sicer pa imajo v avtomobilski industriji radi skrivnosti: kdor hoče vedeti, kaj bo novega prinesel beograjski sejem, mora pač počakati do otvoritve, ki bo 17. aorila ob 18. uri. ...vandroviek moj, kam bova vandrala midva nocoj? Kako do boljšega turizma Število nočitev se je lani na Dolenjskem povečalo za slabo petino, povečali pa so se tudi promet in stroški: finančni položaj gostinskih podjetij ne napreduje. Kakšne so ugotovitve Dolenjske turistične zveze o lanski turistični sezoni? Bomo izkušnje ki smo jih dobili prejšnja leta, znali letos izkoristiti? Dolenjski turizem ima veliko premalo kvalitetnih ležišč, zato penzionski turizem ne narašča tako, kot želimo. Sredi sezone so vse postelje oddane vnaprej, zato prehodni gostje v dolenjskih hotelih pravzaprav ne morejo prespati. Na Dolenjskem narašča izletniški turizem, čeprav pogoji za njegov razvoj niso urejeni. Kopališč ob rekah je premalo, kar- pa jih je, zvečine niso primerna; manjka postojank v vinorodnih področjih, premalo je urejenih izletniških točk. Vse več prometa gre izven klasične gostinske stroke: z gostinstvom se ukvarjajo trgovska podjetja, prometna podjetja in kmetijske zadruge ter industrijske organizacije. Proti črnim vinotočem nihče učinkovito ne ukrepa. Zlasti v zasebnem sektorju gostinstva je razvoj nenačrten. Zasebni sektor se tako ne razvija kot dopolnilo gostinskim podjetjem,' niti. ne na mestih, kjer družbeno gostinstvo nima možnosti za razvoj, potrebovali pa bi gostinske storitve. Tudi lani ni bilo uspeha pri obnovi gostišč ali pri gradnji novih objektov, da bi jih uredili v posebnem slogu. Premalo je domačnosti, zasebni gostinci pa imajo premalo toplih jedi. Za nujne preureditve in modernizacijo zasebnih gostišč bi morali zagotoviti vsaj kratkoročne kredite, sicer ne moremo pričakovati uspehov. Ker manjka denarja, bržkone tudi letos ne moremo pričakovati posebnih uspehov: vsekakor bo velik napredek, če bodo gostinci zares začeli graditi nove hotele in preurejati stare, kot napovedujejo. NOVO V ZADNJIH DNEH Pravijo, da bo planinski dom Vinka Paderšiča pri Go spodični odprt najprej, prej kot drugi planinski domovi, če bo šlo po sreči, bo za prvomajske praznike že sprejel prve letošnje obiskovalce. Druge domove bodo odprli pozneje, bržkone pa bo zadnji odprt dom na Lisci, ki ga preurejajo. Dolenjski hoteli imajo zdaj, ko se sezona še ni dobro začela, dovolj prostora: prejšnji teden nikjer ni zmanjkalo postelj, niti v Čateških in Šmarjeških Toplicah ne, ki so bile v tem letu že nekajkrat zasedene. Nadaljujejo se maturantski plesi. Tokrat so bili na vrsti’ dijaki zadnjega razreda šolskega centra iz Novega mesta. Ta in prihodnji mesec bo še živahno, saj bodo zaplesali še maturantje gimnazij in nekaterih drugih šol. Za tiste, ki si žele rekreacije: teniško igrišče na novomeški Loki je skoraj neuporabno, odbo;> arskega pa posipavajo z novimi ugaski. s * : Vse v dolarjih Ze zdavnaj pri nas ne prikazujemo v dolarjih samo izvoza, ampak izračunavamo praktično vrsto drugih postavk, od turizma in njegovega dohodka do družbenega bruto proizvoda. S tem pa pravzaprav omalovažujemo dinar in hkrati tudi prizadevanja, da bi postal konvertibilen. Ob vsem tem lahko pri. čakujemo samo še to, da se bomo namesto s tovariši začeli klicati z »mistri« in da bomo prvega dobili kuverte, na katerih bomo imeli svoje osebne dohodke izračunane v dolarjih, dobili pa bomo kajpak dinarje. AVGUSTA FURFUROL IZ JUGOTANINA. Pred kratkim so spravili pod streho stolp za pridobivanje fur-furola iz izluženega taninskega lesa, ki je dragocena surovina za kemično in farmacevtsko industrijo. Ju-gotaninu bo, kot predvidevajo, dodatni izdelek pomagal iz težavnega ekonomskega položaja, v katerem je že več let. Tovarna bo lahko več plačala za taninski les. Predvideno je, da bo nov obrat začel delati avgusta. Gradbena dela je prevzelo podjetje »Zasavje« iz Trbovelj, kovinsko konstrukcijo je naredila Metalna iz Krmelja, druga montažna dela pa Kovinsko podjetje. (Foto: Alfred Železnik) Še več v osnovna sredstva V minulem letu so metliška podjetja vložila v investicije osnovna sredstva 15.318.000 din. Po vlaganjih je daleč pred vsemi tovarna Beti, ki je porabila za modernizacijo in razvoj tovarne 7.391.000 in, sledi Metlikatrans s 5.215.000 vloženimi dinarji in obrat No-voteks s 1.222.000 dinarji. Vsa druga podjetja so v ta namen porabila veliko manj. Plan investicij za leto 1970 predvideva napredek za približno 18 odstotkov., Rračuna-jo, da bodo v modernizacijo in osnovna sredstva vložili 18.090.000 dinarjev. Vrtoglavo dviganje cen stanovanjem Družbena gradnja stanovanj upada: gradbena podjetja raje gradijo druge objekte, ki so boljše plačani - Kvadratni meter 2.300 din Nobena skrivnost ni, da gradbena podjetja pri nas nič kaj rada ne gradijo stanovanj za trg. Tudi novomeško gradbeno podjetje PIONIR, ki sodi med najmočnejša tovrstna podjetja v Sloveniji, je podobnega mnenja: letos bodo v Novem mestu izročili ključe stanovanj od enega samega stolpiča, prihodnje leto pa še od enega. Za mesto, kakršno je Novo mesto danes, je to vsekakor odločno premalo. Po drugi strani pa je res, da tudi zanimanje kupcev za stanovanja v družbeni gradnji ni kaj prida, saj so se od gospodarske reforme sem stanovanja v blokih podražila za 100 odstotkov. Trisobno stanovanje je recimo 1965. leta veljalo približno 90.000 dinarjev, danes pa že 190.000 dinarjev. Kvadratni meter stanovanjske površine v Novem mestu je zdaj med 2.300 in 2.500 dinarji — to je le informativna cena, saj stroški neprestano naraščajo. V Ljubljani ali Zagrebu je kvadratni meter že krepko presegel 3 tisočake. In če že pričakujemo kako spremembo cen, potem je jasno, da se cene lahko kvečjemu dvignejo. Prav gotovo je stanovanje ena izmed tistih potrošnih dobrin, ki si jo zaradi izredno visoke cene občan zelo Samoprispevek za cesto? 13. aprila je bila seja občinske skupščine Kočevje, na kateri so sprejeli proračun občine za letos, odlok o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje in več drugih odlokov. Med ostalim so odborniki sklenili, da je treba pripraviti vse potrebno za razpia referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za posodobljenje ceste Livold— Brod na Kolpi. Posodobljenje te ceste bo veljalo okoli 30 milijonov din. K temu znesku naj bi prispevali prebivalci kočevske občine okoli 3,5 milijona din, ki bi jih v občini zbrali s samoprispevkom predvidoma v treh letih. Na seji so razpravljali in sklepali še o mnogih drugih zadevah, saj je bilo na dnevnem redu, skupno kar 19 točk. Več bomo o seji poročali prihodnjič. Uspešno prvo četrtletje Rudnik Kočevje je z manj zaposlenimi nakopal več premoga, kot so načrtovali V prvem četrtletju letos so kočevski rudarji nakopali 60.710 ton premoga ali 14,5 odstotka več. kot so predvideli. Ta uspeh so dosegli z 2 odstotka manjšim številom zaposlenih, kot so načrtovali. Odkopavali so po sodobnejši odkupni metodi (višje čelo). S tem so zmanjšali tudi porabo jamskega materiala. Tako so letos porabili na 1000 ton odkopanega premoga le 6 kubičnih metrov jamskega lesa, lani pa 6,7; na tono premoga 2,07 kubičnega metra krajnikov, lani pa 2,59. Večja proizvodnja in manjši stroški bodo omogočili večji dobiček. Denar bo Rudniku prišel zelo prav,- saj ga bodo za preusmeritev proizvodnje potrebovali kar precej. težko zagotovi. Tako strmo naraščanje cen na tem področju pa prav gotovo ni v skladu z reformnimi načeli. Sicer pa občani zadnje čase veliko raje gradijo lastna stanovanja, ker dobijo za gradnjo kredite pri podjetjih, kjer so zaposleni, gradnja pa je zato, ker ne urede vseh komunalnih naprav, ki jih je sicer gradbeno podjetje prisiljeno urediti, cenejša. Upoštevati pa je treba, da to vsoto običajno primakne skupnost, ker bi bila sicer naselja zasebnih graditeljev skrajno zanemarjena in pomanjkljivo urejena. Zaradi manjše gradnje družbenih stanovanj pa si gradbena podjetja ne belijo glave: dela je dovolj drugje, pa še boljše je plačano. Lani 2.500 »Regin« Proizvodnja pletilnih strojev »Regina« v ribniškem podjetju RIKO uspešno poteka. Lani so proizvedli in tudi prodali 2500 teh strojev. Proizvodnjo pletilnih strojev bodo še povečali. • • v v Sejmišča Novomeški sejem V ponedeljek, 13. aprila, je bil novomeški sejem kar živahen. Kupcem je bilo na izbiro 568 pujskov, prodanih pa je bilo 544. Mlajši prašički so šli v denar po 200 do 280 din, za večje pa so zahtevali 290 do, 600 din. V Brežicah na sejmu V soboto, 11; aprila, je bi- lo na brežiškem sejmu naprodaj 895 pujskov, prodali pa so jih 759. Kupcev je bilo veliko. Za manjše pujske so plačevali 14 do 15 din kilogram, za večje pa 7.50 do 8 din kilogram žive teže. Št. 16 (1047) — 16. IV. 1970 Stran uredil: MILOŠ JAKOPEC DOLENJSKI LIST Portret tega tedna Turistična sezona se naglo bliža: na Jadranu računajo, koliko več tuj. cev bo prespalo v turističnih središčih naše države, povsod so prepričani, da bo letošnji promet še bolj ugoden od lanskega. Po načrtih o povečanju števila nočitev in prometa bo Slovenija bržkone na repu jugoslovanske lestvice. Hkrati z načrti o pove• čarnem poslovanju pa boli gostince glava zaradi težav, ki se jim obetajo: pravijo, da manjka letos v vsej državi kar 42.000 gostinskih delavcev. Možno-sti za poklice v gostinski stroki so izborne; novega zakona, ki je že začel veljati, pa zaradi tega najbrž ne bo lahko spoštovati. Določila namreč pravijo, da je obvezen 42-ur-ni delovni tednik. Ob takem pomanjkanju gostinskih delavcev in ob običajnih konicah v sezoni pa bržkone ni verjeti, da bi natakarji, receptorji, so-barice, snažilke in ljudje v številnih drugih gostinskih poklicih lahko delali po sedem ur dnevno. Najbrž bo ostalo vse po starem, in če bodo uspeli z 42-umim delovnim ted-nikom, bodo uspeli le v dolgoročnem obdobju; po-leti bodo delali po 16 ur na dan, pozimi pa ponekod hotele tako zapro. Za vse tiste, ki končujejo letos osemletko in imajo veselje za delo v turizmu, so možnosti kajpak neomejene: ob takem pomanjkanju strokovnih delavcev bi bilo gotovo prav, če bi mladim podrobneje povedali, kje in kako se lahko izšolajo za gostinske poklice. 21.227 Predsednik republike Josip Broz Tito se je med krajšim bivanjem v Sloveniji mudil v Postojni, na Bledu, na Brdu pri Kranju in v Ljubljani, kjer je bil tudi na rednem zdravniškem pregledu na interni kliniki. (Foto: France Modic) Ne pozabimo na zavarovanca! (Nadaljevanje s 1. str.) premalo precizirano. Premalo uresničuje in kdo naj konje povedano o tem, kdo naj trolira. V medobčinski zdrav-se pomudili največ ob druž- bo pobudnik takšnega dogo- stveni službi so posamezne benem dogovarjanju in pla- varjanja, kako določiti vire občine preveč brez moči niranju. Poslanci so menili, za financiranje tega, za kar in nimajo zagotovljenega da je družbeno dogovarjanje bi se dogovorila, kdo naj to dovolj velikega in dovolj učinkovitega vpliva na politi- Stanovanj še ni dosti Več denarja za družbeno gradnjo stanovanj Kljub naraščajoči gradnji delovne organizacije, zlasti nam še vedno manjka stanovanj. To so poudarili na po- svetu v Brezovici nad Bošta- slenih. Ker pa so v gostin-njem predsedniki občinskih sindikalnih svetov. Največja težava je v tem, ker pri- ko in razvoj zdravstva. K zbranemu gradivu za razpravo o pobudi, po kateri naj bi bilo širše območje Dolenjske osnova za programiranje razvoja zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, poslanci niso imeli posebnih pripomb razen te, da velja to pobudo pozdraviti. Poslanec iz kočevske občine je pripomnil, da so cestnopromet-stvu že zdaj osebni dohodki ne povezave ovira za boljše majhni, bo povečanje zapo- sodelovanje z Dolenjsko, po- gostdnske, težave, ker bodo morali povečati število zapo- manjkuje denarja. V bodoče bo potrebno da- jati več denarja za družbeno spoštovati, gradnjo stanovanj. Opozorili so na počasnost pri izdajanju gradbenih dovoljenj v nekaterih večjih krajih na Dolenjskem. Dostikrat pa ie taka počasnost upravičena, slenih še bolj obremenilo sklade osebnih dohodkov. Zakon pa je seveda treba —r slanec iz ribniške občine pa je pripomnil, da je ribniškim občanom Ljubljana bližja kot Novo mesto. M. J. PET OBČANOV BO PREJELO SREBRNE ZNAČKE Pred proslavo aktivistov OF ker urbanistični načrti niso povsod urejeni. Posledica tega so črne gradnje. Do začetka aprila so morali v vseh delovnih organizacijah uvesti 42-umi delovni tednik. Ugotovili so, da bodo imele pri tem nekatere 31. marca je bil v Ribnici skupni posvet predsednikov krajevnih odborov SZDL in ZB NOV, na katerem so razpravljali o popisu aktivistov OF in o udeležbi prebivalstva iz ribniške občine na proslavi v Dolenjskih Toplicah. Predvidoma bodo vozili na proslavo avtobusi iz Loškega potoka, Sodražice in Ribnice. MED KLADIVOM IN NAKOVALOM „To pa ni za objavo, prav res ne“ Ah, bralci, ti so sitni: »Zakaj pa niste pisali o tem? In o tem?« Direktorji in vodilni uslužbenci, pred. sedniki delavskih svetov in sindikalnih or. ganizacij, župani in partijski sekretarji so se že tako navadili novinarjev, da sploh ne pobesnijo več, kadar potegnemo iz žepa beležnico. Včasih so poskočili, kot da bi jih jemal iz kože! Zdaj pa so postali prav prijazni, ker so na tekočem z dogodki prt nas in cenijo obveščanje in parolo: brez dobrega obveščanja ni dobrega samoupravljanja. Prav prijazno torej povedo tajni-ci, naj skuha kavico, se udobno pogreznejo v naslanjač in so zares pripravljeni za sproščen pogovor o zadevah, ki zanimajo našega občana, našega bralca Uwdne formalnosti ni težko preskočiti. Direktor recimo pove, koliko so lani na. redili, koliko izvozili, da se uveljavljajo na zahodnih tržiščih in da z boljšo organizacijo dela dosegajo večjo produktivnost in da bodo bržkone letos proizvodni načrt uresničili, čeprav so ga v primerjavi z lanskimi rezultati prav krepko dvignili. No tudi težave so: in začne pripovedovati o nelojalni konkurenci ali pa o tem, da naše norme še niso primerne za nastop na tujem tržišču in zato prodajamo izdel. ke z izgubo. Kajpak, bolje jih je prodati doma. z lepim dobičkom — a vsega ne moreš prodati doma, ker naredimo preveč in ker je treba izvažati. Brez Ueviz ne morejo kupiti teh in teh surovin. In pove vse tako lepo do konca, ti pa si presenečen, kako zdaj res razumejo željo po dobrem obveščanju, da se ne boji. jo več prikrivati nekaterih podrobnosti, ker niso njim v prid — tedaj te pa lepo hladnokrvno preseneti in z nasmehom, ki prosi odpuščanja, zaprosi, da to, kar je povedal, ni za objavo: in začne malo tožiti, da tega ne sme zvedeti ta in da ne sme zvedeli oni, za nameček pa namigne, da tega ne gre objaviti, če hočeš, da ti bo še kdaj drugič kaj povedal In od lepih načrtov ostanejo samo sanje in podre se ti hiša iz kart: v časopisu zato ne bo besede o tem, kje so ga jx>lo. mili (zlasti, ker bo zato dal lep, velik oglas). Napisano bo samo: Podjetje »Kramp in lopata« bo letos naredilo toliko več kot lani in izvozilo še enkrat več kot lani. Zaposlilo bo toliko novih delav. cev, ki bodo imeli take osebne dohodke. Nekatere težave, ki jih imajo, bodo rešili še med letom — in konec. In takih prepovedi pisanja, ki jih sicer zamenjajo z lepšo besedo prošnja, je do-sli. Sicer pa, če dobro premislim: bolje je te prošnje upoštevati, ker potem človek vsaj zve za težave, če jih že ne sme objaviti. In bralci? Ah, ti so sitni: kar naprej sprašujejo: »Zakaj pa ne pišete o tem?« J. S. Predlagano je bilo, naj bi del sredstev za prevoz prispevale krajevne in občinske organizacije SZDL in ZB. Nadalje so razpravljali o podelitvi republiške nagrade OF. Iz ribniške občine bo prejelo letos srebrne značke te nagrade pet občanov. Izbrance bo določila posebna komisija pri Socialistični zvezi. Precej časa so posvetili razpravi o sodelovanju med krajevnimi organizacijami SZDL in Zvezo borcev. Ugotovili so, da sodelovanje še ni povsod zadovoljivo, za kar so krivi posamezni člani odborov. Zato bo potrebno v nekaterih odborih SZDL čimprej izmenjati nedelavne člane. -r Planinsko društvo Radovljica razpisuje delovno mesto OSKRBNIKA Roblekovega doma na Begunjščici Zaposlitev je priložnostna in traja od 1. 6. do 30. 9. 1970. Prednost imajo zakonski pari — upokojenci. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Planinski dom na Goški ravni na Jelovici pa dajemo v zakup za čas od 15. 4. do 31. 10. 1970. Najemnina za vso sezono je 6.000 din. Interesenti naj pošljejo ponudbe na gornji naslov. „Se sreča, da si da/ meni!" Poštarska torba s 300 do 500 pismi in časopisi, ki tehta včasih tudi več kot 12 kg, je vsakdanja spremljevalka pismonoše Alojza Knafelca na njegovi dnevni poti, dolgi tudi do 14 kilometrov. V njej so pričakovanja, želje, obljube, pa tudi nezaželene novice, ki dan za dnem spremljajo naše življenje. Vsakega človeka vsaj za trenutek spreleti rahlo upanje, da bo dobil pošto, kadar zagleda bližajočo se pismonošovo kapo. Alojz Knafelc, nekdaj izučen mizar, je že 31 let pismonoša pri PTT podjetju v Novem mestu in tako nehote spremlja življenje mnogih ljudi. — Vrsto let ste že pismonoša. Ali se je medtem vaše delo kaj spremenilo? »Včasih je bilo ljudi manj in sem lahko tudi pismo z napačnim ali pomanjkljivim naslovom izročil pravemu naslovljencu, ker sem ljudi osebno poznal. Sedaj pa so zrasla nova naselja, veliki bloki, v katerih stanuje veliko ljudi, in vseh ne morem poznati. Pogosto se selijo, in če naslov ni točen, pošte ne morem točno dostaviti. Delo je ostalo takšno, kot je bilo, le vedno več ga je. Mislim, da ne držijo izgovo- ri, da ne najdemo več časa za pisanje pisem.« — Pošta prihaja vsak dan, vendar so verjetno dnevi, ko imate posebno veliko dela? »Največ dela v tednu je ob četrtkih in petkih, predvsem zaradi Dolenjskega lista.« — Ali se spomnite, da ste koga s pismom posebno razveselili? »Tak srečnež je bil neki mož srednjih let. Imel sem zanj pismo, ki je bilo naslovljeno na dom. Po naključju sem ga srečal in mu ga izročil. Ves srečen mi je povedal, da bi bilo zelo hudo, če bi prišlo v roke njegovi že. ni, in da sem tako preprečil hud družinski prepir.« Iz prostorne poštarske torbe tov. Knafelca izvira nešteto podobnih dogodivščin, ki mu pomagajo, da vsakodnevni težki tovor laže prenaša. A. VITKOVIC STANOVANJSKO GOSPODARSTVO ZDRUŽENEGA KGP KOČEVJE ponovno razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo STANOVANJSKIH HIŠ: V vasi MOZELJ hišo št. 11 z gospodarskimi poslopji ter lokali trgovine in gostilne V vasi RAJNDOL nedograjeno stanovanjsko hišo Dražba bo 22. 4. 1970, in sicer v RAJNDOLU ob 15. uri in v MOZLJU ob 16. uri Izklicna cena za hišo št. 11 v Mozlju je 152.000 din, za hišo v Rajndolu pa 52.000 din. Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe položiti 10 odst. varščine na iziklicno ceno. POGOJI PRODAJE: kupec bo moral plačati 30 odst. izdražene cene v roku 8 dni po javni dražbi, pre ostali znesek pa v roku treh let z obrestno mero 3 odstotkov. Prometni davek od nepremičnin plača prodajalec. Ostali stroški gredo v breme kupca. POZIV vsem tečajnikom partijske šole za Gorenjsko in Primorsko v času NOB v Cerknem Delovni odbor za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem kot živega partizanskega spomenika prosi vse tečajnike, ki so obiskovali partijske tečaje I. in II. partijske šole za Gorejsko in1 Primorsko v letih 1943-1944 in 1945, da preberejo v časopisu »Komunist« in »TV-15« sezname vseh partijskih tečajev z imeni tečajnikov. Ker bodo ti seznami z vsem materialom partijske šole vključen: v muzej NOB, ki bo v sestavi te nove šole, prosimo tečajnike, naj pošljejo na naš naslov svoje osebne podatke s točnim naslovom sedanjega bivališča Naš delovni odbor deluje pr*! Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova št. 10. Obenem vljudno vabimo vse tečajnike, da po svojih možnostih podpro z denarnim zneskom gradnjo te šole. Denar nakažite na tekoči račun št. 5202-652-66 pri SDK Idrija — Sklad za izgradnjo osnovne šole Cerkno. DELOVNI ODBOK DOLENJSKI LIS f 16 < 1047) _ 16 IV 1970 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Pravice borcev za severno mejo Kot vodnik in četni narednik sem se udeležil vseh bojev, ki so potekali za našo severno mejo v okolici Ce. lovca, Velikovca, Ljubelja Borovelj itd. od začetka jebru-arja 1919 dalje. Sodeloval sem tudi v glavnih ofenzivah aprila in maja 1919. Kot poveljnik sem torej odgovarjal tudi za življenja soborcev. Hranim pismeno oceno takratnega svojega komandirja čete in. druge dokaze. Republiška zveza borcev za severno mejo Sprememba naslova! NaroCniiu ki spremenijo svoj stari naslov naj »poročijc oDa naslova Dogaje se 38 sporo <5:jo samo novega ser pa ima mo pn nas »časih teč naroc nikov i enakim priimkom in imenom »eveaa ne moremo vedeli Čigav naslov ie treDa spremeniti Neupravičena kritika Tovariš urednik! Vsak četrtek prejemam vaš časnikvendar se s kritiko v številki 10 od 5. marca 1970 ne strinjam. i * jtestiram, kar ste pisali v Krških novicah prti odličnemu okulistu-spe-cialistu, ki prihaja k nam iz Zagreba. Več let hodim k njemu v ambulanto in še vedno mi je predpisal pravilno dioptrijo. Prava dioptrija je namreč odvisna tudi od sodelovanja bolnika; ta je sam kriv, če m pazi pri ugotavljanju Črk, fcf mu jih pokaže speciatisi. Preden kaj takega objavite, bi se morali prepričati tudi pri tistih, ki so z delom zdravnika zelo zadovoljni, ne pa samo pri tistih, ki se na -to nit■ ne spoznajo. - 'faz sein~prav "1'temu specialistu zelo hvaležna, saj mi je pozdravil oči, ki so bile tako oslabele, da niti z očali nisem mogla čitati. Res je, da prihaja k okulistu veliko ljudi, ki morajo bili pregledani v določenem času. Naval je takšen, da mo- ^dru^a ra zdravnik zelo hiteti, zato GasUško društvo Salka vas se ne more z vsakim pacien- Kočevju uspešno sodelu- tom kratkočasiti, kolikor bi ^ štabom za civilno zašči-se temu hotelo! ( to ki ima nalogo;, da omili delovne organizacije kem »prihranilo« 110 din za Dralnozna£fc0. v neiu sem peljala mimogre- »Tak odlok sem dobil o ^ posamezniki bodo morali vožnjo od mes o > Šentrupertu se je prijavil ves Z i SnXu Knmann l54 novomeške Minske skup- sprPemaiitigledanienanaSo predet, pomm P-ibrVa, mo kiloaramov pSenice Vpraša- ščine!« je trdil mlinar. Pia- dejavnost in poskrbeti, da bo 80 par ki bi TJ? rali dela Branke Juroa, Han- kilogramov pšenice, vpru ^ sgm z občutkom, da je dQJbilo gasiistv0 več denarja, za vožnjo do Petehnjka. V trebanjski občini učenci Osnovnih šol tekmujejo za bralno značko. V la sem ga, kako menja, in ■mlinar ta denar upravičeno. dobil ne- NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo Ime za Javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa Je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam UREDNIŠTVO DL Ker sem si hotela priti na .... - . ... , . sa Andersena, Toneta Seliš- Vsako nadaljnje zapostavlja- Doslej smo vse drugače mi- karja in Josipa Jurčiča, ra- nje se lahko hudo maščuje, slili o voznikih SAPOVIH av- Zgn tega pa se naučiti tudi tri Nemogoče je gasilcem de- tobusov in njihovih sprevod. pesmi ^ »Kanglice« Otona 2u- čisto sem se o tem pozani- lati, če že občinska gasilska nikih. Zdaj pa vidimo, da ni- pan&ča. značke bodo dobili mala’ pri krški občinski zveza dobi za svoje delo in so vsi rojeni za ta poklic ki vg^ tekmovali in zdaj ckii/n$činl vri novomeški delo društev, ki jih je v naši zahteva prijaznost in usluž- nestrpno pričakujejo ta dan. tržni inšpekciji in vprašala občini 15, le toliko denarja, nost do potnikov ne pa opo- JURGLIC Jasvetp v Liub- da lahko plača zavarovanje zarjanje na njihovo versko ZDENKA JURGLIC » 1 v w za opremo in ljudi, odplaču- prepričanje. novinarski krožek v ljani. V Novem mestu mi je -f« J ^ ppi7ADETI kontni,n^rtu trtni inspektor prilazne po- K POsojiia podel.me ena PRIZADLII Šentrupertu vedal da takega odloka niso *tipendijo vn pJata sv ) P , _ .. * . . . . siovanje Bodo zaradi takih nikoli izdali, d o. bi imela . * "or* n inhitn v kmet in mlinar vsak polovi- pofrebe uspe5no p0. co: mlinar bi smel zahtev^ sredovala? Verjetno ne. Ven-ti plačilo za otrobe, če bi dar Q tem bQlj razmiš. jih zahtevala več. Jaz pa sem deiOVne organiza- dobila za 154 kg pšenice le ^ skoraj vselej le malo 77 kg moke in nič drugega. liar’ede^ da bi učinkovito za. bili, kako hudo je bilo med vojno, kakć smo s lačnimi partizani delili zadnji košček kruha in kako hvaležni so nam bili za vsako skorjico? Danes lahko najdeš kruh na cesti, v jarku, v košu za odpadke; povsod ga je dovolj! Videla sem otroke, ki so se vračali iz šole in so se po cesti vreščeč podili za velikim kosom belega kruha ter ga brcali kot žopo. Vsililo se mi je vprašanje: ali bodo ti otroci imeli .vse življenje vsega v obilju ali pa bodo morali tudi oni kdaj doumeti, kaj je prošnja za vsakdanji kruh!? M. Z., Mirna peč Črna očala! V krških Pustnih novicah je bil 10. 2 1970 v rubriki »Opravljanje« objavljen članek, katerega želim dopolniti: Res poleg drugih obrtnikov in lekarne v Krškem nisem prispeval za okrasitev za novoletne praznike. Vseeno pa mi zaradi krškega blišča ni treba nositi črnih očal. Imam mirno vest, saj sem po svojih močeh prispeval v vsaki zbiralni akciji, od gasilcev do dedka Mraza, če pa se zbiralec prispevkov ni oglasil pri meni, nisem jaz kriv, pač pa njegove črna očala, ker je zaradi 71 jih prezrl številko moje hiše. še bolj žalostno pa je, da zaradi teh črnih očal ni videl neočiščenega novega krškega mostu, kjer so bili zlasti pešci žrtve visokega snega in brozge. Res je veljal pregovor za letošnji sneg: »Kdor ga je dal, ta ga bo vzel!« To pa ne more biti nikomur v ponos, najmanj pa Turističnemu društvu in krajevni skupnosti! ANTON BAŠKOVEC, Cesta krških žrtev 87 Krško Kam po osnovni šoli? Kmalu • se bo približal konec šolskega leta, ko učenci, ki končujejo osnovno šolo, ugibajo, kje bi' nadaljevali šolanje. Obiskal sem .šolski center .PTT .v Ljubljani, v Katerem "se* šolajo poštni prometniki, TT mehaniki in TT monter. . se pozanimal za vpis. Center vzgaja in izobražuje mlade ljudi za delo v ptt stroki. Šolanje traja skupaj s praktičnim potokom tri le£&. V prvi letnik prejmejo kandidate, ki feo uspeš-■ no kopčali osnovno šolo in niso ' starefšL od 17 let. Razen tega morajo opraviti sprejemni izpit, ki obsega pismeno nalogo iz slovenskega jezika ter izpolnitev testa, v katerem ugotavljajo splošno znanje posameznika. Ugotavljajo znanje iz matematike in zemljepisa, v ' šoli za telekomunikacije pa še iz matematike in fizike. Ptt prometnik opravlja delo pri sprejemnih in oddajnih oddelkih; sem spada še blagajniška služba in sprejemanje, brzojavk na teleprinterjih. Ptt mehanik, vzdržuje komunikacijske naprave, TT monter pa nadzemske in kabelske linije. Zmogljivost ljubljanskega centra je okoli 300 učencev, kar pomeni, da sprejmejo na leto okoli 120 kandidatov, šolski center ima tudi dom učencev z zmogljivostjo 100 ležišč. S. SKOČIR FOTOGRAFIJA TEDNA Za neupravičeno zahtevanih 22,50 din, za katere me ie mlinar oškodoval, se bo moral zagovarjati. Ana Zibert Ardro 14, Raka varovale svoje premoženje. Vsak dinar, vložen v gasilstvo, bi se jim bogato obrestoval. UO PGD SALKA VAS Fotografij sicer dovolj, »fotografije tedna« pa tudi tokrat nismo dočakali. Oglasili so se sicer Vavtova-ščani in Kočevarji so nam poslali celo fotoreportažo, da drugih več ali manj rednih sodelavcev sploh ne omenjamo. Pravih »iskric« pa le še ni! Izplača se torej potruditi! Rok je do ponedeljka, 20. aprila! UREDNIŠTVO Socialistično usmerjanje informiranja je del družbene politike in razvijanje prakse rednega političnega dogovarjanja o družbeno pomembnih vprašanjih na tem področju. Št. 16 (1047) — 16. IV. 1970 DOLENJSKI LIST 7 PRORAČUN TIS GROSUPLJE V ZNAMENJU STISKANJA PASU Premalo denarja za šolstvo Za šolstvo letos preko osem milijonov dinarjev - Veliko za prevoze otrok Temeljna izobraževalna skupnost Grosuplje financira 22 osnovnih šol, posebno osnovno šolo Grosuplje, posebno osnovno šolo Kamna gorica m otroškovarstveni zavod. Zaključni račun TIS za minulo leto izkazuje 6,562.431 dinarjev dohodkov in 6,182.877 dinarjev izdatkov. Letos se bo v blagajni TIS zbralo predvidoma 8,281.000 dinarjev. Finančni načrt — skupščina ga je potrdila 25. marca — je verjetno le začasen, saj so že ob sprejemanju poudarili skrajno varčnost. Prvotno je bilo namreč predvideno, da bo TIS dobila od republiške izobraževalne skupnosti štiri milijone dinarjev dotacije, vendar se je vsota končno skrčila na nekaj manj kot tri milijone dinarjev. Odborniki so poudarili nesorazmerja med stroški šolanja enega učenca v redni šoli in učenca v posebni šoli. Iz občine je sedem učencev v ljubljanskem Zavodu Janeza Levca, samo šolanje enega gojenca pa stane TIS (vzdrževalnim ni upoštevana) letno okrog pet tisoč dinarjev. Precej bodo porasli tudi stroški za prevoz učencev v šolo. Lansko šolsko leto je TIS plačala za 460 vozačev okrog 285.000 dinarjev, letos pa so prevozi še dražji. -vec UNIVERZAL gradi Komunalno podjetje UNIVERZAL v Ivančni Gorici se ukvarja med drugim tudi z gradbeno dejavnostjo. Z gradnjami bodo letos ustvarili za okoli 270.000 din vrednosti, kar je več kot ena petina vsega, kar bo ustvaril UNIVERZAL letos Gradijo 3 letne hišice, 3 družinske hiše v Stični, preurejajo prostore mesarije v stičenskem samostanu m opravljajo zadnja de'a na I več stavbah, kjer so pre-' vzeli dokončno ureditev. TEŽAVE ŠOLARJEV V PONIKVAH ’ V šolo peš ali z avtobusom? Šolarčkova torbica je težka, 4 km daleč peš pa je veliko - Kako zagotoviti prevoze? Na zadnji seji občinske skupščine Grosuplje so odborniki precej razpravljali o prevozih otrok v oddaljene šole. Povod je bila želja občanov Dobrepoljske doline, naj se otroci iz Ponikev in Kompolj vozijo z avtobusom v šolo na Videm, ki je oddaljena 4 km, otroke iz Hočevja pa so že prešo-lali na šolo v Stično. V Ponikvah je 26, v Kompoljah pa 30 otrok. Zataknilo se je pri ceni prevoza, ker podjetje SAP, ki ima monopolen položaj, zahteva za prevoz otrok iz Ponikev 80.000 din na leto, kar je več kot 2500 din na otroka. Drugod stane prevoz otroka povprečno 500 din na leto. Tolikšnega izdatka pa si TIS ne more privoščiti, ker bi podrl vse njene račune. Ravnatelj dobrepoljske šo- le je povedal, da bi prevoz teh 26 otrok stal skoraj več, kot je porabila vsa šola lani za materialne izdatke in naložbe. (92.000 din)t Odborniki so menili, da bodo s prevozi še težave, ker občinski odlok preveč širokogrudno zagotavlja prevoz vseh otrok, ki so več kot 4 km oddaljeni od šole. Predsednik Ivan Ahlin pa je nato pojasnil, da velja b določilo le za nekdanje osemletke, ki so se združile s sedanjimi osemletkami, in da občina plačuje celo več prevozov šolarjev, kot bi bila dolžna Tako ali drugače: razmisliti &'■ treba o tem, ali je boljši pouk v majhnih šolah, ki so ce-nejše, ali pa v velikih, ki so resda dražie, toda zagotovijo več znanja!? F. GRIV EC Za modernizacijo proizvodnje in lastnih mesnic potrebujejo milijon Kmečki otrok ne vidi ‘ PRISILNA UPRAVA V MESNEM PODJETJU Se bodo stiski mesarji rešili? Starši jih poleti porabijo na kmetijah, ker sami ne zmorejo vsega dela UBOGI CUCKI — Muhasti april ni prizanesel niti psom, ki so jih gospodarji pripeljali na cepljenje proti steklini. Cepljenje je bilo v Velikih Laščah, Karlovici m Robu. Prispevek je znašal 20 dinarjev. Največ je bilo cepljenih psov čuvajev. Na sliki: ceplenje v Velikih Laščah (Foto: Sever) Po neuspelem referendumu, na katerem so bili delavci sti-škega Mesnega podjetja proti združitvi z novomeško DOLENJKO, in po prisilni upravi, ki so jo uvedli v podjetju, so začeli reševati težaven položaj, da bi lahko podjetje še naprej samostojno delalo. Da bodo zadostili minimalnim higienskim pogojem, ki jih zahtevajo novi predpisi, so že začeli urejati skladišče in hladilnico, ponraviti pa bodo morali še klavnico in nekatere druge prostore. Prav tako bodo morali urediti dve izmed štirih ljubljanskih mesnic, kjer bodo namestili nova hladilna pulta. Klavnico bodo morali podaljšati in odstraniti nečisti del. Računajo, da bodo za uresničitev vseh načrtov potrebovali milijon dinarjev: prisilna uprava že išče možnosti, kako dobiti denar. Zdajšnja manjša popravila bodo sami financirali. Ce bodo v svojih načrtih uspeli, bodo po izteku prisilne uprave lahko še naprej poslovali samostojno. V Mesnem podjetju so prepričani, da načrti morajo uspeti. Pravijo tudi, da bodo že letos proizvodnjo povečali za 20 milijonov dinarjev, če bodo pravočasno modernizirali in prenovili obrate. Skupna proizvodnja bo v tem primeru že bKzu 50 miliionov dinarjev, medtem ko je bila lani približno 20 milijonov. Da bodo kupce še bolj zadovoljili, bodo kupili pakirni stroj in bodo del mesa prodajali že zavit. Podjetje je dobilo nekaj novih kupcev, še vedno pa bodo večino me-sa prodali v Ljubljani in Novem mestu, čeprav so se po neuspelem referendumu od-si z DOLENJKO malo ohladili. Z mesnimi izdelki, ki jih znajo v Stični dobro narediti, bodo zalagali mesnice in trgovine tudi v sosednji Hrvatski. Zdaj, ko se odloča usoda stiških mesarjev, je bržkone upravičeno mnenje kolektiva: »Naši izdelki so znani in priljubljeni, zato je prav, da ostanemo samostojni!« Zveza prijateljev mladine občine Ljubljana-Vič- Nekateri starši nimajo Rudnik bo organizirala med poletnimi počitnicami razumevanja za letovanje letovanje za šolsko mladino v Pacugu pri Portorožu, otrok. Običajno uporabljajo Letovišče bo preurejeno, saj so pozimi opravili že otroke poleti za nujna kmeč- vsa zidarska dela, dogradili nekaj novih hišic, stare in dotrajane pa odstranili. Letovanje bo trajalo po 14 dni. Od 23 junija do 18. avgusta se bodo zvrstile 4 izmene otrok. Polna cena za letovanje otroka je 300 dinarjev. Ker nekateri starši plačila ne bi zmogli morajo prinesti v šolo potrdilo o do- Samoprispevek za vodo V dobrepoljski dolini gredo h koncu priprave za referendum, na katerem bodo prebivalci glasovali o razpisu samoprispevka za gradnjo vodovoda po dolini. Po tem načrtu, ki je bil narejen že pred leti, bodo v Dobrepolju in okoliških vaseh napeljali vodo. Računajo, da bodo morali za gradnjo vodovoda zbrati 5 milijonov dinarjev. Kajpak vsega ne bodo mogli zbrati prebivalci sami, ampak bo potrebna pomoč občinskega mošnjička. hodkih. Komisija bo na podlagi potrdil ceno primerno znižala, vendar je zahtevano povprečje prispevkov 200 din za otroka. Ostalo bo krila občinska Zveza prijateljev mladine. število otrok, ki letujejo, narašča, vendar marsikateri otrok ne užije sonca in. morja, čeprav ju je nujno potreben. Na letošnjih načrtnih zdravniških pregledih šo ugotovila, da je zdravstveno stanje otrok slabo. ka dela, ki jih sami brez strojev težko zmorejo. Po drugi strani pa imajo kmečki prebivalci nižje dohodke. Onih z visokimi dohodki je občutno manj kot v mestu. Za starše bo letovanje otrok kljub znižani ceni precejšen strošek. Temu primeren je tudi rezultat. Z območja Velikih Lašč in okolice letuje vsako leto. le po 5 odstotkov otrok, in še to v glavnem iz delavskih in uslužbenskih družin. Vse kaže, da kmečki otroci tudi letos ne bodo videli morja. L. S. Namenska dotacija bo porabljena v enakih delih za tri vodovode: v ščurkih. Malem Ločniku in Laporju— Gradež. V Malem Ločniku V Ze letos avtomatska zveza? Velike Lašče potrebujejo čimprej boljšo telefonsko zvezo s svetom - Še enkrat več naročnikov V Velikih Laščah so začeli s pripravami za postavitev nove kabelske telefonske zve- Zdravniki pregledali otroke Letošnjo zimo so zdravniško pregleda li pcilovico šolarjev iz osnovne šole v Velikih Laščah. Zdravniki so ugotovili, da so slabo hranjeni. Pred kratkim je več šolarjev dobilo očala. V 7. razredu jih mora uporabljati kar tretjina, vendar se jih nekateri še branijo. L. S. Najkrajša ponikalnica Ot; glavni cesti med Malimi in Velikimi Laščami je v grmovju skrit potok, ki ima le 15 metrov nadzemnega vodnega toka. Imenujejo ga šumnik in nikdar ne presahne. Ob njem so še vidni sledovi kamnov, na katerih so gospodinje iz Malih Lašč prale, ko še ni bilo vodovoda. L. S. Denar za letos je že razdeljen Krajevna skupnost Turjak bo dobila letos 30.000 din namenske dotacije za vodovode in 35.000 din za vzdrževanje potov. bodo vodovod dokončali, na območju Laporje—Gradež pa bodo z gradnjo šele začeli. Denar za vzdrževanje potov so na ne a vnem sestanku krajevn? skupnosti- Turjak razdelili tako: Javorje 19.000 din, Ščurki 500 dn, cesta ščurki—Pirmani 1800 din, Mali Osovnik 1500 din, Laporje 2500 din, Gradež— Sloka gora 1500 din, Mali Ločnik 1500 din, Veliki Loč-nik 1500 din, četež 3000 din. Ves ta denar, tako za vodovode kot za ceste oziroma poti, je namenjen le za mater al, načrte, analize in podobno, medtem ko bodo vsa dela opravili vaščani. Denar za vzdrževanje potov porabijo tako, da uredijo vsako leto eno novo pot oziroma cesto, za kar porabijo večino denarja. Preostali denar pa dodelijo krajem, da lahko vzdržujejo pota. Letos bo večino denarja za gradnjo ceste dobila vas Javorje, lani ga je dobila vas Prazniki, prihodnje leto pa ga bo dobila vas četež. Z dograditvijo ceste do četeža, bodo vse vasi na območju krajevne skupnosti Turjak dostopne z avtomobili. ze, ki bo povezovala kraje med Kočevjem, Ribnico, Ortnekom, Velikimi Laščami in Ljubljano. S tem bo omogočena neposredna avtomatska zveza z ostalimi kraji. Predvidevajo, da bodo gradbena dela opravljena do jeseni. Še lani je bilo v Velikih Laščah le 17 telefonskih naročnikov. Zanimanje za telefon se je povečalo, tako da so letos razširili število priključkov na 30, kolikor jih lahko največ sprejme stara telefonska centrala. Prosilcev je še več, vendar jim zdaj še ne morejo ugoditi. Zdaj lahko telefoniramo le dopoldne Im popoldne do 14. ure. se pravi, dokler delajo poštni uslužbenci. Pozneje imamo zvezo le preko oddelka mil;ce, ki pa jo lahko uporab’mo seveda le v nujnih primerih. Telefonska linija je če*: dan nogosto zasedena. V zgradbi, kier je pošta, že nekai let čaka avtomatska telefonska centrala, da bo koristno uporabljena. L. S. Zdravnica Ana Videnič in medicinska sestra Branka Jakoš v zdravstvenem domu Ivančna gorica pregledujeta učence na sistematičnem zdravniškem pregledu. (Foto: S. Dokl) > - *i mMi , ipi Kurirčkova nem sliki: Vavta *wim ::ihi hm.m i-iTeVc^VM TEKOČI TRAK PRI INLESU. Delavci s cepini pričakajo tovornjake, naložene s hlodi iz ribniških in kočevskih gozdov. Les mora priti o pravem času, da ne obstane proizvodnja v tovarni, zato vsi že komaj čakajo lepšega vremena, ko bo tudi dovoz hlodovine lahko bolj reden in zanesljiv. (Foto: France Modic) APRILSKE MUHE — April nam jo je pošteno zagodel. Sončni pripeki je sledil sneg, ki je lomil drevje in trgal telefonske in električne žice. Kljub visokemu snegu so se šolarji, čeprav z zamudo, pripeljali z avtobusom k pouku v Velike Lašče. Na sliki: šolarji iz »kraja, kjer zima trinajst mesecev traja«. (Foto: Sever) UJ C* “ S _ ca — UJ >C/) OC 4 CLm Z REDOVNICE Z AVTOM V SAVO. V nedeljo so se približno ob 10. uri peljale tri redovnice iz Celjn proti Sevnici v renaultu R 4. Pri zavijanju v levo na leseni savski most pri Sevnici jih je zaneslo v Jgrajo. Avtomobil je podrl leseno ograjo, padel v glo-bino 7 m, se dvakrat zavrtel ter obstal s prednjim delom v narasli Savi. Obe sopotnici sta bili lažje ranjeni, voznica pa ni bila poškodovana. Avtomobil je imel prevoženih le i»76 km in zavarovan le proti tretjim osebam. Na tem mestu se je že pripetila hujša nesreča in bi bil zato čas, da bi namestili trdnejšo ograjo. (Foto: M. Vesel in A. Železnik) pošta je že več kot 10 dni na poti. Mnogi pionirji so postali partizanski kurirji. Te dni kroži pošta po odredih osnovnih šol v krški občini in na zgornji sliki vidimo kurirje na javki Kalce-Naklo. (Foto: Jožica Teppey) — Tudi vavtovaški pionirji so že naredili podroben načrt. Prenos pošte bo tudi letos izviren in zanimiv, in kar je najpomembnejše: sodelovali bodo vsi pionirji, ki že skrbno pripravljajo tudi partizanski miting ob tabor-ognju v bližini vasi. Na • kurirska javka pričaku-skrita med vejami pionir-(Foto krožek OŠ vas). RAZSTAVA »40 ameriških grafik« v Dolenjski galeriji je zbudila veliko zanimanja pri ljubiteljih likovne umetnosti. Obiskovalci so si jo podrobneje ogledali že takoj po otvoritvi. (Foto: Slavko Dokl) tura n »bra- anje hazprava o kulturi Idejno-politična komisija pri občinski konferenci ZK e prejšnji teden razpravlja-i o vprašanjih kulture v L-tibnici. Čeprav je v Ribni-c. veliko možnosti kulturnega delovanja, ki naj bi se v glavnem odvijalo okrog Festivala, je čutita zadnje čase hudo mrtvilo. Tudi ustanovitvi kulturne skupnosti je posvečeno premalo pozornosti, čeprav je bilo že decembra rečeno, naj SZDL sestavi koordinacijski odbor za ustanovitev skupnosti. Člani komisije so menili, da v Ribnici obstajajo ugodne možnosti za kulturno skupnost in za poživitev kulturne dejavnosti (o tem so govorili tudi na zadnji seji konference ZK). V petek, 17. aprila, so sklenili sklicat} širše posvetovanje o kulturi, na katerega bodo povabili vse, ki so s kulturno dejavnostjo kakorkoli povezani. Prepričani so, da se bo tako led le premaknil in kulturniška barka zaplavala proti jasnejšim ciljem. -vec Radijski koncert iz Novega mesta 5. aprila dopoldne sta RTV Ljubljana in ljubljanska Kreditna banka priredila v Novem mestu radijski koncert, na katerem so sodelovali: Koroški akadem- ski oktet, pevski zbor DPD Svoboda Dušan Jereb, trio Košmrlj in ansambel Janez Jeršinovec s planšarji ter s pevcema Janezom Jerši-novcem in Anico Pusar. Za obiskovalce v Domu kulture je bil koncert brezplačen. Zakaj v Šentlovrencu ni kulturnih prireditev? V Gabru in predvsem na Veljki Loki večkrat gostujejo dramske skupine, rasen tega pa je dramska skupina »Ivan Cankar« na Veliki Loki prav pred kratkim naštudirala -Borove »Raztrgance. V šentlovrencu pa ni ne gostovanj ne domačih prireditev, zato so se mladinci začeli pogovarjati o tem, da bi sami kaj naštudirali. Dvorano imajo še kar dobro, zato se mnogi sprašujejo, zakaj ne bi nastopali domači igralci. J. O. Pisanje je sprostitev Pred izidom »Pojoče obale«, ki jo bo Ivan Perhaj, učitelj iz Brusnic, izdal v samozaložbi Učenci glasbene šole »Franca Šturma« iz Ljubljane so 4. aprila gostovali v Ribnici. Povabila jih je domača glasbena šola. Ob tej priložnosti je bila dvorana glasbene šole, kjer je bil koncert, popolnoma zasedena. Razveseljivo je, da_ so se koncerta udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in družbeno-polžtičnih organizacij. (Foto: Mohar) DVE RAZSTAVI V DOLENJSKI GALERIJI Ameriška grafika in akvareli Obe razstavi je odprl ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc Prejšnji teden je pripravi- stavo sodobne ameriške gra- Potujočo razstavo sodobne la Dolenjska galerija v Novem mestu ljubiteljem likovne umetnosti prijetno presenečenje in v presledku dveh dni poskrbela za dvoje umetniških dogodkov: 9. aprila zvečer 90 v spodnjih prostorih galerije odprli raz- fike, dva večera prej pa v ameriške grafike sestavlja zgornji dvorani razstavo del štirideset del triintridesetih odličnega ljubljanskega ak- značilnih ustvarjalcev na varelista Petra Adamiča. Na področju grafične umetnosti, obeh razstavah je imel uvod- To je tista skupina umetnino besedo ravnatelj Dolenj- kov, kj je v preteklem de- čez nekaj tednov bodo v Valvasorjevi tiskarni v Krškem natisnili Ivanu Perhaju pesniško zbirko »Pojoča oba’a«. To bo prva knjižna objava pesmi, ki jih je napisal nadarjeni 36-letni lirik iz Brusnic, sicjr Belokranjec po rodu. Perhaj se je odločil, da izda svoj pesniški prvenec v samozaložbi. Pravi, da pri založbah sploh ni poskušal, ampak se je kar precej odločil za samozaložbo. S Precej pozno ste se odločili za zbirko. Kje je razlog? — Ce bi živel v kulturno bolj razgibanem kraju, kot so Brusnice, bi me gotovo kaj prej spodbudilo, da bi začel misliti na izdajo tega, kar delam že dvajset let in več. Tu pa sem, na žalost, povsem odrezan od kulturnega dogajanja. Dolgo sem okleval, ali bi dal kaj na svetlo, naposled pa je nJkaj v meni reklo, naj le poskusim. g Pišete pa kljub temu ... — To je nekaj drugega. Pisanje mi pomeni sprostitev, pesem ne nastaja mukoma, zato tud: ni važno, v katerem kraiu pride na svetlo. ■ Kaj vas pravzaprav sili k pisanju? Zelja, da se izpoveš, da poveš sočloveku v pesmi vse tisto, česar mu v neposrednem pogovoru ne moreš. Tako se pesmi tudi ssm zaupaš. g V listih in revijah ste do zdaj objavili nekaj deset pesmi, poleg tega tudi nekaj otroških pesmi. Kaj vas je spodbudilo k pisanju za otroke? — Kot učitelj sem dodobra spoznal otroke. To me včasih navdahne, da napišem tudi kakšno otroško pesem. H Ste vključili v zbirko tudi kakšno tovrstno pesem? — Ne ker sem knjigo namenil starejšim bralcem, pa tudi zaradi slogovne in motivne enotnosti nisem tega naredil. I. Z. ČZN 5,1969 (Bašev zbornik) skega Jarc. muzej-a prof. Janko setletju dala posebno moč in vzgon ameriški grafiki. Razstava prikazuje predvsem velikanski napredek, hoče pa opozoriti tudi na mnoge spremembe, ki so nastale v tovrstnem umetniškem snovanju onstran oceana. Naša javnost je do zdaj poznala le dela nekaterih ameriških grafikov, medtem ko veliko večino tokrat prvič spoznava. --------------------------------Ljubljanski slikar Peter men amaterske kulture spet Adamič je v Dolenjski galeri- zelo povečal. ji razstavil slike, ol'ja in ak- Marjan Kovač je dejal, da kvarele. Kot je zapisal umet- se bo zavzemai za to, da bi nostni zgodovinar Andrej v Novem mestu znova obudi- Pavlovec, je akvarelno slikar- no dejavnost. Ob tej prilož- li domači oder predvsem pa, stvo sicer iz podobne tvan- nosti je novi režiser objavil da bi spet začel delovati ne kot poezija. Akvarel lah- svoj koncept za nadaljnje oder mladih. Povedal je, da ko primerjamo valovanju vo- gledališko delo in pri tem zanj ni pomembno, ali bi se de, kj plivka ob breg, ga dela lotili pod okriljem dru- drobi in na drugem mestu štva »Dušan Jereb« ali novo- nalaga naplavine. Ritem s ka- meškega amaterskega gleda- terim slikar ustvarja, se po- lišča, češ da je najvažnejše zna v njegovem delu. %Mor- pač to, da bi Novomeščani (ja je prav zaradi sorodnosti spet kaj igralj in češče na- tvarine akvarel tako prikla- stopali/ den za opisovanje melodije Novi Težiser je potem pred- vode, kj si ga je tudi Ada- Dijaki stiske gimnazije so ložil dela, ki bi jih Novome- mič izbroi za erlavno motiv- no izhodišče.« je zap’sal Pavlovec- Razstava »Štiridesetih ameriških grafik« bo odprta do 19. aprila, razstavo Petra A- V NOVEM MESTU SO USTANOVILI Gledališki svet Šteje 9 članov, vodi pa ga France Kralj - Začeli bodo študirati »Vdovo Rošlinko« 7. aprila se je novomeškim igralcem predstavil poklicni režiser Marjan Kovač, ki je začel v začetku tega meseca delati pri Zavodu za kultur- izhajal iz izkušenj v sosednjih državah, kjer se je po- Gimnazijci iz Stične v Ljubljanski drami si 10. aprila v ljubljanski Dra- ščani lahko naštudirali in mi ogledali Grumov »Dogodek uprizorili še pred koncem sezone 1969/70 Igralci so se nato odločili za Golarjevo »Vdovo Rošlinko«, češ da ie ta igra za začetek kar do- damiča (omogočila jo je za-bra. S študijem bodo pohi- varovalnica Sava) pa bodo in dve operni. I. Z. Mali kulturni barometer ■ KONCERT KOROŠKIH SLOVENCEV — Združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze iz Celovca so nastopili ihinulo soboto na koncertu v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Izredno kvalitetna prireditev dokazuje, da gojijo koroški Slovenci ljudsko in umetno pesem v materinem jeziku res z največjo ljubeznijo. Pred letom dni so koroški Slovenci nastopili tudi te v Novem mestu, kasneje pa Jim je obisk vrnil pevski zbor DPD Svoboda Dušan Jereb z gostovanjem v Skofičah in Bilčovsu. v mestu Gogi« Prestava ie bila tretja gledališka predi stava za stiške gimnazijce v letošnjem abonmaju. Letošnje šolsko leto si bodo ogledali Štiri dramske predstave teli, ker bo uprizoritev uvr- zaprli dva dni kasneje. ščena v abonmajski gledališki spored. Na režiserjevo pobudo so zatem sestavili 9-čflanski gledališki svet, kj bo usmerjal repertoarno dejavnost na no-. . xip«v«vi v ovAht so Te dni je prišlo na knjižni trg še in nedvomno najboljše delo na vomeškem Odru. novo delo, ki obravnava starejšo filmskem traku že predvajali ma. nekateri starejša izkušeni lg- Dolenjsko zgodovino. Gre za okoli Ione na vseh kontinentih. ralci id go tudi Že sami re- 75 strani obsegajočo knjižico -• i’ »Kostanjeviško gospostvo«, ki jo je ■ OBISK v DRAMI — Dijaki zirali dela: za preaseaniKa napisa] ^ novomeški publicist novomeške ekonomske srednje šo- pa so soglasno izbrali Fran- jn prevajalec Valvasorja ter antič- le so si v ponedeljek popoldne v , O-ledališki svet ne literature prof. Jože Mlinarič, ljubljanski Drami ogledali »Dogo- cel" J , , n Delo te založil Dolenjski kulturni dek v mestu Gogi« Slavka Gruma, na'j bi sčasoma aODU viojiu jz Kostanjevice, na svetlo p-]o4al1£knro pripravljene ■t in starešin na S* tudi pri izva- 1 na višini, rav-jjujočih se enooka Glumac in ■ ■ ■ *■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Spomini upokojenega železničarja Mihaela Grabrijana - Partizani so na Straški progi praznili vagone, Italijani pa v Mirno peč! lesene, zbite z žeblji in postavljene na tri rastoča drevesa kakih 1.30 m od tal. 2e od daleč je v eni izmed pasti zagledal nekaj velikega. Kar zažarel je od pričakovanja, kakor je povedal sam, da bo snel izredno veliko kuno, toda v pasti je bil navaden lisjak z razmršeno in oskubljeno dlako. Lesena soha, po kateri je priplezal je bila debela 5 cm, zato je moral biti prav športno spreten. Najbrž radovednež ni imel težke smrti, ker je bil na pokrovu p2sti težak kup snega. Od lovcev na kune še ni bilo slišati, da bi se kateremu v past na drevesu ujela lisica. Videti pa je, da je letos več kun kot sicer, saj jih je Jože Barič ujel že šest, medtem ko ni prej štirideset let nobene. -že Podobnih doživljajev je bilo še več: nekoč so iz Ljubljane pripeljali devet nahrbtnikov gojzarjev. Pri Potočni vasi smo jih vrgli partizanom, ki so bili o pošiljki obveščeni, in vsak je oprtal kar po dva nahrbtnika. Drugič spet smo Italijanom odnesli cerade, ko so razkladali slam >. Partizani so potem cerade razrezali — bile so prav dobri šotori. Kolegi v kurilnici so včasih postavili v motor lokomotive tempirane mine, ki so potem raztrgale cilindre v stroju. Kot zavirač sem se enkrat peljal v Belo krajino: pri Gradcu je tik zraven italijanskega bunkerja mina eksplodirala. vse je bilo v dimu in pari Italijani so bili vsi prestrašeni — promet pa je bil ustavljen, dokler niso iz Metlike dobili nove lokomotive, ki so jo poklicali po telefom.« J. SPLICHAL IŠKI HUMOR !UBE ERA JING je vprašal svoje vo- * »m J* slikalo izvidniško "ojak se znajde in odgo-'Veda je, tovariš kapetan, me, kdaj bomo dobili J® vojak k bolničarju in »Slišiš, bolničar hudo n-* »Kaj te pa boli?« Vo-p'°ri kot iz puške: »Ne I nie boli, vendar strel- ov ne morem kopati.« rar*5i, prosim vas, vzemi-®8no, ker Jih bodo slikali * naroči kapetan svojim Ni še napravil pet koraldo hudomušno pristavi: saj potrebujem ne-24 izkaznico.« ,raJ so skozi suhokrajin-_ zdrveli trije veliki med-V® vojak. Sosed se mu ?adolžil: »Upam, da sebe ‘bil šteti.« k Bogdanovič se je javil ,„ 0: »Kaj te pa boli?« ga J“Petan Aleksič. »Ne mo-s vsako noč me budijo, °ram tudi po trikrat,« I*1k. »Kako to?« začudeno r Petan. »Veste, budijo me sem požarni,« se zasme- v;^n se sprehaja in ogle- *em Pa ^ mu aJhna nezgoda: zvezdica n *farr)ena v sneg, in takoj n«Ji čin. V bližini je stal iskalec min. Vključil je Pravo in čez kakšno mi-[t^Ia zvezdica spet na sta- 'rošamo vse vojake prve baterije, naj dostavijo °smato anekdoto o svo-: ^dantu, ker se do zdaj , Pojavil v glasilu »ARTI- SAMO NOBENE PANIKE! je sklenil vesoljski center v Houstonu, ko so izvedeli za nezgodo. Na sliki je nova posadka ameriške vesoljske ladje APOLLO 13, ki je v soboto odletela proti Luni. Ko pišemo to poročilo (v sredo popoldan) se hrabri raziskovalci že vračajo proti Zemlji. Napaka v vesoljski ladji je pokvarila načrt ekspedicije in življenje treh Američanov visi dobesedno na nitki. Ko so sinoči obleteli Luno in se spet usmerili proti domu, so izvedli najusodnejši manever. Zaradi pokvarjenih naprav pa jim grozi še stiska z vodo in kisikom, če bo šlo po načrtih, bo APOLLO 13 pristal v petek v Tihem oceanu nekaj sto kilometrov daleč od otoka Samoa- Na žalost pa prav tukaj nastaja orkan, kot so sporočili meteorologi, in pristanek bo zaradi tega še težji. Združene države Amerike bodo po potrebi zaprosile za pomoč katerokoli od 43 držav podpisnic sporazuma o vračanju vesoljcev in ladij, če pristanejo na tujem ozemlju. Vse človeštvo pa z zadržanim dihom pričakuje povratek svojih odposlancev in jim želi srečen pristanek! (Telefoto: UPI, Tanjug) Opolnoči 15. aprila pred 50 leti se je v Sloveniji začela velika železničarska stavka kot del stavke, ki je zajela vso državo. Ustavljen je bil ves promet: stavkovne straže so zasedle pomembnejše postaje, štiri dni nato je vlada vpoklicala v kasarne železničarje — vojaške obveznike od 21. do 38. leta starosti. Ob včerajšnjem dnevu železničarjev govori tokratni zapis o pomoči železničarjev v Novem mestu, ki so pridno pomagali partizanom. O iznajdljivosti in spretnosti, s katero so velikokrat prelisičili Italijane, pripoveduje upokojeni železničar Mihael GRABRIJAN. SLAVKO DOKL *fa suhokrajinskem »Vame so imeli zaupanje,« pripoveduje Mihael Grabrijan, vlakovodja v pokoju, ki je delal pri železničarjih od 1937 do 1965. »Med vojno sem bil premikač in nadpre-mikač na novomeški postaji v Bršlinu. Dostikrat smo železničarji pretihotapili do partizanov različne stvari. Običajno smo jih iztovorili pri Potočarjevem mlinu; stvari smo zložili v hlev in potrkali na mlinarjevo okno. Potem so hitro našle pot do partizanov! Dobro se spominjam, kako smo iztovorili nekaj vagonov, ki so bili polni sanitetnega materiala, v njih pa so bili tudi ilegalci. Iz Ljubljane so jih poslali v Novo mesto na izmišljeno ime. Mi pa smo jih zvečer postavili na Straško progo, naprej od bodeče žice. Takrat smo to lahko naredili, ker so Italijani vozili v Italijo nafto iz Romunije Naša postaja je bila polna vagonov: nekaj praznih smj nataknili na tiste, ki so prišli iz Ljubljane, in vse skupaj premaknili na straško progo. Ponoči vlaki niso vozili. Partizani so sredi noči odrinili polne vagone kar z rokami do čuvajnice v Grobljah. Tam so vagone j iztovorili in vse skupaj prepeljali s čolni pri Srebrničah na drugi breg Krke. Takrat so pri Srebrničah imeli 100 voz, čolne za prevoz pa so nabrali vse od Straže sem. Italijani pa so tisto noč nič hudega sluteč čuvali vlak, ki so ga prej napadli partizani. Na ta način smo Lahe pretentali. Medtem ko so se Italijani trudili, da so ostali budni nekje pri Mirni peči, so jim partizani izpred nosa iztovorir nekaj vagonov. Namesto kune ujel lisjaka Jožetu Bariču iz Črnomlja se je primerila nenavadna lovska sreča, ko je nastavil past fo. Med vojaki raz->t so celo izhajali (listi, ki so opisovali 1 dogodke; manjkalo tliti humorja. Nekaj i iz teh glasil objav-R posebnem mestu. (v Suhi krajini neha-teti po smodniku, so ti in učenci na pre-Semletni šoli sestali i Pnem kulturnem pro-ki je razgibal obe Kjer je mladost, tam &o tudi prešemost, Pesem in harmoni- Pred dnevi je črnomaljski lovec Jože Barič obhodil kunam nastavljene pasti, ki so Maj mladih Dolenjcev Prejšnji teden so se mlaci nci petih dolenjskih občin pogovorili, kako bodo letos preživeli mesec mladosti maj. Razumljivo je, da mora b.ti program prireditev pisan, zato se bo vsak lotil svoje akcije, ki jo bo seveda na-tne.iii. vsem. Brežičani bodo organizirali tekmovanje v ro ko.netu in šahu, Črnomaljci bodo odšli na partizanski pohod v Trebnjem bodo razstavili likovna dela mladih amaterjev, v Krškem se bodo srečali radioamaterji, No-vomeščani pa bodo pripravili v Dolenjskih Toplicah slavnostno sejo vodstev občinskih konferenc ZMS, nato pa veseli večer. L« kaj naj bi ob takih načrtih zaželeli dolenjski mladini, če ne veliko veselih dni in sonca! Marjana Černeta so izvolili za sodnika Občinska skupščina v Brežicah je izvolila za sodnika občinskega sodišča Marjana Černeta iz Brežic. Na tem mestu je delal prej Janez Pirnat, ki je zdaj okrožni sodnik v Novem mestu. Dobre malice na Dolini Od 250 otrok na dolisnki šoli jih 230 prejema malico. Obroki so obilni in okusni, ker je shramba šolske kuhinje dobro založena. Z jesenjo se zbiranje živil za šolo ne konča kot v drugih krajih. Starši vse leto prinašajo jajca, solato in drugo hrano za otroke. Najbolj radodarne so oddaljene vasi, medtem ko Velika Dolina ne prispeva toliko, kot bi lahko. Zadovoljno občinstvo v Artičah Prosvetno društvo Oton Zupančič iz Artič je na prireditvi 29. aprila pokazalo uspehe dela v letošnji kulturni sezoni. Prikazali so pesmi in plese Bele krajine in Gorenjske. Nastopala je folklorna skupina v narodnih nošah, moški pevski zbor, tamburaši in dve pevki. Občinstvo je napolnilo dvorano in z navdušenjem spremljalo pester kulturni program, v katerega so nastopajoči in njihovi vodje vložili ogromno truda. Artičani bodo z istim sporedom gostovali v sosednji krški občini. IZ BREŽIŠKE P<->r>onMišMiOE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Kina Skofljanc iz Bregov — Ivana. Cecilija Skofljanc iz Ponikve — Roberta, Helena Sušterič s Senovega — dečka, Jožica Kurajič iz Bretic — dečka. Kristina Vinšek z Malega Kamna — Franca, Marija Lipoglav.šek iz Kladja — Franca, Albina Mirt z Malega Kamna — Blaža, Anica Gorenc iz Vel. vasi — Anico. Ljudmila Ajnter iz Krške vasi — Natalijo Hermina Ojsteršek iz Vojskega — dečka, Terezija Kapusta iz Sv Križa — Tomislava in Ivanč;co Jožefa Raj-terič iz Vitne vasi — deklico, Vida Djukič iz Brežic — Ireno, Kristina Soba iz Kremena — Magdi-co in Marija Kne* iz Bregov — Helenco. Integracija ni samo klic SOS ZK pripravlja o tem obširno gradivo za občino Prizor iz Neilove komedije BOSA V PARKU, s katero bo nocoj gostovalo celjsko ljudsko gledališče na brežiškem odru. Pravzaprav danes ne najdemo več delovnega področja, ki ga ne bi tako ali drugače zajel val integracije. Kljub temu da je pojem integracije zelo širok in ga opredeljuje zahteva po povečanem gospodarskem učinku, je še precej ljudi, ki pojmujejo integracijo samo kot fizično združitev — ali bolje — priključitev močnejšim partnerjem tistih, ki bi sicer propadli. Seveda takšno ozko razumevanje integracij- Kdo bo plačal nepotrebne stroške? Občinska skupščina v Brežicah je do sedaj prispevala za mehanografsko obdelavo katastrskih podatkov 60.000 dinarjev. Za to se je odločila pred dvema letoma. Kaže, da bo morala zdaj prepustiti ureditev katastra Geodetskemu zavodu v Ljubljani. Do tu je vse prav, toda kdo bo nosil odvečne stroške? Prav bi bilo, če bi jih prevzela republika, ki je spre- skih procesov zelo škoduje težnjam po intenzivnem iskanju novih možnosti za povečanje ekonomičnosti poslovanja posameznih podjetij. O tem je minuli teden* razpravljala tudi komisija za družbena in ekonomska vprašanja pri občinskem komiteju ZKS Brežice in sklenila pripraviti obširno gradivo za razpravo o integracijskih procesih v brežiški občini. Ta informacija bo vsebovala oceno splošnega stanja v gospodarstvu brežiške občine, nekaj ugotovitev o integracijskih gibanjih v Jugoslaviji in še posebno v Sloveniji, prednosti, ki jih prinaša in tegracija z navedbo ine? rih najpomembnejših gracijskih oblik, mfonnac^ o posameznih PrH"e ^ katerih je ravno P . povezava dala poseb tate, ter vrsto mnenj i P jh logov komunistov o v možnostih za integra brežiški občini. Pri e udarjajo, da ni w- prave gospodarstvenikom^. koli vsiljevati, temve jih samo spodbudila če. ljitemu analitičnemu P ^ vanju lastnega od- bo osnova za nadaljnj^ ^ ločanje. v Mladim znanje in iniciativo^ Spodnjeposavski medobčinski komite ZK je 0 ganiziral seminar za mlade komuniste^^. ---------------------- ----------------- ■"''TjjHjvill' V Cateških Toplicah so se savske občine Franc ^ v petek zjutraj zbrali mladi sky, ki je se sp1^ XI : rrtr c- T^fb-arro Z nUlnOSt.lO StrUKIU^ ^ z nujnostjo memb članstva ZK, s ^ju bo po nenehnem °bI^1jadjj0i Kmečkih zavarovancev je vedno manj Kolektiv brežiške bolnišnice se odloča za obsežne investicije Lani so v brežiški bolnišnici našteli 85.410 oskrbnih dni ali za tisoč manj kot leto dni prej. Delavskih zavarovancev in obrtnikov se je zdravilo 3.739, kmečkih ljudi pa 1212. Samoplačnikov je bilo 457, občinske skupščine pa so plačale zdravljenje 192 bolnikov. člani ZK iz Sevnice, Krškega in Brežic, da bi se pogovorili o vse zahtevnejših nalogah, ki jih prednje postavlja naš samoupravni razvoj. Dopoldne jim je govoril o idej- no-politični podobi ZK in nje u, Juli* T 'a naPr* ni vlogi v družbi ter aktu- sko zainteresira - drUginj alni družbenopolitični situaci- ne spremem ®- poud^: ji Franc Šetinc, znani sloven- je tov. Bukovm y yi^ ski politični delavec in publi- potrebo po stalnih^ cist V svojih zelo jasnih iz- zadolžitvah članov Z*. ^ terih bi se mladi vrst komunistov ljudmi, ki so že P° brej bolj- revolucionarni m dvoma večkrat bolj J- V bolnišnici opažajo, da število delavskih zavarovancev tehničnih in drugih pogojih Strokovni kolegij in samoupravni organi so se zato odločili za prej omenjeni na-stare bolniške zgradbe. Del črt. Bolnišnice ne namerava-sredstev si je že zagotovila j0 povečiati, le standard bo ca namreč ne izpolnjuje zah- ya1anjih je tov šetinc pose- term o> se «»«£ \jr vQ^‘ tev pravilnika^ o mimmalmh ^ paudaril da sm0 dosegli seboj bolj sPfz^!«o stopnjo razvoja, ki ne dopu- in gradili medsebojno ^ zapiranja vase, temveč nje. Razprava,Ju ^zaleC, Je narašča, da pa upada število z oročitvijo sredstev pri ban- do povečali, da se bodo bol- •. . _ J _» .1 • ir___I ~i- 1.: nn rtrtCrt. .*1.: T~\ M7 i . bolnikov s podeželja. Verjetno vplivajo na to manjše pravice do zdravstvenega varstva na račun sklada kmečkih za varovancev, ki gredo na račun neporavnanih davkov. To potrjuje tudi narašačnje tistih bolnikov, ki plačajo zdravljenje v celoti iz svojega žepa. Lani se je precej povečal dotok pacientov iz sosednje krške občine. Meje so se potemtakem le sprostile in pripadnost regiji ni ovirala pošiljanja pacientov v najbližjo bolnišnico. Naravno gravitacijsko območje so torej spet ponovno uveljavlja. Bolnišnica je, nujno potrebna modernizacije. V načrtu imajo najprej preuredi- Vse delovne organizacije tev stare posteljne hiše. Za razen štirih so sporočile, da interni oddelek nameravajo so do 8. tega meseca vpslja-zgraditi novo stavbo, ki se bo le skrajšan delovni teden. šča moramo skrbeti za to, posebno komunisti, da se bomo sposobni odkrito spoprijeti z vsemi tokovi na osnovi znanja, ki nam bo omogočilo, da se nekdanji argument avtoritete spremeni v avtorite to argumenta. Popoldne je prevzel vod- jeval samo urni kaZ‘*j.9 P' pokazala, da besede n dele v prazno in da J ^ liko vprašanj, ki bi J ^ — do 0‘ — Se o razmerah in ^ tovarne papirja in Salaj« - Za naže kinej®^ ^ D.irko .leičlč: Kaj m. .„.igtofO’ 4 kolektivi so za podaljšanje roka V gostinstvu je prehod na krajši delovni teden najbolj počasen o sKropilnicah in nio Zabava vas ansamDei |*ana — Nedeljski predsednikom r^slovr^ic& ^ Občinski sindikalni svet v Brežicah je na anketne podaljšanje roka za prehod liste, ki jih je februarja razposlal delovnim organi- na 42-umi delovni teden in ^-------- _ zacijam, prejel odgovore o prehodu na 42-umi de- pr.poroča komisiji pri občin- žolčem o gradnJ^P preZ maja. Dostavili jih bodo de- vlaka to* lovnim organizacijam. Komi* ko. 'i® sija le pripravil tudi pred- J log statuta za šole. To Je Kranf‘" * podi« ‘ jv»»* p^0, : 7 n |lm lo * teremu občanu, ki sc ob zelenih, rumenih in rdečih lučeh ni zna&el. V kratkem bodo namestili Se do-datne svetlobne signale za zavija teden, bi bili prisiljeni zapo-sliti nove delovne moči, s tem pa bi samo povečaJi nje v desno. Semafori so za mosto «.troSkl> np nn »lldf nr0riuk. prijetna novost. Po njih se bodo slrosKe, ne Pa luai ProauK-ljudje morali ravnati, da ne bo tivnosti. n'bIkuub SLABEMU VREMENU V L^dski Potrošnji menl-se Je minulo nedeljo zbralo kar enako Z ti zaposlene v go-40 udeležencev na občinem zboru stinskem delu. Podjetje spo hortikulturnega druStva. Vseh članov se je prijavilo 70. DruStvo bo že maja organiziralo razstavo kak tusov, pripravlja pa tudi dve poučni ekskurziji. g Je gradivo, ki so jim ga po- pokojenko ^otorie^rie, ii I ■ ^^^■predv.sem manjše Ertli o* AJJ°S BREŽIŠKE VESTI Sfef: roča, da je bil pt'ožaj v gostinstvu, ki se je priključilo trgovini, zelo neurejeno in da bi trenutno povečanje zaposlenih podjetje močno tte-menilo, delovni učinek oa bi se zmanjšal. V podjetju sicer pripravljajo analizo /.a skrajšanje delovnega tedna v gostinstvu, vendar menijo, ne«?a centra v zadnlih letih lahko prlčaku'emo večlo nae-n^enost. k novomeški regiji, ki le že mvsredovala svoj raz-volni naArt. Seve>da bo nred-v«ern treba nn^akfH tndl na eellskl n^rrnm nak^rbona vr«t«. rjrirne-'o^'e. tehtanje jn •»lednjič odločitev. b!lo veliko delo: z njim ic desnoj^^^, šolskim zavodom «Blo ustre- delavec^ ^ piflP gla. kolesom Kaj bi še borcem* seštevali davek? Kmetje v Gorjancih in okoli Bohorja imajo najslabše življenje Sveženj poročil, ki ga je za letošnji občni zbor pripravila Zveza združenj borcev NOV v krški občini, daje zelo popolno sliko o prizadevnosti organizacije in njenih komisij v minulih dveh letih. Krška zveza združuje v svojih vrstah skoraj 1500 članov. Ves čas je bilo sodelovanje s krajevnimi orga- čij, zato je razumljivo, da je imela komisija, ki skrbi za borce, dela čez glavo. Na levem bregu Save je Bohor s nizacijami zelo dobro, prav Kozjanskim, na desnem bre- V g ci*iske ran*c* so *e jeseni začeli kopati jame za ben-nadeiaioeZHrv°.ar^e' Del° nada!jujejo in domačini se J > da si bodo že kmalu lahko natočili bencina v domačem kraju. (Foto: J. Teppey) tako pa tudi stiki z Zvezo (komunistov, SŽDL, sindikatom prijatelji mladine in občinsko skupščino. Organizacije so z razumevanjem sprejemale predloge borčevske organizacije in jih podpirale. Občina Krško sega na dvoje izrazito partizanskih podro- Zahtevajo mesečne sejme Volivci v Brestanici so na zadnjem zboru zahtevali u-vedbo rednih mesečnih sejmov in popravilo sejmišča. Les naj bi prispeval Agrokombinat. Skupščini £?o predlagali, naj bi namenila več denarja za vzdrževanje vaških poti. Na cesti, ki pelje mimo gostilne »Pod lipo«, bi morali čimprej razširiti most, v načrtu pa imajo tudi razširitev ceste Brestanica—Anže na dolžini treh kilometrov. gu pa gorjansko partizansko območje. Obe pokrajini sta gospodarsko zaostali, saj je še mnogo krajev brez povezave s svetom. Borci žive tam v slabih razmerah. Občinska skupščina in politične organizacije že vrsto let opozarjajo na težko življenje kmetov v teh krajih in so spodbujale k celovitejšim rešitvam iz njihove zaostalosti. Poglavitno za kmete borce iz obeh partizanskih območij bi bilo stalno zdravstveno varstvo ne glede na to, ali so poravnali davke ali ne. Dobiti morajo več družbene pomoči, za kar bi jim morali Omiliti dosedanja merila zanjo. Stalno družbeno pomoč je prejemalo lani 87 članov, prejšnje leto pa 80. V obeh letih so prejeli nekaj nad 275 tisoč din pomoči. Enkratne pomoči je bilo lani in predlanskim deležnih blizu 150 članov, za kar so izplačali 30 tisoč dinarjev. Prispevek za zdravstveno varstvo plačuje skupščina za 60 uživalcev rednih občinskih priznavalnin. V minulih dveh letih so ti stroški dosegli skoraj 58 tisoč dinarjev. Nekaj nad pet tisoč dinarjev so namenili tudi za zdravljenje borcev. Za mnoge člane bi bilo nujno potreb no podaljšano bolniško zdravljenje v zdraviliščih. Predvsem borci z majhnimi oseb; nimi dohodki so mnogokrat prikrajšani, ker si toplic ne morejo privoščiti. Tako se zastonj obračajo za pomoč na občinsko Zvezo ZB NOV, kajti ta lahko krije 14-dnevno zdravljenje v toplicah le za tri člane. J. T. Podbočani zavihali rokave Dva dni so urejali cesto Žabjek-Bočje TOVARNA ČOKOLADE SE JE PRIPOJILA K ŽITU IMPERIAL išče kupce z zahoda »Halo, tam Podbočje?« sem v ponedeljek zjutraj po klicala tajnico krajevne skupnosti. »Prosim, tukaj Zupančičeva.« rnc^to^P^alu se že nekaj let zavedajo, da ima sa- bodo povečali letos. Kolek- »ste včeraj kaj šteli, koli- ljenjskort ž^vlienje majhnega podjetja omejeno živ- tiv obrata torej ob priključit- ko ljudi se je odzvalo v de- Hiso urp -0: Pogovori s tovarno ŠUMI se pred leti vi ni imel nobenih izgub in lovni akciji, ki jo je orga- sničili, ker niso potekali na pravih osnovah, nobenih dolgov. Pravijo, da nizirala krajevna skupnost Uubv v wŠrS\?ratU v Stari č<^g^«S^a * snut *£■* - ImPW* in se spričo tega počutijo čisto žitu i! . ■> pripo- jo doplačati za kakavovec iz drugače, kot če bi jih k primko L i ubijane. To leta 1966, so si rezervirali, pojitvi prisilila morebitna iz- ^estitorP0^6 tu" Cetudi ->e vsota PreceišnJa- guba. Upajo, da bodo imeli • kem Grii°Ve Pekame Pravijo, da jih ne bo pre- srečno roko tudi vnaprej, če tV jo v Stari več prizadela. se jim bodo le odprla nova več prizadela. Osebni dohodki so se v lanskem letu povečali za 27 odst. in za prav toliko se se jim bodo le odprla nova tržišča za žvečilni gumi. J. T. Podbočje?« »Ljudje so bili zelo pridni, delali so že tudi v soboto. Včeraj jih je bilo nekaj nad petdeset, v soboto pa manj. V resnici je prišlo pomagat še več vaščanov, toda ker so se menjali, smo šteli le to- »Koga je krajevna skupnost vabila na delo?« »Vse odbornike krajevne skupnosti in vse lastnike vinogradov na Bočju. Teh je nekaj čez dvesto. Za ureditev poti Žabjek—Bočje plačujejo vinogradniki po 10 din od ara vinogradniške površine, od drugih kultur pa je prispevek 5 din. Na ta način bomo zbrali 40 tisoč din,« je pojasnila tajnica krajevne skupnosti Štefka Zupančičeva. Mimogrede je naštela tudi obsežna dela pri urejanju drugih poti na tem območju. Te načrte bodo poskušali uresničiti letos do navezuje ,nimi državami z zahod- na za S-va.0*, ™aa *upce sa- Do sedaj de- CELULOZI na novo pot! liko, kolikor jih je bilo ves srečanja Gorjanskega odreda dan tam. Tudi štirje trak- in proslave na Planini. tLP;odali na tmmesec b0 “ 300 ko obisk za zve, izdelovaTvrl odgovorno mesto, je v torek i rt n. J žvečil- .. nniTrvtirvm r« rvraHcto^milri ^udi stroji ’ 24 7' . . Ur n izdelujejo (Va. dan občinske skupščine Krško tejjJ*1 dan. Kljub £ 0 16 ter Političnih in delovnih or- S kakavovcem še^^J ganizacij dejal: ^Ul0 S°nnv. kvarni končali »Tovariši, prva stvar, ki bi p etljiv0 i S vn° leto pre! vam jo rad povedal, je ta, ls°s din« . ešno- Tudi da tovarna dela. Oba papirna ^Tarjev, ki jih ovalec se V. d. direktorja Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem tov. Janez Rošker, ki ga je DS imenoval po petkovih dogodkih na to žvečil v pogovoru a predstavniki Tudi 300 mora- * uj' »Bitka na v. Neretvi« H v" «v°b°de v Krikem 18. u v soboto, 18. aprila # k "ion »Sfeta rj? *llmsko delo Bi. SjU bo ?1' pri tej sveča. iJfo tudi režiser ,nekaterimi a®** ;bo Priredil jS^nik občinske ^RadeJ v po. iU so Sremiču- V? Br«eja M^lance dr’ V »orisa t l0Sa Poljarv ^Va?,i^FUžl6a- Fllm tri dni-So1-pret! do pripravljali svečane sp jeme. . . Živinoreja daje trebanjskemu kmetijstvu občine največ dohodka, odtod tudi veliko zanimanje za nekaiere akcije, med njimi tudi za ustanovitev živinorejskega društva. Na sliki: Gregorjev živinski sejem. (Foto: M. L.) OB ČETRTI SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZMS V TREBNJEM Zaupanje se pridobi le z delom V prihodnje morata mladina in njena organizacija bolj sodelovati v krajevnih skupnostih - Mirna je lahko zgled, kaj da to sodelovanje Zakaj ne zaživijo tovarniški aktivi, zakaj nekateri vaški aktivi slabo delajo, zakaj so njih programi za mladino neprivlačni, zakaj je le nekaj odstotkov mladih v organih samoupravljanja, zakaj ne odigra svoje vloge aktiv mladih komunistov, zakaj je zapostavljeno mentorsko delo v šolah. Ta in še druga vprašanja in odgovore je načel v svoji uvodni besedi na 4. seji občinske konference ZMS 12. aprila Tone Oven. Za njim so govorili še Željko Gričar, Štefan Kamin, Bojan Tomšič, Anton Ko- mar, Bojan Plauštajnar, gostje Franci Gazvoda, Ciril Pevec in Jamz Slapnik ter nekateri drugi udeleženci. Temeljito so se spoprijeli z vprašanjem, odkod izhaja nezanimanje za sodelovanje v mladinski organizaciji in kaj je treba narediti, da bo mladinska dejavnost znova bolj zaživela. Odgovorov je veliko, kot je veliko vzrokov za nezadovoljstvo z doseženim. Nekatere razprave so bile celo črnoglede, češ da ni mogoče veliko spremeniti. Mlademu človeku, ki si želi akcije ter vedno novih dosežkov in privlačnih oblik mladinskega delovanja, z nezadovoljstvom najbrž ne bo nikoli prizaneseno. Nekaj (Ja je predvsem pomembno: iz večine razprav je bilo čutiti prepričanje, da si mladinska organizacija lahko v prihodnje pridobi večji družbeni ugled, zaupanje mlajših in starejših samo z delom. Ob oživljanju krajevnih skupnosti, ki so posebno letos dobile že razmeroma veliko družbeno podporo, Je dovolj možnosti, da se mladi ljudje izkažejo pri najrazličnejših akcijah na vasi, v katerih bodo najbolj dokazali, kaj so sposobni narediti. S sedanjim sodelovanjem v mnogih krajih ni mogoče biti zadovoljen, mladi so se preveč ukvarjali sami s seboj in so bili premalo soustvarjalci tega, kar nastaja v naših vaseh in tovarnah. Rečeno je tudi hilo, da mladinska organizacija ne sme samo tarnati zaradi trenutno zmanjšane aktivnosti v posameznem kraju. Prevelika kritičnost jemlje voljo do dela. Vrsta stvari je, ki so vredne pohvale, saj je znano, da si brez mladine ni mogoče niti zamisliti različ nih prireditev in mnogih akcij. Na seji konference, ki je v drugem delu posebej še obravnavala delo vaških aktivov, je bilo danih več predlogov, kako bi izboljšali njih delo. Tudi tu je ena najvažnejših stvari dober program, poln akcije in oprijemljivih nalog, s katerimi so se mladi ljudje vedno radi spoprijemali. Na nedeljski seji je konferenca sprejela delovni program za prihodnje obdobje in izvolila še 9 članov predsedstva, ki se bo, ker bo številnejše, še laže lotilo zastavljenih nalog. M. L. POMEMBNA VLOGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA Nanje računa domača občina Prek tesnejšega sodelovanja s študentskim klubom je mogoče pridobiti nove strokovnjake Mokronog: v soboto prva predstava Člani kultumo-prosvetne- ga društva »Emil Ada®1 « iz Mokronoga so v letošnj sezoni pripravili zaniniWy odrsko delo »Kulturna P reditev v Cmi mlaki«, de našega ožjega rojaka la Golie. Komedijo je režiral prof. Vilko Videčnik Prva predstava bo v vj boto, 18. aprila, ob 20. v*1 v zadružnem domu v kronogu, ponovitev Pa že naslednji dan ob • uri. V igri nastopa veliko število i?ralceV’l,^ pa je terjalo še P°^T veliko dela, volje in sod lovanja. Lansko povprečje " 929 dinarjev Povprečni zaslužki zap08^ nih v trebanjski občiniso minulem letu znašali 929, narjev, kar je za 16,6 oo* več kot leto dni prej. Vf spodarstvu je znašalo PL prečje 882 din, v družb%. službah, kjer je boljša K^ fikacijska struktura, Pa din. V primerjavi z rep ^ škimi povprečki, ki *?g(jiii. šali v gospodarstvu 1-" . $2 v družbenih službah din, je zaostajanje ° „e)$.o-povprečkov še vedno Korak nazaj v obrtništvu Kljuo naklonjenosti ln prizadevanjem občinske skup-sčino, da bi v občini poveča- li število obrtnikov, se razmere ne izboljšujejo, marveč slabšajo. Lam je v obč ni odprlo nove delavnice :2 obrtn kov, hkrati pa Jih je la odjavilo obrt. Tud s popoldansko obrtjo m dosti bolje. Število takih obrtnikov se sicer m zmanjšalo, vendar je še vedno premajhno v primerjavi s potrebami po obrtnih storitvah. Občinska skupščina je že drugič zavrnila soglasje k povečali im dajatvam za socialno zavarovanje, ki ga morajo plačevati popoldanski obrtniki, ker meni, da to preveč zavira obrt. Da se viiokošolci, doma iz trebanjske občine, ki jih zdaj združuje samostojen študentski klub pod vodstvom Jožeta Mandlja zanimajo za gospodarski in družbeni napredek domače občine, je znova pokazal razgovor s predstavniki občinske skupščine in občinske konference SZDL v četrtek, 9. aprila, v prostorih filozofske fakultete v Ljubljani. Po uvodni besedi Jožeta Kastelca so razen njega s strani občine v razgovoru sodelovali še Ivan Gole. Jože Godnjutfec, Miha Krhin in Marjan Legan Študentje so znova opozorili na težak materialni položaj mnogih sošolcev. Medtem ko je bilo ugotovljeno, kako v trebanjski občini primanjkuje strokovnjakov in Kako slaba Je kvalifikacijska struktura zaposlenih, je raz-gjvor pokazal tudi, da zaradi dosedanjega premajhnega sodelovanja z občino niso izkoriščene vse možnosti štipendiranja m kreditiranja domačih študentov. \ 2e skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Je na zadnji seji sklenila, da je treba temeljito preučiti, kako je s štipendiranjem in potrebami po strokovnih delavcih. Do 10. maja bo opravljen tudi popis v delovnih organizacijah. ki naj bi predvsem pokazal, kakšne stro- kovne sodelavce bodo potrebovale v prihodnjih letih. Pri teh prizadevanjih je sodelovanje s študenti še kako pomembno. Cepljenje ps<* Opozarjamo vse laT^i, psov v trebanjski o ki psov do sedaj se dali cepiti oziroma ^ strirati, da bo ceP^_s q0' razporedu, ki ga izjavljamo na oglasni TREBANJSKE IVER1 U*2Sb- ■ PREDAVANJE O RAKU. Za letošnji dun »druvja Je občinski odbor RK v sodelovanju s krajevno organizacijo priredil v ponede ljek predavanje o rakastih obole njih. Predaval Je dr. Jo*e Moigan. Podobna predavanja bo občinski odbor Rdečega krift« organi?.! ral tud! v drugih krajih. ■ TOKRAT VREME NAKLONJENO. PreJSnJo nedoljo Jo moral smučarski klub preložiti skupinsko smučanje na Krvavcu V nedeljo je bilo drugače: Šolski avtobus je odpeljal veliko mladih smučarjev, nekateri pa so se odpeljali Se z osebnimi avtomobili. Na Krvavcu so smučali pod strokovnim vodstvom. ■ v TREBNJEM KLUBSKI PROSTOR. Samo mladinski aktiv na Mirni ima v trebanjski občini svoj klubski prostor. Odkar Je ljubljansko podjetje <£lto začelo voziti kruh 1* novo pekarne 1* Novega mesta tn namerava razen toga kruh prodajati v trgovini a živili, obstaja predlog, naj bi v prostorih sedanje prodajalne kruha uredili mladinski klubski prostor. ■ PREMAM) OBISKANA ZBIR K A. Občinski odbof ^ v lja, da sta "l*$^vsckn<>r fgrf-njo min Dobrnič^ ^ pD > lo obiskani. Ko so dft ljall, so predvideva*' v som Šolska ml.^Lti, P^nstoJ* Mto bližje » Pfggjjr Vgt* stvom svojih oSioTe, obiskovala t« *?mcixil 'iv.vO razstavljeni nart*10006 ti in fotografij« o " riisansrsSsffie konference do. ki ^5. ar* Trebe lanskem- ^joCill -i. ncS ff vžnu® Blff I.A. Več '^""ovtotn* rrf osfV d ar le namesti*1' 22 DOLENJSKI LIST Stran uredil: MARJAN LEGAN St. 16 (1047) ★ r Ignac Povše m!>ec*avno S0 V *etu Sta- naca pfJ/Ž/ŠČU pokoPaH te oč?o Povšeta & Zgor. Vodal, delom °fpmih °trok- S trdiim 3 lezavo preživljal nakopal' hn/Ujini si je cel° je i en- v življenju dar . mnogo hudega, ven-s qv^e v_ztraJal in dosegel Jen ii,h°i .živlJenjsko družico n»a i!eJ - »letnico skup. Kot dober. vaščani flovek je b:l med ga bodne °.Priljubljen- 28110 spominu amli v lePem B. D. deiskon0V° ge°' lsk° merjenje 2»noj^Q • niPrif stare geodet-b so hi (v merilu 1:2880) cesarico eAfa^ene še v času lenega n^S6 TereziJe ali 2ajo lka’ ne črt°vaniaena^ SOdobnega na_ krajih ln Predvsem v večjih diščih ir« . ^Austrijskih sre-to v na* ^evnica ima za-ge°detskihrtU izdelavo novih ^irio 3gn , po^i°g za povr-ski zaV(!i hektarjev. Geodet-^ bi to poslal Ponudbo, U 970 ton ? opravil za oko-Več* kot ; umar-'ev. kar je viden0 A?,. ° sprva pred- * sklenUa TkaK skupSčina ^ria Polovico ^a) skuša?0 ga ^ rePu bližjih wvfagot°viti v pri- bodi**' Ve6in° “er. eta 1972 namreč opravili °nčarjev dol: vrsta želja Na ? °^LtonIerenci kra^- ki ip SZDL v tem lJU^e eoL i 5' aPrila. so ^rajevnih nriu, ° . nekaterih 1 starih Ulemih, poveči-slreh^ Več let' Starši bi s?° ** So£.°troke’ ki ča‘ f p°dinje J^1 avtobus, go- Vni^ dai™n a-mlji5{ ")un uvršča- z cssfs £ *** re^u^omn,,,. da »o.POtok. W Pop,^^ OB LETOŠNJI SKUPŠČINI OBČINSKE ORGANIZACIJE ZZB Prosilci upajo v jesenski natečaj Na tretjem natečaju bo razdeljenih 800.000 dinarjev stanovanjskih posojil - V Sevnici se ne morejo sprijazniti z republiško delitvijo Sodelovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, prispevati svoj delež k pripravam na vseljudski odpor, gojiti tradicije narodnoosvobodilnega boja ter skrbeti za pomoči potrebne bojne tovariše, to so poglavitne naloge borčevskih organizacij, so poudarjali na skupščinah krajevnih organizacij in v nedeljo, 12. aprila, na skupščini občinske organizacije ZZB‘v Sevnici. Ne bo odveč na kratko pregledati, kaj je bilo v minulem obdobju narejeno za odpravljanje stanovanjskih težav udeležencev NOB in kako Je s posojili za popravila in gradnjo stanovanjskih hiš ozlroijia nakupom stanovanj v blokih. Lani in predlanskim je bilo za pomoč kmetom borcem skupno zbranih 220.000 dinarjev. 27 kmetov je zaprosilo za posojilo z® popravilo sta- Za štioendiie pol več Sevniški sklad »Dušana Kvedra«, ki pomaga štipendirati socialno šibke študente in dijake, bo dobil letos 35.800 dinarjev občinske pomoči, kar je pol več kot la ni. V letošnjem šolskem letu prejema pomoč enajst študentov in dijakov, štipendija na visoki šoli znaša 400 di nar jev in jo dobivajo trije študentje, na srednji šoli pa 180 din razen na vzgojiteljski, kjer znaša 250 din. Letos bo sklad razpisal 2 novi štipendiji na visoki šoli. novanjske hiše, 16 pa so bile prošnje uslišane. Kot je znano, so v republiki po posebnih predpisih začeli zbirati denar od stanovanjskega prispevka delovnih organizacij. Od tako zbranega denarja dobiva po posebnem razdelilniku sevniška občina le 0,62 odst., kar znese 744.000 dinarjev. Občinski odbor ZZB, ki je v posebnem popisu ugotovil, da bi v občini potrebovali čez 4 milijone dinarjev, če bi hoteli spraviti stanovanjske težave z dnevnih redov sej borčevskih organizacij, se ni strinjal s tako delitvijo in je nekajkrat posredoval, vendar vse brez uspeha. Da bi ustregel večjemu številu prosilcev je del denarja — 300.000 dinarjev — oročil pri celjski banki, na kar bo dobil še dodatno bančno posojilo Ta odločitev bo pripomogla, da bo na letošnjem natečaju avgusta ali septembra na voljo doslej največji znesek — 800.000 dinariev za posojila udeležencem NOB. NEZAPOSLENOST V SEVNIŠKI OBČINI Zakaj zanje ni kruha? Nezaposlenost se zmanjšuje - Ocena: zavod zajema 80 odst. tistih, ki resno iščejo delo sevniški Ste ar?x&.°s *>£0« "reniia io°™ tenkem dal' tega pa je t°vtlW skupina pred' ^ Nai ooiocltev spre. % *>i ^ Pu 3f*{ . ““itao rešitev. ^v°riScu Padeva, da i -K' Ž 3btelB6Sv2S- tcp“b"sl"> J^Lapril &iR(tVAL RIBE? K da^usti y «lr- K vi ^ ni oh Boitanju. ka*e '»o £*»?*.»* vpraAji fu*5j tato^u11^ELSE**1«« v* M nV^2lSka rlbl*ka JJl in tih veC odlav- ^me? S v'aB“« v ,Kor. toLŽ*?° »* ribe ^ »o nMK^ J ribiških > ttt?' Uh pa "° " rb KonpcKlnrMvo Lanskega decembra je prek izpostave celjskega zavoda za zaposlovanje iskalo v sevniški občini delo 364 ljudi, v aprilu pa se je njih število zmanjšalo za več kot sto. Kdo so ti ljudje, kakšne usposobitve imajo in zakaj ne dobijo dela, taka vprašanja smo zastavili dosedanjemu vodji izpostave tov. Hru-ševarju. Med moškimi, ki ta čas iščejo zaposlitev, je 20 nepri-učemh, 40 priučenih, 8 jih J- PABERKI Brežice. Ker nimajo denarja, ne morejo poravnati davćnlh obveznosti in menijo, da bi bilo naj-bolje nesti neplačane raćune davčni upravi, pa naj ona Izterja de nar od gozdnega gospodarstva. ■ USPEŠNO BRUCOVANJE SEV-niškega KLUBA Člani. • kluba studentov Sevniea-Radećc so v so-boto priredili uspeftno brucovanje. Lahko rečemo, da tako kulturnega pje^a ie dolgo ni bilo v Sevnici Klub pripravlja Se druge stvari: v počastitev dneva OP bo povabil v Sevnico slušatelje tn absolvente Akademije za film, radio in televizijo iz Ljubljane, ki se bodo sev-niikomu občinstvu predstavili i recitalom v Lutrovski Kleti. ■ PREDAVANJE KINO KIAJKA. v petek bo ob 20. url v sejni dvorani Gozdnega obrata v Sevnici prikazovanje filmov, ki sl jih bo oglodal tudi Tine Arko, predstav-n k Kino kluba lz Ljubljane. Sev-niSki samouki sl želijo obogatiti svoje znanje. Pred kratkim so pri-kazali nekatere svoje filme tudi na Studencu in navduUli tamkaj*, nje gledalce. Kino klub Je pripravljen prirediti podobna predvajanja filmov tudi v drugih krajih. ■ KOSTANJ: KONCERT OSNOV-NE SOLE. Čeprav Je bila minula nedelja po dolgem času sončna, Je bila bofttanjska dvorana polna star-ftev in Ustih, ki sl želijo mladin-skih prireditev. Učenci osnovne &ole BoštanJ so se uspoSno pred-stavili z Ubranim kulturnim programom. S/VNIŠKI IVESTNIK -ioocnja ima poklicno šolo, 2 pa srednjo. Na izpostavi imajo vpisanih tudi 18 invalidov ki so brez dela. Med nezaposlenimi ženskami je 27 nepriučenih (ki pa so že bile testirane in ne ustrezajo konfekcijski stroki), 35 priučenih, 7 jih ima poklicno šolo, ena pa srednjo izobrazbo Na priučitvi za delo v konfekcijski industriji je 52 žensk, na priučitvi za delo v kovinski stroki pa 21 moških. Kateri so vzroki, da ljudje v času, ko zaradi ponovno vzbujenega gospodarstva podjetja iščejo delavce, ne morejo dobiti zaposlitve? Vzrokov je več: neusposobljenost, bolezen, neprimernost za opravljanje določenega dela, za katerega je posameznik sicer usposobljen itd. Po dokaj strogih določilih je do podpore zaradi nezaposlenosti upravičenih le nekaj ljudi, drugi pa se preživljajo na druge načine in čakajo priložnosti, da se bo tudi za nje naVo delo. M. I.. Obisk z republike konference ZMS Minuli teden je obiskal sevniško občino Ivo Marovt, član predsedstva republiške konference ZMS, in obiskal aktiva ZMS v Lisci in Jutranjki. V pogovoru z nekaterimi člani vodstva aktiva Iz Lisce se je izkazalo (podobno kot že na konferenci), da vodstvo tovarne ne omogoča mladini udeležbe na sestankih. Povsem drugače je v Jutranjki, kjer kažejo za te stvari več razumevanja. Gost Je obiskal še predsednika ObS, popoldne je Imel v mladinskem klubu razgovor s predstavniki različnih društev, zvečer pa je obiskal še vaška aktiva v Šentjanžu in Boštanju. A. 2. Doslej sta bila objavljena že dva natečaja, v katerih pa ni bilo toliko denarja. Posebna komisija, ki si je ogledala . stanovanjske razmere 104 prosilcev, je odobrila 24 prošenj za popravila stanovanjskih hiš, 8 za gradnjo novih hiš ter dve za nakup stanovanj v blokih. V drugem natečaju, ko je bilo na voljo 200.000 din, se je prijavilo čez 40 prosilcev, vendar ne bo mogoče vsem ustreči. M. L Studenec: kdo jim bo stooil na prste? Po denških hribih se vedno pogosteje pojavljajo krošnjarji, ki prihajajo iz sosednje Hrvaške in ponujajo razno blago, nabožne slike, torbice, vrvi in podobno. Največ tega blaga prenesejo iz Trsta in z njim izkoriščajo naivne ljudi, ki ne poznajo natanko, kakšne cene veljajo za tako kramo. Zanimivo je, da se prekupčevalci pojavljajo v odročnih krajih, ker se tam počutijo varne in. brez bojazni, da jih bo kdo preganjal. K Z. Do 30. aprila načrti za pripravništvo Ker je le nekaj podjetij poslalo načrte o zaposlovanju pripravnikov v letošnjem letu, je svet za gospodarstvo in finance na zadnji seji sklenil podaljšati rok, do kate rega morajo vse delovne organizacije sporočiti, kako je pri njih s pripravništvom. Doslej je bil odziv slab, saj imajo v načrtu zaposliti vsega 13 pripravnikov, od tega enega samega z visoko šolo. Ob tem je treba dodati, da je pomanjkanje strokovnih delavcev v občini zelo veliko. Svet je sklenil podaljšati rok do 30. aprila. Povprečna podpora le 70 dinarjev Po proračunu, ki ga je občinska skupščina sprejela na. zadnji seji, so izdatki za redne socialne podpore pomoći potrebnim prebivalcem občine povečani za 35,2 odstotka. Prvotni zahtevek je bil sicer skoraj pol večji, vendar je bilo na voljo premalo denarja. Povečanje je omogočilo, da bo povprečna mesečna podpora znašala letos 70 dinarjev; to je v primerjavi z življenjskimi stroški izredno malo in je vprašanje, kako morejo ljudje s tem denarjem sploh živeti. Blanca: za dom je bilo, za pod ni Kje'dobiti 25.000 dinarjev, da bi položili nov pod v zadružni dom na Blanci? To vprašanje postavljajo v kraju, posebno pa še v osnovni šoli že dalj časa, vendar zaenkrat kaže, da nanj še ne bo odgovora. 195 otrok tamkajšnje osnovne šole bi prostor uporabljalo za telovadnico, šola je pripravljena sama kupiti opremo, samo da bi kdo drug prispeval za pod ln ogrevanje. Vprašanje je, kako je bilo mogoče zbrati denar za gradnjo doma v tar k ratnih bolj revnih časih, zdaj pa ga ni mogoče dobiti za pod, brez katerega dvora na nima prave vrednosti. Predsednik občinske gasilske zveze Jože Smodej podeljuje priznanja gasilskim podčastnikom in častnikom, ki so končali zimski tečaj. (Foto: Železnik) Z OBČNEGA ZBORA PGD SEVNICA Gasilstvo le za delavce? Gasilska vodstva vedno znova ugotavljajo, da se »boljši« ljudje ogibljejo dela v društvih Sevniško gasilsko društvo je v nedeljo dajalo obračun enoletnega dela. Občnega zbora se žal ni udeležil nihče od vodilnih tovarišev iz delovnih organizacij. V minulem letu je imelo društvo več kadrovskih težav: manjkalo mu je vodij za pionirske vrste, mladin sko in žensko desetino, zato so na občnem zboru ugotovili, da je treba čimprej dobiti ljudi, ki bodo voljni opravljati to delo. Pred kratkim so izšolali več gasilskih častnikov in podčastnikov. Na zboru so opozarjali, da sodelujejo v gasilskih vrstah skoraj izključno le delavci, zasebni obrtniki in kmetje, drugi sloji prebivalstva pa se tega dela ogibajo. Govorili so še o drugih težavah društva. Nujno bi potrebovali prostore, ki jih uporablja sedaj dispanzer za žene. RADIO SEVNICA NEDELJA, 19. APRILA: ob 12.00 — Napoved programa — Lokalna poročila, občinske novice in kroni-ka — Reklame, oglasi in objave — Zdravstveni napotki — Razgovor s kmetijskimi proizvajalci, ki so pričeli s pašnokoSnim sistemom pri nas — NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Resna glasba — Nekaj o bontonu — O književni umetnosti — Razgovor s predsednikom občinskega odbora RK. SREDA, 22. APRILA: 12.00 — Napoved programa — Reklame in oglasi — Poskočne viže vam igra kvintet bratov Avsenik in ansambel Vilija Petriča — Iz diskoteke naSih poslušalcev — Nekaj o vzgoji — Pravljica za najmlajSe — Segli smo na knjižno polico. Zdravstvem dom Sevnica zanj že pol leta ni plačal najemnine,, čeprav je znano, kako zelo primanjkuje društvu denarja. Društvo že več let opozarja na nujno potreben nakup avtomobilske cisterne za gašenje v krajih, kjer m vode. Znova so negodovali nad visokimi carinami za gasilsko orodje, ki otežujejo nakup nujno potrebne gasilske opreme. Na zboru so sprejeli delovni program za prihodnje obdobje. A. ŽELEZNIK HLADILNIKU V prodajalnah ELEKTRO TEHNE v Sevnici in Krškem imajo veliko izbiro domačih in uvoženih hladilnikov. Priporočajo BOSCH, IGNIS od 130 do 155 litrov, ZOPAS, GORENJE in druge. Prodajalni sta dobro založeni z vsem vodnoinštalacijskim materialom, sanitarno keramiko, obložnimi ploščicami in elek-troinštalacijskim materialom. (POE) ■ -v Oglušujte v DL KVINTET BERGER s pevko MELITO AVSENAK bo imel v nedeljo, 19. aprila, ob 14. uri koncert na BUCKI, ob 19. uri pa v LOKI pri Zidanem mostu. OBIŠČITE KONCERT PRILJUBLJENEGA ANSAMBLA! 16 <10477^1: 16. IV. 1970 Stran uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LISI 2»t Višje cene mesa V Kočevju veljajo od sobote, 11. aprila, nove cene za meso. Povprečna cena kilograma teletine je 21,5 din (od 16 din p’-si, rebra, flam do 40 din pleče, stegno brez kosti), mlade pitane govedi 17 din (od 11 do 35 din kg), govedine I. vrste 15,70 din (od 11 do 35 din kg) in govedine II. vrste 13,70 din (od 11 do 30 din). Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cene v din za kg) PRVA NOVA STROJA ŽE DELATA V TEKSTILANI obnavljajo Ostali pa bodo prispeli v drugi polovici leta Že skoraj 50 let obratuje v Kočevju tekstilna tovarna TEKSTILANA. Več kot tristo članov kolektiva ustvarja nad 25,000.000 din vrednosti celotne proizvodnje, in to s stroji, ki so stari in izrabljeni. drugi polovici leta pa se bo začela montaža sodobnih sta- krompir 0,90 0,90 sveže zelje 4,60 4,80 kislo zelje 3,20 3,30 kisla repa — 2,80 ohrovt 4,50 — cvetača — 4,70 fižol v zrnju 5,80 6,00 in 7,00 čebula 4,80 5,10 česen 12,15 13,00 solata 3,20 3,30 do 8,00 špinača 4,50 4,70 korenje 2,70 2,60 peteršilj 6,0 6,30 zelena 3,30 — por 4,50 4,60 kumare 10,50 — jabolka 1,70 2,60 in 2,40 hruške 3,00 3,00 grozdje 5,20 4,80 limone 4,90 4,40 pomaranče 4,75 4,40 in 4,65 banane 5,65 5,90 ananas 6,65 7,30 jajca 0,58 0,62 (cena za kos) in 0,70 Struge: : asfaltirati cesto Že vrsto let se prebivalci Strug v kočevski občini prizadevajo, da bi na njihovem območju v prihodnje bolje vzdr ževali ceste in da bi bilo za vzdrževanje več denarja. Zavzemajo se, da bi ceste asfaltirali vsaj skozi naselja, ker jim prah povzroča precej nevšečnosti. Zato predlagajo, da bi upravljavci cest v prihodnje za te namene pripravili več denarja. -š- Ložine: 1. maja nova brizgalna Člani gasilskega društva in prebivalci Ložin bodo letošnji delavski praznik 1. maj proslavili v domačem gasilskem domu. Ob tej priložnosti bodo prevzeli novo motorno gasilsko brizgalno, za katero so sami zorali 5000 din. Ostalo sta prispevala občinski gasilski sklad in krajevna skupnost Stara cerkev. -š- Že vrsto let Sj kolektiv prizadeva, da bi povečal storilnost in da bi bili njegovi izdelki na trgu konkurenčni ne samo po ceni, temveč tudi po kakovosti. Pri tem je imel precejšnje uspehe. Izdelki TEKSTILANE so zaradi dobre kakovosti znani po vsej državi. Vendar je v zadnjih letih kolektiv spoznal, da s starimi stroji ne bo šlo več naprej. Lani so samoupravni organi sprejeli investicijski program, ki ga kolektiv, kljub temu, da je bilo zelo Januarja letos je začela TEKSTILANA v Kočevju načrtno obnavljati svoje stroje, težko zbrati potrebni denar, Naiprej so dobili mikalnik in prstancev stroj (na sliki), ostale pa bodo prejeli v uspesno izvaja. Sedaj ze o- ■___-___i • ; l_j„ rt________* -- c4«nio,7 hn L' Tl'1 v nrillrulll i(‘m lptll. hrat.uie novi. sodobni mikal- drući polovici leta. Zamenjava starih strojev bo končana v prihodnjem letu. (Foto: Primc) bratuje novi, sodobni mikalnik in prstančev stroj, v Tudi podjetja naj prispevajo za mladinski klub Sekretarji ZK so se pogovorili, kako pomagati mladim - V šolah premalo socialistične in samoupravne vzgoje Poročali smo že, da so na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov Kočevje razpravljali o mladini. Pred kratkim (7. aprila) pa so se na sestanku sekretarjev organizacij in aktivov ZK dogovorili. kako bodo uresničili sprejete sklepe o pomoči mladini. Ugotovili so, da bodo morale naše šole v bodoče nuditi učencem bolj socialistično in samoupravno vzgojo. O idejnosti pouka je bilo razprav že dovolj. Zdaj je treba končno zagotoviti, da bodo bodoči prosvetni delavci res taki ljudje, ki jim socializem in samoupravljanje ne bosta tuja. 2e pri izbiri ljudi za ta poklic bi morali biti bolj pozorni. Popustljivost v preteklosti se namreč maščuje. Oblikovanja zavesti mladih tudi v predšolski dobi in tudi kasneje v poklicu ne bi smeli prepuščati raznim slučajnim ali zavestnim, a socializmu tujim vplivom. Zato so za vzgojo mladine razen staršev in šole odgovorni predvsem Socialistična zveza, sindikalne organizacije, Zveza komunistov, krajevne skupnosti, delovne organizacije, društva, razne organizacije in vzgojno varstvene ustanove. Posebno pa je bilo poudarjeno, da potrebuje mladin- ska organizacija za uspešno delo več materialne pomoči. Občinska skupščina bo v okviru možnosti zagotovila v svojem proračunu nekaj de- narja, ki pa ga ne bo dovolj. Prav bi bilo, da bi za uspešno delo mladine, predvsem mladinskega kluba, ki bo predvidoma kmalu odprt, namenile denar ali drugačno pomoč tudi delovne organizacije. Prav v klubu se bo namreč zbrala mladina iz vseh delovnih organizacij, zato bi bilo prav, da za njegovo uspešno delo prispeva- Ne izgubljajo poguma V kočevski občini si bodo tudi letos prizadevali za tesnejše poslovno sodelovanje podjetij DROBNE IZ KOČEVJA m n ■ mesa boijsk kakovosti primanjkuje tudi v Kočevju. Gospodinje tožijo, da drobovine ne dobiS kljub visokim cenam. Nekateri se vozijo po meso v Velike Lašče in Sodražico, ker je tam. t^ko zatriujejo, večja izbira in boliše meso. 1! ■ ■ VEĆ KOT LETO DNI so na raznih sestankih in razgovorih iskali prostore za mladinski klub in likovni salon. Pred tremi meseci je bil končno presekan ta vozel društvene spotike. Mladinski klub je dobil sedanje prostore likovnega salona, ta pa gornje prostore tržnice. Potem pa smo zopet obviseli na usodni kljuki društvenega življenja, ki se ji pravi pomanjkanje denarja. Ni pa tudi liudi, ki bi pripravili mladince in občane, da bi s poletom in pogumom poprijeli za delo, kot smo to že večkrat storili v Kočevju tudi za težja vprašanja, kot Je ureditev teh dveh prostorov. Ni prav, da je skrb ostala samo na nekaj ljudeh, ki si ne vedo pomagati. ■ ■ ■ akcija ZA nabiranje odpadnega papirja se je začela v vsel Sloveniji, šole so že prejele podrobne razpise zanjo. Nabiranje odpadnega papirja je potrebno zaradi stalnega pomanjkanja lesa za celulozo, pa tudi zaradi nepravilnega izkoriščanja odpadnega papirja doma. Papir zametujemo in po nepotrebnem zažigamo, samo da se ga čim prej rešimo; po drugi strani pa ga morajo tovarne celuloze uvažati. Pozivamo torej občane, da pripravijo tak odpadni papir, po katerega bodo prišli šolski otroci. Program zbiranja bodo šole in društvo prijateljev te akcije objavili. ■ ■ ■ SE VEDNO SO prometni znaki po mestu zaradi lepšeca. Spoštujejo Jih zelo redki vozniki, kolesarji pa sploh ne. Otroci se povsem neovirano vozijo po sprehajališčih s kolesi in celo z mopedi. Pešci se Jim morajo umikati. Na sprehajališčih sploh ni več varno! Otroci se vozijo brezobzirno do šole mimo vseh znakov, v šoli pa Je prometni krožek, ki šteje med najboljše v Sloveniji in bi lahko napravil red za promet vsaj okoli Sole. Tudi pristoini organi bi morali ukreniti kaj trajne Išega. Občasni obhodi sprehajališč niso dovolj učinkoviti. ■ ■ ■ NI REDA PRI ZAPIRANJU gostinskih obratov. Nekatere obrate zapirajo ob enajstih zvečer, drugi pa so odprti po željah gostov tudi vso noč 2ene se pritožujejo. Ko iščejo može po gostilnah. nastajajo mučni prizori, mar. sikatera žena, ki pride po moža, jo skupi. Lan1 so se v več kočevskih podjetjih pripravljali za združitev ali tesnejše poslovno sodelovanje z drugimi podjetji znotraj občine in izven nje. V ITAS so težnjo m načrte za tesnejše poslovno sodelovanje slovenske, njim sorodne industrije ocenili za premalo proučeno in utemeljeno. Tudi referendum v MELAMINU ni bil uspešen, zato ni prišlo do združitve lesne in kemične industrije znotraj občine. Kočevski gospodarski in politični delavci, pa tudi nekateri vidni slovenski predstavniki, ki so obiskali Kočevje, na primer predsednik Stane Kavčič, so izrazili obžalovanje. da do teh združitev oziroma tesnejšega sodelovanja ni prišlo. Izjema je le trgovina, kjer je referendum za združitev uspel. čeprav je bil uspeh prizadevanj za tesnejše sodelovanje in združevanje podjetij razmeroma skromen, pa v kočevski občin* niso izgubili poguma Letos se bodo nadalje prizadevali, da se bodo integracijski procesi na-daliev^li in da bodo doseženi bol išii rezultati. Go^oodarskl in oolitični vo-ditelH v občini se zavedaio, da le združevanje pod>etj.i ln niihovo tesnejše poslovno sode1 ovan je koristno za hitre i^i nanrpdek posoodarstva v občini. Vendar so v neka. tpph rkr'dletlih še <;kunine liudi. ki mpni'o. da 7dm*p-vanuih ter o pripravi družbenega dogovora o izobraževanju, štipendiranju in zaposlovanju strokovnjakov. 30 let dela v rudniku Delavski svet sprejel in obdaril zvestega in marljivega člana kolektiva Jože Cenčič, glavni tehnični vodja Rudnika rjavega premoga Kočevje je 5. aprila praznoval 50. roj. stni dan. Ob tej priložnosti mu je delavski svet podjetja priredil sprejem in ga obdaril s fotoaparatom, dragoceno spominsko darilo so mu poklonili tudi delovni tovariši. Jože Cenčič izhaja iz rudarske družine in dela v kočevskem rudniku že 30 let. Tu se je zaposlil 1936. Spomladi 1943 je de. lo prekinit, iv odšel v partizane. Bil ie tudi na slav• nem pohodu XIV. divizije na Štajersko. Takoj po vojni se je spet zaposlil v Rudniku. Med rednim delom je dokončal srednjo tehnično šolo in 1962 postal glavni tehnični vodja rudnika. V kolektivu je zelo priljubljen. ker je delaven in tovariški Prav zato so se ga delovni tovariši ob 50-letmci življenja in 30-letnici dela v kolektivu prisrčno počastili. Reveži si ne znajo pomagati Ob skrbi zase, za svoj standard pozabljamo nanje - Umrl je kmet-borec, ki si ni znal pomagati, drugi pa živi v veliki stiski Živimo v skomercializirani dobi. Tovarištva, tistega pristnega, ki smo ga včasih poznali, je med ljudmi vse manj. Vsak se po svoje peha za višji standard. Skoro na vsakem koraku opaziš, da se je življenje naših ljudi v mnogočem spremenilo na bolje. Toda ne vsem. Med nami so še ljudje, ki komaj vedo, kaj je standard, ki ga vi-dijo pri svojem sosedu. Imamo sloj ljudi, ki jim pravimo socialni podpiranci To so ljudje, ki jih je usoda postavila na stranski tir. Večina je ostarelih, brez premoženja in vsemu svetu v napetje. Obstoj jim omogoča občina s podporami, ki jim zadostujejo vsaj za skromno življenje. Vse težje postaja življenje ostarelih kmetov, posebno v višinskih območjih. Marsikatero kmet.iio so otroci zapustili in odšli v svet. Ostarele roke ne morejo ob. delovati zemlje, in tako ostaja marsikateri ostareli kmet kljub gruntu reven. Tudi med bivšimi borci najdemo reveže. Delni vzrok za to je tudi, ker premalo poznajo pravice, ki jim po zakonu pripadajo. Na občnem zboru Zveze borcev Sodražica smo slišali, da živi v vasi Jun-čje bivši borec-kmet v težkih pogojih. Zena zaradi bolezni že pet let leži. Nihče se ne zmeni zanj. Deležen ni nobene družbene pomoči, ki iz nevednosti niti ni zaprosil zanjo. V Marolčah, prav tako na Slemenih, je pred tedni umrl v veliki revščini bivši borec. Mož si ni znal pomagati niti ni hotel nikogar prositi, zato so on in njegova družina slabo živeli. Krajevna organizacija Zveze borcev Sodražica se je zavzela, da bi bilo vsaj pokojnikovi družini malo bolje. —r S SEJE ODBORA TD RIBNICA V Ribnici premalo prenočišč Še ta mesec očistiti Ribnico Turistično društvo Ribnica se je na zadnji seji zavzelo, da mora biti v aprilu, mesecu čistoče, odstranjeno iz Ribnice vse, kar kazi njen videz. Hvalevredna je pobuda društva, da bo organiziralo predavanje svetovnega potnika Staneta Tavčarja iz Kranja. Predavanje bo podkrepil z diapozitivi. 4. in 5. julija bo turistično društvo skupno z ribniškim muzejem organiziralo prikazovanje izdelave suhe robe, lončarstva in spominkarstva ter razstavo teh izdelkov. Ko so razpravljali o ribniškem gostinstvu, »j bili mnenja, da so bili ukrepi sanitarnega inšpektorja v zvezi z odpravo nepravilnosti v gostinskih lokalih upraviče- Le še tretjina kmetov v ribniški občini Narodnega dohodka pa ustvari kmetijstvo v ribniški občini le še četrtino -Rešitev so vzorne kmetije, ki jih ponekod že urejajo Na nedavnem posvetu o kmetijstvu v Ribnici — sklicano je bilo na pobudo občinskega komiteja Zveze komunistov — so razpravljali o položaju kmetijstva v občini in možnostih za njegov napredek. Danes kmetuje v občim sa- plačevati družbenih dajatev, mo še tretjina prebivalcev. Ta problem postaja iz leta Ostali se preživljajo z delom v leto bolj pereč, saj imamo t industriji jn drugih pano- že sedaj precej kmetij, ki gah, nekateri pa si služijo bodo ostale brez nasledni- ribniška kmetijska zadruga omogočila oziroma omogo- čala tudi kreditiranje ostalih kmetov, ki nočejo z njo pogodbeno sodelovati. Na posvetu so se zavzeli še za pokojninsko zavarovanje kmetov; za določitev meje, kdo je kmet, in kje se ta meja neha; za čimprejšnjo izdajo zakona o dedovanju, ki naj bi onemogočil drobljenje kmetij, in za staLnejše cene na tržišču -r ni. Ribniški gostinci pa menijo, da so bili ukrepi bolj strogi kot kjerkoli na ožjem Dolenjskem. Slaba stran ribniškega gostinstva je še vedno pomanjkanje prenočišč. Prenočišča premoreta samo Restavracija in gostilna Ulčar. Z zasebnimi prenočišči vred je v Ribnici na razpolago samo okrog 40 postelj. Na seji so razpravljali o posodobljanju nekaterih cest in ulic v Ribnici. Poskrbljeno bo za redno vzdrževanje par-kov in zelenic, posebno pri ribniškem gradu. Uvedli bodo čuvajsko službo in izdelali načrte za ureditev parka kulture pri gradu. Sklenili so tudi, da bo društvo založilo izdajo knjižice prof. Janeza Debeljaka o kulturnih možeh, ki so bili rojem ali pa so delovali v Ribnica. -r Pojasnila o prenočiščih Turistično društvo Ribnica je uvedlo recepcijsko službo za oddajo tujskih sob v zasebnih hišah Recepcija je v pisarni turističnega društva in je odprta do 18. ure popoldne; od 18. do 20. ure pa dobe turisti pojasnila o prenočiščih na domu Franja Matoha v Ribnici. Restavracija Ribnica ima svojo službo za oddajo prenočišč. -r kruh v tujim. V skupnem znesku narodnega dohodka znaša udeležba kmetijstva le 25 odstotkov. Značilnost kmetij v ribniški občini je, da so razdrobljena in onemogočajo načrtno kmetovanje Zato je razumljiv vse močnejši glas naprednih kmetov, da bo potrebno opraviti čimprej zlož-bo zemljišč, ki bi omogočila strojno obdelovanje zemlje in specializacijo kmetij. Mladina odhaja s kmetij na delo v podjetja, doma pa ostajajo ostareli kmetje, ki zaradi starosti in bolezni ne morejo obdelovati zemlje. Zato ne ustvarjajo dohodkov niti zase niti ne morejo POPRAVEK V pretekli številki našega lista nam jo je v sestavku »Novo občinsko vodstvo ZZB« tisikarski škrat zagodel tako, da je nekatera imena objavil dvakrat, izpustil pa je, da sta bila v novi občinski odbor ZZB Ribnica izvoljena tudi Alojz Kragelj in Franc Bregar, oba iz Ribnice. kov. Druge vrste kmetij — pravimo jim mešane — so tiste, kjer je en član ali več družinskih članov zaposlenih in jim je kmetijstvo le dodatni vir dohodkov. Pravih, čistih kmetij je razmeroma malo. Na kmetiji bo v novih pogojih gospodarjenja uspel le tisti, ki se bo vključil v napredno gospodarjenje. Kmetijske organizacije so zato začele uvajati vzorne kmetije, na katerih kmetje ne pridelajo le zase, ampak tudi za trg. Proizvodnja na teh kmetijah bo taka, da bo donosna hi da bo družinskim članom nudila stalno zaposlitev. Seveda je vzorno kmetijo, ki naj bi imela od 15 d0 30 glav govedi, mogoče organizirati samo v sodelovanju s kmetijsko organizacijo, ki bo pomagala kmetu izva-jita agrotehnične ukrepe in prodajati pridelke. Na posvetu So se odločno zavzeli za nadaljnjo organiziranje vzornih kmetij in za moralno in materialno pomoč pni njihovem ustanavljanju. Razumljivo je, da bo Komunisti so sprejeli delovni program V ZK sprejeli več mladih in delavcev - Komunisti morajo delati na vseh področjih in območjih - Razpravljali bodo tudi o položaju v delovnih organizacijah, šolstvu, krajevni samoupravi in drugod Delovni program sodraških komunistov je bogat. Svoje delo bodo usmerili na razna področja. Tako bodo sprejeli v Zvezo komunistov več novih članov iz vrst mladine in delavcev. Z večjim številom članov bo imela ZK tudi večjo udarno moč-Vsekakor je prav, da so vodilni ljudje v SZDL, ZB, mladinski organizaciji člani ZK, ki bodo znali ob podpori celotne organizacije ZK najuspešnejše voditi organizacije. Sicer pa se mora čutiti vpliv komunistov tudi v ostalih organizacijah in društvih. POSLEJ 100 DIN DRUŽBENE POMOČI Kmetje-borci bodo lahko še uveljavili status borca Nedavno se je sestala skupščinska komisija za zadeve borcev v Ribnici- Razgovar-jali so se o novih prošnjah za družbeno pomoč — priznavalnine borcem. Doslej je ta oblika družbene pomoči znašala 50 dinarjev, poslej V začetku aprila je bil v Ribnici končan tečaj za gasilce — strojnike, ki ga je organizirala domača Občinska gasilska zveza. Tečaj se je začel že februarja in bi moral hiti končan marca, a je redno udeležbo onemogočilo slabo vreme. Za ob-močje Sodražice in Loškega potoka bodo morali zato tečaj celo ponoviti. Razveseljivo je, da so tečaj obiskovali predvsem mladinci. (Foto: Mohar) pa jo bodo povišali na 100 dinarjev. Istočasno je komisija razpravljala o 21 vlogah za priznanje oz. povišanje priznavalnine. Večino vlog so ugodno rešili, razen tistih, kjer dohodki na člana družine presegajo določeno višino. Člani komisije so opozorili, da je v občini še precej občanov, ki so aktivno sodelovali v vojni, vendar doslej niso uveljavljali borčevskih pravic. Ponovno bodo opozorili krajevne organizacije ZB, da bo komisija v izjemnih primerih še vedno dodeljevala priznavalnino, če bo prosilec izpolnjeval vse pogoje. Določiti pa bo treba tudi ponovno rok, v katerem naj bi kmetje — borci uveljavili svoje borčevske pravice, če jih doslej še niso. Pogovarjali so se tudi o črpanju stanovanjskih kreditov za borce. Vsak prosilec bo dobil pismen sklep o posojilu, v sedmih mesecih pa bo moral skleniti z banko pogodbo. Prva skupina prosilcev, ki bodo dobili posojilo letos, bo lahko uporabila denar od konca aprila naprej, druga oktobra, tretja pa (manjši del) konec leta. Prioritetna lista posojil je bila objavljena v 15. številki Dolenjskega lista- Občani lahko posredujejo nanjo pripombe štirinajst dni. —vec Program zadolžuje komuniste tudi, da sodelujejo v krajevni samoupravi. Zato se morajo komunisti udeleževati sestankov, ki jih sklicuje krajevna skupnost, in zborov volivcev. Seveda sama prisotnost na sestanku ni dovolj; komunisti morajo tudi tvorno sodelovati v razpravi, ko se kroji komunalna politika in rešujejo razne gospodarsko in politične zadeve kraja, je poudarjeno v programu. Vpliv ZK bo treba razširiti na delo organizacij, društev in krajevne samouprave na območja, kot sta tudi Gora ir. Slemena, kjer ni komunistov. To bo tamkajšnjim organizacijam vsekakor v pomoč. I rganizacija Zveze komunistov bo v bodoče še bolj ^ot doslej spremljala in obravnavala zadeve iz delovnih org'rizacij in obratov, ki so v Sodražici, šolstva in dru-g:,i c’ejavnosti kraja- —r Poslanec naj vpraša V občini Ribnica je vedno več zahtev nekdanjih lastni-kov, da bi jim vrnili nacionalizirano premoženje. Občinska skupščina ne ve_ kako bi te zahtevke kar najbolje rešila. Taka ali drugačna odločitev namreč lahko sproži vrsto političnih problemov in zamer, pa tudi drugih predvidenih in nepredvidenih posledic. Zahtev je v ribniški občini v primerjavi z drugimi občinami precej. Vse kaže, da bo občinska skupščina naročila enemu izmed poslancev, naj za rešitev vpraša na zasedanju republiške skupščine. Zaprta kavarna Kavama v ribniškem gradu je bila običajno v tem času ob nedeljah že odprta, letos pa je še vedno zaprta. S kavarno upravlja trgovsko podjetje JELKA. Zvedeli smo, da kavarne ne odprejo, ker nimajo primernega človeka. Ribniško turistično društ-tvo pa zahteva, naj podjetje kavarno čimprej odpre ali pa jo da v najem zasebniku. Zaradi ostrejših meril bo verjetno prekategorizirana v bife. Pokopali so Ivana Arka 8. aprila so pokopali Ivana Arka iz Ribnice. Pokojnik ni bil star niti petdeset let,, ko je rnoral v prerani grob. Po poklicu je bil mizarski mojster in daleč naokrog znan kot poštenjak. Z dušo in srcem je bil zapisan gasilstvu. Dolga leta je bil član ribniškega gasilskega društva, v katerem je pravljal tudi nekatere vodilne dolžnosti. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Na zadnji poti ga je spremljalo tudti veliko gasilcev iz Ribnice in drugih gasilskih društev. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v lepem spominu. Zapustil je ženo in troje otrok. •r Kaj takega se zgodi le v Ribnici ... ■ da je komunalni sklad občine Ribnica v načrtu izdatkov za lani predvidel celo saldo (računski ostanek) 100 tisoč din in ta načrt tudi uresničil s 105 tisoč din (seveda novimi...) ■ da obrat IDEK Ribnica izdeluje edinstvene pleničke v Jugoslaviji, ki jih reklamira NAMA v Kočevju ... ■ da so v Ribnici ošte-vilčili cerkev, in to celo s števflko 13, da ljudje ne vedo, če bi šli vanjo. ČREPINJE IZ LONČARIJE ■ MOST — Razvpiti leseni most preko Ribnice v Dolenji vasi se je lani srečno sesedel, tik pred zimo pa so razpeli med oba bregova železno konstrukcijo in jo zabetonirali. Most se je čez zimo temeljito odpočil. Nedavno je dobil še ograjo, ob prvem maju pa ga bodo slovesno odprli, f'eprav že sedaj marsikdo bolj ali manj prikrito smukne čezenj. ■ PISARNE — Prostore nekdanjega krajevnega urada v občinski hiši bodo zasedli gozdarji, ki so bili doslej nad trgovino. Oba prostora bodo morali še popraviti, predvsem pode. Zal bo lako ostala krajevna skupnost malo manj kot brez uradnega prostora, ki jim je sedaj predvsem za sestanke dokaj koristil. ■ ZIMA OVIRA — Zima še vedno zagrizeno kaže zobe. Zapozneli sneg močno ovira spomladanska opravila na polju, nedavni sneg pa je močno poškodoval tudi sadno drevje. Medtem ko so ljudje v začetku Januarja navozili na njive precej gnoja, nekateri pa so se pripravljali celo na oranje, v začetku aprila niti malo ne kaže na nadaljevanje tako zgodaj pričetih opravil. Neugodno vreme že sedaj neljubo ovira tudi gradbeno sezono. ■ PEVCI — Pevski zbor »Lončar«, ki že dve leti uspešno deluje, se je minulo zimo vneto pripravljal. V teku so razgovori in priprave na snemanju za ljubljanski radio in televizijo. Prvo avdicijo so uspešno opravili, prihodnji mesec pa bodo šli snemat. ■ OBRT — Kakor povsod tudi v tem koncu počasi izumira obrtništvo, bodisi da ni ljudi ali pa so se obrtniki zaposlili v industriji. Nedavno se je zaposlil tudi kovač iz Dolenje vasi, češ da se mu obrt več ne splača. Sedaj sta kovača le še v Rakitnici in Lipovcu. Tudi drugih obrtnikov je tu malo: kak krojač, avtomehanik, tesar, pleskar in morda še kaj. Občutno več pa je dopolnilne obrti, predvsem v kovinski in lesni stroki. S REŠETO Št. 16 (1047) * * 16. IV. 1970 Stran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST 21 V kratkem se gradnja začne V Črnomlju računajo, da I se bo še pred 1. majem začela gradnja posebne šole. Za prvo etapo gradnje, ki bo končana do novega šolskega leta, so sredstva zagotovljena s prispevkom črnomaljske in metliške temeljne izobraževalne skupnosti, s pomočjo Društva za duševno prizadete SRS in najetih posojil. Za 1 milijon din, kolikor bo prva etapa gradnje veljata; bodo zgradili 6 učilnic s pripadajočimi prostori. V eni izmeni bo posebno šolo lahko obiskovalo 60 otrok. Zakaj ni piščancev? Letošnjo pomlad je: prišla na Vinico le ena manjša pošiljka enodneša cesta od Črnomlja do Semiča, ki je požrla tudi na’ '“č sredstev za vzdrževanje. bo letos asfaltirana. Tako si občani obetajo, da bo za malo več denarja tudi več dobrih cest. ODSEV DOKUMENTOV V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Z notranjim obveščanjem nismo zadovoljni Jože Vajs, sekretar občinskega komiteja ZKS v Črnomlju, odgovarja na vpreganja o uresničevanju dokumentov Zveze komunistov v praksi — Reso’ucija I. I o fe-rence Zveze komunistov Slovenije govori tudi o odgovornosti v družbenem delu. Kato to odgovornost obravnavate na , terenu? — Ugotavljamo, da večina komunistov odgovorno opravlja dolžnosti v družbenem delu, saj so nosilci naprednih prizadevanj tako v družbenih organizacijah kot v samoupravnih organih m tudi na delovnih mestih. Analiza o družbeni aktivnosti, ki so jo naredile nekatere osnovne organizacije, to trditev potrjuje. Imamo pa del članstva, ki še dokaj neodgovorno in le od daleč spremlja družbena dogajanja, medtem ko se posamezniki celo postavljajo v vrste kritikastrov in ne izvršujejo nalog. Proti takim smo že ukrepali in še bomo. — Kakšno je stali”če črnomaljskih komunistov do socialnih razlik in razponov pri osebnih dohodkih zaposlen h v gospodarstvu? — Največkrat merimo socialno razlikovanje z višino osebnih dohodkov, pri tem pa premalo upoštevamo delovne uspehe, prizadevnost in organizacijske sposobnosti posameznika- Vse premočne so še težnje »enakih želodcev«. V naši občini ne moremo govoriti o velikih socialnih razlikah, ki bi nasta jale zaradi neupravičenosti visokih zaslužkov, lahko pa govorimo o velikih socialnih, razlikah med strukturami za poslenih. Slabša se položaj zaposlenih v družbenem sektorju kmetijstva in v ?aseb nem kmetovanju, obču ne razlike pa so tudi med za-pos'en mi v Beltu, v rudn ku in drugih kolektivih v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva doma in izven občine- Za primer povem, da je najvišji celoletni osebni dohodek v letu ■ 1969 v naši občini znašal 47.000 din, povprečni zaslužek zaposlenega pa je bil v istem času 11.640 din. Pri nas gre torej za so cialne razlike med prebivalstvom v nerazvitih in industrijsko razvitih občinah- Te razlike se celo iz leta v leto večajo. — O obveščanju de’ov. nih ljudi je bilo veliko govora tako v ZK kot v SZDL. Kako ocenju ele obveščpnost p”oi7vajalcev na vašem področju kakor tudi ovveščenos‘ a<‘. lovnih ljudi nasploh? — Obveščanje na ceienu se nam zdi dobro, ne moremo pa biti zadovoljni z rio* tranjim obve'čanjem v delovnih organizacijah Ta oo-manjkljivost je bila že -'enkrat vzrok negodovanja, irer se z določenimi p rob emi se znanja samo oze: krog iju di, medtem ko oroizvajVec o tem ni dovolj poučen. Ugo tavljamo, da je služba obveščanja v delovnih kolektiv b premalo razvita in ni dovol kvalitetna. Da bi vzpostavili zadovoljivo obveščanje v ko lektivih in še izboljšati obveščenost na terenu bo apri la o tem razprav'jala občin ska konferenca SZDL. — Za fo;p šeno lelo pri integracijskih prcci* sih s’ je role«, resolucij? že zavzem-’la tudi vaša konferenca Zveze kon u-nistov. Ko’iko je s ^ ar doslej napre lovala? Do koliko integracij je že prišlo in kje so če ' ra-Črtu? — V našem razdrobljenem gospodarstvu se zavedamo potrebe, po gospodarskem sodelovanju in združevanju. Nekaj uspehov je že bilo: podjetje Zora se je-pridružilo novomeški tovarni IMV, podjetje Potrošnik se je združilo z novomeško Dolenjko, do integracije pa je prišlo tudi v zdravstvenem domu. Več delovnih organizacij še išče možnost gospodarskega sodelovanja in v nekaterih kolektivih lepo zastavljajo nadaljnjo pot- Menim .pa, da je treba pri integracijah najprej začrtati jasen razvojni program in odnose v združenem podjetju. — Nizka izobrazbena raven zaposlenih je v čr. nomaljski občini že večleten prob'em. O nujiem povečanju šte ila strokovnjakov ste že večkrat go vorili in tudi sprejeli ri poročilo. Je bilo kaj sp la? — Ne samo pri nas, v vseh nerazvitih občinah imajo težave zaradi pomanjkanja strokovnjakov Veliko delamo na tem, da bi strokovnjakom zagotovili ustrezne delovne pogoje, žal pa ne moremo nuditi tega, kar jim lahko dajo v razvitejših področjih. Prav zaradi tega je menjava strokovnega kadra velika. Lahko rečem, da izobrazbena raven že nekaj let nazaduje, namesto da bi bi- lo narobe. Ta problem bomo obravnavali skupno z vodstvi družbeno-političnih organizacij in občinsko skupščino. Predlagali bomo ustanovitev občinskega sklada za štipendiranje, ob tem pa tudi povečana prizadevanja za izboljšanje pogojev na delovnih mestih. • R. B. Za ljubitelje cvetja Danes, 16. aprila ob 19. uri, bo v sejni sobi občinske skupščine Črnomelj ustanovni občni zbor hortikulturnega društva. Najprej bo predavanje o vzgoji lončnic, njihovih boleznih in zaščitnih sredstvih. Na zboru bodo sprejeli tudi načrt za delo društva. K udeležbi vabijo vse ljubitelje cvetja, urejenih vrtov in zelenic, da bi po svojih močeh pripomogli k oleošavi in ureditvi mesta. Kaj kodo letos gradili? Za javna dela v vsej občini bo letos porabljenih 665.835 din - Samoprispevek je osnova Semenski krompir po znižani ceni Sklad za pospeševanje zasebnega kmetijstva začenja prvo akcijo - Ugotavljajo, da za popuste ni toliko zanimanja kot za posojila V c momlju je občinsk. skiad za pospeševanje zasebnega kmetijstva 15.000 din namenil akciji za zamenjavo semenskega krompirja. Kupili so H7 tun semena, ki ga že prodajajo v zadružnih prodajalnah v mestu in na terenu Vedno novi vzorci kamgamov in diolenov po zniža; nih cenah. Velika izbira fantovskih; oblek Prodaja tudi na 5-mesečno obročno odplačilo. < Oeleieksfil« ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR iLADINGl IZ ZILJ so poči v smo Mirka Čadoniča rw- • dirali komedijo »Razbiti vrč«. V soboto, 11. aprila, so z njo gostovali na Tribučah, v nedeljo pa v Adlešifcih. Izkupiček prireditve je namenjen za dopolnitev.n igralske opreme in za izlet. ■ ORGANIZATORJI JURJKVA. NJA v Črnomlju so bili nemalo presenečeni nad obvestilom, da bo zbor dolenjskih aktivistov prestavljen na 7 Junij, ko Je v načrtu tudi jurjevanje. Predstavniki SZDI. dolenjskih občin so se dogovorili, da bo jurjevanje popoldne, aktiviste iz Dol. Toplic pa bodo po slovesnosti napotili v Črnomelj. ■ PREDSTAVNIKI OSNOVNIH SOL Iz Bele krajine ter glasbeniki in gostje iz Ljubljane so se 9. aprila zbrali v Črnomlju. Pogovarjali so se o možnosti ustanovitve »Osnovne skupnosti glasbene mla- • dine« za Belo krajino, ki bi delovala kot podružnica Glasbene mladine Slovenije. Namen ustanovitve je: organiziranje koncertov, gostovanj in srečanj tec uvajanje mladine v glasbeno umetnost. Predlagali so sklic občnega zbora, kjer KOVICE se bodo o tem Se več pogovorili. ■ DRAMSKA SKUPINA PD MI. RAN JARC iz Črnomlja bo v soboto, 18. aprila, v prosvetnem domu nastopila s komedijo »Večna 10-, višča«. Kljub temu, da so ostali igralci brez režiserja, bodo uspeh svojih prizadevanj vseeno pokažuli občinstvu. S tem delom sodelujejo Crnomaljčani tudi v natečaju za 2uoančičevo nagrado. ■ SILVESTER MIHELČIČ mlajši, solist na harmoniki-je te dni priredil že svoj 34 koncert v tem šolskem letu za učence osnovnih šol Slovenije. Nastopil je v Starem trgu in na Vinici. ■ NA TRŽNICI so bile 10. apri. la naslednje cene: Bosanci so proda lali suhe slive po 4 din kt», prodajalci sadja iz Južnih krajev pa so imeli banane po 4 din kg, po maranče po 6 din kg in grozdje po 5 din kg. Solate je bilo precej, prodajali pa so jo po 5 do 8 din kg. Domače ženske so imele naprodaj čebulo v vencih po 4 do 5 din, čebuljček po 5 do 6 din, suhi fižol po 4 din liter Jajca so prodajali po 40 do 50 par. radič na merice pa po 1 dinar. 'r-I> Sfc’ - k '<■*¥'>4 > •’ ' •, Arniurvt Vsak smet, ki kupi več kot 100 kg semenskega krompirja dobi pri k.iogramu .50 par oopusta. Važn • je to, da ima ob takem načinu sodelovanja kmet tud* zagotovljeno prodaje prdelka Zadruga pa bo odkup ia samo tiste 'rste k-ompiija, ki so za kupce zanimiv in letino, katere novo seme gre zdaj v zem- Sklad ima v načrtu še poskusne gojitev hibridne ko iuze. Vako bodo 40 kmetom trezp ^čno dali seme. kmr bo i nspoval delo in gnojila, pridelek pa bo lahko prodal, .essmr-r ga bo volja. Kmetovalcem ki bodo poskusno gojil hibridno koruzo bodo dar točna navodila o priprav; zemlje, o količini gnojil Ko-. nakar bodo ugotavljali usp^h. Ti poskusi bodo za zgled, kaj je mogoče doseči z dobrim kmetovanjem. ic sredstev sklada bodo 'n-tcs še regresirali nakup semenske pšenice in obnovo stov. Medtem ko so prejšnja leta pošiljali v dom največ od dj-la onemogle nekdanje hl?pce in dekle, je danes socialni sestav povsem drugačen: prevladujejo bolehni kmetje ter ljudje drugih poklicev, katerim doma ne morejo nuditi stalne nege. Lani so v dom sprejeli 33 novih gostov, od teh je 30 bolnikov. Trenutno je v domu 26 oskrbovancev mlajših od 60 let, 20 je starih do 70 let, 51 ljudi ljudi v domu pa se bliža 80 in 90 letom. Njih zdravstveno stanje je tako, Tinka ne gre v Toplice Znana metliška šivilja Tinka Prus je bila vso vojno ena najboljših aktivistk Svetlo, toplo in zelo prijetno je v njeni sobi v domu upokojencev. Utišala Je radio, odložila kvačkanje in se zazrla v nasprotna vogal, kot da bi tam pisalo, kaj je delala med vojno. — Bila sem samostojna šivilja Avgusta 1941 me je prišla Ivčeva Anica vprašat, če dam podporo za vdove, ki so jih Italijanj ubili. Dala sem. Cez dobra dva meseca je spet prišla. Takrat mi je razložila, da je ustanovljena Osvobodilna fronta in kakšen je njen namen. Tako sem postala aktivistka-— Biti aktivistka je širok pojem. Kakšno je bilo va-še prvo delo za partizane? — Sprva smo delali zastave in kokarde. Zastave so razobešali pred hiše tistih meščanov, ki so bili simpatizerji Italijanov. Kasneje sem trosila litske in propagandni material, šivala, zbirala denar in hrano. — Niste bili Italijanom nič sumljivi? — 2e decembra 1942 so me aretirali. Takrat so bile po Metlikj množične aretacije v znak maščevanja za uničenje postojanke na Suhorju. S skupino 15 ljudi so me odpeljali v novomeške zapore. Mislili so, da so pri;' jeli visoke komunistične glave, a meni se tedaj še sanjalo nj o komunizmu. zapora sem se kasne-rešila z odkupnino. — Ste bili potem pri delu še bolj previdni? — Previdni smo bili vedno, kolikor se je dalo. Aktivistka sem ostala do konca vojne. Bila sem sekretarka AFŽ za Metliko, sodelovala pa sem tudi prvem kongresu AFŽ Dobrniču. — Se veselite snideta starih znancev v Dol. Toplicah? — Rada bi šla, a si ne uoam. Bolehna sem. Najbrž bom orosi a v4 sledila kar po Tadiu. R. B. Iz je na v da morajo imeti stalno pomoč pri roki. Med vsemi oskrbovanci je le 25 zdravih, 32 je ležečih bolnikov, 31 pa takih, ki se lahko gibljejo s tujo pomočjo. Vsak dan redno jemlje zdravila 70 oskrbovancev Ob teh podatkih je očitno, da ima zdravstveni kader čez mero dela. Po republiških normah bi morali imeti eno strežnico največ 8 bolnikov, v Metliki pa jih imajo 14. Zaenkrat vse štiri zdravstvene djlavce plačuje zdravstveni dom, k?r pa se jim ni zdi prav. Prosili so komunalni zavod za socialno zavarovanje, naj bi prevzel te stro-ške iz sklada za zdravstveno varstvo, saj so vsi oskrbovanci zavarovani. će v teh pniizadevanjih ne bodo uspeli, bodo morali povišati ceno oskrbnega dne ali pa omejiti zdraveno nego. O drugi možnosti sploh nočejo kaj več razmišljati, saj bi pomenila veliko nazadovanje. Dom tudi nima denarja, da bi plačevaj nočno dežurno službo. Organizirana je na osnovi požrtvovalnosti. Uvedli so navado, da je v vsaki sobi en zdrav oskrbovenec, ki ponoči v primeru potrebe pokliče bolničarko. Sestra Vik torija stanuje v stavbi. Vsako noč včasih tudi večkrat vsta- Koncert na Suhorju Glasbena šola iz Črnomlja je v nedeljo, 12. aprila, priredila na Suhorju koncert v sklopu proslav ob 5-letpici šole. Nastopili so harmonikarji iz Črnomlja in Metlike ter tamburaški orkester met liške šole. Občinstvo je goste toplo pozdravilo, zlasti pa so jih navdušili harmonikarji. Obisk je bil zaradi lepega nedeljskega popoldneva bolj slab. K. W ja iz dobre volje ter požrtvovalnosti pomaga ljudem, čeravno za to ni plsčana. Napredek v domu pa se ne kaže samo v boljši negi bolnikov, temveč v razmerah nasploh: preuredili so sobe in vso notranjost stavbe, izboljšali prehrano in tudi organizacijo dnevnega življenja. Ljudem, ki jim je Komenda postala novi dom, ni več tako hudo za svojci in dolgoletnimi življenjskimi navadami. sku. Pač pa so priznavalnine premajhne, saj znašajo 60 do 100 din, kar ob današnji draginji ne pomeni dosti, posebno pa ne proti zaslužkom nekaterih, ki imajo na mesec po pol milijona starih dinarjev. Odbor ima še tri nerešene prošnje za priznavalnine, vendar jih ne more odobriti, ker prosilci nimajo pogojev zanjo. TONE VERGOT Najštevilnejši mladinski aktiv v »BETI« Delo mladinskega aktiva v »Beti« je spet zaživelo v lanskem septembru. Mladinska organizacija je začela tesno sodelovati z drugimi družbe-no-političnimi organizacijami v podjetju, prav tako pa tudi z organi upravljanja. V tem mesecu so mladinci sklenili vključiti v mladinsko organizacijo vse mladince. Aktiv naj bi štel približno 300 članov in bo eden najštevilnejših v Beli krajini. Mladinci v »Beti« so sklenili, da se bodo tesneje povezali z mladinci, ki delajo v obratih »Beti« v Mimi peči, Črnomlju in Dobovi. Najprej bodo zanj'e organizirali obisk v »Beti« v Metliki. ANTON OKORN V sivem dnevu, 3. spremili k pomladanskem popol-aprila, so Metličani zadnjemu počitku 81-letnega Antona Okoma. Pokojni se je rodil očetu čevljarju v stari metliški družini. Tudi sam se je odločil za obrt — izučil se Je krojaštva. Zelja, da bi se v svojem poklicu izpopolnil, ga je gnala v svet: kot krojaški pomočnik je delal v Ljubljani, Innsbrucku in Nemškem Gradcu, kjer ga je zatekla prva svetovna vojna. Bil je vojak na tirolskem bojišču, po vojni pa se je leta 1919 vrnil v Metliko, začel na svoje obrt in si naslednje leto ustvaril družino. Daleč naokrog je bil znan kot dober, natančen krojaški mojster. Zanimiva pa je bila tudi druga stran Okornovega življenja, in sicer njegovo delo v društvih. 2e leta 1906 je bil med prvimi člani novo ustanovljenega naprednega delavskega društva »Danica«, naslednje leto med prvimi telovadci »Belokranjskega Sokola«, nato pa med pevci »Narodne čitalnice« oziroma pri metliškem pevskem zboru. Delaven je bil tudi pri domačem gasilskem društvu, kjer je bil nekaj časa odbornik in vodja plezalcev. Najbolj pri srcu pa sta mu bila telovadba ln petje. Kot član ljubljanske telovadne vrste je leta 1912 nastopil na drogu na vseso-kolskem zletu v Pragi in prejel diplomo. Vadil je telovadce doma in v Črnomlju, zadnjič pa je telovadil leta 1939 kot petdesetletnik ob otvoritvi sokolskega doma v Metliki. Nepogrešljiv je bil tudi v pevskem zboru kot prvi teno- rist. Poko!ni Okorn je bil veder, vesel človek. Ljubil je družbo in je zmerom rad posedel s prijatelji v svoji zidanici v Novi gori. Odslej bo živel v spominu svojih številnih metliških znanoev. VEČ KAKOR 10.000 DOBITKOV BO IZŽREBANIH ZA ČLANE IN NAROČNIKE KNJIG PREŠERNOVE DRUŽBE. »Vaška Venera« na Božakovem V nedeljo, 12. aprila, ]e mlada igralska skupina ir Gribelj uprizorila na Božakovem veseloigro »Vaška Venera«. Čeprav so bili igralci prvič na odru, so lepo zaigrali. S tem delom tekmujejo Gribeljčani za Župančičevo nagrado. Predstavo si je ogledalo bolj malo ljudi, čeprav je kulturno življenje v vasi letos skoro zamrlo J. N. KOMETOVCI gradijo Zaposleni v podjetju Komet zidajo s posojili podjetja šest enostanovanjskih hiš v novem naselju v Metliki. Po pogodbi bo podjetje Bejrad do III. faze hiše sezidalo še letos, naprej bodo gradili lastniki sami. Dr. Žlebnik je predaval V nedeljo dopoldne je oil na Suhorju dobro obiskan roditeljski sestanek, na katerem je predaval znani pedagog in psiholog dr. Leon Žlebnik iz Ljubljane. Starši so z zanimanjem poslušali predavanje o predpuberteti in značilnostih otroka v tem obdobju ter izjavljali, da s- tako kvalitetnih vzgojnih predavanj še želijo. V. s. Godbeniki se pripravljajo Le še dva meseca nas ločita od velike godbene manifestacije, ki bo v Metkki ob 120-letn’ici mestne godbe na pihala. Člani glavnega prireditvenega odbora in vsi vodje pododborov so se minuli teden zbrali in izdelali načrte, da bodo prireditve nemoteno potekale. O vseh pripravah bodo meščani sproti obveščeni. Na sejem v Karlovac Lastniki avtomobilov iz Metlike, ki nameravajo vozila prodati, bodo po novem lahko kupčije sklepali na bližnjem sejmu avtomobilov v Karlovcu. Prejšnji teden so bili po vsej Metliki lepaki, s katerim: Karlovčani vabijo svoje sosede na novo odprti sejem vozil, ki bo odslej vsako soboto od 7. do 14. ure na avtokampu Mrzlo polje. 200 novih delovnih mest? V letu 1969 je bilo pri 8 večjih metliških * podjetjih zapo* slenih 1368 ljudi, letos pa { plan zaposlovanja predivideva { v istih podjetjih 1612 zaposlenih. To pomeni, da računajo na okoli 200 novih zaposlitev, kar bi se v tako majhni občini zelo poznalo. SPREHOD PO METLIKI Za uresničevanje organiziranega družbenega vpliA^a, za izgrajevanje politične usmeritve glasila in za zagotovitev širše družbene ocene rezultatov njihovega dela imajo poseben pomen uredniški sveti in druge podobne oblike družbenega vpliva, prilagojene posebnostim vsakega glasila oz. programa. Skupno z uredništvi so odgovorni za uresničevanje dogovorjene politične usmeritve glasila, ne da bi se vmešavali v operativno delo uredništva in ne da bi krnili njeno samostojnost. ■ OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA so v ponedeljek, 6. aprila zvečer, nameravali pripraviti v tovarni BETI zdravstveno predavanje, ki bi ga s kulturnim programom popestrile učenke tovar-niške poklicne šole. Kljub temu, da je bilo razposlano čez 300 vabil in so bili vsi delavci v tovarni obveščeni, sta predavanje in kulturni program odpadla, ker razen nastopajočih ni bilo skoraj nikogar na prireditvi. ■ ZELENICI PRED TRGOVINO KOKRA — obrat KRANJEC je Komunalno podjetje zasadilo z vrtnicami in okrasnim grmičjem. Komunalno podjetje se res trudi, da bi dalo mestu lepšo podobo, pa kaj, ko njegova prizadevanja posamezniki očitno omalovažujejo. Nove koše za smeti, nasajene na prenosnih podstavkih, smo že videli prevrnjene in njihovo vsebino raztreseno po tleh. ■ V RAZSTAVNI OMARICI mladinskega soto-kino kluba POKUS so od časa do časa razstavljene prav zanimive fotografije. Dobri so na primer posnetki To- neta Pezdirca, pa tudi drugi dosti ne zaostajajo. V zadnji seriji razstavljenih fotografij so vzbudile pozornost domiselne fotomontaže Zorana Hočevarja (na primer: Mladinec varuje občinsko skupščino ali pa: Coprnik nad kmetijsko zadrugo). ■ BULAJICEVO FILMSKO EPOPEJO »Bitka na Neretvi« bomo' prihodnji teden videli tudi v Metliki. Od 20. do 26. aprila je za zdaj predvidenih deset predstav, vstopnice pa so v predprodaji že od prejšnjega tedna. Kot kaže. Ni. do nekatere organizacije za svoje člane odkupile kar cele predstave. ■ KOŠARKARJI BETI imajo v Metliki vedno več privržencev. S tem da so se lani obdržali v J", slovenski ligi — center, so dosesli svoj cilj, obenem pa bodo tako tudi letos Metličani videli marsi-kako kvalitetno igro. Ekipa P"11'! je namreč letos močnejša in bolj uigrana kot lani, za kar jamči tu- novi trener Veljko Jezerin'c. Prva letošnja tekma v Metl;ki soboto, 18. aprila, ob petih di bo popoldne na Pungartu. St. 16 (1047) * ★ 16. IV. 1970 Stran uredila: RIA BACER DOLENJSKI LIST 2» Taborniki, preberite! Klub STRELA pripravlja za to soboto (18. aPri-la) sestanek vseh članov Odreda gorjanskih tabornikov, ki so starejši od 18 let. Prisrčno vabimo tudi vse nekdanje člane odreda, čeprav ne delajo zdaj v nobeni enoti. Zbrali se bomo v soboto ob 20. uri pri vodnjaku na Glavnem trgu. Od tu bomo šli na NOČNI POHOD V NEZNANO Na koncu pohoda taborni ogenj s kitaro. Za prenočišče in hrano je poskrbljeno. Oblecite in opremite se nočnemu pohodu primemo! Povratek v nedeljo okrog 12. ure. Na svidenje! Smetiščnica za smetnjakom Tovornjak z novomeško registracijo 80-53 je v četrtek, 9. aprila, okrog devete ure dopoldne peljal smeti, vendar je od bencinske črpalke zraven tovarne obutve pa do odcepa na avtomobilsko cesto izgubil cei kup papirja, ki se ie vrtinčil na cesto vsakih nekaj metrov. Zal tovornjak ni bil patentiran tako, da bi posebna naprava Pobirala izgubljene smeti. Za dodatno delo je verjetno moral poskrbeti smetar s smetišnico. Do moje ograje! Na zborih volivcev govorimo največ o komunalni ureditvi mesta in vasi. Življenje gre zelo hitro naprej in vsi smo se že naveličali hoditi po blatu in temi. Povsod bi radi asfalt, povsod električno javno razvestljavo, povsod široke ulice in ceste. Prav zato porabimo na zborih volivcev in raznih sestankih veliko časa in besed zq pomenek o teh stvareh. Tudi pripravljenosti za pomoč je veliko: nalagamo si samoprispevek. pomagamo s prostovoljnim delom in vožnjami, prispevamo potrebni material in pomagamo, kolikor se da Začudo pa se takšne zamisli najraje zataknejo in ustavijo ob ograji. Ob čisto navadni ograji ali pa ob meji parcele. Ograja ali pa nekaj kvadratnih metrov zasebne zemlje se skupaj s trmoglavostjo lastnika najraje in najpogosteje spremenijo v nepremagljivo oviro, zaradi katere se ulica ne more razširiti, se drog cestne svetilke ne da postaviti in se kraj ali mesto ne moreta polepšati. Vsa pripravljenost drugih, vsi nji• hovi prispevki so brez moči pred navidezno pravico lastnika ograje ali pa lastnika nekaj kvadratnih metrov zemlje. Zavzetost za lastnino je umljiva takrat, kadar gre za življenjske interese tistega, ki mu bo kaj od. vzeto. Življenje in obstoj lastnika pa nista odvisna od ograje, ki bi jo prestavili, in od nekaj metrov zemlje. Pripravljenost in zavzetost tistih, ki bi radi nekaj izboljšali in olepšali, pa sta odvisni od tega, čeprav ni bilo doslej še nikomur nič odvzeto brez oškodni- Mar čakamo na kazen? Po določilih zakona o narodni obrambi so bile dolžne vse delovne organizacije predložiti do konca lanskega Ista oddelku za narodno obrambo pri ObS Novo mesto razvojni načrt za obrambo in zaščito svojih ljudi in sredstev. Precej delovnih organizacij te pomembne obveznosti ni upoštevalo. Oddelek za narodno obrambo jih je letos ponovno opozoril na to, toda še vedno ni 20 organizacij dostavilo zahtevanih načrtov. Najbrž čakajo na kazen, ta pa ni majhna: delovna organizacija lahko plača do 50.000 din kazni, odgovorni delavec pa do 3000 din! če nihče drug, bi morali vsaj samoupravni organi v de-lovnvih organizacijah skrbeti za obrambno pripravljenost in spodbujati posamezne počasnežel' V soboto, 11. aprila zjutraj, so pričeli delavci SGP Pionir iz Novega mesta s pripravljalnimi deli za novo novomeško šolo na Grmu. Buldožer na sliki) je zaoral temelje za šolo, ki bo predvidoma zgrajena do sredine prihodnjega leta. Učenci iz Novega mesta in okolice bodo sedli v šolske klopi na Grmu jeseni 1971. (Foto: S. Dokl) Nj'hova odlika je složnost V škocjanskem koncu bodo gradili vodovod, v 29 vaseh pa so popravljali tudi ceste Slabo aprilsko vreme ne more pokvariti velikih načrtov, ki so si jdh zastavili na škocjanskem koncu. Krajevna skupnost namerava do 20. maja, ko' bodo v Škocjanu praznovali krajevni praznik, zabeležiti še en velik uspeh: v Goriško vas in Zalog bo tega dne, če bo šlo vse po načrtu, prvič pritekla voda. Vodovod je dolg približno 2 km. Stroške gradnje bo krila krajevna skupnost in podjetje »Vodovod«, največ pa bodo prispevali vaščani sami. Tudi zemeljska dela bodo njihova skrb. Čeprav manjka do 20. maja komaj mesec dni, se škocjanci bojijo, da dela ne bi zmogli. Do konca aprila bodo popravljene tudi vse ceste. Tako bodo izpolnili tudi ta načrt. ki so ga sprejeli na začetku ieta v programu dela krajevne skupnosti. Ceste so popravljal: v 29 vaseh. Vaščani so speljali več kot 1000 kubičnih metrov gramoza iz kamnoloma pod Bučko v vasi, ki so tudi 12 km oddaljene. Največja naloga, ki jo je sprejela krajevna skupnost, pa je seveda zbiranje denarja za novo šolo. Sklenili so že, da bo šlo 30 odstotkov zbranega denarja za komunalna dela, 70 odstotkov pa za novo šolo. škocjanci so složni in bi radi omogočili svojim otrokom boljše učne pogoje, zato so utihnili tudi vsi godrnjači, ki so včasih zlovoljno primaknili kak dinar za skupna dela. Največja težava, s katero se že vsa leta borijo, pa so strokovnjaki. Nekaj delavcev ima potrebno delovno kvalifikacijo, večina pa se je mizarstvu priučila. Zadnja leta čedalje teže najdejo tudi vajence. Videti je, da se mladi fantje iz podgorskih vasi neradi odločajo za triletni uk. Hitreje pridejo do kruha, če se zaposlijo kot nekvalificirani delavci, potem pa se poklica priučijo. Prvi na Dolenjskem 7. aprila so ustanovili v novomeški tekstilni tovarni prvo industrijsko društvo Ljudske tehnike na Dolenjskem. Dogovorili so se, da bodo v začetku v društvu foto, radio in avto-moto sekcija. V društvo se je vključilo večje število mladincev, ki so se že d 3 zdaj ukvarjali z raznovrstnimi dejavnostmi, ki sodijo v Ljudsko tehniko. Urejanje vaških poti Krajevna skupnost Brusnice je lani prispevala material za popravilo poti. Uredili so že 3 km dolgo cesto Brusnice—Leskovec—Dolnji Suha- dol, pot skozi Ratež—Sela in Brusnice ter priključek ceste s Sel do Rateža. Prebivalci so pomagali s prostovoljnim delom, letos pa bi bilo treba popraviti še cesto Brusnice— Kalce—Dolnji Suhadol. KS Otočec polaga te dni vodovod čez Krko. Dolenja vas na desnem bregu Krke bo s tem dobila vodo. K temu so pripomogli prebivalci s prostovoljnimi deli in prispevki ter KS Otočec in podjetje Vodovod. Ce bo šlo vse po sreči, bodo v Dolenji vasi za prvomajske praznike že imeli vodo. Vsega bodo položili več kot 400 m cevi. Na sliki: prebivalci kopljejo jarek na otoški strani. (Foto: M. Jakopec) Osebni dohodki zaposlenih so razmeroma nizki. Povprečni osebni dohodek znaša približno 900 din. Delavci lahko delajo nadure, ki so dobro plačane. Pokazalo pa se Je, da mnogi niso zainteresirani za tovrstno delo. Upoštevati je treba, da so v »Podgorjur Zakaj je tako malo šolnikov v ZK? Več avtobusnih zvez z Gabrjem Krajevna skupnost in vse organizacije v Gabrju se zavzemajo, da bi asfaltirali dokaj prometno cesto Ratež— Brusnice--Gabrje, kar bi bi- lo zelo pomembno za razvoj turizma na Gorjancih. To bi bila najkrajša pot do koče Vinka Paderšiča. Radi hi dobili tudi redne popoldanske avtobusne zveze z mestom. ker dosti prebivalcev s toga območja dela v novomeških tovarnah tudi v popoldanskih izmenah. »Vzgoja in izbraževanje sta zelo pomembna dejavnost,« so ugotovili na seji občinske konference ZK. Zato ne moremo biti zadovoljni s sorazmerno majhnim odst. članov ZK med prosvetnimi delavci V novomeški občini dela 624 prosvetnih delavcev. Med njimi je 111 komunistov, kar je 17 odst. vseh. Vzgoja in izobraževanje mladega rodu sta zelo pomembna dejavnost. V vseh državah na svetu si prizadevajo, da bi šola vzgajala mladi rod v duhu družbene ureditve. Ta smoter se da doseči predvsem z dobro izbranimi prosvetnimi delavca in z učnimi programi. Zveza komunistov je v naši družbi vodilna politična organizacija in idejno’poliitična sila, ki kaže pot, po kateri hodimo, in smotre, ki jih želimo doseči. Kot politična organizacija pa je celo dolžna kdaj pa kdaj opozoriti na stvari, ki ji niso všeč. Da je med prosvetnimi delavci v občini tako malo komunistov, ji ni pogodu. Premalo jih je, to je ena izmed ugotovitev zadnje seje občinske konference ZK. Na osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu smo vprašali, kako je s tem. Izbor šole je slučajen, ugotovitve, ki smo jih tu nabrali, pa najbrž veljajo za vse šole v občini. Posebej poudarjamo, da nimamo niti najmanj namena kasati na osnovno šolo v Novem mestu kot na grešnega kozla! Med 106 zapssleniimi na tej šoli je 21 komunistov. V zadnjih dveh letih je izstopilo iz ZK 7 prosvetnih delavcev. Nobeden izmed njih ni hotel podpisati izjave, v kateri bi povedal, zakaj izstopa. Neka tovarišica si je dovolila celo to, da je spričo večine učite- ljev te šole tik pred šolsko konferenco vrgla takratni sekretarki organizacije ZK člsn-sko izkaznico na mizo in izjavila pred vsemi (seveda z jezo), da ne bo več član. Torej celo majhna demon- Ti, ki so izstopili, so kot vzrok za izstop naštevali premajhno družbeno vrednotenje družbenega dela, razočaranje nad delom ZK in užaljenost raznih vrst. Nikomur izmed njih se ni, tako menijo prosvetni delavci, ki so še komunisti, zgodilo nič posebno hudega, nekateri pa živijo celo boljše kot povprečni ljudje. V organizaciji ZK na šoli so se pred tem želeli z vsakim izmed prizadetih posebej pogovoriti, vendar se povabljeni vabilu niso odzvali. Opozorili so jih, da je izstop iz ZK nJkaj povsem drugega kot če izstopa prosvetni delavec. Tudi to opozorilo ni zaleglo. Nekateri, ki so izstopali, so celo izjavilri: »Dokler bo tako, kot je, ne maram biti član ZK, ko bo boljše, pa bom spet postal!« Očitno so pozabili, da je ZK organizacija, ki spreminja svet. Obljubili so, da bodo še naprej učili tako, kot so doslej. Zdaj je na šoli 21 komunistov, ki so ostali zvesti organizaciji. Obnoviti bodo morali svojo organizacijo z novimi člani. To ob slabih zgledih iz nedavne preteklosti ne učiteljem med poukom nemalokrat zastavljajo brezkompromisna vprašanja. Kako so ocenili izstop? V mizHrsk ''djetju »Podgorje« v šc ^ nju imajo velike načrte, ^ločili so se za gradnjo novih prostorov, ker v sedanji pretesni delavnici ne morejo povečati proizvodnje. Ce se jim bodo načrti posrečili, potem bodo tudi za 60-članski kolektiv nastopili boljši časd. Sprejemljivega in razumljivega odgovora na vprašanje, zakaj so prosvetni delavci na novomeški osnovni šoli izstopih iz ZK, nimsimo. Ob tem pa se že porajata dve novi vprašanji: Zakaj je med prosvetnimi delavci tako malo komunistov? in pa; Kako naj ZK in družba gledata na prosvetnega delavca, ki je povabljen v članstvo ZK, pa to odklanja in hkrati ne ve povedati pravega vzroka? MILOŠ JAKOPEC Že drugič zmagal PIONIR Na kegljaškem tekmovanju za memorial Franja Milaviča in Darka. Lutmana v organizaciji kegljaškega kluba Vseh devet so nastopili kegljaši iz Novega mesta. Krškega, Brežic in Žužemberka. Prvo mesto je že drugič zapored osvojila ekipa novomeškega PIONIRJA (382 kegljev), drugo mesto KRKA (369), 3. Vseh devet (359) itd. zaposleni kmečki fantje in možje, ki imsjo doma hišo in nekaj krp zemlje, ki jo ša vedno skrbno obdelujejo. Stroji so zastareli, zato ni čudno, da težko najdejo lesne strokovnjake, saj jih tudi drugje zaman iščejo. bo lahka naloga. Ti, ki so izstopili iz ZK, so naredili, organizaciji veliko škodo. Prav — ---------------------------gotovo pa je glas o njihovem stracija. izstopu prišel tudi med otro7 ke na šoli. šolarji višjih razredov že znajo ‘ razsojatiJs in Brez strokovnjakov ne gre Na delovodski šoli v Medvodah se šolata dva delavca, kar ni dovolj za 60-članski kolektiv, ki močno potrebuje strokovnjake Zadnja leta so se šentjer-nejski mizarji povezali z »No-volesom« in ljubljansko »Lesnino«. Zanjo izdelujejo nekatere dopolnilne programe. Njihov izdelek je bila tudi spalnica, ki jo je »Lesnina« razstavila na zagrebškem velesejmu in je dobila nekaj priznanj. OBRAT SPAJKAL SE SELI NA GRABEN ELA iz pretesne proizvodnje Letošnji proizvodni načrt: 16,2 milijona dinarjev - Če bodo stroje dobili pravo jasno, obljubljajo letos 20-miliionsko proizvodnjo Maja bo že stekla reclna proizvodnja na Grabnu, Kjer bo delal obrat električnih spajkal novomeškega obrtnega podjetja ELA Hkrati s to preselitvijo r>a se bo lahko v dosedanjih prostorih razmahnila proizvc * ja elek-trokonfekcije. Medtem ko so lam v ELI naredili za 12,090.000 d.nar-jev različnih izdelkov, jih bodo letos za 16,2 milijona, pravi proizvodni načrt. Večino izdelkov prodajo doma. kjer je povpraševanje večje od njihovih zmogljivosti, deloma pa izvažajo spajkala _____________________Investicijski program gre sicer po načrtu, čeprav se Ra^vni ntrnškpna ubadajo s precejšnjimi: lma- KaZVGJ OirOSKega jo premal0 obratnih sredstev varstva in težave s pomanjkanjem re- V novomeški občini bodo produkcijskega materiala morali do 1974. leta zagotoviti Zlasti manjka keramičnih iz-skoraj 11,5 milijona dinarjev, delkov, elektrovodov (žice), če bodo hoteli uresničiti na- deloma pa tudi različnega črt o razvoju otroškega var- električnega materiala, ki ga stva. Delitveno razmerje se morajo uvažati-vsako leto spreminja v korist Letos bodo dokupili naj- neposrednega otroškega var- nujnejše stroje in opremo, stva. Tako so lani v novo- ^i jim še manjka. Gre pred-meški občini dali 20 odstot- vsem Za stroje za obdelavo kov denarja v občinske skla- icovin> električnih vodnikov de za otroško varstvo, 5 od- -n ejektrospojnega materiala, stotkov v sklad republis e pejoma bodo stroje uvozili, skupnosti za otroško varstvo naredi« tn četrtine denarja pa je talo nas, v zagrebški PRVO- namenjenih za otroški doda- ;,.TC, ’ . . orvR-c' tek. Kot je znano, je otroške- MAJSKI m cačansk: POBE-mu varstvu namenjenih 1,8 Dl. S tem bodo končali tudi odstotka od bruto osebnih investicijski program; ko bo-dohodkov. d° dobili vse stroje, bodo iz- datno povečali proizvod •'joče bodo novi stroji začeli delati že pred zadnjim tromesečjem tega leta, bodo že letos naredili za 2 milijona dinarjev izdelkov. Tudi poskusno obratovanje na Grabnu je za enkrat dalo odlične rezultate: količinsko so proizvodnjo spajkal podvojili. K temu so kajpak pripomogli novi stroji, boljša tehnologija in mnogo boljši delovni pogoji. Podjetje ima zdaj 151 zaposlenih in namerava letos sprejeti še 50 novih delavcev. Poprečni mesečni osebni dohodek je zdaj 980 dinarjev, bo pa letos presegel 1.000 dinarjev. Najnižji osebni dohodki v podjetju so 760 dinarjev, delavci pa dobijo k tej vsoti še približno 7 odst. gibljivega dela, ki je odvisen od vsakega posameznika in od skupnega učinka v podjetju Bržkone bodo učinki odslej, ko ne bodo več tako utesnjeni, še večji, kot so bili do zdaj J. SPLICHAL Direktor GORJANCEV Štefan Galič je 54 vzornim voznikom tega podjetja izročil zlate in srebrne značke. V sedmih letih, kolikor časa podjetje podeljuje nagrade, je bilo podeljenih že 328 nagrad in značk. (Foto: J. Splichal) Nagrade za vzorne šoferje Sedma podelitev zlatih in srebrnih značk podjetja Gorjanci - 54 nagrajenih šoferjev Valentina Keržar Na ljubljanskih Zalah so farmacijo na ijuoijanski uni-9. aprila polotili k zadnjemu verzi. počitku mr. ph. Valentino Toda socialne razmere in Keržarjevo, strokovno sveto- potreba po kadrih so zahte-valko genrainega direktorja vale zaposlitev že pred do-tovarne zdravil »Krka«. Na končanjem študija. Delala je zadnji poti so jo spremili v lekarnah v Litiji, Idriji in sorodniki, sodelavci, številni Kopru. Medtem je 21.3. 1956 prijatelji in znaci ter se po- diplomirala v Zagrebu, se že slovili od nje z govori in pet- 1. 4. 1956 zaposlila v »Krki« jem ter zasuli njen grob s in se za stalno nase'ila v cvetjem. Z njenim odhodom rodni Dolenjski. Tu se je zgubila »Krka« vestno in je začelo njeno plodono-požrtvovalno sodelavko, k’ jo sno delo. Vse svoje aposob-bo zelo težka nadomestiti. nosti in .znanje. Je vložila v Pred štirinajstimi leti je prišla v Novo mesto in se M zaposlila v takratnem zametku današnjega doma in v svetu znane tovarne zdravil »Krka« Bila je med prvimi fakultetno izobraževanimi sodelavci v teni podjetju in v njem prehodila vso pot od začetnih težav, rasti do današnjega vsestranskega razcveta Temu razvoju je posvetila vse svoje strokovno znanje, vestnost in marljivost. S sodelavci ie polagala temelje, vzaaiala nižje kadre in sodelovala v ■ upravljanju. Pokojna Valentina Keržar razvoj »Krke«. Zavzemala je se je rodila 12. 2. 1924 v Gro- najbolj odgovorna mesta, od supijem v uradniški železni- $efa proizvodnje, šeja pripra- čarski družini. Otroška le.a ve dela do njenega zadnjega je preživljala v tem lepem mesta, ko je postala strokov-dolenjskem kraju, in ko je ni svetovalec generalnega di• začela hoditi v ljudsko šolo, rektorja, se je začasno poslovila od Pokojna Tinka je bila zelo ■ OPIT ROGOVILIL PO MESTU — Novomeški miličniki so 7. aprila priprli do iztreznitve Naceta Brajdiča tz Šmihela, ker Je rogovilil po mestu in oviral promet. ra NEZNANEC S TUJIM KOLESOM — Anica Bobek iz Družin- Ponoči pa ji je nekdo kolo ukra del in se z njim odpeljal. V nedeljo, 12. aprila, so J'1™ podelili priznanja. Naj v podjetju GORJANCI v Stra- boljšim šoferjem je dala ži podelili zlate in srebrne praktične nagrade tudi novo- značke 54 vzornim voznikom, nieška poslovna enota zava-ki so lani vozili brez nesreč rovalmce SAVA. iti ki naibolie skrbeli za v avtobusnem prometu so SOM - Anica Bobek iz Družin- m k: 50 J f nagradili 13 voznikov 3 so ske vasi je 7 aprila zvečer pusti- SVOja vozila. Dobra tretjina ' la kolo pred bifejem na Otočcu, vseh voznikov tega podjetja dobili zlato značko, d p , ........... se je tako izkazala, da so ^ sta jo dobila ze prej, sta dobila denarno nagrado. Sre-—— " bmo značko je dobil en šo fer, sedem pa jih je bilo denarno nagrajenih. Nagradili so še 42 vozni kov v tovornem prometu: 9 jih je dobilo zlato značko, 3 pa denarne nagrade, ker so že drugič izpolnili ostre pogoje za nagrajevanje. S srebrno značko so odlikovali 16 voznikov, 13 pa jih je dobilo denarne nagrade. Vsega skupaj so torej za vzorno vožnjo v lanskem letu podelili 25 odličij in 29 denarnih nagrad v skup- ni vrednosti 12.000 dinarjev. Pomembno je, da so bili tokrat med nagrajenimi tudi mlajši vozniki, kar kaže na veliko resnost, s katero so se oprijeli poklica. Podjetje je na svoje šoferje v avtobusnem in tovornem prometu ponosno, so ugotovili na nedeljskem srečanju. Stanovanja za brus-niške uč!te,;^ Na letošnjem zboru voav-cev krajevne skupnosti Brusnice so občani razpravljali ;u-di o dograditvi osemletke .n o perečem vprašanju sia.:o-vanj za učitelje. Osem učiteljev stanuje v slabih stanovanjih, čeprav plačujejo visoke najemnine. Krajevna ?kup-nost naj bi pomagala tudi a-silskemu drrvvu. da b uredili prostor v gas'lskem dimu za telovadnico, ki je šola še nima. Doslej so s krajevnim samoprispevkom zbrali za šolo 36.000 dinarjev. Zmanjkalo je vode V soboto, 11. aprila okrog 12. ure so delavci Komunalnega podjetja iz Novega mesta pri urejanju kanalizacije v Adamičevi ulici razbili vodovodno cev, kar je povzročilo manjši pritisk in je več stanovalcev v blokih na Znan-čevih njivah in Nad mlini ostalo brez vode. Posebno so to občutili prebivalci v višje ležečih blokih in v višjih nadstropjih. Delavci podjetja Vodovod so okvaro še isti dan popravili, vendar je okrog petih popoldne spet počila vodovodna cev pri Jožetu Turku iz Adamičeve ulice, ki tudi urejuje kanalizacijo za svojo hišo. Ker okvare ni javil, podjetje VODOVOD ni moglo takoj ukrepati. Prebivalci so ostali brez vode do ponedeljka zjutraj, ko so cev popravili. BLIŽAJO SE TURISTIČNI MESECI Novo mesto pred sezono Bomo za goste v dolenjski metropoli znali poskrbeti ali bodo prepuščeni sami sebi? Novo mesto, ki v turistič- se o turizmu, kajpak ne se- neni pogledu že niti na Dolenjskem ne pomeni več veliko, bo bržkone tudi letošnjo turistično sezono pričakalo tako kot prejšnje, ali ostreje povedano, nepripravljeno. V mestu skoraj ni postelje, ki bi jo lahko brez sramu ponudili turistu, in nih števajo samo hotelskih in gostinskih plusov in minusov, ampak upoštevajo tudi zelenice in lepe rože na oknih pa spomenike in možnosti za oglede znamenitosti mesta, njegove kulture, športa, zabavnega življenja. V Novem mestu pa je vse to prepuščeno turistovi spretnosti — če ne ve svetovati gostu, kje ali pa tudi njegova spretnost bi lahko dobil zasebno pre- ne pomaga. Kopališče ni nočišče, čeprav so za uredi- pripravljeno tako, kot bi tev pred leti dajali posojila, moral biti, čolnarna je žj Turistični biro bi sicer lahko zdavnaj propadla, sprehajali-odpravil precej pomanjkljivo- š*a niso očiščena. Iz množi-sti a ga v mestu žal nima- ce malenkosti dobi turno. Nasploh ni pretirana rist svoj vtis o mestu: če ugotovitev, da Novo mesto mu malenkosti niso všeč, na turizem ne da kaj prida. mu bržkone ni všeč niti me-To ugotovitev potrjuje tudi sto. Zdaj je še čas, da se dejstvo, da v tradicionalnem Novo mesto pripravi na sezo- iz NOVOMEŠKE®* PORODNIŠNICE^«!®; Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Štefka Lozar iz Božanca — Stanislava, Vida Janežič iz Brune vasi — Boberta, Jožefa Kalčič z Bakovnika — Mojco in Matejko, Ana Požun s Senovega — Tomaža, Marija Pajk iz Soteske — Marijo, Ana Jarkovič z Broda — Boberta, Lidija Jež iz G^tne vasi — Jedert, Matilda Mia. dijz Bake — Marico, Ana Vipavec iz Črnomlja — Sandro, Marija Pre. šeren iz Mačkovca — Matjaža, Terezija Jakoš iz Sadinje vasi — Petra, Helena Držaj iz Jerneje vasi — Valerijo, Olga Košir iz Brestanice — Manjo, Marija Ravbar iz Žabje vasi — Katjo, Marija Škulj iz Begerče vasi — Jožeta, Mihaela Vidmar iz Žužemberka — Mojco in Smiljo, Ana Lužar iz Polho-vice — Martina, Neža Bambič iz Kaplje vasi — Metodo, Marta Gole z Malega Cimika — Miroslava, Marija Majcenič iz Krškega — Bo-mana, Štefka štamcar iz Vrhpečl — dečka, Frančiška Zupanič iz Vranovičev — dečka, Jožefa Dov. šek iz Mokronoga — deklico, Ma-rija Kastelic iz Gornjih Sušic — dečka in Pepca Uhan iz Irč€ vasi — dečka. — Čestitamo; Dolenjske in šla s starši v Kamnik, od tam pa v Ptuj, kjer je dovršila prvih šest razredov gimnazije. V skromna in mirna, živela je le za delo in v njem tudi zgorela. Vse svoje znanje in sposobnosti je dala podjetju. Z sedmi razred že ni mo- veliko ljubeznijo in požrtvo-gla več, ker je v Ptuju one- valnostjo se je posvetila iz- mela slovenska beseda in je obraževanju kadrov, ko je legla žalost nad zeleno Sta- postala predsednica komisije jersko. Tinki, ki je hotela za družbeni standard in ostati zavedna Slovenka, so izobraževanje. Poleg svojih bila gimnazijska vrata zaprta poklicnih dolžnosti se je po-in so jo porinili na delo na svetila tudi družbenemu de tekmovanju ljubljanskega De la za najbolj urejen turistični kraj dolenjska metropola ne zbere dosti točk in da se zares ne more pohvaliti z urejenim videzom. Ko gostje urejajo svoje vti- suhokrajnski hrobiž Do Velikega Lipnja se tranzitno postajo v Središče ob Dravi. Od 1941 do 1944 je trajalo to tlačansko delo. Medtem pa so se tudi nad štajersko razgrnili oblaki, po gozdovih se je oglašala partizanska pesem in partizanska puška ni dala mirnega počitka okupatorjem. Nastajale so nove in lu s težavo pripelješ z aviom, v Malo ->~. — - —----------------- — Lipnje pa sploh ne moreš. Cbčani in imela več pomembnih teh dveh vasi se že dalj časa za- funkcij. Zauvana ji je bila tudi čast odbornika občinske skupščine Novo mesto. Sredi dela je nenadoma omahnila, njeno življenje je usihalo in končno se je po šestih mesecih utrnilo in Tinka nos je zarrustVa za vselej. OdSla je od nas. osta- nove jxirtizanske čete in v la pa bo živn in prisotna vo-eno izmed njih je stopil Tin- v sod v naši tovarni, zakaj kin brat. Tedaj pa se je oku- njeno ime je kot v granit pator znesel na Tinko in jo vklesano v njen razvoj. vrgel v zapore, šele osvoboditev naše domovine ji je vrnila prostost. In kam sedaj? Nazaj v Ptuj. Tam je hitro končala gimnazijo za aktiviste OF in se vpisala na Z globokim svošt ovan jem in vieteto se klanjamo njenemu snominu! Kolektiv tovarne zdravil »Krkn« Novo mesto vzemajo za popravilo poti, da bi tudi do Velikega Lipnja lahko pripeljal šolski avtobus za šolarje, ki hodiio dn'pč v I^išče. Boljša pot bi tudi olajšala dovoz vode v sušnih dneh. B Občani iz Cviblia in Zafare se zavzemajo, da bi dobili vodovod. PredlaRajo. da bi nad Zafaro zgradili rezervoar, kamor bi črpali vodo iz Žužemberka in jo speljevali Dr^ko Trebče vasi na Dvor ter v Zafaro in na Cvibelj. Občnni s Cviblja in Zafare so pripravi teni pomagati z delom in de-nariem. To je naicenejša in edina možnost, da bi ti dve vasi dobili vodovod. ■I Zu/emherška krajevna skupnost dobro opremlja svoj peskokop. Imajo že kompresor in nakladalnik, ta mesec pa bodo dobili še buldožer. Uporabljali ga bodo pri globinskem i7korifčanju peskokopa in pri drugih delih. M. S no, a pri tem bi morali pomagati pravzaprav vsi. Naposled le društvo Naposled bodo v Novem mestu le ustanovili društvo telesnih invalidov za novomeško občino. Ustanovna skupščina bo v nedeljo, 19. aprila, ob 9. uri v dvorani občinske skupščine. Po poroči lu razprava, nakar bodo izvolili vodstvo društva. Sprejeli bodo tudi društveni statut. Novomeška kronika ■ KAVARNO na Glavnem trgu te dni preurejajo, zato strežejo gostom v spodnjih prostorih, ki jim Novomeščani pravijo tudi bar. ■ PROČELJE »Drogerije« urejajo delavci Gradbeno obrtnega podjetja. Citalniška ulica, ki je bila zaradi preureditvenih del zadnje čase nekoliko zapuščena, bo spet lepo urejena. Pročelje bo urejeno iniciativnega odbora bo že č« dobre tri ^ Delavci Društvo upokojencev Novo mesto Društvo upokojencev Novo me. sto vabi na občni zbor in na razvitje prapora, ki bo 19. aprila ob 9. uri v Domu kulture v Novem mestu (Kino Krka), Prešernov trg 5. Dnevni red: ob 9. uri: občni zbor ob 11. uri: razvitje društvenega prapora. Vabimo vse društvene člane, naj se v čim večjem številu udeleže zbora in razvitja prapora. Upravni odbor DU Novo mesto Obrtno gradbenega podjetja imaio v letošnji sezoni, ki se je šele začela, precej dela. Delaio v Šentjerneju in na Starem gradu. ■ NOVOMEŠKI ŠOLARJI, učen ci 8 razredov, so v začetku tedna obiskali Koroško. Obiskali so tudi Prežihovino,' kjer bo v juniju republiško srečanje značkarjev. To srečanje bo pripravil odbor za podelitev Prežihovih značk ob 10-let-nici tekmovanja bralno zn^A1'n H GOJENCI dijaškega doma »Majde Šilc« se pridno pripravljajo na »domiado«, srečanje gojencev vseh slovenskih dijaških domov, ki bo 25., 26., 27. aprila v Kopru. Med seboj bodo tekmovali v nekaterih športnih panogah, pripravljajo pa tudi kulturni program. Zmagovalec dobi prehodni pokal. Novomeščani so se na dosedanjih tekmovanjih dobro uvrstili. ■ ZVEZNA ŠTAFETA, ki bo prispela 3. maja popoldne v novomeško občino iz Metlike, bo letos potovala kar skozi Novo mesto. Slovesen sprejem pripravljajo Cviblju. Slovesnosti se bodo udeležili tudi novomeški mladinci. ■ NA TRGU so bile v ponedeljek cene take: čebula 4,2, pomaranče 5, limone 5,5, grozdje 5, česen 14 in 12, solata 6,5 in 9, jabolka 4 In 2, špinača 1,2, krompir 1, 1.4, fižol 5 in 5,5, cvetača 8 in 6, banane 7, grozdje 5, peteršilj 15, hruške 6 din za kg. Jajca so bile po 60 par. ■ RODILI STA: Marija Verstovšek iz Paderšičeve 9 — Sintijo in Marija Udovč iz Ljubljanske 14 — Mihaela. — Ena gospa je rekla, aa bo tudi ona izstopila iz partijske organizacije, tako kot eden izmed sodnikov za prekrške, čeprav si Žužemberku pri spomeniku na še ni naredila kariere kot, on. t * t « « $ « c « «• • t i s • 0 c Na podlagi 7. člena pravilnika o štipendijah razpisuje upravni odbor sklada za štipendiranje pri Občinski skupščini Novo mesto za šolsko leto 1970/71 26 ŠTIPENDIJ za študij na srednjih, višjih in visokih šolah. Splošri pogoji za podelitev štipendije: — najmanj dober učni uspeh v zadnjih treh letih in najmanj dobra ocena iz matematike, slovenščine in tujega jezika; — povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 500 din; — ob enakih učnih uspehih imajo prednost socialno šibkejši, in prosilci-otroci borcev NOV. Razpisni rok velja do 15. maja 1970. Prošnjam za štipendije je treba priložiti: 1. overjene prepise spričeval zadnjih dveh letnikov in letošnjega prvega polletja ozi' i overjen prepis ‘Indeksa; 2. krate. * jenjepis; 3. potrdilo o premoženjskem stanju oziroma uradno potrdilo o osebnih dohodkih družinskih članov. Prošnje, kolkovane s kolekom za 1 din, je treba predložiti Skladu za štipendiranje pri občinski skupščin«: Novo mesto do 15. maja 1970. KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA PRI PODJETJU KOVINAR - NOVO MESTO razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: 1. srednja tehnična šola — oddelek za strojništvo s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih, 2. visoko kvalificiran delavec Kovinske stroke z najmanj 8-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Kandidat mora biti splošno ekonomsko razgledan, družbeno aktiven in organizacijsko sposoben. Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in praksi je treba dostaviti razpisni komisiji pri KOVINARJU, Novo mesto, najkasneje 15 dni po objavi razpisa. PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! 0 Vaši prihranki devis doma niso na varnem. Na deviznem računu prt DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim nima kaj zgoditi, še več! Dobili boste obresti! 0 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. 0 Devizn*. račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva. ^ Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo; stanovanje in drugo. 9 Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država. 0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. 0 S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaj*; najožji sorodniki, če jih pooblastite. UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 % v devizah in 1 % v dinarjih; z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 % v devizah; z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 % v devizah in 0,5 % v dinarjili. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. DBH NOVO MESTI DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA MOVO MESTO________________________ s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem Odslej tudi gradbeni material! Vejiko izbiro gradbenega materiala vam nudi VELETRGOVINA „MERCATOR" PE „STANDARD" Novo mesto v novem oddelku na Cesti herojev 23, Novo mesto Na zalogi imamo: • CEMENT • APNO • ZIDNO IN STREŠNO OPEKO • STAVBNO POHIŠTVO • PARKET • KERAMIČNE IN TERACO PLOŠČICE • STREŠNO LEPENKO • SANITARNO KERAMIKO • VODNOINŠTALACIJSKI MATERIAL • IZOLACIJSKE MASE • in drugo. Posebno lepa izbira obložnih ploščic iz uvoza in domače proizvodnje. Prepričajte se! .—•4*—.............. -S $ OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da imata avtomobilski servis »Zastava-Fiat« — Novo mesto, šmihelska cesta št. 12, in servis za popravilo vozil, Trebnje, od 8. 4. 1970 dalje naslednji delovni čas: ob petkih od 7. do 16. ure ob sobotah od 7. do 12. ure ostale dni v tednu od 7. do 14. ure. Za obisk se priporočamo! lABf /46/6/10* BREZICE LASTNIKI MOTORNIH VOZIL POZOR! Vse rezervn* avto: fume. letne, in zim ske. za vaša motorna vozila ctobite po kon kurenčnih cenab v naši trgovini AVTOMATERIAL V BREŽICAH. Pod obzidjem 32! PLETILNICA, TOVARNA ŽIČNIH IN PLASTIČNIH MREŽ - SODRAŽICA razglaša več prostih delovnih mest ZA PRIUČITEV V ŽIČNEM TKALSTVU i \o "Selo\ Kandidati, ki želijo stopiti na delo na bp delovno mesto, morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih predpisuje temeljni zakon o delovnih razmerjih. Za delovno mesto je predpisana poskusna doba 1 meseca. Osebni dohod'ek se določa po skupinskem ali individualnem učinku. Ponudbe n osnovnimi podatki ter opisom dosedanjih zaposlitev bomo sprejemali do zasedbe delovnih mest. ’ ' '..Z'* Trgovsko podjetje »PETROL« - Ljubljana poslovna enota KOČEVJE razglaša prosto delovno mesto • : : • : UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - UGO 40 do 60 % POPUSTA VAM DAJE DOLENJKA V SVOJIH PRODAJALNAH ■ TEKSTIL, Novo mesto, Glavni trg 28 ■ BLAGOVNICA Črnomelj ■ ter vseh trgovinah s tekstilom in mešanim blagom pri nakupu KAMGARNA in DIOLENA za moške in ženske obleke, kostime ter spomladanske plašče GLOBOKO ZNIŽANE CENE! NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI! OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE! prodajalca na servisu v Žlebiču in vabi k sodelovanju. POGOJI: končana osemletka. Pismene prijave s kratkim življenjepisom je treba vložiti v 15 dneh po dnevu objave tega razglasa pri navedeni poslovni enoti. • S : Razpisna komisija pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRŠKO razpisuj e naslednja prosta delovna mesta: 1. specialni zastopnik producent za življenjska zavarovanja 2. zavarovalni zastopnik za zastop Brežice 3. zavarovalni zastopnik za zastop Blanca Pogoji za sprejem: pod 1. srednja izobrazba pod 2. srednja izobrazba pod 3. osnovna izobrazba Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pogovor z l Koristni nasveti Jabolka čistijo kri, vsebujejo pektin in tanin in zmanjšujejo holesterol v krvi. Grenivka (grape fruit) zmanjšuje holesterol. Priporočajo jo ljudem, ki niso nikoli lačni. Kot sok pred jedjo zboljšuje prebavo, varuje krvne žile in krepi stene krvnih telesc. Uživajo naj ga posebno tisti, ki bolehajo za arteriosklerozo. Korenje je proti anemiji. Z uživanjem korenja se poveča število rdečih krvnih telesc in preprečuje zoženje žil. čebula vsebuje žveplo, ki povzroča močnejše delovanje ledvic, pomirja revmatične bolečine in preprečuje debelost. Priporočamo jo tud j diabetikom. Treba pa jo je uživati surovo v solati. črna redkvica povzroča odliv krvi iz obolelega žolča. Rožmarin vsebuje poži-vilne in raskužilne snovi. Oljka širi žile, zdravi arteriosklerozo in pomiri napetost, čaj iz svežih oljkinih listov je zdravilo proti angini pectoris in čistilo za kri. Hrast vsebuje tanin. Hrastovo skorjo zdrobimo in napravimo zavre-tek. V tej kopeli si namakamo ozeble roke ni noge. Brinje ima veliko kafre, to pa je naravno razkužilo proti gripi in bronhitisu, lajša tudi prebavo. Vsak dan zgrizite 10 do 15 brinovih jagod ali pa jih zmeljite in popijte ta prašek na vodi. m P reden odgovorimo na to vprašanje, je potrebno, da obrazložimo dva pojma: razstrupitev (dezintoksdka-cija), to je izločitev strupa, v našem primeru odstranitev nikotina iz tkiva, v katerem se je nikotin s kajenjem postopoma nabiral; poleg tega pa pojav odvajanja, se pravi opustitev kadilnih navad. Oba postopka sta bolj ali manj v medsebojni odvisnosti. Kakor je za razstrupljanje potrebna kadilska zasvojenost in navada — tako je z odvajanjem v brezpogojni zvezi razstrupljanje. Če hud in strasten kadi- LJUBI KRUHEK Po glavnem odmoru sem v košu za smeti spet opazila dva kosa kruha. »Kdo je spet to naredil?« »Jožek in Mihec!« so brž povedali učenci. »Jožek, zakaj razmetuješ kruh?« »Nisem lačen. S seboj sem imel belega.« V meni je zavrelo, s težavo sem se premagovala. »Zakaj ga nisi dal sosedu?« »Mamica bi kruhka spekla, pa nič moke ni. Teci, tecd, mlinu reci, žito naj zdrobi.« Jožica, droban deklič s svetlimi kitami, se je dvignila: »Moja mama nam reže tanke kose kruha in vedno pravi: »če kruhek pade ti na tla, poberi in »Ga ni maral. Bil je preveč suh.« Vrtala sem dalje. »In ti Mihec, nisi bil lačen?« »Ne. S seboj sem imel napolitanke « »Drugič ga ne vzemi! Stran ga ne smeš metati!« »Mama pravi, da ga moram vzeti, saj ga plačamo.« Veliko oči je bilo uprtih vame. Nekaj sem morala reči. Kaj naj jim povem, da jim bo seglo do srca. Morda o vojni, morda o materi iz gorske vasice, ki sem jo videla pri peku? Drobne gubice so se ji raztegnile v vesel nasmeh, ko je dejala: »Dajte mi belega kruha. Danes imamo pri nas praznik. Sin je prišel od vojakov« Uprlo se mi je vse to. Spomnila sem se pesmice o dobrem kruhku: poljubi ga!« ANICA ZIDAR Ančka Gošnik-Godec — ŽALOSTNA v zibelki roka takoj, ko poskusi materino mleko. Menijo, da je prvo leto življenja tisto leto, v katerem vzpostavlja človek osnovno vedrino in spokojstvo ali pa skrb in nemir. Otrok mora imeti ob sebi veselo, varno in vedro mater. Med materjo in otrokom obstaja neka čudna intimnost; kot da sta še naprej povezana s popkovino. Na primer: mati vedno podzavestno, intuitivno občuti, česa si otrok želi, kaj čuti. Ona je tista, ki zna razložiti otrokov jok; ve, kdaj pomeni ta jok željo po hrani, spanju ali vodi, kdaj pa je znamenje bolezni. Tudi otrok je zmožen zaznati in čutiti materino telo, ko ga še sploh ni uzrl. Tako čuti otrok tudi materino skrb in njene težave. V tem času se ustvarjajo določene fobije zavoljo živali, teme, neznanih likov. Psihoanaliza posveča veliko pozornost prvemu letu otrokovega življenja, ker so zdravniki ugotovili, da to leto najlaže spači otrokovo osebnost. Takoj po materinem mleku in stikih z materjo je na vrsti šola. To je obdobje, v katerem se otrok prilagaja novim stanjem in različnim osebam. Starši pogosto grešijo, ker še pred šolo poskušajo iz otroka narediti majhnega genija in ker po prvih razočaranjih pridejo tako daleč, da otroka imenujejo kretena, nesposobneža, neumneža in podobno. Tako preplašen otrok je poln sovraštva in strahu do učiteljev in svojih tovarišev, ki znajo več kot on. Ta strah pred šolo more biti tako močan, da ga pozneje ni moč izkoreniniti. Starši najpogosteje ne povedo otroku ničesar o spolnosti, ker so prepričani, da to ni zanj. Tudi v poznejših šokih zavoljo neznanja in nepoučenosti je treba iskati vzroke za številne osebne drame mladih ljudi, če mati, na primer, venomer govori, da so vsi moški enaki, da so nevarni, zlobni in nepošteni, more deklica zasovražiti celo svojega očeta. če k vsemu dodamo še poznejše težave, kot so na primer bolestna spolna nagnjenja, vidimo, da mora mladi človek prehoditi zares kočljivo pot, da doseže svojo telesno in duševno zrelost. Vnetja obnosnih vot in Nosna votlina, ki drži iz zunanjega sveta skozi nos v sapnik, ima še nekaj stranskih, slepih delov v obnosne kosti glave. Te obnosne votline so opažene s sluznico enako kot nos in ker se lahko vname sluznica v nosu, se seveda lahko vname tudi sluznica v obnosnih votlinah. Ker pravimo s tujko obnosnim votlinam sinusi, gre torej pri takem vnetju za sinusitis. Vzroki za vnetje obnosnih votlin so različni. Največkrat je sinusitis posledica nahoda, gripe ali kakšne druge nalezljive bolezni, ki ni bila dovolj zdravljena ali pa jo je bolnik »herojsko« stoje prebolel. Večinoma se maščuje s sinusitisom stoje prebolela gripa in tak vase in v svojo izredno odpornost zaverovan bolnik se s tem še ponaša. Večkrat je kriv za vnetje obnosnih votlin moped, pa tudi kolo. Nekateri vozniki avtomobilov uživajo, če jim skozi odprto okence ob sedežu pihlja veter naravnost v obraz. Tudi tem se navadno posreči, da staknejo sinusitis. Tudi tisti ljudje, ki imajo piškave, ognojene zobe, dobe kmalu še vnetje obnosnih votlin, če zob ne zdravijo. Pri vnetju obnosnih votlin čuti bolnik nekak pritisk, včasih pa prav izrazito bolečino v predelu tiste votline, ki se je vnela. Tako nastopijo bolevlne v čelu, v licu, za nosom, včasih izžarevajo v čeljust, pa tudi v oko. K temu se pridruži izguba voha, oteklina in nos se zamaši. Včasih zasmrdi iz nosu po trohnobi, kar bolnik sam opazi. Končno se pocedi iz nosu gnoj, če se bolnik skloni. Ker kajenje in pitje alkoholnih pijač bolečine še poveča, bolnik začne odklanjati cigarete in alkohol. Če gre za hitro nastalo obliko bolezni s temperaturo, pravimo, da se je razvilo akutno obolenje obnosnih votlin. Če ubogamo zdravnika, je vsa stvar kmalu končana. Kronična ali dolgotrajna oblika bolezni pa nastane, če se akutna oblika večkrat ponovi ali pa če se ne zdravimo in preide akutna oblika v kronično. Kronična oblika bolezni ne povzroča bolečin in zaradi tega bolnik včasih ne misli dovolj na svojo bolezen. Za to obliko so značilni znaki: zamašen nos, suho grlo, smrad iz nosu po trohnobi. Res je, da bolezen ne izgleda huda, niti je ne spremljajo bolečine, ima pa lahko zelo hude komplikacije, ki so včasih celo smrtne. Razvije se lahko vnetje očesnega živca in drugih očesnih delov, kar pomeni zmanjšanje vida, pa tudi slepoto. Še bolj nevarno je, če se razvije vnetje možganskih mren, možgan ali vnetje in zamašitev žilnih spletov in vodov v možganih. Kronično vnetje obnosnih votlin je v bistvu žarišče, odkoder se zastrupljajo drugi deli telesa. Najpogostejše posledice žariščnih vnetij so sklepni revmatizem, vnetja srčnih zaklopk in vnetje ledvic. Pri sinusitisih pomagajo toplota, pažnja pred prehladom in ustrezno zdravljenje, če se gnoj obotavlja, mu odpre zdravnik pot s posebno iglo. Temu pravimo punkcija. Dr. BOŽO OBLAK Ali se sploh odvadimo kajenja? Iec nima moči, da bi mu z voljo uspelo opustiti kajenje, naj se zaupa zdravniku, ki mu bo s to ali ono metodo oziroma z enim ali drugim zdravilom pomagal, da se odvadi kajenja. Seveda je pa tudi v tem primeru potrebno, da pacient zdravniku zaupa in z njim dejansko sodeluje. Vzemimo npr. zdravljenje z lobelinom. Nikotin in lo-belin delujeta na organizem na neki način podobno in se lahko v nekem smislu nadomeščata. To pomeni: če se po opustitvi kajenja pojavijo hujše abstinenčne motnje, lahko ta izpad nikotina lobelin nadomesti. če pa kadilec ob kajenju dobiva tudi lobelin, se pojavijo neprijetne posledice, cigarete dobijo slab okus, po grlu ga pras- ka, nastopijo želodčne in črevesne motnje, pojavijo se tudi bolečine v glavi — vse do znamenj prave morske bolezni. Seveda je razumljivo, da bo vsak kadilec temeljito premislil, preden bi si s ponovnim kajenjem zopet nakopal vse te neprijetnosti. Ker pa dobiva ta zdravila od zdravnika, mu ne kaže drugega, kakor da neha kaditi. Na podobnih izkušnjah temeljijo tudi druga medikamentožna zdravljenja. če gre pa pri kadilcu, ki se želi odvaditi kajenja, samo za škodljivo navado, zadostuje lahko tudi že močna volja, pri čemer mu pomagajo naslednji osnovni pogoji, za katerokoli odvajanje od kajenja. O tem pa prihodnji teden. Bolezen se pričenja Nevroza prihaja v otroka iz materinega mleka. Ta bolezen nas spremlja v šolo in na delo, vedno večje hitenje in hlastanje po opravkih in denarju pa samo množi nevrotične pojave. Nimajo vsi otroci spo- nekako tudi dedna bolezen, kojnih, vedrih in potrpež- ker jo starši — čeprav po-ljivih staršev. Pogosto so gosto podzavestno — pre-to nevrotiki, ljudje, ki se našajo na otroke, prepirajo, ki so nenehno Zdravniki so ugotovili, zaskrbljeni in nezadovolj- da je nevroza bolezen, s ni. Tako postaja nevroza katero lahko okužimo ot- OKROGLE *0 PARTIZANIH */jT ILKA VAŠTETOVA (Zgodovinski roman) Kako je Boško delil revežem čevlje Prva proletarska brigada je prišla v Konjic. Savo Burić, komandir čete in Boško De-dajić, desetar v bataljonu, st'’ šla skozi osvobojeno mesto. Oba sta imela usnjen suknjič. Za njima pa pravcata procesija: mestni reveži so upali, da bodo -partizani »nekaj delili«, ta dva, tako levo oblečena partizana, pa sta gotovo višja komandanta. Prišli so pred trgovino »Bate«. Dobrodušni in malo anarhistični Boško Dedajič, ki so mu tovariši rekli »pop«, ker je imel brado, je brcnil s škornjem v izložbo, šipa se je razletela na sto kosov. »Ajdi, siromački, obujte se!« je zavpil Boško. Reveži so kajpak planili na izložbo kot miši na sir. Gost iz dimnika Bilo je v Bosni. Neki knjigarnar, velik prijatelj partizanskega gibanja, je sporočil svoji »zvezi« Husu in Galibu Ormanu, da ima v trgovini kakih 40 odlično izdelanih zemljevidov Jugoslavije. Domenili so se, da bo knjigarnar pustil zemljevide na dolo’enem mestu. Huso in Galih bosta ponoči skozi streho šla v trgovino in vzela zemljevide, radijski sprejemnik in pisalni stroj. Huso je srečno prišel v trgovino, potem pa ga je Galih z vrvjo potegnil nazaj na streho. Prešla sta na streho sosednje hiše, ki je imela širok kmečki dimnik. Huso, ki ni gledal predse, je nenadoma telebnil skozi odprtino dimnika naravnost pred ognjišče, okrog katerega so sedeli vsi domači. In Huso, kot da je to samo po sebi umevno, je vprašal gospodinjo: »čuj, gazdarica, kje pa imate vrata za ven?« Delitev »bomb« Leta 1943 je bataljon Tretje banijske brigade taboril v vasi Dubrave. Deževalo je, hrane niso imeli. Nekega dne so napadli sovražnika in pri tem zavlenili veliko konzerv. Komandir čete Rade je ponoči kar »na svojo roko« začel deliti konzerve borcem, ki so po vojaško čakali v vrstah. »Kaj pa delaš, Rade?« je nenadoma vprašal iz teme komisar brigade. »Borcem delim bombe, tovariš komisar!« je odgovoril Rade kot bi ustrelil. ŠTEFANIJA GRUZDINSKA: Kako bom ravnala, sem se odločila šele kasneje. Odločiš se zmeraj takrat, ko se ti lastni žulji malo omehčajo. Zagledala sem ju šele v zadnjem trenutku. Nisem se mogla pretvarjati, da ju ne vidim, bilo je prepozno. Z njim je šlo dekle s sivimi lasmi (sivolasa dekleta vzpostavljajo danes v naravi ravnotežje, ki so ga porušile resnično sivolase ženske, ko si lase barvajo kostanjevo). Dekle mu je viselo na rami, s čimer je posnemalo in razkazovalo moderno intimnost. Iz dekolteja, odprtega do skrajne meje, so ji bohotno kipele prsi. Frklja je bila kratko malo zaljubljena. No, saj je znano, kakšen obraz naredi moški, če ga nenadoma zalotiš, da se nanj obeša dekle — gleda trapasto, da ne more bolj. Ko so se najine oči srečale, je njegov obraz postal tak, kot je navada v podobnih primerih: kazal je nejevoljo na dekle, bes name in bedasto samozadovoljstvo. Imela sem možnosti: 1) s pravkar kupljeno posušeno skušo bi punčaro lahko mahnila po betici, nato pa bruhnila v jok; 2) lahko bi hladno pozdravila in šla mirnodušno naprej • etna žena 3) lahko bi stopila k njima s tako imenovanim »naravnim nasmehom«. Saj mi ni treba razlagati, da oi mi šla najboij od srca m bila tudi trenutku najboij primerna prva možnost. Ampak moz me pozna in ve, da bi to ne bilo po moji naturi. Zato sem zavrgla skušo in jok in si izvolila tretjo možnost. »No, kako gredo tvoji posli?« sem mirno vprašala. »Me ne boš predstavil aami?« Malopridna punčara mi je segia v roko z vlažno šapico in n^aj zamijavkala. »V katero amer sta namenjena?« sem spet zago-stolela, čeprav sem dobro vedela, da gresta na sprehod v okolico. On bi seveda najraje rekel: ,V aiugo kot ti!’ toda na srečo nas vseh treh res ni bil p. mieren trenutek za izražanje .skrenih čustev. Tako s\a se pogovarjala čez dek*: .Jvo rame (frklja je mji..:*.'j, nazadnje sem pa p.bulagLla, da ju malo pospreman Spotoma sem zapeia pravcati slavospev čudoviti dekletovi obleki, čeprav je vsak jurček lahko uganil, da si je punčara kupila cape v naj cenejši kramariji. Posmehljivo sem ji pogledala v oči in •'a<2rostolela: - Kaj se jeziš, Francelj, saj si vedno pravil, da sem takoooo pametm /era! »Ali ni prekrasno, da si človek lahko kar v komisijski štacuni kupi tako originalno in elegantno obleko. Sploh mu ni treba ponjo v Pariz!« Potem sem se poslovila in ob slovesu rekla punčari, kako upam, da se bo to naj mo »tako neznansko prijetno poznanstvo« še nauaijevalo. Šla sem, ampak priznam, da me je v grlu davil debel cmok. Ko sva se kasneje doma srečala, sem spet imela na voljo tri možnosti: 1) lahko bi vrgla ob tla 275 zlotov vredno vazo, nato pa bruhnila v jok; 2) lahko bi sedela kot kip in čakala, da mi vse skupaj pojasni; 3) lahko bi se na ves pripetljaj mirno požvižgala. Seveda bi mi šla najbolj od srca in bi bila tudi trenutku najustreznejša prva možnost, z vazo in jokom. On je to seveda vedel, in ker me pozna, je tudi vedel, da to ni po moji naturi. Zatorej sem si izvolila tretjo možnost in rekla prijazno: »Kako očarljivo dekle! In prav simpatično. Po mojem niti ni preveč prismojena. Vsekakor je res, da naredi vtis!« Tako sem rekla, v duhu pa imela pred seboj njen predrzni in bedasti obraz, pravi smrček. Mož me je pogledal in se nasmehnil: »Veš, moram ti priznati, da si pametna žena!« O seveda, pametna sem. To pohvalo sem slišala že nič kolikokrat. Vselej, kadar sem naredila kakšno grdo stvar, kar sploh ni meni podobno. Vselej, kadar si kdo skuša prilastiti moje pravice, z nasmehom privolim. In vse-lei me pohvalijo: ,Ti si res metna žena!’ Toda v primerih, ki so zame prijetni, toire pohvale še nisem slišala. Ali je torej čudno, če čedalje bolj resno mislim, kako je zadnji čas, da postanem malo bolj nespametna! ... Noben dogodek v filmskem svetu ne zbudi tolikšnega zanimanja in razburjenja kot podelitev nagrad filmske akademije v Holtywoodu — »Oskarjev«. Letos je za moško vlogo dobil to priznanje John Wayne, veteran kavbojskih filmov. Oskarja je dobila tudi mlada angleška igralka Maggy Smith, režiser John Shlesinger pa za film »Polnočni cawboy« nagrado za film leta. Med tujimi filmi je zmagal alžirsko-francoski »Z«, ki je bil glavni tekmec naši »Neretvi.« Na sliki: Johnu Waynu ie prva čestitala lanskoletna nagrajenka Barbra Strei-šand. (Foto: TANJUG) Televizija lovi zločince Ob sodelovanju Interpola in televizije so v Zahodni Nemčiji, Švici in Avstriji uje- li že lepo število morilcev, vlomilcev in drugi družbi škodljivih ljudi- Gre za posebno oddajo zahodnonemske televizije, ki ima naslov »Aktenzeichen XY ungelost« in ki jo po posredovanju avstrijske televizije vidimo tudi pri nas. Oddaja je na sporedu enkrat na mesec in jo oddaja jo skupaj zahodnonemška, švicarska in avstrijska telev’. zija, ki se tako vključujejo v preganjanje zločincev. Vodja oddaje Eduard Zimmermann, ki ga :menujejo tudi lovca na zločince, pokaže v oddaji več slik ljudi, ki jih išče policija, in navede <■ vsakem tud; podrobne podatke, da bi gledalci v vseh treh državah lahko pomagali loviti zločinca Tako so pred tednom dni 1.- nekaj minut po tei-'.*vizi;ski oddaji ujeli žensko, ivi je z n.amili uspavala upokojence m jih nato oropa'a Zgled te televizijske oddaje posnemajo zdaj že televiaij-je v Angliji, Belgiji in ra Danskem, pa tudi ameriška televizija se zelo zanima za takšno sodelovanje s policijo. Danska televizija je uvedla oddajo »Nepojasnjeni primeri«, nizozemska pa je svojo oddajo imenovala »Očiščena družba«. NOVO ZDRAVILO ZA ASTMO Arstanbek Altimišev, šef oddelka farmakologije kirgiške akademije znanosti, je odkril novo zdravilo proti astmi — »likorin«. Na klinikah v Moskvi in Leningradu so novo zdravilo že preizkusili in ga priporočila za splošno uporabo. Likorin uspešno pomaga v primerih bronhialne astme, pa tudi pri akutnih in kroničnih bronhitisih- Industrijsko bodo začeli izdelovati likorin v jeseni. Sodne obravnave proti njim so se vršile na vicedo-movo povelje zaporedoma, da sodni stroški niso preveč narasli. Vse štiri žrtve sovraštva, osvete in ljudske vraževernosti so obsodili na smrt. Marsikomu je srce umiralo od groze in žalosti. A živeli so v mestu tudi ljudje, ki jim je bila groza in žalost someščanov le naslada. Zamudili niso nobene sodne obravnave, naslajali so se ob trpljenju nedolžnih žrtev, poslušali njih pretresujoče krike, če jim je rabelj ob »strogem izpraševanju« tri kosti, trgal sklepe, jim cvrl meso in rezal jermene iz kože. Z glasnimi klici so sramotili čarovnice in zahtevali njihovo smrt... V ljudeh je prežala krvoločna zver — saj so bili pravi otroci svoje dobe. Podivjana tolpa je nestrpno pričakovala izvršitev smrtne obsodbe krških čarovnic. ... : Kakor že prej pri različnih zasliševanjih je tudi tu vse priznala, česarkoli so jo dolžili: da je čarala že pri Valvasorju... da ji je hudič pomagal... da je pošiljala začarane jedi v samostan . da nosi pod srcem hudičevo seme... da se je shajala z ljubčkom-hudičem vsako noč na »Jungfemsprungu« .. da je jahala tja in nazaj na metli skozi dimnik .. da je delala točo iz peska in jutranje rose . da je ponoči izgrebala mrliče, cvrla njih mast in žgala njihove kosti, da jih je porabljala za. čarovniško mazilo .. Vse, vse je priznala, karkoli jo je vprašal krvni sodnik. Torture — »strogega izpraševanja« — niso uporabili pri njenem zasliševanju — čemu? Saj je vse priznala £ čudnim nasmehom na bledem obrazu. Le eden je bil v vsej natlačeno polni dvorani, ki je razumel ta nasmeh, to žalostno cinično roganje: v kotu pri oknu je stal Grajžar, za pol glave višji od onih, ki so se gnetli pred njim. Zrl je od strani nepremično v njene oči. »Saj mora, mora čutiti mojo navzočnost!« In res jo je čutila. Počasi je obrnila glavo in pogledala — naravnost v njegove oči. Za trenutek se je zamajala, da jo je prijel birič, ki 'e stal za njo. A takoj se je osvestila. Nasmeh, poln miline, se ji je razlil po obrazu, ko je zopet in zopet dvignila oči v ono smer, kjer je stal Matija. Za potek sodne obravnavale se ni več zanimala. Tudi za razsodbo ne. Stala je in gledala v kot k oknu, dokler je niso odvedli iz dvorane — obsojeno na smrt, Stopajoča med stražniki proti ječi, ni videla, ni slišala drhali, ki jo je spremljala kriče, piuvaje, me-taje kamenje vanjo. Videla je samo njega, ki si je, brezobzirno suva je na desno in levo, delal pot med množico, dokler ni vseh prehitel in se postavil pri gorenjem stolpu tik železnih vrat, skozi katerega so peljali Marijo v ječo. In ko je prišla do njega, se je sklonil in dejal: »Rošim te, Marija, zaupaj!« Nasmehnila se mu je in se za trenutek, ko je šla mimo, naslonila nanj. Birič, ki je mislil, da omahuje, jo je prijel za ramo in jo pahnil čez prag v stolp. — Kako me rešiš, ubožec! Saj vem, da zame ni rešitve... Smilil se ji je neizmerno. Ali je m bilo strah pred smrtjo? Smrt? Ne, ni se je bala. Želela si jo je čimprej. Cimprej, da ji ne iztrgajo otroka — kaj bi nebogljenec brez matere! »Skupno umreva in nobene bolečine ne boš čutil,« je govorila otroku v svojem telesu. X X Nad krškim mestecem je ležalo nekaj težkega, temnega »Kakor mora,« je dejal stari Gašper. Strah in sovraštvo in zahrbtnost in brezsrčnost so se širili med meščani, še je bival v Krškem krvo-sodni dvor — že več nego mesec dni. Za Marijo so bile še štiri meščanke obsojene zaradi čarovništva. STOP ^lAJ m BLCHMLD: ovor »žal mi je, a priimka nisem razumel.« »Gospodična,« sem zaslišal karajoči glas, »kaj je s to zvezo?« »Trenutek!« je rekla telefonistka v Beverly Hiillsu. »Halo, New York, me razumete?« »Da, Beverly Hills. Halo, Pariz, me slišite?« »Da, New York, slišimo vas.« Telefonistka iz Beverly Hillsa je sporočila: »Lahko začnete. Pariz vas razume.« »Art... Dave... Rad bi... Bardot. Lahko to prevzamete?« »Kaj? Kaj prevzamem?« Jaz bom ... in on ... Bri- gitte.« »Ničesar nisem razumel.« »Me zdaj razumete?« »Izvrstno!« »O. K. ... dolar, ampak hitro ... Bardot.« »Zelo žal mi je, a prav ničesar nisem doumel. Kako bi bilo, če bi mi vse skupaj pojasnili v pismu? Da, tako je, napišite mi pismo.« »O. K.,« je privolil Dave, »napisal vam bom pismo.« »Hvala, Dave,« sem rekel, »razgovor z vami je bil pra- vi užitek.« »Ničesar ne razumem.« »REKEL SEM: RAZGO- VOR Z VAMI JE BIL PRAVI UŽITEK!« »Užitek ... vam ... Napisal bom ... na papirju.« »Storite to, Dave,« sem mu nasvetoval. »Na svidenje, Art!« »Na svidenje, Dave!« Telefonistka iz Beverly Hillsa je vprašala: »Je razgovor končan?« Telefonistka v New Yorku je vprašanje ponovila: »Halo, Pariz, je razgovor končan?« Telefonistka v Parizu se je oglasila: »Ste končali?« »Končal?« sem vprašal. »Kako pa naj to vem? Saj še tega ne vem, s kom sem se pogovarjal! .. •« sK°k v zameystvo 20. Nad hotelom je bilo velikansko smučišče. Smučarjev se je tu trlo. Enega je torej zaneslo tudi na cesto. Pognala se je v hrib, s Klaro za seboj, seveda! V ta breg je bila speljana tudi smučarska vlečnica. Kot grozdje so viseli na njej vrli smučarji, vendar tako hitro ni šlo navkreber z vlečnico, kot s kravo! Klara je bila na vrhu daleč pred vsemi. Tu na vrhu se je živinče ustavilo in se razgledalo po smučiščih. Zdaj pa se je ujezila Klara! Če je bila do sedaj spredaj kravica, je zdaj prevzela vodstvo v navezi smučarka. Dovolj je bila težka, da je potegnila navzdol po progi. Beli sneg je pršil izpod smuči in parkljev ... Precejšnja množica se je nabrala pred hote- lom. Prizor je bil pač vreden pozornosti. Toliko bolj, ker se je smučišče, po katerem je drvela Klara s kravo, iztekalo v skakalnico! Firbcem je zastajal dih. Še nekaj napetih trenutkov in »smučarki« sta zaplavali pod modro zimsko nebo! Množica je zaploskala, pred hotel sta pravkar pritekla tudi Paradižnik in kmetič. Obnemela sta! Obvestilo, ki je bilo nedavno tega natisnjeno v ameriškem časopisju, je pritegni- lo mojo pozornost. Naslov, natiskan z debelimi črkami, se je glasil: »Potujete v Evropo? Planirajte telefonske razgovore!« Pogledal sem podpis pod posnetkom na videz zelo zadovoljnega človeka: »Uspešen zaključek njegove poslovne turneje je bil odvisen od uspešno opravljenih telefonskih razgovorov. Lahko se pomeni z ljudmi, si jih želi srečati, se dogovori za zmenek m na ta način uskladi svoje termine.« Transatlantski telefonski pogovori vam prihranijo vse dosedanje sitnosti in neprijetnosti. Zahtevajte številko in nič drugega! Obvestilo sem prebral s posebno pozornostjo, kajti prejšnji večer sem prejel telefonski razgovor, ki mi bo dolgo ostal v spominu. V Parizu je bdla ravno polnoč, ko je v moji hotelski sobi zazvonil telefon. Telefonistka z močnim francoskim naglasom mi je sporočila: »Monsieur Buchwald, poziv iz Amerike. Vas lahko zvežem?« Povsem razumljivo je, da sem privolil. »Poklicali vas bomo še enkrat,« je rekla in prekinila zvezo. Čez pol ure je telefon spet zazvonil. »Monsieur Buchwald, poziv iz Amerike. Vas lahko zvežem?« Rekel sem, da lahko. »Hvala, ponovno vas bomo poklicali.« Četrt ure pozneje je tretjič zapel telefon. »Monsieur Buchwald, kliče vas Amerika.« »Vem,« sem rekel. »Prosim vas, ne prekinjajte zveze,« je prosila telefonistka. Obljubil sem ji, da ne bom prekinil. Potem sem slišal, kako je rekla: »Halo, New York? »Halo, New York, Gospod Buchwald je pri aparatu.« raz »Ali right, Pariz!« je potrdila telefonistka z močnim newyorškim naglasom. »Zvezala vas bom z Beverly Hill-som.« Nastal je kratek premor, poltem pa se je znova oglasila newyorška telefonistka. »Halo, Beverly Hills?« »Da, New York?« je odgovorila telefonistka iz Bever-ly Hillsa. Newyorška telefonistka ji je povedala: »Gospod Buchwald je pri aparatu.« »Trenutek, New York,« je prosila telefonistka iz Be-verly Hillsa. Po kratkem premoru sem slišal, kako je nekomu pojasnjevala: »Gospod Buchwald je pri aparatu, v Parizu.« Tisti na drugem koncu žice je odgovoril: »Trenutek prosim! Ravno- kar iščemo osebo, kd je oddala poziv.« Telefonistka iz Beverly Hillsa je rekla: »Halo, New York, pravkar iščemo osebo!« Telefonistka iz New Yorka je brž povedala naprej: »Halo, Pariz, Beverly Hills poskuša najti tistega, ki je poklical.« Telefonistka v Parizu me je opozorila: »Ne prekinjajte zveze.« Obljubil sem, da ne bom. Takoj nato je v slušalki odjeknil moški glas: »Halo, Art?« »Trenutek prosim,« mu je segla v besedo telefonistka iz Beverly Hillsa. »Halo, New York, oseba, ki je klicala, je pri aparatu.« »Hvala, Beverly Hills,« je odgovorila telefonistka iz New Yorka. »Halo, Pariz, je tam gospod Buchwald?« »Monsieur Buchwald, ste tu?« je vprašala pariška telefonistka. Rekel sem, da sem. Telefonistka v Parizu je brž reagirala: »Da, monsieur Buchwald je tu!« »Hvala, Pariz,« je odgovorila telefonistka v New Yor-ku. »Halo, Beverly Hills, lahko začnete!« »Hvala, New York... lahko začnete; kako dolgo bo trajal pogovor?« »Nimam pojma,« sem spet zaslišal tisti moški glas. »Prav. Sporočili vam bomo vsoto, ko bo pogovor pri kraju.« »Halo, Art, tukaj Dave.« »Dave ... kateri?« »Dave...« »Nisem vas razumel.« »Me zdaj bolje razumete?« »Da, zdaj je bolje.« »O. K. Tukaj Dave ...« DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek BOOOO izvodov! 29 KB LJUBLJANA KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA obvešča EKSPOZITURA ČRNOMELJ POSLUJE V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH ČRNOMELJ, TRG SVOBODE 2 TELEFON: 76113 IN 76052 OD 1. APRILA 1970 DALJE POSLUJEMO ZA STRANKE VSAK DAN RAZEN SOBOTE OD 6.30 DO 13. URE OB PONEDELJKIH OD 7. DO 15. URE V POSLOVALNICI V SEMIČU POSLUJEMO VSAK PONEDELJEK OD 13. do 16. ure Najzanimivejši del našega bančnega servisa obsega: - hranilne vloge - stanovanjsko varčevanje za občane - kombinirano stanovanjsko varčevanje delavec - gospodarska organizacija - stanovanjsko varčevanje za delovne organizacije - devizno stanovanjsko varčevanje Obresti do 7.5 odstotka. V letu 1970 - 1500 nagrad za varčevalce vezanih vlog in lastnike vezanih deviznih računov. Vsak varčevalec je nezgodno zavarovan, če ima na hranilni knjižici vsaj 1000 din. - devizni računi občanov in družbenih organizacij — obresti do 8 odstotkov - žiro računi občanov - odkup irr prodaja tujih valut za službena, zasebna in turistična potovanja - potrošni|ki krediti za vse/ namene, tudi brez porokov - sklepanje dogovorov o kreditiranju stanovanjske izgradnje za pravne osebe (komisijski posli) Priporočamo, da se pri varčevanju poslužujete področnih pošt na območju poslovanja banke, delavci pri podjetjih »BELT«, Črnomelj in »Iskra«, Semič pa hranilnih blagajn na sedežu podjetja. TOČNOST, ZANESLJIVOST IN UČINKOVITOST SO TRADICIONALNE ODLIKE NAŠEGA BANČNEGA SERVISA RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE obvešča svoje cenjene kupce, da lahko od 15. aprila do 30. junija letos kupijo Premog po znatno znižanih cenah • KOSOVEC 98 dinarjev za tono • KOCKOVEC 92 dinarjev za tono • OREHOVEC 83 dinarjev za tono Znižane cene veljajo le za kupce široke potrošnje ki plačajo premog z gotovino na odpremi ali pri blagajni rudnika. Informacije dobite po telefonu: Kočevje, 86-110 ali 86-111. Kolektiv Rudnika rjavega premoga Kočevje čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj! NOVOTEHNA NOVO MESTO o b v e š c a lastnike motornih koles znamke »Tomos«, da opravljamo od 1. 4. 1970 dalje v&e servisne preglede v garancijskem in izvengarancijskem roku v prostorih servisa »Zastava«, Novo mesto, šmihelska c. 12. Istočasno obveščamo, da bomo od 1. 5. 1970 dalje opravljali tudi servisne preglede na osebnih avtomobilih znamke »Tomos-Citroen« iz programa A. Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja HMELJNIK - Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto SALDAKONTISTA POGOJI: srednja ekonomska šola z enoletno prakso ali nižja šola s 5-letno prakso v knjigovodstvu. Pismene ponudbe pošljite na naslov v 15 dneh po objavi razpisa. UPRAVNI ODBOR KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO razglaša prosto delovno mesto administratorja - strojepisca POGOJI: dokončana administrativna šola in 2 leti prakse Kandidati naj vložijo prijave na upravni odbor KZSZ Novo mesto, Kidričev trg 3, v roku 15 dni po objavi razglasa. PODJETJE KEMOOPREMA — Trebnje komisija za delovno razmerje razglaša prosta delc/vna mesta za 5 KLJUČAVNIČARJEV Pogoj. KV delavec 1 SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj končana osemletka z 2 letoma prakse v kovinski stroki. 2 ŽERJAVARJA Pogoj: izpit za upravljanje z mostnim žerjavom 8 nekvalificiranih DELAVCEV Pogoj: odslužen kadrovski rok. Kandidati bodo sprejeti na delo za nedoločen čas s poskusnim delom do 3 mesecev. Podjetje ne razpolaga s stanovanjem. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi razglasa. Cepljenje psov Na podlagi odločbe veterinarske inšpekcije občinske skupščine TREBNJE št. 322-04/70-3 z dne 16. 3. 1970 ponovno opozarjamo vse lastnike psov, ki psov niso dah do sedaj cepiti oziroma registrirati, da bo cepljenje po tem razporedu: SREDA, 22. 4. 1970: ob 7. uri Knežja vas ob 7.30 Dobrnič ob 8. uri Sela-šumberk ob 8.30 Veliki Gaber ob 9. uri Čatež ob 9.30 Velika Loka ob 10. uri Jezero ob 10.30 Mirna ob 11. uri Trebnje ČETRTEK, 23. 4. 1970: ob 8. uri Šentrupert ob 9 un Mokronog ob 10. uri Trebelno. Cepljenje in registracija sta obvezna za vse pse. Lastniki psov, ki se tudi sedaj ne bodo odzvali, morajo pripeljati svoje pse veterinarskemu higieniku na Grm: '■ , - <■ Veterinarski inšpektor ObS TREBNJE Ivan Vraničar ŠOFERJA C kategorije z izpitom in vsaj dveletno prakso za dostavo kruha strankam sprejmemo takoj. Scfer sam tudi naklada in razklada kruh. Kandidat mora imeti odslužen vojaški rok, biti mora popol->hgllk, mora biti vljude* do s*rrank In noma zdrav vin nealkoholik imeti veselje d" čuvanja in vzdrževanja avtomobila. Starost do 25 let Osebni dohodek po pravilniku o nagrajevanju del ivcev v kombinatu. Poseben pogoj poskusno delo dva meseca. Pismene ponudbe pošljite do 20. aprila 1970 na naslov: »21 TO« Ljubljana DE Pekarna in slaščičarna. Novo mesto. Avto-moto društvo BRESTANICA " . . »J ' : .» razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Zastava 750 Licitacija bo 19. 4. 1970 ob 8. uri v elektrarni. SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO bo v ponedeljek, 20. aprila 1970, prodala KOŠNJO TRAVE Začetek ob 9. uri. Gostinsko podjetje HOTEL METROPOL Novo mesto potrebuje 2 BLAGAJNIČARKI za EKSPRES restavracijo in 2 SERVIRKI ali 2 TOČAJKI Zaposlitev je stalna. Pismene prijave naj pošljejo interesenti (-ke) na upravo Hotela Metropol, Novo mesto. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 m 22.00 Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 17. APRILA: 8.04 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Jurhar: Gozdarstvo in regionalni prostor Slovenije 12.40 Slovenske narodne pesmi 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo 15.30 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Človek in zdravje. .8.15 »Rad imam glasbo«. 18.50 Ogledalo našega časa 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Franca Flereta. 20.00 Posnetki z zborovskega festivala v Splitu 20.30 »Top-pops 13« 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Be sede in zvoki iz logov domačih ■ SOBOTA, 18 APRILA: 8 04 Glasbena matineja 9.35 Čez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž Marko Bertoncelj Kakšne silose svetujemo za kmetije. 12.40 Pihalni orkester RTV Ljubljana. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbena pravljica — M. Vodopivec: 3ozdna vila 14.25 Vrtiljak z domačimi melo dijami. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gre mo v kino 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko t.oč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači 20.00 Zabavna radijska igra — Bogdan Peterčki Strel na vrtu. 20.45 Cd melodije do melodije. 22.15 Oddaja za naše izseljence ■ NEDELJA, 19. APRILA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Frane Puntar: »A« 9.05 Koncert iz naših kra- jev 10.05 Se pomnite, tovariši France Klopčič: Lenin v spominu naših rojakov 10.25 Pesmi borbe ni dela 10.45—13.00 Vaši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila - Tunstič ni napotki za tuje goste 11.50 Pogovor s poslušalci 13.30 Nedeljska reportaža 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov 14.35 Hu-moreska tega tedna — S. Lenz: V službi izobrazbe 15.05 Lepe melodije 15.30—17.30 Nedeljsko šport no popoldne 17 30 Radijska igra — Theodor Weissenborn: Herojski zgled 19.00 Lahko loč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.15 Na ples vabi orkester Giinther Gollasch ■ PONEDEUEK, 20. APRILA: 8.04 Glasbena matineja 9.05 Za mlade radovedneže 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — Stane Zorčič: Kaj pričakujemo od novega vinskega zakona 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov 13.30 — Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo '6 00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansam blom Mihe Dovžana 20.00 Beograj ske glasbene slavnosti :969 22.15 Za ljubitelje jazza ■ TOREK. 21 APRILA: 8 04 Operna matineja 9.35 Orgle v ritmu 10.15 Pri vas doma 11.55 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — dr Nežka Snoj- Nekroza trebušne slinavke pri postrveh 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih 15.30 Glasbeni in- TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 19. APRILA 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) i Beograd) 9.30 POD LIPO (Cmurek) (Ljub. ljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Da-vid Coopperfield — R-.sanke (IJubljana) 11.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE 17.00 VAS SLAGER SEZONE -Posnetek prireditve v Sarajevu (Ljubljana) 17.45 ZA PET PENIJEV - ame. riški film (Ljubljana) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 DESET ZAPOVEDI - Hu. moristična cddaja < Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21 -35 ŠPORTNI PREGLED i RTI 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana) 22.10 TV DNEVNIK < Beograd I - Drugi spor*d: 20.00 TV DNEVNIK (Za CIKCAK (Ljubljana) 20 00 TV DNEVNIK (LjubljanaV 20.30 3*2.1 (Ljubl‘ana) 20 35 DR NA MORJU - angleški film (Ljubljana) 22.10 MALO JAZ. MALO TI — qui7 TV Beograd (Ljubija.' na) 23.25 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA 1 l*A. A (Zagreb) 17.50 ODDAJA ZA OTROKE (Skopje) 18.30 BALETNA LEPLJENKA (Ljubljana) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 19.05 KULTURA DANES (Beo. grad) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA. 25. APRILA 9.35 11.00 11.30 17 10 17.15 17.40 18.45 18.50 19.15 19 45 20.00 20 30 20.35 21.35 21.40 22.00 22.50 23.10 TV V SOLI (Zagreb) OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) OBZORNIK (Ljubljana) PO DOMAČE Z ANSAMBLOM OTAVIJA BRAJKA IN GORIŠKIM OKTETOM (Ljubljana) Mirn Mihelič: SVET BREZ SOVRASTVA - TV igra (Ljubljana) MOZAIK (Ljubljana) SKUPNOST ENAKOPRAVNIH NARODOV - ciklus posvečen razvoju slovenske državnosti (Ljubljana) PROSLAVA OB OBLETNI. CI USTANOVITVE OF (Ljubljana) CIKCAK (Ljubljana) TV DNEVNIK (Ljubljana) 3.2.1 (Ljubljana) FESTIVAL PEVCEV — SKLADATELJEV, Dosnetek iz Novega Sada (Beograd) 3.2.1 (Ljubljana) REZERVIRANO ZA RISAN. KE (Liubljana) GEMTNUS — serijski film (Ljubllana) TV KA2IPOT (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) TRGOVSKO PODJETJE PETROL LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA BREŽICE razglaša presta delovna mesta: a) ZA POSLOVODJO bencinskega servisa VAVTA VAS in SEMIČ b) VEČ PRODAJALCEV za servise: NOVO MESTO, OTOČEC, VAVTA VAS, TREBNJE in SEMIČ. POGOJI: pod a) visokokvalificiran ali KV delavec v trgovini z nekaj prakse, odslužen vojaški rok. pod b) prednost KV delavci v trgovini, odslužen vojaški rok. Poseben pogoj za vsa delovna mesta je poskusno delo, ki traja 6 mesecev Pismene prijave s kratkim življenjepisom je treba vložiti 30. 4. 1970 pri navedeni poslovni enoti. DOLENJSKI LIST • VESTNIK • NOVI TEDNIK • GLAS • PRIMORSKE NOVICE IN 10 RADIJSKIH POSTAJ SKUPNI REKLAMNI PROGRAM DRUGA SVETOVNA VOJNA najstrahotnejši spopad med ljudmi z najbolj krvavim davkom. 30 milijonov žrtev civilnega prebivalstva. 16 milijonov padlih vojakov. DRUGA SVETOVNA VOJNA - V SLIKAH grozljiv dokument največje vojne v zgodovini človeštva. Evropa, Azija, Afrika, Atlantik. Pacifik; bojišča na kopnem, na morju in v zraku posneta s kamerami najhrabrejsih reporterjev, s tekstom odličnega ameriškega novinarja Sulzbergerja. 720 dokumentarnih fotografij z vseh svetovnih bojišč 92 edinstvenih barvnih fotografij 18 zemljevidov bojišč in vojaških operacij 640 strani velikega formata (28x21,5 cm) DRUGA SVETOVNA VOJNA izide junija pri založbi Mladinska knjiga. V prednaročilu stane knjiga 200 dinarjev, in se lahko odplača v 6 obrokih (5 obrokov po 30 din in 1 obrok po 50 din) Po izidu bo stala knjiga 250 din. Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki in poverjeniki založbe ali Oddelek za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3, kamor lahko pošljete spodnjo naročilnico. NAItOCILNICA Ime in primek: -natančen naslov: poklic: Nepreklicno naročam knjigo DRUGA SVETOVNA VOJNA. Knjigo bom plačal(a) — naenkrat — s petimi rednimi obroki po 30 din m enim obrokom po 50 din — po prejemu računa in položnic iia tekoči račun založbe Mladinska knjiga v Ljubljani 501-1-30/1. Neustrezno prečrtajte! Datum: Podpis: DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! :ti V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 17. aprila — Rudolf Sobota, 18. aprila — Konrad Nedelja, 19. aprila — Ema Ponedeljek, 20. aprila — Neža Torek, 21. aprila — Simeon Sreda, 22. aprila — Leonida Četrtek, 23. aprila — Vojko Brežice: 17. in 18. 4. ameriški barvni film »Komedijanti«. 19. in 20. 4. italijanski barvni film »Požar Rima«. 21. in 22. 4. ameriško-madžarski film »Junaki Pavlove ulice«. Črnomelj: Od 17. do 19. 4. italijanski barvni film »Opatinja iz Monze«. 21. in 22. 4. angl. barvni film »James Bond 007 Casino Ro-yale«. Kočevje — »Jadran«: 16. in 17. 4. francoski barvni film »Bey, bey Barbara«. 18. in 19. 4. francoski barvni film »Male vrline, veliki grehi«. 20. in 21. 4. ameriški barvni film »Heroji Guadalkanala«. 22. 4. italijanski barvni film »Lahka žena«. 23. 4. japonski barvni film »Tajni agent 077«. SLUŽBO DOBI KROJAŠKEGA vajenca in pomočnika sprejmem tauoj. Scanovanje preskrDljeno (moško in žensko). Krojaštvo Ljubljana, Dolenjska testa 68. 15 ui^StCEV starega fantka dam v varstvo ah sprejmem varstvo na svojem stanovanju izmenoma 1 teden od 6.30 do 15. ure in 1 teuen od 6.30 do *2 ure. Plačam po dogovoru. Marica Šinkovec, .'fovo mesto, Brod 17 TrtivoJ SPREJMEMO pridno in pošteno kmečko aeicle za pomoč v kuhinji m čiščenje lokala. Po-nuaoe pošljite na naslov: Tone Arvai, gostilna in kegljišče, Bri-toi 17, Kranj. T.-iauJ ZAPOSLIM dva delavca za pnučitev — polaganja parketa, in plastike. Vinko Novak, Dol. lopnce, Podturn 3. Hoi«oitARNO ZAPOSLITEV — ne-taj uro na dan, dobi delavka v Kemični čistilnici Anton Oberč v Novem mestu. Po adaptaciji delavnice bo možna stalna zaposlitev. DiiivLii za pomoč v gostilni sprejmem takoj. Možnost priučitve za kvalifikacijo. Jožica Rodica, Kovačičeva 18, Koper, G^J^ODINJSKO POMOCNICO sprejmem takoj. Marjana Kržišnik, Kovačičeva 18, Koper. GkaVERSTVO KUCLAR, Ljubljana, Gomji trg 14 — išče dobrega graverja. Dober zaslužek! 1ŠCEM mlajše dekle za delo v obrti. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje zagotovoljena. Vajdič, Novi svet 6, Škofja Loka. 4-ČLANSKA DRUŽINA sprejme takoj samostojno gospodinjsko pomočnico. Lojzka Prodaj), Vegova 27, Koper. ; ■ * ZA VARSTVO dveh otrok 14 in 7 let) in za pomoč v gospodinj-. stvu potrebujem dekle. Soba s centralno kurjavo. Ostalo po dogovoru. Ljerka Rupijik, Ljubljana, Trubarjeva 61. ISCIvM. rteopremljeno enosobno stanovanje kjerkoli med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami. Naslov v upravi lista 878/70). BREZPLAČNO oddam sobo ženski za varstvo 2-letnega otroka v dopoldanskem času n j: najdem popoldansko službo. Naslov. Jožefa Jesenko, Vrhovci c. XXI, 9, Ljubljana. SAMSKI OSEBI oddam neopremljeno sobo v centru Novega mesta. Plačilo za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (828/70). PRODAM zastavo 750, letnik 1965, v odličnem stanju Naslov v u-pravi lista (863/70). UGODNO prodam VW 1200 eksport, letnik 1965. Zavolovšek, Kočevje, Kidričeva IV stolpnica. PRODAM avto Opel rekord 44.000 km. Naslov v upravi lista (868/ 70). FIAT 750 letnik 1964, ohranjen, ugodno prodam. Drago Kastelic, Cesta kraških žrtev 12, Krško. PRODAM FIAT 615 in motorno žago Stihi 07 po ugodni ceni. Anton Može, Dol. Kamence 41, Novo mesto. PRODAM vprežno kosilnico Bautz v dobrem stanju. Jože Pezdirc, Grm 8, Gradac v Beli krajini. PRODAM dobro ohranjen otroški kombiniran italijanski voziček. Naslov v upravi lista (862/70). PR .DAM za gumi voz dromelne, felge in gume (16 col) in električno cirkularko ' kablom Miha Cofnar, Novo mesto, Trdinova 14. TAK')J prodam montažno garažo velikosti 5 x 3,50 m Jože Jako-vac, Kočevje, Kidričeva, novi blok. NUJNO prodam nov pletilni stroj iuamke f>.assap 20 Marija Gabriel, Zabukovie PRODAM kovaško orodje Naslov v upravi lista (880/70). PRODAM kuhinjsko kredenco, dobro ohranjeno, .n pisalno mizo. Breg 5, Novo mesto. PRODAM malo rabljen 3-fazm hi-drofor v brezhibnem stanju, z vso napravo. Prodam zaradi napeljave vodovoda. Ludvik Bizjak, Mrzla Luža 3, Velika Loka. PRODAM rabljen električni mlin (kamni 95, naravni). Ludvik Bizjak, Mrzla Luža 3, Velika Loka. PRODAM 400 kosov zidne opeke BH 4 in 3000 kosov monte ter 16 kv. m buk. parketa. Informacije vsak dan od 17. do 20. ure. Gašper U, Vrhovčeva ulica 2, Novo mesto. PRODAM 8 let staro gašeno apno, pribl. 12 ton. Ana Rus, Trebnje 17. UGODNO PRODAM skoraj novo sobno preprogo — 2x3 me- tre — rjave barve — električni šivalni stroj v kovčku, nahrbtno vinogradniško škropilnico in fikus s 47 listi. Ogled vsak dan razen nedelje popoldne od 16. do 18. ure. Koštialova 11, Novo mesto PRODAM GUMI VOZ, malo rabljen (3 t). Janez Muhič, Mali Podljuben 8, Novo mesto. HIŠO Z VRTOM, takoj vseljivo, prodam. Jože Mavec, Ljubljana, Ig 188 PRODAM hišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (867/70). PRODAM v Krškem (videmska stran), pet minut oa železniške postaje, urejeno zazidalno parcelo s sadjem in stanovanjsko hišo. Razgled na Krško polje. Ponudbe pod »2 x 1000 kv. m« ODDAM v najem manjše posestvo (1 ha orne zemlje), oddaljeno 5 km od Novega mesta. Naslov v upravi lista (875/70). V DOLENJSKIH TOPLICAH pro dam dva stanovanjska prostora (dolžina 4,50 širina 3 m) poseben vhod po -dogi.voru, ali oddam v najem ?a d"bo 10—15' let. Resni interesenti lahko puste svoj naslov v upravi lista (876/ 70). ; PRODAM VINOGRAD z zidanico ih sfarino, primemo za vikende. Anton Novak, Jablan 33, Mirna peč. PRODAM 30 arov kostanjevega gozda in 27 arov travnika v Raz-borih pod Trško goro. Interesenti naj se zglasijo 19. aprila 1970 do 14. ure pri Jožetu Šporarju, Češnjice 4. Otočec. UGODNO PRODAM v vasi Desinec pri. Črnomlju manjše posestvo, stavbišče ter zidan hlev 12,5x5. Poslopje je primemo za nadzidavo stanovanjske hiše. Prodam tudi po parcelah. Anton Jerman, Črnomelj, Pod lipo 5. IŠČEM kmečko hišo za stanovanje, pozneje lahko kupim, v okolici Sevnice. Naslov v upravi lista (854/70). PRODAMO HIŠO z vrtom, približno 1000 kV. m, deset minut od Novega mesta v Irči vasi 47. — Oglasite se 18. in 19. aprila. BLIZU GADOVE PECI (Belin je) prodam vinograd cca 22 arov z nekaj košenice, vinskim hramom, v dobrem stanju in vsemi pritiklinami: Voda pri hramu in Elektrika v bližini. Slavka Račič, Dol Pirošica 17, Cerklje ob Krki. KOŠNJE SENA in otave oddam v Novem mestu. Pismene ponudbe na upravo Dolenjskega lista (837/70). KIOSK »SADJE IN ZELENJAVA« Osmani Kamber na trgu v Novem mestu prosi cenjene stranke, naj dvignejo pozabljene stvari in denar v kiosku. STE V ZADREGI, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to je rogaški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri 'OiELJNI-KU, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJKI. BREZPLAČNA bencinska mešanica kuDcem' nov* Tndtnme kosilnice. PiSite na: Casela Postale 40, Go-rizia (Italija). Kostanjevica: 18. 4. ameriški film »Izpovem se«. 19. 4. ameriški barvni film »Lili«. Krško: 18. in 19. 4. jugoslovanski barvni film »Bitka na Neretvi«. 22. in 23. 4. francoski barvni film »Hudičev pozdrav«. Krško: Predprodaja vstopnic za film »Bitka na Neretvi« bo v pe. tek, 17. aprila, od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Predstave bodo: 18. aprila ob 18. uri, 19. aprila ob 15. in 18. uri in 20. aprila ob 15. in 18. uri. Metlika: Od 17. do 19. 4. itali-jansko-španski barvni film »Vesele počitnice«. Od 17. do 19. 4. itali-jansko-španski barvni iilm »Zadnji spopad«. Od 21. do 26. 4. jugoslovanski barvni film »Bitka na Neretvi«. Mirna: ameriški barvni film »Pirati iz Moonfleta«. Novo mesto: Od 18. do 20. 4. ameriški barvni film Zvezda«. 21. in 22. 4. francoski barvni film »Srečni dobitnik«. Od 23. do 26. 4. ameriški barvni film »Orlovsko gnezdo«. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 23. do 29. 4 domači film »Kozara«. Ribnica: 18. in 19. 4. ameriško-francoski barvni film »Gori Pariz« . Sodražica: 18. in 19. 4. španski film »Zadnji Mohikanec«. Šentjernej: 18. in 19. 4. nemški barvni film »Pirati Misisipija«. Trebnje: 18. in 19. 4. talijanski barvni kavbojski film »Noč generalov«. Aprilsko vreme v starih pregovorih (10. aprila) Svet’ga Tiburcija polje zeleno, dobra bo let’na, zrnje jekleno. — (20. aprila) Kol'kor dni so žabe pred svetim Jurjem regljale, tol’ko dni po svetim Jurji bodo molčale. — (30. aprila) Dež pred velikitravnom tisto noč: pride dobra let’na v pomoč. — Pre-zgodej toploia: potlejš-nja mrzlotar — Mali-travna če grmi, slane več se bati m. — LUNINE MENE 21. 4. © ob 17.21 28. 4. € ob 18.18 5. 5. © ob 15.51 MOKRONOG: v soboto ob 20! uri bo kulturno-prosvetno društvo »Emil Adamič« uprizorilo komedijo Pavla Goiie »Kulturna prireditev v črni mlaki« PROSVETNI DOM BREZICE: danes zvečer, ob 20. uri O’Neil: sodobna komedija »Bosa v parku« — gostovanje Slovenskega ljudskega gledališči iz Celja. — 18. aprila ob 20 uri Karavana mladih pevcev. Nastopajo pevci iz 6 hrvaških in iz brežiške občine. BREZPLAČNO! Vsa vodstva muzejev in galerij, vse prireditelje gledaliških, koncertnih in drugih predstav, vse organizatorje razstav, nastopov in društvenih zabav s kulturnim programom prosimo, naj nam vsak teden do ponedeljka sporo-če dan, uro, kraj in kratek spored njihovih prireditev za 10 dni vnaprej. Brezplačno jim bomo v četrtkovi številki objavili ta sporočila v naših novih rubrikah o prireditvah. Ne pozabite, čas je do ponedeljka! MUZEJI, GALERIJE, zbirk (arheološka, zgodovinska in NOB) sta v galeriji odprti tudi dve umetniški razstavi: v veliki dvorani razstava »AKVARELI IN OLJA« slikarja Petra Adamiča. Razstava je odprta od 7. do 21. aprila 1970; v mali dvorani razstava »40 A-MERIŠKIH GRAFIK«. Razstava je odprta od 9. do 19. rila 1970. Med tednom ogled razstav od 9. do 15 ure, ob sredah tudi od 16. do 19. ure; ob sobotah in nedeljah od 9. do 13. ure MUZEJ IZGNANCEV V BRESTANICI je odprt ob sredah in sobotah od 15. do 17 ure in ob nedeljah od 10. do 17. ure BELOKRANJSKI MUZEI v Metliki je odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v metliškem gradu je odprt ob istem času kot Belokranjski muzej. POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH je odprt vsak dan od 8 do 12. ure, v popoldanskerr času pa ob torkih in petkih od 14 do 16. ure. GALERIJA KRŠKO: do 17. aprila razstava karikatur Bineta Roglja. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12 ure in od 15 do 18. ure. KOČEVSKA KNJIŽNICA je odprta tako: oddelek za odrasle v ponedeljek in četrtek od 9 do 11. ure, v sredo in petek od 14 do 19. ure; mladinski oddelek v ponedeljek od 11. do 13 ure v torek od 14. do 19. .ure, v četrtek od 11. do 14. ure in v soboto od 9 do 12. ure. Lojzka Rapuš, Foersterjeva 12, Novo mesto opozarjam, da bivši mož Franc Rapuš, Foersterjeva 12, Novo mesto, ni upravičen prodajati premičnine in nepremičnine, ker prodaja ni veljavna. Marija Juršič iz Vel. Cerovca 25, Stopiče, ki iiram v lasti vse posestvo v Dolžu št. 31 od Jožeta Juršiča iz Clevelanda, prepovedujem vožnjo, pašo živine, sekanje po gozdovih, delati škodo pri kozolcu in travnikih, vožnjo po gozdu v Crešnjicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Vinko Lumpert, Draga 9, Bela cerkev, prepovedujem vožnjo in pašo živine ter odmetavanje raznih smeti, kakor tudi pašo kokoši po moiem travniku v Beli cerkvi, posebno Francu Kopini in Hitilu. Kdor prepovedi ne bo upošteval. ?a bom sodno preganjal. Preklicujem za vedno hojo in oašo kokoši oo mojih parcelah. Kdor bo delal kakršnokoli škodo, ga bom sodno preganjala Angela Mrvar. Plemberk 2, Stopiče. Franc Fifolt, Drenje 7. Straža, prepoveduiem pašo kokoši po moji njivi. Kdor prepovedi ne bo uoošteval, ga bom sodno preganjal. Alojzija Hrovatič, Gor. Lakov-nicc 5, Novo mesto, prepovedujem vožnjo po rroji parceli pri gasilskem domu in opozarjam, da umakne’o vso hlodovino do 18 aprila 1970. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Cecilija Šku'». Brod 17. Novo mesto, preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila 10. 3. 1970 pred tovarišico Štravsovo z Broda 3, o Janezu Kotarju in njegovi ženi Ivanki. Dobremu očku in možu Pavlu Šuštaršiču iz Novega mesta želijo vse lepo za njegov praznik in da bi bil vedno tako dober — njegovi: Brigita, Damjan, žena Mihela ter mama. Cirilu štalcarju, ki je nenadoma opravil šoferski izpit — čestitajo kolegi! Justi Skripko, ki živi v Nemčiji, za njen*£5. ro'jstni dan želimo veliko sreče In zadovoljnih let. Mama, Dragica Pate z družino, Jožica Klemenčič z možem, Lojzka Gorišek z možem in brat Franc z družino. Dragemu možu in očku Rudiju Pogačniku iz Sp. Vodal, Tržišče na Dolenjskem, iskreno čestitajo za njegov praznik žena Slavka in hčerkici Slavica in Suzika. ^OBVESTILA I VENČKE in pajčoiane (šlajerč-ke) za birmanke in neveste dobite pri Gutmanu, Kandijska 2, Novo mesto (nasproti hctelu Kandije). f RAZSTAVE DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim, arheološkim oddelkom ter oddelkom NOB je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9 do 13 ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure. — Poleg stalnih muzejskih OBVEŠČAM cenjen Kupce, da pričnem 22. aprile. z razprodajo rjavih kokoši, odličnih nesnic, teža do 3 kg. Se priporoča: farma Tončka Grilc, Senovo. Po težki in dolgotrajni bolezni nas je zapustila žena, mama, stara mama in sestra FRANČIŠKA BUČAR, roj. LEGAN iz Meniške vasi pri Dol. Toplicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno še vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, bolnici Valdoltra, delovnima kolektivoma NOVOLE-SA in Elektrotehničnega podjetja za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, posebno gospodu župniku za obred. Žalujoči: mož Franc, sinova Franci in Jože, hčerka Micka in Tinca z družinama in drugo sorodstvo Po težki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in stric IGNAC POVŠE iz Zg. Vodal pri Tržišču Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom za podarjene vence in cvetje ter za izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, dr. Štefanu Humarju iz Krmelja za zdravljenje, kakor tudi družini Granda in Janežič iz Novega mesta za vso pomoč. Hvala vaščanom za pomoč v težkih trenutkih, gospodu župniku za obrede in spremstvo. Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena MarVa, sinovi Jože, Tonče. Darko, Franci in drugo sorodstvo Ža uspešno zdravljenje na internem oddelku bolnice Novo mesto iskrena hvala dr. Hiibšerju, dr. Starčeviču, dr. Starcu ter strežnemu osebju. Paci-ntka Terezija Kočevar, Gradac. Ob boleči izgubi dragega moža, atka, starega atka in strica IVANA MIRTA iz Brestanice 160 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tov. dr. Malavašiču za skrbno in požrtvovalno zdravljenje, ker drugače naš ljubi atek ne bi bil tako dolgo med nami, uoravniku PTT Krško —■ Brestanica in kolektivu za venec ter spremstvo na zadnji poti. Se posebej zahvala tov. Zupančiču za vso pomoč in lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, društvu upokojencev za venec, pevskemu zboru »Svoboda« Brestanica in godbi rudnika Senovo. Vsem še enkrat prisrčna hvala Žalujoči: žena Fani in hčerka Bina z družino Ob boleči izgubi drage žene. mame in stare mame JULIJANE KRIVEC iz Šalk' vasi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so darovali cvetje .n vence, nam nudili pomoč ter spremili pokojnico na zadnji poti Zalnjoči: mo/ Polde, hčerki Mici in Erna z družino in sin Polde z družino Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANTON KRAJNČIČ iz Pavlove vasi pri Pišecah Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in nam pomagali, posebno sosedom Hotko, Brtole, Cizelj in prijateljem, vsem, ki so sočustvova z nami, nam izrekli sožalje in darovali vence, osebno se zahvaljujemo tovarni LABOD Krško, slaščičarni Trbovlje, Marinču, Kodriču in Grajžlju, članu ZB Pišece Jožetu Kenetu za lepe besede ob odprtem grobu in gospodu župniku Cakšu. Vsem za vse še enkrat hvala. Žalujoči: žena Lojzka, sin Tone z družino, hčerka Minka, Lojzka, Anka in Rozika z družinami in drugo sorodstvo Zagreb, Brežice. Pavlova vas Občinski odbor RK Novo mesto se zahvaljuje Aleksandru Jesihu iz Mačkovca 36 za podarjeni znesek 670 din iz naslova zaostalih odškodninskih zahtevkov. Ta znesek bo občinski odbor RK namenil socialno šibkim družinam. Ob izgubi našega dragega moža in očeta STANISLAVA MOŽICA upokojenega železničarja iz Bošta-nja 41 pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so mu darovali vence in cvetje ter nam kakorkol pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu osnovne šole Boštanj kolektivu restavracije Stara pošta iz Rimskih Toplic, železniški godbi iz Zidanega mosta, tov. Zagrajšku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter častiti duhovščini. Se enkrat vsem najlenša n^ala. Žalujoči: žena Nežka, sin Niko in hčerka Stanka Ob smrti našega dragega očeta, dedka, pradeda in strica ANTONA OKORNA krojaškega mojstra iz Metlike se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence Posebna zahvala govornikoma aljšmanu in Tanciku za tolažilne besede ter pevcem, gasilcem godbi, ZB Metlika, TV D Partizan, Zavodu za rezerve SRS Ljubljana, sodelavkam blagovnega oddelka MERCATOR, šiviljskemu oddelku KOMET ter GP BEGRAD Črnomelj in gospodu župniku za spremstvo. Žalujoči: družina Okorn, Trobec in Mežnaršič Po mučni bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož oče brat ANTON PINTAR iz Radeža, Loka pri Zidanem mostu iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom m prijateljem, ki ste nam s tolikim socialnim čutom nudili pomoč pri prevozu iz bolnice na dom pokojnega ter se udeležili v velikem številu pogreba 6. aprila. Prav posebno se zahva-ljujejmo gospodu župniku v Loki za razumevanje in obrazložitev pokojnikovega bridkega 59-letnega življenja. Žalujoči: žena Rezka, brata Francel.-. Justin, sestri Pepca in Micka ter drugo sorodstvo ZAHVALA V tretjem letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba hčerka in sestrica DRAGICA VNUK s Hriba 11 pri Beli cerkvi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Industrije motornih vozil Novo mesto, kakor tudi sodelavcem in gospodu župniku za spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala, ker so jo v tako velikem številu spremili do njenega preranega groba. Žalujoči: mamica Karolina, sestrica Marjanca, stari ata, mama, teta Marija z družino, stric Franci z družino in teta Silva iz Švice Hrib, 29. marca 1970 KOVAŠKO DELAVNICO bom odprl s 1. majem. Cenjenim strankam se priporočam in se Jim za naročila zahvaljujem. Kovaštvo Alojz Senica, Meniška vas, Dolenjske Toplice. LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc. Jože Splihal, Jožica Teppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka i dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, pla#!iva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8 9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon (068 ) 21-227 — - MunaroOenih rokopisov ln fotografij, ne vračamo — Tiska* CGP »Delo« v Ljubljani