Uredništvo in upraoništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopolcL
Telefon št. 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Naročnina listo:
Celo leto................12 K
Pol leta Četrt leta Mesečno
6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K..
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 82.
Maribor, dne 14. julija 1909.
Letnik I.
Slovenskemu ljudstvu!
V resnem času stopamo pred Vas, slovenski bratje. Izkazali ste nam ob državnozborskih volitvah pred dobrima dvema letoma sijajno zaupanje; poslali ste nas na cesarski Dunaj zastopat koristi slovenskega ljudstva. Svesti si svojih dolžnosti smo zvrševali svojo nalogo; pred očmi smo imeli vedno tožno sliko svoje ljubljene, a tako zanemarjene domovine od Mure do Adrije, zaničevanega, od sovragov v smrt obsojenega naroda, skrbi in žuljev njegovih najboljših sinov, ki v potu svojega obraza s svojim delom skrbe, da se ohrani slovenska zemlja slovenskemu rodu. Vaši poslanci so šli v danajsko zbornico upanja polni, z veseljem na delo. Marljivo so sodelovali v odsekih in v zbornici, priborili so si ugled tudi pri nasprotnikih; uspešno so se potegovali za svoje ljudstvo in z mirno treznostjo pospeševali pomen državne zbornice, ne pozabivši pri tem nikoli, da je usoda naše domovine najtesnejše združena z napredkom avstrijske države. Svojo prisrčno domovinsko ljubezen so združevali z jasno in odločno mislijo na krepko, pod habsburškim žezlom zedinjeno državo.
Vladna politika, ki je v najusodnejšem času kruto prezirala avstrijski slovenski jug in njegov narod, jih je prisilila v odpor proti Bienerthovi vladi. Ta se je poostril, odkar so sedli vanjo zagrizeni nasprotniki slovenskega imena in slovenskih ljudskih koristi. Ves slovenski narod je odobril to dejanje. Pa tudi v tem odporu niso pozabili, kaj so dolžni avstrijski državi. Vladi so odrekali vsako zaupanje; državi so pa dali, kar je bilo potrebno in so s tem znatno pripomogli, da se je odvrnila od lanske jeseni do letošnje pomladi grozeča vojna nevarnost.
Odločilno se je pa preobrnilo stališče nas — zastopnikov slovenskega ljudstva — odkar je Bieuerthova vlada dovolila oderuško bosensko banko proti soglasnemu sklepu cele zbornice, ki ga je izzval nujni predlog našega načelnika. Svojih kmečkih bratov v Bosni in Hercegovini nismo smeli pustiti prodajati nikomur. V obrambo cesarjevega imena, z ozirom na neizmerno škodo za vso zunanjo politiko naše države, seveda pa tudi glede na naš vzvišeni cilj državnopravnoga združenja vseh južnih Slovanov avstrijske države, smo se slovenski poslanci postavili na čelo v boju proti odiranju bosenskega kmeta. Dne 4. junija, ko se je že pričelo glasovanje o naših predlogih, so vladne stranke s surovim kričanjem, brezvestno prestopivši določila zborničnega poslovnika, z nedopustno in sramotno obstrukcijo preprečile, da nismo zmagali. Par dni kasneje se jim je posrečilo z ministrskimi glasovi in z raznovrstnimi nečednimi pripomočki doseči večino pet glasov proti našim predlogom. Že takrat smo pa javno izjavili: Zbornica, ki nima toliko spoštovanja do same sebe, da bi drugič izrekla to, kar je prvič soglasno sklenila, ki se ne upa povedati vladi, katera je pogazila njen soglasni sklep, da tega ne dopusti zbornica, ki potemtakem sama zameta svojo veljavo, in ki ji je par ministrov več, nego usoda sto tisoč kmetov, ni vredna, da živi; taka zbornica nima za nobenega pomena več. Vladi smo pa obnovili napoved svojega boja.
Upali smo za trdno, da z navadnim odporom pri proračunu obračunamo z vlado. Všteli smo se, ker si nismo mogli misliti, da bi nas pri tem zapustili lastni bratje; zopet smo se pa prepričali, da se na liberalca ne moremo zanesti v nobenem slučaju. Proračun, ki se pa ne dovoljuje samo vladi, marveč v prvi vrsti državi, se je ustavno sklenil. Niso bile pa s tem zaključene sovražne nakane sedanje vlade in njene večinice proti nam. Brez, nas in proti nam so hotelj še to poletje spraviti v veljavo stvari, ki bi bile v nepopisno škodo naših narodnih in gospodarskih koristi: Lahe, ki so pomagali pri agrarni banki nemško-poljski zvezi in njeni vladi, so hoteli nemeneč se za nas, obdariti z laškim vseučiliščem V Trstu; kmeta so pa hoteli pritisniti z rumunsko trgovsko pogodbo in s pooblastilnim zakonom, po katerem bi se bile odprle Srbiji, Bolgariji, Črnigori in južnim ameriškim državam meje za govedi in prašiče. Ta je bilo treba odločnosti. Morali smo pokazati, da ima naša potrpežljivost svoje meje, in da smo sposobni tudi za najljutejši, najbrezozirnejši boj. V zvezi s češkimi kmečkimi zastopniki smo zastavili dnevni red	s svojimi	nujnimi predlogi in	tako izpričali, da se mora v stvareh, ki se tičejo koristi našega	ljudstva, govoriti tudi z nami.
Mi nismo proti laškemu vseučilišču, kakor tudi	mi nismo	krivi, da so jim ga	nemški razbijači onemogočili v Wiltenu pri Inomostu, kjer so že	dlje	časa imeli svojo pravno
fakulteto. Smo pa proti temu, da bi se to vprašanje rešilo enostranski, in samo na našo škodo. Pripravljeni smo bili iu smo še na pameten, moški dogovor z vlado in z Lahi; ne moremo pa dopustiti, da bi mnogo manj številni Lahi za svojo vladno politiko dosegli to, kar se nam Slovencem, naj smo med vladnimi strankami, ali v odporu, žaljivo in prezirljivo odreka.
Tndi to vemo, da se moramo trgovsko zbližati balkanskim narodom in da so trgovske pogodbe ž njimi potrebne, toda to se ne sme zgoditi, ne da bi se popolnoma, za vso škodo, ki bi jo imel od tega, odškodoval naš kmet, ki nas je poslal na Dunaj, da ga branimo v njegovem težkem življenju. Doseglo se je tudi z našim prizadevanjem od vlade, da bi bila razdelila po šest milijonov kron skozi 10 let v povzdigo živinoreje, toda to je odločno premalo. Združili smo se s češkimi kmetskimi zastopniki, ter zahtevali ob ti priliki, naj se v zakonu sklene zavarovanje zoper ogenj, točo in za živino tako, da vsaka dežela ustanovi v ta namen svojo zavarovalnico in da se ves zemljiški davek prepusti deželam v teza varoval ne namene. S tem bi v resnici odškodovali kmete za bremena, ki bi jih prevzeli z novimi trgovskimi pogodbami in potem bi mogli mirno dovoliti vladi pooblastilni zakon. Pred očmi smo in bomo vedno imeli koristi vseh stanov, tudi trgovine in obrti. Vsak resen in uspešen pripomoček proti neznosni draginji, proti umazani, dobičkaželjni špekulaciji z živili delavskega ljudstva, bo našel pri nas največjo podporo. Politiko, ki bi kmeta bila, delavcu pa nič ne koristila, pa zametamo, ker je hinavska in neiskrena. V tem oziru gremo mirno mimo lažnjivih demagogov in hinavcev svojo pot.
Dolžni smo pa pri ti priliki svojemu narodu in	avstrijski	državi najodločnejše	obsoditi hinavščino tistih, kateri so na eni strani trdili, da je	treba	s trgovskimi pogodbami
dpiiti	prijateljstvo balkanskih narodov, na drugi pa bili	krivi, da	se je potrdila odernška bosenska banka. Nobena pogodba nam nič ne more pomagati,	če se	bo pod cesarskim imenom
z oderuškimi obrestmi (10%) izžemal bosenski kmet, tiral na beraško palico in njegova zemlja, ki jo je stoletja s krvjo in znojem obranil svojemu rodu, prodajala madjarskiin judom, morebitna izguba pa pokrivala iz žepov naših davkoplačevaveev.
° To je bila za nas prva in poglavitna reč, ko smo se pogajali z vlado in vladnimi strankami o tem, ali naj umaknemo svoje nujne predloge. Vlada je ta naš pogoj kratkomalo zavrgla, kakor je tudi zaničevalno odklonila vsako besedo o našem vseučilišču in o deželnih zavarovalnicah v prej povedanem smislu. V petek, dne 9. t. m. so se pa vladne stranke na videz brez vlade začele pogajati z nami. Postavili smo jim kot svojo politiško zahtevo, naj glasujejo za nujni predlog, ki bi ga v prvi seji državne zbornice vložil naš načelnik in ki bi v njem državna zbornica odločno zahtevala od vlade, naj z vsem svojim politiškim vplivom prepreči delovanje oderuške bosenske banke z ozirom na odknp kmečkih posestev. Voditelji vladnih strank so pa šli vprašat Bienertha. Ta je pa zopet odklonil to zahtevo, voditelji so se mu ndali in pogajanja so se razbila.
Državni zbor je zdaj zaključen. Vladne	stranke so rajši rešile barona Bienertha nego	zbornico. Nanje pada vsa odgovornost.	Javno so vladni poslanci izjavljali, da obsojajo
oderuško banko in da bodo obračunali	z vlado,	če jo ne prepreči.	Ko je pa treba odločnega	koraka, jim zmanjka poguma, doslednosti	in značaja in več jim je na Bienerthovi vladii
nego na usodi avstrijske zbornice in bosenskih kmetov, več na tem, da je vlada proti nam, nego da bi se storjena krivica popravila. Krivica, ki jo je storila sedanja vlada stotisoč slovanskim kmetom, skeli v živo vsaeega pravicoljnbnega človeka. Slovesno izjavljamo, da je ne bomo nikoli pozabili. Zastopniki slovenskih in čeških kmetov, ki smo si podali k trdni, bratski zvezi roke, ne bomo mirovali, dokler je ne popravimo, ne bomo pa tndi mirovali, dokler ne dvignemo iz teme in pozabe svoje zapuščene domovine in njenega Bogu ter drižavi zvestega, značajnega ljudstva.
Državni zbor je zaključen v znamenju kmetskih pravic, v znamenju boja proti oderaštvu in hinavstvu. V tem boju, ki smo ga začeli, bomo tndi nadalje vzdržali in ne moti nas, da je par liberalnih slovenskih poslancev izkušalo prekrižati naše namene. Naša pot je ravna. Vest nam pravi, da je tudi edino prava. Prepričani smo, da se bo slovensko ljudstvo, ki mu mirnega srca izročamo	sodbo o	našem delu, ravno	tako izreklo. Na Vašem zaupanju, prijatelji, sloni naša moč. Ker se	ga zavedamo, zato ne odnehamo, naj se zaganja
v nas, kogar je volja. Svobodni možje	smo, ne	poznamo človeških	ozirov, še manj pa straha	pred mogočniki sedanjega dne, nobenemu	nasilstvn ne uklonimo tilnika; Bogu in ljudstva
zvesti poj demo veselo naprej v svojem bojn, ko vemo, da bo dan nasprotnikove moči minul, in da zasine potem tudi našemu ljudstvu dan boljše bodočnosti.
NA DUNAJU, dne 10. julija 1909.
' Dr. Šušteršič 1. r.	Demšar 1. r.	Dr. Gregorčič 1. r.	Pišek 1. r.	Dr. Korošec 1. r.
Fon 1. r.	Hočevar 1. r.	Pogačnik 1. r.	Povše 1. r.
Gostinčar 1. r.	Jaklič 1. r.	Roškar 1. r.	Dr. Benkovič 1. r.	Grafenauer 1. r.
Dr. Krek 1. r.	Šuklje 1. r.	Dr. Žitnik 1. r.
Politični pregled.
Poljaki in državni zbor.
Od poljske strani je izšla inicijativa, da bi se vlada naprosila, naj skliče državni zbor začetkom septembra na 14 dni, da bi/ se konstituiral in izvolil odseke. Sklicanje bi Imelo namen, dati Odsekom priložnost, da lahko. delujdjOJ tu)dij med zasedanjem delegacij.
Prestolonaslednik na tRumunskenu
Zaradi prihoda prestolonaslednika Franca Ferdinanda je v. Sinaji razobesilo veliko hišnih posestnikov avstrijske in ogrske zastjave. Ker pa Mažari dosliedpo zaliirajjp. Rumunce na Sjedmogrjašikem, so zahtevali rumujrtiski visokjošolcv od hipnih ^posestnikov, naj, odstranijo ogrske, zastave1. Ker tega niso hotel,1} storiti, so Sdijatki Sneli odrske zadtajve in jijj raztrgali. Na kolodvoru Sinai se je zbralo tudi večje Število ogrskih Romunov, da bi pozdravili (nadvojvodo. Kq je igodfba pričela (igrati avstrijsko cesarsko himno, se nekateri ogrski Runjuni ntoo hoteli odkriti. Prišlo je do nastopov proti njim in posledica je bila, da so bili izrinjeni iz kolodvora.
V Kronštatu, kjer Ise je (vlak ustavil 10 minut, je pričakovalo na tisoče Rumunov, prestolonaslednika in mu hoteli prirediti burne ovacije. Policija pa ni nikogar pustila na kolodvor.
Slavnostnega dineja na čast prestolonasledniku in njegovi soprogi so se udeležili mjhistri, predsednik Sztaoroiee $!td. Kralj Karol jel v iskrO/ph besedah napil prestolonasledniku, pa,kar se mu je srčno zahvalil.
Napetost na (Balkanu.
Turčija se z mrzlično hitrostjo pripravlja na eventuelno vojsko z .Grško radi Krete. (V Epiru je zbranih 24' baterij, Tesali ja pa kar mrgoli vojaških čet. V obeh provincah |so vpoklicali vse rezerviste. Grška (vlada izjavlja, da zaupa' Velevlastim. Od turške strani se pa izjavlja, da zahtevajo mladoturki z ozirom na nevarno gibanje proti sedanjemu gospodstvu v (Mali Aziji tako rešitev krečanskega vpraša-nja, ki bi povzdignila narodni ugjled.
Grška .vlada je po svojem carigrajskem poslaniku Juriju lYparisu vložila pri porti pritožbo radi sovražnega postopanja turških vojakov napram grškemu prebivalstvu na otoku Mitilene.
Nemiri v (Perziji.
Oddelek vladnih čet, broječ 1200 mož s Štirimi topovi je nap.adel IS milj zapadno od Teherana nacionaliste. Vendar se mu pa ni posrečilo prepoditi nacijonaliste kljub teinu, da je dve| 'uri neprespano streljal na nje. Izgube Še niso znane. Tudi na več drugih krajih !so se spopadle vladne čete z nacionalisti.
Sedaj prigovarjajo nacionalistom, naj pošljejo v svrho mirovnih pogajapj svoje zastopnice, yi Teheran.
Veleizdajniški proces.
Nadaljuje se zaslišanje Jurija Nastiča.
Predsednik: Nadaljujte o zadnjem vprašanju,
Nastič: Dejal sem, da sem (se navduševal za protipostavno borbo. Ne oporekam temu, kar sem trdil. Ali najodločneje odbijam vse napade, kot da bi jaz povzročil akcijo v| Slov. Jugu, v; katerega me je uvedel Tanič, sedanji sotrudnik >,Pravde.“ Ta me je seznanil z Jašo Nenadovičem, sorodnikom kralja Petra. Nenadovič je bil prej častnik v Črnogorski vojski, a ko je zasedel srbski prestol kralj Peter, je
PODLISTEK.
Oče in sin.
(Nekaj za smeh. — Napisal Joško Bimbek.)
(Konec.)
Marko :| V trebuhu morske ribe zapazijm na ribjem rebru načečkano ime, (Hitro vžgem vžigalico „Za obmejne Slovence“ in kaj je bilo zapisano?; Jonas! Bila jipl namreč ista morska riba, ki je požrlja preroka Jonasa.
Jurij: Oho, strič, zdaj pa sem vas dohJU) na laži. Morska riba, vas je požrl|a, zdaj >pa) sddite tukaj v moji sobi zdravi? Kako je! (to mogoče?
Marko:, Mogoče je Nise, Vzel sem nož inj naredil ribi luknjo skozi trebuh in plaval v Trst. V Trstu si napišem naslov na hrbet!, prilepim dovolj znamk in se vržem v škatljico za pisma.
Jurij: Ubogi poštni uradniki pač dobijo vse mogoče reči v roke. Ker ste ravno omenili nekjaj O trebuhu, mi je prišla na misel neka {dogodbjica iz mladostnih let. Kot fant sem strastno' požiral kamenje.
Marko: Da* da, jaz na prinjeij še, sedaj! požiram cele železniške vagone in —
Jurij: Baftahat, gospodj ne! Imejte me vendar za norca. Kar jaz pripovedujem,, je res. Ko sem lansko leto bil v Varaždinskih toplicah, sem v naglici požrl steklenico, v kateri je bila neka maža za
brke.	-
Marko: Kaj vi ne pravde, res?
Jurij: In posledica tega je bila1,, da so mi začele rasti brke v želodcu.
prišel pa kot kapital» v srbsko vojsko, Ta človek se najbolje razume s prestolonaslednikom Jurijem in celim dvorom. Ko je časopisja tako/ ljuto napaJd}alo kraljevjča Jurijja, je bill Nenadovi^,, kateri je rešil pisma, ki bi zelo kompromitirala) kraljeviča, iz rok dinastiji sovražnih ljudij. Zraven je dobil tudi pisma, iz katerih se je ja:s(noi, razvidel/ok da set sn;uje neka zarota proti kraljeviču Juriju. Ker se pa minister Pašič, o tem obveščen, bi up(al iti z njimi h kralju, je to storil Nenadovič.
Urednik Sllpv. ’Juga Jovanovič in, predsednik Nežic sta polovafa^ pfreko (Hgvaš|ke!gaf Vi Dalmacijo, potem pa črez Reko zopet nazaj črez Hrvaško v Belgrad. V Slov. Jug sem1 vstopil v drugi ptplojvici meseca januarja prošloga leta in sem se takoj uglo-bil v njegovo delovanje. Prav pridno smo dopisovali s komitatči v Macedoniji in nekimi uplivnimi osebami izven Srbije. Po raznih pogovorih smo izdali nek oglas, naj se prične z revolucionarno akcijo v Bosni in Hercegovini, Novem Pazarju in po Hrvaškem. Da se je v resnici pripravljala revolucija, se razvidi iz pisma Milana Pribičeviča.
Med tem se je pokazala potreba širšega sporazuma- Sklicala se je, konferejhjda, na| jkdlero, sta prišla iz Hrvaške pba brata Pribičeviča. Na tej konferenci se je sklenilo, da se takoj nabavijo eksplozivne snovi za teroristiško akcijo, Glavno je bilo to, da se vsa akcija začne pbpoljnoma neodvisno od vseh v državi. Slo se je za tem, da se v to akcijo uvedo tudi Hrvatje, Slovenci in Mohamedani. Ako bi bili sami Srbi, potem bi se ne moglo diskreditirati mo(na|rhi|e, ker/ bi pptem [v|ods)tjvo jectjfeiqf padlo na srbski dvor.
Odrejeno je bilo, da vzame Nenadovič od kraljeviča Jurija denarne svote v svrho proučevanja za izdelovanje bomb v arzenalu kragujevačkem- To je bilo od srbske vjade dementjrano svoj pas, ali bilo je v resnici to, ker sem bil jaz določen za arzenal. Vladini dementiji sploh nimajo pikake vrednosti in veljave, To je dokazal slučaj, ko so orožniki ustrelili oba brata Novakoviča v ječi. Zdrava.ki so pa na vladin pritisk izjavili, da sla se sama ustrelila. Meseca februarja sem odšel v kragujevačko pirotehnično tvornico, kjer mi je dejal major VaŠica, da bom podučeval vojake kot nemški inženir,
Nato prečita Nastič iz Finala, kako da se delajo bombe. Zatem navaja vse osebe* katere so aktivno sodelovale pri celi (akciji. Jaz in Milan Pribičevič sva sklenila poslati pisma na vse Časopise, kabinete in vlade, v katerih pismih (bi natanko razložita) vzroke jdgjoslovanskecrevolucija.) Pozjneje sem prišel tudi nato, da tiči za mašo akcijo zuna/nje ministrstvo.
S klicali a se je konferenca, na katero sta prišla Adam in Valeri jan Pribičevič in tir. Lazo Popovič. Govorilo se je o teroristični akciji v Crnigori in proti k^iezu Niki ti, ki! jfl prijazep monarhiji. Adam Pribičevič je bil velik nasprotnik akcije proti knezu. Knez sam se je jokal, ko je slišal, da se mu hoče z bombami vrniti za vse one dobrote, ki jih je on izkazal soprogu svoje hčere, kralju Petru. To mi je odprlo oči. Izgubil sem vse zaupanje do Ne-nadoviča. Vrnil sem se v Zemun in povedal Milin-čeviču, Ida se pripravila teroristiška akcija proti knezu Nikiti. Milinčevič, ki je rodom Črnogorec, je to javil v Cetinje.
(Raznoterosti.
Liberalni zadrugarji si pomagajo z lažmi, kadar drugače ne morejo naše organizacije napadati.
Marko: Kaj? In kaj ste storili na to?
Jurij: Kaj bi na to storil ? Hitro požrem Še na to milo, brusni kamen, Čepič, britvo in toplo vodo, skočim potem na konja, jezdim trap, v želodcu se je začelo ,vse gibati/ in mešati, pe/ne so se napravile, britva se je nabrusila na kamnu in sbrila vse brke po želodcu,..	c/i
Marko: Saprmeht, (ta še (bßlj laže kot jaz.
Jurij:>, poglejta na primer skozi okno (to lepo vrsto dreves? Ali jih vidite?
Marko: Da, dve slivi jvidim stati pred hišo.
Jurij: Dobro, one pa so na tej strani hiše, in kaj mislite, kakšna drevesa so to?
Marko: Slive.
Jurij : Kaj še I Čajeva drevesa so.
Marko: Ni mogoče? Čajeva drevesa? Kako pa to?
Jurij: Cisto navadno.: V zemljo se dena Za 60 vinarjev sladkorja, na sladkor se vsadi drevo, vcepljeno z iimottip, celo drevo se polije | rumom ali dobro slivovko in čaj je gotov.
Marko: Je že dobro! Takih dreves Isicer jaz nimam, pač pa imam vinograd, v katerem raste grozdje z debelimi jagodami. Tako je na| printer* leta 1857, ko je bil tako dober jesih, Š(lo iz neprevidnosti 11! fenolih delavčevi obl (Času branja spat po) djiev(u pod trto polno grozdja. Ko so že vsi smrčali, pade naenkrat ena zrela jagoda od trsa, prosim, ©na sama jagoda, ubije pet delavcev k priči, drggjih pet se je potopilo v moštu, le eden je ušel, ki je znal dobro plavati, in mi naznanil to žalostno novico.
Jurij: iTa pa je že predebela! Lažete, kakor bi vas kdo plačal zaj to. Ajli ste že brali v lastnikih o moji hčerki?
Marko: Oprostite, ne znam brati.
Na krepek odgovor glede pomanjkanja denarja prt Zadružni zvezi v Ljubljani, o katerem je fantaziral v dnevniku znani liberalni zadrugar, je prinesel dnevnik spet debelo laž, da je ljubljanska Zladružna zveza dobila od nemške zveze v, Gradcu kredit za
200.000	K. To laž je liberalni zadrugar vodoma in namenoma priobčil, ker je iz letnega poročila nemške zveze na str. 38 posnel, da se je kredit 200.000 kron dovolifli (ljubljanski liberalni ’Zvejzi slovenskih zadrug, katera izkazuje isto sušo v svojjjh kasajh, kakor njtena liberalna posestrima v Celju.
„Narodni Dnevnih“ seveda tudi paplja za nemškimi listi — saj stoji pod pokroviteljstvom {vočjiem-Ščinarja dr. Kukovca *— obsoja obstrukcijo in nabada naše poslance. Brez nesramnih napadov liberalci itak ne morejo živeti, prav tako tjidi ne (brez zveze z (Nemci, zato jim |tega ne zamerimo. Naravnost podilo in nesramno pa, je, da pisari celjski listič vehomer, /zakaj da naši poslajnci niso že proračuna obstrpirali. Enkrat za vselej bodi povedano trdim celjskim (bulicam, da sof naši poslanici hoteli obstruirati tudi že proračun, da ga pa n|iso, je pa vzrok, (ker so jih zapustili (glove,niški liberalni poslanci.	«,
Nemški listi kar besnijo od Jeze, her j!e državni zbor zaključen. Seveda pri tem ne manjka napadov na naše poslance. Prav ta jeza in ti napadi jasno dokazujejo, da je bila (taktika naših poslancev s slovenskega,, oziroma slovanskega stališča ' edino prava. Žalostno pa je, da sei (pridružujejo nemško-nactonalnim listom tudi slovenski liberalni listi. Liberalci, ki vedno in vsepovsod! povdarjnjjb svojo radikalno narodnost, trobijo sedaj v nemški rog. Iz najhujših nemških nasprotnikov pd septembarskih dogodkom dalje,, ko so tulili {grobovi in se krvavile manšete, so postali naenkrat lakaji Bienerthove vlade, tiste vlade, v kateri sedijo Stiirgkh, Hochenbur-ger in (Schreiner. Z ljudmi, katerim so jeseni nar povedali boj do skrajnosti, napadajo sedaj roko v roki svoje J(as1jhe brate,. Vječna sramota) takim, ljju-dem! .Kdor ima Še količkaj mozgam vj glavi in) pa slovenskega čuta v, srcu, mora pbrnitj hrbet) izdajalcem slovenskega naroda.]
Javno vprašanje na Šefa ptujske (mestne policije, gospoda župana Orniga! Odj kedaj imajo ptujski stražniki pravico, trgati mirnim slovenskim fantom in možem slovenske trakove in znake raz prs, kakor se je to zgodilo zadnje nedeljo ? Ali sei je zgodilo na vaše povelje, gospod župan ? Prosimo točnega odgovora, fda bomo mogli izvajati posledice iz takega nečuvenoga obnašanjja mestne straže. To pa bodi že sedaj povedano: do take straže nimamo nobenega spoštovanja, še manj pa zaupiajnja.
Lesničar je na občnem zboru zveze liberalnih društev, požarnih hramb in Ciril-Metodovih podružnic nujno priporočal propagando za abstinenco. Trdil pa je, da sd je> „to lepo idejo pri bas po znani klerikalni maniri zavlekjq /v blajto vsakdanjih političnih bojev.“ (Ko bi Lesničar mesto besede „.klerikalni maniri“ postavil „liberalni maniri“1, bi govoril popolno resnico. Toliko spomina ima vendar še, da se bo spomnil, Ida sta uprav) celjska lističa, kojih sourednik je Lesničar, prva začela na res lopovski način norčevati se iz protialkoholnega kongresa v Ljubljani in na ta način abstinenco zavlekla v blato vsakdanjih političnih bojev.
Iz sodne službe. Pravosodnemu ministrstvu prideljeni namestnik državnega pravdnika dr. Rud. Paltauf je imenovan za deželnosodnega nadsvetnika v Gradcu.
Jurij:) Tem boljše! Poslušajte mene. Moja hčerka Micika bo vzela srbskega kralja Petra. Danes ali jutri pride že po njo.
Marko: Kralj Peter je že oženjen.
Jfurij:, Nič ne Škodj; on vzame mojo hčerko, pa je Ü Bržkone bo prosil dovoljenja turškega sultana, da sme imeti dve ženi.	..
(Marko: Želim ji obilo sreče, kajti ona je res krasno dekle;' samo njene lepe oči so že kaj vredne.
Jurij: Da,1 njene oči so že veliko hu(de)ga napravile. Sest snubačev se je že vstrelilo zavoljo njenih oči, eden si je zlomil nogo; sicer vam ne bi tega smel povedati, pa ker mi je tako do, pičice) podobna. Ni res?
Marko: Res, sedaj ge le opazim.
Jurij: Pa njena mati, moja žena, ta je bila Še-le lepa. Snubačev je imela na vsaki prst deset; posebno RantaŠ,a Gašpar si je veliko prizadeval, da bi jo dobil. Pa ko je mene prvič zagledala, bila je vsa zaljubljena v mene in ubogi Gašppr je gokjal, vpričo nje se je hotel usmrtiti. In kaj je storil revež? Roke in noge si je vtaknil v usta, se pohrustal in požrl.
Marko: Je to mogoče?
Jurij: Da, požrl se je samega sebe.
Marko: Kaj pa vaša (žena? Se živi?
Jurij: Umrja je že;j U'a> zapustila mi je dva otroka.
Marko:	Kaj, razun Micike Še imate enega
otroka? Kje pa je ta?
Jurij: Za Boga! Niste Še nič slišali o mojem sinu? A ta mi dela čast! Sedaj je pri vojakih pri srbskem kralju, v kratkem postane general!
Marko: Kako pa je ime vašemu sinu? Mogoče ga poznam.
Ploj, Laginja in Tresič so hodili k ministrsr kemu predsedniku vprašat, kaj. je govoril z zastopniki Slovenskega kluba in čeških agrareev. in sedaj •s pomočjo navijanja in prostega izmišljevanja izrabljajo njih listi ministrski odgovor, da napadajo naše slovenske poslaneeji Toliko potov proti; našim poslancem ne store niti vladne stranke, kakor opozi-cionalni poslanci iz „bratskega“ nam kluba.
„Grazer; jVblksblatt“ priobčuje vse nesramne napade na dr. Šušteršiča, ki so jih po osebnem nasvetu znanega slovenskega intrigpnta na Dunaju prinesli liberalni listi. S tem jo mera polna, in, kdor drži Še količkaj na narodno iiV osebno časifc, naj lakoj vrne list. Slovenskemu intrigatotu pa bodi povedano, /da se bo ta napad .svoječasno ravno na njem bridko maščeval.
Sestanek slovenskega katoliško-® arodnega di-jaštva bo od 30. avgusta do 1. septembra t. 1. v. Ljubljani.
Imenovanja avskuli&aptov ria Češkem. (Kakor poročajo „Narodni Listy“,, so se pri praškem nadso-dišču izvršila imenovanja sodnih avskultantov, Izid teh imenovanj je pa tajen, (ker so izpadla za Cehe neugodno. Imenovanih je polovimo čeških in polovimo nemških avskultantov.
Nevarno obolel je gospod Šolski svetovalec •p/roleson Majcjger. Priporočamo, ga njpgovflm nekdanjim učencem v memento.
Nadzornik za nemške ljudske šole naj Spodnještajerskem. postfcfae baje gospod) Anjtop Stierinjg, ravnatelj ina meščanski šoli v Ptuju.
Matura na mariborski gimnaziji se je danes končala. Vspeh je zelo ugoden. Maturiralo je 42 dijakov, od njih 26 Slovencev. Slovenci so napravili izpit vsi raznn enega, ki je bil reprobiran za eno leto. Izmed Slovencev je 8 odličnjakov, Nemca pa samo dva. Imena slovenskih abitari-jentov so: Aagastinčič Karl, Bal Fran (z odliko), Bratina Anton, Fras Fran, Gnus Kazimir, Holeman Pavel, Holcman Vinko, Ivanlek Fran, Jager Ivan, Koser Janko (z odliko), Koser Ludovik (z odliko), Leskošek Karl (z odliko), Lobnik Fran (z odliko), Lnkman Fran (z odliko), Oštir Karl, Peršnh Anton, Plohl Peter, Rozman Slavko (z odliko), Rihtarič Peter, Toplak Fran, Veble Fran, Vesenjak Pavel, Zajc Jožef, Zelenko Fran (z odliko) in Zorko Ivan.
■v
Štajersko.
Selnica ob Dravi. Jz liberalne Zadružne zveze y Celju je izstopila hranilnica in [posojilnica v Selnici ob Dravi. N,i čuda potem, da pjeni uradniki silijo v službo k toli napadani .„klerikalni“ organizaciji in postajajo naenkrat — največji pristaši Rajfajzma.
Limbuš. Na mesto umrlega gospoda nadučitelja je prišla kot/ »uptentinja na našo šolo gpsp^ica; Vekoslava Frleš,, dosedaj suplentinja v Brezju.
Pretepi. V soboto zvečer sta se sprla v krčmi Lešnika pri Sv. Miklavcu zidarska učenca Malaj-ner in Antoličič v pijanosti. V je^i je potegnil An-toličič nož in je Malajnerja večkrat ranil na 1 levi roki in na obrazu. Težko ranjenega Malajnerja so pripeljali v bolnišnico v Maribor. —I J/, pedeljo je nastal v restavraciji na Pesnici med viničarjem Frasom in med posestnikom 'Janezom Ferlinc z Gačnika prepir, pri katerem je Fras Ferlinca sunil z nožem preko desnega očesa in ga težko ranili Ferlinca zdravijo v mariborski bolnišnici.
Ptujske novice. Truplo vtopljene Rozine Zvett-ler se |e na željo starišev v torek prepeljalo v Slivnico pri Mariboru, in pokopalo v družinskem grobu. Ranjka je bila hči Ferdinanda Zwettler, oskrbnika pri grofu Brandisu v Lani na Tirolskem, in je služila kot telefonisti® j a na Dunaju; bila je zadnji čas vedfno vsa zmedena in obupana. — V soboto, dne 17.: t. m. imajo ptujski pionirji bojne strelne vaje na Ptujskem polju (blizu Pragarskega, in sicer od vasi
Jurij:	Gotovo ga poznate! Njegovo ime je
prav za prav Marko Lačnek, a po celi deželi je znan pod imenom Lažimarko.
Marko: Kaj? Lažimarktf ijq vaš sinil (Ta je moj najboljši prijatelj.
Jurij.1 Torej ga res pozidate? Prosim, kaj je ž njim ?
Marko: Ubogi Marko je imel dvoboj z majorjem Driskovičem, ga premagal* umoril in vsled tega je moral Marko bežati od vojakov in se skrivati, a dobili so ga in pred vojaškim sodiščem je bil obsojen na smrt. V ječi se je zaljubila hčerka »skrbnika jetnišnice v vašega sina in po noči sta pobegnila na konjfu proti Avstriji.1, Vojaki ju zasledujejo in ko vidi Marko, da so vojaki že blizu, zgrabi hitro nož, prereže konja sredi hrbta, s prednjim delom konja beži naprej in tako so dobili [vojaki le zadnji del konja in pa oskrbnikovo hčerko.
Jurij: To je dobro napravil.
Manko: In p tem niste še ni$ slišali?
Jurij: Ne! Kje pa je sedaj? Kam se, je potem
obrnil?	'
Marko: Marko, ali kakor vi pravite Lažimarko, je šel potem v domači kraj (in včeraj je rešil iz rok dveh lovcev, ali kakor ste vi rekli, 12 roparjev, Jurija Lačneka, ali boljše rečeno Lažijjurija, svojega očeta!
Jurij: Za božjo voljo! Ti si moj sin Marko?
Marko: Da, j/hz fee*n tvaŠ sini! Sedaj pa (md oče povejte, kakšnega lažnjivca ste morali vi imeti za očeta, ker znate tako dobro lagati?
■Jurij,: NiÖ boljši /ni bil ko Si tlfli i-------
Drgonjja ves—Mihovci v strelni smeri proti Uomjo-tarju.
Na ptujski gimnaziji Se Študiralo preteklo Šolsko leto 198 učencev. Iz Ptuja jih je bilo 34, iz Štajerskega izven Ptuja 116, iz Gornjeavstrijskega 6, iz Nižjeavstrijskega 1* iz Solnograškega 1, iz Koroškega 12, iz Kranjskega 3, iz Tirolskega 14, iz Primorskega 1„ iz Češkega 9, iz Moravskega 1, iz Bukovine 1, liz Ogrskega 2, iz ^Hrvaškega 2„ iz Bosne 5, iz Severne Amerike 1. Po materinem jeziku je bilo 153 Nemcev, 42 Slovencev, 2 Ceha, 1 Anglež. Po veroizpovedanju je bilo 183 katoličanov, 14 protestantov* 1 žiđ. Z Odliko je dovršilo šolsko) leto 12, sposobnih za višji razred je 141, splošno sposobnih 22, nesposobnih 17, ponavljalna skušnja se je dovolila 0 učencem, 1 ni dobil spričevalu,
Jareulua. Umrl je dne 10. jtj. m. v mariborski bolnišnici narodni mladenič Lojze .Veingerl. V torek dne ,13. t. m. so pripeljadl(truplo pjokojjnega v rojstno faro, kjer je bil slovesno pokopan., Vzornemu in slovenskemu mladeniču naj bo (domača zemljica Jah-ka in blag mu spomijn. <— Pri nas se \iši v kratkem večja veselica vi prid šentiljskega (društvenega doma. — Bralnemu društvu je daroval č. g. župnik Zupanič Ä0 K. Za ta, velikodušni) dar izreka odbor najsrčnejšo zahvalo.
Sv. Jurij v Slov. (gor. Djne 12. jujija (t. L se je ponesrečil 171etni Gabrijel Iskra,, hlapec (pri Dominiku Koser v Gasterajtu. Hotel je fc levo roko poriniti kos deske pold cirbular-žago, a je pri tem z roko preblizu prišel in mu je prste odrezalo.^
Dobrua. Na Občnem zboru bra nega društva zadnjo nedeljo se je ustanovil telovadni odsek Drei. Mladeniči pristopajo z velikim navdušenjem. Do sedaj jih Štejemo okrog 40 \z naraščajem vred. Zveza iz Ljubljane je poslala brata Jankoma Hočevarja, ki je navduševal mladeniče za ideje tpljovaclfolih odsekov. Seveda je nemškutarija izzivala, a ker ni imela druge priložnosti, so (se bratci hajlovci po noči stepli med seboj, Deževalo je klofute in padale so planke po hajlovskih buticah. Nam nič mar!, Novim Orlom pa: Na zdar!
Brežice. Iz „Slov. Naroda* posnamemo, da je liberalna Zveza slovenskih zadrug že v drugem letu svojega obstanka prekosila celjsko liberalno Zadružno zvezo glede števila članic in denarnega prometa. Ker je celjska liberalna Z(veza pri zadnjem občnem zboru spremenila pravija v toljkcl* da morajo vse članice ves denar pri nji nalagati, je nastala v (krogih večjih posojilnic velika nezadovoljnost dn se od več strani propagira misel pristopiti k liberalni Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, katera ne zahteva tako visokih letnih doneskov in ima boljšo revizijo kakor celjska liberalna Zveza. V interesu zdravega razvoja‘ha gospodarskem polju je vsekako želeti, (da se zadružništvo ne smatra samo kot sredstvo za preskrbovanjie par agitatorjev, temveč da izpolnjuje svoje najoge, osobito izvršuje vestno in točno revizij».
Koroško.
Velikovec. % ozirom na) notice v listu „Straža“ radi revizij celjske liberalne Zadružne zveze poročamo na podlagi informacij, da so se revizije koroških posojilnic, kojih večina .obstoji dalj kakor 15 let* izvršile' tekom jednega predpoldneva ali popoldneva v dveh do treh urah. Podrobnejši podatki in zapisniki so. vsak čas pa razpolago.
Vrba. Dne 15. junija bi bil moral biti sejem v Trabenečah. Prišlo pa Še enega repa ni. Trabe-niče (so pa tudi premajhna vas. Občna želja je, da bi »e tp, semenj premestili k župniji na Tiiholjieo. Občina misli tudi za to prositi.
St. Vid. Zadnji pondeljek so v Starem dvoru v neki gostilni Nemci dražili kranjskega črevljiar-skegai pomočnika pri Črevljarju Potočniku, Janeza Snedjica, radi tega ker je Slovenec. (Nemci so po vsem Koroškem že tako nahujskani, da Slovenec že pred njimi živeti ne more!) Mladenič je v nagli jezi Šel in zažgal gostilničarjev Škedenj. Ogenj se je sicer pogasil, (toda Šnedic bo prišel pred sodnijo in bo bržkone težko kaznovan. Hujskačem pa se seveda ne bo zgodilo nič.
Vrba. V Logi vasi pri /Vrbi prodaja gospa Hilda Plišek kmetijo, 20 (oralov obsegajočo z lepimi gozdovi, samo % ,ure od (Vrbe.
Bralca. Gostilničarju 'Ofžganu na Bregu bilo je ukradenih dne 26. junijvu 200, K Iz zaprtej mjz-nice.
Železna Kapla. (Živinski (sejem.) Prignalo se je dne 2. julija: 615 volov, 40 krav, 6 telic,, J9ovec,
6 koz, 5 telet Irt 1 konj. Kupčevalo *se je jako živahno. Cena 72 K met. stot živu teže. Kupci so bili večinoma Korošci. Prihodnji sejem bode dne 16. avgusta.
Podgoro. Na naši postajici se bo napravila lesena čakalnica.
Poreče. Na prodaj je 31 johov obsežna Hab-narjeva posest v (Rožnavi pri Blatnem gradu, ker jo posestnica bolehna. Pri hiši je mutni mlin.!
Trg. V Vršlinjah pri Solčavi (H mmclberg) je na prodaj Gruberjeva gostilna z opalto in z 10 orali zemlje V Vrajnici pa je na prodaj Lancovo posestvo (13 oralov), samo 10 minut od Trga, — V T.bti (Tiebel) se prodaja takozvana Nova Kajta z lepim sad ikom.
žel. Kapla. Dae 1. jnlja je naša železničica zopet obtičala ra progi. Strojni vodja je pravil, da je bilo menda ravno 1001 - krat.
Blače ob blaškem jezeru. Dne 4. julija je preminul Radeckega veteran Joža Martinčič, oče tesarja Martinčiča v 90. letu. L. 1848 je stal v boju pri Kustoci. Doma je bil pri Janabu v Trdaničah. Po dosluženih vojaških letih si je s plavljenjem po Dravi prislužd lepo premoženje.
Podklošter. Dne 31. julija se bo dražbala Ožnikova hiša v čačah. Vredna je 5200 K, najnižja ponudba 3460 K. — Pri isti sodniji Podkloštra bo dne 7. avg. prišla na dražbo Pichlbaurova kajža v Selčah, vredna 2200 K, najnižja ponndba 1500 K.
Kranjsko.
Velik shod se bo vršil .v (nedeljo dne 18. jul.
v veliki dvorani hotela Union v, Ljubljani,, Na shodu bodo poročali: dr. Šušteršič, dr. Korošec, Roškar, Gralenauer, dr. Brejc, Fon, idr, Krek,
Ljubljana. Slovenska državna obrtna Šola v Ljiu(bJjaipi je zagotovljena) fea šolsko Jleto 19;10j—lij. Ker je dovoljena (državna podpora, se prične že letos graditi Šolsko poslopje..
Volitev deželnega pos(lanc,a. Ker, je notar Iv. Planta® odložil deželnozborski miandat iz skupijne dolenjskih mest in trgov, se bo vršila za omenjeno skupino dne 31. avgusta volitev novega poslanca.
Nemški 'delavci so imeli v Ljubljani svoje društvo „Trutzburg“, ki je imelo namen razširjati nemško propagando med (delavstvom. Društvo pa ni doseglo svojih namenov in se je razšlo.
Častni občan za občino Mošnje je postal deželni odbornik dr. Lampe. Dr. Lampe si je stekel mnogo zaslug za hitro napravo vodovoda za Mošnje in Brezje.
Tovarna za kolinsko cikorijo se že gradi na ljubljanskem polju v bližini Ljubljane. To tovarno gradi, kakor znano* veliko tovarniško podjetje za izdelavo .cikorije v Kolinu na Češkem.
Primorsko.
Italijansko društvo v Trstu „Circolo giovanile Giovani Bovio“ je oblast razpustila, ker je bilo torišče republikancev in iredentoveev. V svojih prostorih je imelo društvo Jrazlične svetinje italijanskega naroda kot: slike morilca Oberdanka, mnogo pištol, bodalcev itd. Vse to znači teroristički značaj društva, pri katerem so bile vpisane velengledne italijanske osebe.
Zborovanje delničarjev propadle „Banke popolare“ se je vršilo v Korminn zelo burno. Zborovalci so bili tako ljuti na upravne svetovalce, da so na njihov račun padale hude obdolžitve. Očitalo se jim je, da so jedino odgovorni za polom bri banki, ker so dopustili, da je ravnatelj samovoljno igral na borzah s prihranki revežev.
Nova akcijska dražba za cementne tovarne v Istri se je v Trstu konstituirala. Dražba bo zgradila v istrskem Primorju več velikih tovaren za izdelavo cementa. Akcijskega kapitala se je do sedaj nabralo blizo tri milijona kron. —
Revolucija v Perziji.
Lop d ofi, 14. (julija, Reuterjev biro! pjolroča Iz Teherana: Včeraj ob pfctih zjutraj so udrli nacionalisti iskozi tri vrata v mesto. (V tem trenutku vlada hud poulični boj* Kozaki Imajo zasedela glavni trg. Vsak trenutek pričakujejo, da bo Šah pobegnil v kako poslaniško palačo,
Teheran, 14, julija. Severni del mesta je popolnoma v rokah nacionalistov. Veliko šahovih kozakov je prestopilo k nacionalistom, ki nameravajo takoj tudi ostale dele mesta napasti. V bližini angleškega poslaništva se je Čulo močno streljanje. Nar cionalisti imajo le malo izgub.
London, 14, julija. Jz ITleherana se poroča, da so vodilni duhovniški krogi napovedali sveto vojsko proti šahu. ,že lansko leto meseca avgusta so izobčili Šaha. (Takrat je pstakx 'parno p!ri teoretični izjavi, sedaj pa pridigujejo duhovniki sveto vojsko, London, 14. julija. Semflcaj jč došla zasebna brzojavka Iz Teherana, ki javlja, da ni za. Evropejce nobene nevarnosti. Nacionalisti so vzeli tudi eno brzojavno postajo.
P e t e rb u r g, 14. julijia.' (Iz Teheran a poročajo: Bahtiari napadajo m»sto. Kakor se čuje, je zbežal Šah v neko poslaniško palačo. Položaj je zelo nevaren. Neka ruska firma poroča iz Teherana, da je perzijska vlada v veliki nevarnosti, Ruske čete so v hitrih pohodih dospele iz ReŠta v Kadvin.
0 IzdeloYäteU cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica čt. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognja Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!
38
Svoji k svojimi
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. .	.
Slovensko platno m. .	.
Savinsko platno m. .	.
Vojašto platno m. .	.
Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
7*lntnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
*
Spodnještajerska ljudska
v Mariboru
O uljudno naznanja, da se preseli s 15. avgustom
v Stolno ulico štev. 6.
oo
OOOO OOP ooooo
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.
Stran 4.
OOOOOOOOOO
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
Proiunfnrio s slovenskimi ploščami, čistim in IVI ctlllUlUIltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
i
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
RA RIB OR, Kasinogasse štev. 2.
ra
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: ; dela. : ;	53
Postrežba točna!
Cene nizke!
£pCXXX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po naj nižjih cenah.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba Čista, točna in solidna. :: Izdelujem tndi lasulje in knpnjem lase.
IVAN BERGLEZ p brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Itrnpl, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
Ka debelo.	Ufa drobno.
slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
g se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g A občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, ^ jr božjih grobov, altarnih in bandemih slik, križevih jr potov itd. vse na posebno trpežno platno in v ♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- ♦♦ V* re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli- ^ g kanje eerkvä v različnih slogih, cele notranje
poprave eerkvä (v tem slnčajn poskrbi in posre- g daje vse druge umetnike in rokodelce). Gene po jr ££	dogovoru in brez vse konkurence.	agw
S«.	&
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od beaede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Absolviran petošolec išče primerne službe. Naslov pove uredništvo „Straže“.
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegerndoif, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhov-ščini. Cenik zastonj!_________127
Novozldana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru proda. Kje, pove npravništvo lista. _____________________________ 132
Stare dopisnice s znamkami kakor tndi kuverte in znsmke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36,	126
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Naj-nižje cene! Postrežba točna in solidna.	130
2 nčenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgevino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgove«, Slivnica pri Sv. Jurju ob juž. žel.	129
T trgu Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz hiše z večimi sobami, kuhinje, prostorne kleti, vrta za zelenjavo, njive in vodnjaka v bližini hiše. Posestvo je jako primemo za penzijonista, ker je blizu kapela, kjer se lahko mašuje, primemo je tudi za rokodelca. Cena 6000 K. Natančnejša pojasnila daje Dragotin Zelič, organist, Šmarje pri Jelšah. 131
DV* 100 kg ovsa stane 14 K
če se ea del ovsa nadomesti z mo lasin. Sestavina iz 6 kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 36—40°/0 sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 60 v. K. Stein, Dunaj II, Praterstrasse 54.	128
BS
XX
XX
XX
Za nakup priporočamo iwrdk©
HI. E. Sepe©, Maribor
Qrnjski trg štev« 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	i
X
X
X
X
X
X
X
X
X
BS
B B