Pestrima plaCans v gotovini Maribor, ponedeljek 23. decembra T935 Stov 292 (Leto IX. XVI.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK HniSalllvo in uprava: Maribor. Goapoaka ul. M / talaton urednUeva-aMO. upre« a 3488 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Valja mesečno prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oplaši po ceniku / Opisa« sprejeme tudi opisani oddelek „Jutra" v Ljubljani r Postni čekovni račun *L 11.408 JUTRA 99 Popolna zmaga sankcionizma Lord Eden postal Hoarelev naslednik - Organiziranje kolektivnega nastopa proti Italiji do vojaških sankcij - Priprave za primer oboroženega spopada - Amerika in petrolej LONDON, 23. decembra. Pričakovale, da bo imenovan vsaj začasno za angleškega zunanjega ministra Austen Chamberlain in se bo na ta način skušalo zasenčiti radikalni preokret, ki je nastal med stališči Londona in Pariza, se ni uresničilo. Novi zunanji minister Je postal včeraj lord Anthony Eden. To imenovanje je vzbudilo v političnih krogih veliko presenečenje in pomeni nov triumf politike Društva narodov ter dokaz, da bo Anglija konsekventno vodila dalje politiko sankcij proti Italiji. Zatrjuje se tudi, da bo novi zunanji minister vztrajal pri svoji zahtevi po poostritvi sankcij. Znano je, da je Eden bil že od vsega začetka odločen nasprotnik pariških mirovnih predlogov, ki sta jih sestavila La val in Hoare. Tudi v Parizu, Rimu in zlasti v Ženevi je vzbudilo Edenovo imenovanje za zunanjega ministra najgloblji utis. V Parizu in v Rimu so očito razočarani, dočim nagla-šajo v Ženevi, da je sedaj položaj Društva narodov mnogo bolj trden, kakor je bil doslej. Iz tega se tudi sklepa, da je sklenil Balduin vztrajati tako v angleški zunanji, kakor v notranji politiki. Eden je z 3S. leti doslej uajmlajš! angleški zunanji minister. Uživa pa veliko popularnost v vsej javnosti ter jo priljubljen celo tudi pri opoziciji. Splošno velja za očeta sankcijske politike. Njegovo imenovanje je Baldwinovo vlado močno okrepilo. Italianski listi so že zopet obnovili svojo kampanjo proti Angliji, ker se Italija zaveda, da sedaj na popuščanje s strani Londona ni več mogoče računati. LONDON, 23. decembra. V zvezi z imenovanjem Edena za zunanjega ministra se zatrjuje, da se bo sedaj seglo po najostrejših ukrepih proti Italiji, ker na pariške predloge sploh ni odgovorila in so sedaj itak. mrtvi. Naloga Edena bo organizirati kolektivni nastop vseh članic Društva narodov proti Italiji. Mišljene niso le finančne in gospodarske, ampak tudi vojaške sankcije z blokado. LONDON, 23. decembra. Tukaj se splošno pričakuje, da se bo pri izvajanju sankcijske politike proti Italiji treba po-služiti še ostrejših ukrepov. Trenutno se razpravlja o vprašanju poostritve sanacij in zlasti o prepovedi uvoza petroleja in njegovih derivatov v Italijo. Obenem se pa računa tudi z možnostjo konfliktov, ki bi jih izzvale poostrene sankcije. Angleška vlada se trudi, da pripravi vse potrebno za primer odkritega spora z Italijo. Na okrožnico, ki jo je poslala vsem državam ob Sredozemskem morju, Španiji, Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji ter jo dostavila na znanje tudi Romuniji kol članici balkanske zveze, je že večinoma prejela zadovoljive odgovore. Vlade omenjenih držav so izjavile, da so v primeru oboroženega spopada z Italijo pripravljene docela izpolnjevati obveznosti, ki jim jih nalagajo statuti Društva narodov. Predvsem gre tu za to, da dajo na razpolago angleški mornarici svoja pristnišča kot operacijske baze, pa tudi svojo mornarico in eventuelno suhoz nn-sko vojsko. Glede Turčije se izve, da skuša ob tej prilik) rešiti vprašanie ukinitve demilitarizacije Dardanel. Turška vlada naglaša, da ne more vršiti uspešno obrambe svojega ozemlja, ako se ji ne dovoli, da sme znova utrditi Dardanele. KAHIRA, 23. decembra. Italijani nadaljujejo mrzlično svoje vojaške priprave v Libiji na meji Egipta in Sudana, pa tudi Angleži se pripravljajo za vsak primer. Veliki oddelki angleških tankov so zapustili Kahiro in odšli na mejo Libije, na katero so bile odposlane tudi razne druge močne angleške čete. O vsem tem niso bila Izdana nobena poročila, vendar pa stoji vSa javnost pod utisom, da je položaj postal znova zelo napet. PARIZ, 23. decembra. Tukajšnji listi poročajo, da je podpredsednik Standard Oil Company, James Moffet, izrazil novinarjem svoje mnenje, da se bo mogla Italija preskrbovati s petrolejem za svojo vojsko v vzhodni Afriki tudi v primeru, ako se raztegnejo sankcije na to sirovino. Amerika bo dobavljala Italiji petrolej še dalje in bo ustavila dobave šele tedaj, ako bo senat sklenil prepoved na podlagi zakonske določbe. Srditi boji za Aksum in Makalo Abesinci bodo vsak hip zavzeli sveto mesto Aksum Italijani se povsod umikajo LONDON, 23. decembra. Po poročilih iz vzhodne Afrike nadaljujejo Abesinci še vedno svojo ofenzivo proti italijanskim postojankam v Tigreji. Italijani niso odbili abesinskih napadov na Deinbegu-ine in May Tinketo, ampak so se umaknili s te obrambne črte nazaj, Abesinci pa jim slede tik za petami. Po najnovejši vesti se je Abesincem posrečilo predreti italijanske obrambne črte tako, da bodo Italijani sedaj morali umakniti svoje čete proti Aksumu in Adui, kjer se bodo skušali znova upreti. Na Italijane so silno uplivale ogromne množice abesinskih vojakov, ki neustrašeno napadajo italijanske utrjene položaje in se ne dajo odgnati z nobenim orožjem. Izgle-da, da je Aksum že tik pred padcem, kajti po najnovejših jroročilih so bili Abesinci že včeraj oddaljeni od njega na severozahodu le še 9 kin. Ako bi padel Aksum zopet Abesincem v roke, bi Italijani težko branili tudi Aduo. O padcu Makale še ni nobenih zanesljivih vesti, vendar je gotovo, da so Abesinci pro- drli že tik južno do mesta, kjer se vrše sedaj srditi boji. Ker so pa Abesinci napredovali v Tembjenskem masivu že daleč na sever, je zelo malo upanja, da bi mogli Italijani Makalo držati še dolgo, ako se položaj na fronti naglo ne spremeni v italijansko korist. V pokrajini Šire so izvojevall Abesinci zopet veliko zmago nad Italijani ter jim zaplenili mnogo tankov, topov in strojnic. Pri tej priliki so ujeli tudi nekaj belih Italijanov ter več askarjev. Na južnem bojišču se vrše zaenkrat le manjši spopadi, pričakuje se pa vsak trenutek pričetek velike abesinske ofenzive. RIM, 23. decembra. Današnje uradno poročilo vsebuje prvo priznanje o pravem položaju na severnem abesinskem bojišču. Poročilo priznava, da so Abesinci osvojili znatne dele zasedenega ozemlja. Zlasti se priznava, da so dosegli ob reki Takazi strateške uspehe, dasi upajo Italijani na nove ugodnejše odločitve. Boji se bijejo za Aksum in severnozahodno od Makale. Ne zamudite ugodne prilike za božično številko „Večernika“, ker izide naš list za praznike v povečani nakladi in pestri vsebini ter oddajte vaš oglas takoj. Tudi najmanjši inserat je z uspehom zajamčen ! Oglase sprejema uprava »Večer-nika“ do 23. decembra do pol 10. ure zvečer. i&Zišla d&tot&ci Hfdiilke Delna rekonstrukcija naše vPade Odstopila sta ministra Komnenovič in Bobič, nova ministra Cvetkovič in dr. Kožulj BEOGRAD, 23. decembra. Včeraj dopoldne sta sporočila ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču svoj odstop minister za telesno vzgojo in zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje Mirko Komnenovič ter minister za gradnje Miloš Bobič. Ministrski predsednik se je nato podal na dvor poročat o de-misiji obeli minstrov in se vrnil z Izjavo, da je odstop sprejet. Kraljevi namestniki so odstop sprejeli ter imenovali na predlog mir' trškega predsednika za ministra socialne j>olitike in narodnega zdravja ter zastopnika ministra za telesno vzgojo narodnega poslanca Dragišo Cvetkoviča, za ministra za gradnje pa narodnega poslanca in bivšega ministra dr. Marka Kožulja. Nova ministra sta bila danes zaprisežena in sta nato takoj prevzela svoje posle. dovolj poslušno orožje. Resolucija mariborskih katoliških akademskih starešin je vzbudila v prizadetih krogih veliko nevoljo. Kaj vse se je za kulisami godilo, nam ni znano, v petek pa je »Slovenec« poročal, da se je preteklo soboto vršil v Mariboru nov starešinski sestanek. Na tem sestanku je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da resolucija prvega sestanka »ni mišljena in sklep mariborskega katoliškega starešinstva«. Očividno je do tega drugega sklepa prišlo pod precejšnjim pritiskom, kajti odbor mariborskega kluba je v celoti podal ostavko. Toda stvar s tem še ni bila zaključena. Kakor nam poročajo, je bil v četrtek zvečer tretji sestanek mariborskih starešin, ki je kot glavno točko imel na dnevnem redu volitev novega odbora. Postavljeni sta bili dve listi. Prvo je predlagal sodnik Ašlč, drugo mestni zdravnik dr. Wankmiillcr. Ašiče-va lista je imela za predsednika dosedanjega predsednika sodnika Kejžarja, med odborniki pa poleg drugih tudi frančiškana dr. Aljančiča in prof. Sedivija, ki je političnemu krilu baje še posebej trn v peti. Tudi druga lista je irneia g. Kejžarja za predsednika, a na njej ni bilo dr. Aljančiča in prof. Sedivija. pač pa sta bila na njej prof. Prijatelj in urednik »Slovenca« Muri. Pri volitvah je bilo oddanih -12 glasov. Zmagala je s precejšnjo večino »upornikov« lista, ki jo je bil predložil g. Ašič. Dobila je 26 glasov, dočim je »pravoverna«, od politikov forsirar.a lista dobila samo 16 glasov. Zmagali so torej pristaši one struje, ki hoče Katoliško akademsko starešinstvo obdržati izven dnevno strankarske politike. Nov slovenski dnevnik. S 1. januarjem prihodnjega leta prične izhajati v Ljubljani nov dnevnik, ki bo izhajal vsak dar. ob 14. uri, se bo imenoval »Sloga« in bo glasilo .IRZ. Tiskal se bo v Jugo-slovanski tiskarni, v konzorciju pa so razni prvaki slovenske .IRZ. Razdor med klerikalnimi intelektualci Po razdoru v klerikalnih delavskih vrstah hudi spori tudi pri akademikih Včerajšnje »Jutro« je objavilo sledeče zanimive informacije o nesoglasjih v vrstah klerikalne akademske inteligence: »Našim čitatdjcni je znano, da je zaradi snovanja nove. strankarsko-politi-cno bolj poudarjene delavske organizacije prišlo v klerikalnem taboru ne le med delavstvom, marveč tudi med inte- ligenco do hudih nasprotij. Mariborska organizacija tako zvanc »katoliške« inteligence je na enem svojih sestankov celo javno obsodila poskus, da se razcepi krščansko socialno delavstvo. Postavila se je na stran že obstoječe organizacije, Jugoslovanske strokovne zveze, ki pa nekaterim strankarskim prenapetežem ni LAVAL PROTI SANKCIJAM. PARIZ, 23. decembra. V tukajšnjih poučenih krogih se zatrjuje, da je Laval slejkoprej nasprotnik poostritve sankcij. Ako v teh svojih prizadevanjih ne bi uspel, bo rajše odstopil, kakor da bi s® vdal. ZLATO IN PETROLEJ. SOFIJA, 23. decembra. Bolgarsko rudarsko ravnateljstvo nadaljuje v okolici Custendila, Brežice. Trna in Vrače iskanje petroleja in zlata. Zatrjuje se. da so v bližini Custendila našli izvirke petroleja, v bližini Trna pa rudo, ki ima 20 do 96 gramov zlata na tono. Stran 2. zbor Mariborske kofesarske podzveze Živahen potek - Klub slovenskih kolesarjev »Perun" se je zopet včlanil v mariborski podzvezi ter prevzel vodstvo v novi upravi Razmere v našem kolesarskem športu > zadnjih letih niso bile prav nič razveseljive in ugodne. Ko je naš najmočnejši kolesarski klub »Perun« zaradi znanih odločb bil prisiljen, da je izstopil iz Kolesarske zveze, se je delovanje naše r.ekoč odlične in najboljše kolesarske podzveze v naši državi omejilo bolj na vegetiranje. Letos pa so se med vodstvom porajala še razna nesoglasja, ki so se končala s tem, da je Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije razpustila odbor MKP ter imenovala bivšega predsednika MlKP g. Slavka Markoviča za komisarja. Medtem so se vršila pogajanja med podzvezno upravo na eni ter »Perunom« na drugi strani, da bi se naš »Perun« zopet včlanil v Kolesarski zvezi, in ker je končno Kolesarska zveza preklicala svoječasno izrečeno kazen funkcior.arjm »tPerur.a«, je upravni odbor »Perutia« sklenil, da se zopet včlani pri MKP Ta pomembni sklep so pozdravili vsi. ki imajo količkaj vpogled v naše športne razmere. In tako so zastopniki »Peruna« prisostvovali rednemu občnemu zboru Mariborske kolesarske podzveze, ki se je vršil včeraj dopoldne v klubskih prostorih hotela »Pri zamorcu«. Za zborovanje je vladalo v krogih kolesarskega športa izredno veliko zanimanje. Marsikaj se je šušljalo ter se je tudi pričakoval buren potek. Toda poudariti moramo, da se je vršilo zborovanje v absolutno parlamentarnem duhu, kar je v glavnem zasluga preudarnosti posameznih delegatov v MKP včlanjenih klubov. Vse debate so se vršile strogo stvarno, slišal se je sicer marsikateri grenek očitek r.a računi bivše uprave MKP, toda naposled je vendar zmagala zavest, da je le v skupnem delovanju mogoče doseči to, česar MKP v zadnjih letih doseči ni mogel. Občni zbor je otvoril bivši predsednik MKP in Komisar g. Slavko Markovič, ki je uvodoma pozdravil mnogoštevilne delegate posameznih klubov, posebno pa odposlanca Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije g. Pamp e ja iz Zagreba. Nato je podal kratek histo-riat vzrokov, zakaj je bila bivša uprava MKP razpuščena, podal pa je tudi vsa poročila, to so: predsedniško, blagajniško in tajniško. Poudariti moramo namreč, da je vršil vse posle hkrati predsednik sam. Iz njegovih poročil je razvidno, da šteje MKP 8 klubov, in sicer Kolesarski klub Slovenjgradec, Kolesarski klub Konjice, Klub slovenskih kolesarjev Celje. Kolesarski klub »Perun«, Kolesarski klub »Poštela« Radvanje, SK Železničar, SK Maraton in Kolesarski kiub »EdehveiH«. Verificiranih je bilo v 1935. letu 63 vozačev in 34 funkcionarjev, skupaj torej 97. Število članstva pri posameznih kolesarskih klubih je seveda mnogo večje, in sicer okoli 1400. Iz delovanja MKP bi bilo med drugim omeniti, da se je MKP oficielno udeležila otvoritvenih slavnosti mosta Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja v Beogradu ter poklonitve na Oplencu. Posameznih dirk ne bomo naštevali, ker so :tak znane. Poudariti pa moramo, da so 'i-le kolesarske dirke MKP letos bolj redke. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da izkazuje bilanca 55 dinarjev prebitka in da je bivši predsednik gospod Slavko Markovič podaril MKP 500 dinarjev za kritje deficita. Tehnični referent g. Kebrič je poročal, da je uprava MKP prejela le poročilo treh dirk, za ostale (15) pa niso znani tehnični rezultati. (!) Sledila je debata k posameznim poročilom, ki je bila mestoma precej živahna, naposled pa se je stari upravi vendarle podarila razrešnica. Ko :e spregovoril še zastopnik Kolesarske zveze, so sledile volitve in ic bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: predsednik Franjo Jaki (Perun), podpredsednik Mirko Fajs (Celje), tajnik Anton Hlebž (Perun), blagajnik Steln-bihler (Železničar), tehnični referent Šibenik (Perun). namestnik pa Kebrič (Ma- raton); za odbornike so bili izvoljeni: Glavič in Lorber (Železničar), Markovič in Lubša (Poštela), Štrucl in Šapac (Maraton), Lešnik in Cverlin (EdelweiB), Schuli (Celje), Cajnko (Slovenjgradec), Turk (Konjice); nadzorni odbor: Čretnik in Močivnik (Perun) ter Smerdel (Maraton). Za zveznega delegata je bil izvoljen Anton Hlebš. Pri raznoterostih je delegat SK Železničarja g. Josip Fišer predlagal, naj se bivši predsednik MKP g. Slavko Markovič z ozirom na njegove zasluge za kolesarski šport izvoli za častnega člana, kateri predlog je tudi z velikim odobravanjem soglasno sprejel. Obravnavale so se še razne interne zadeve, in sicer članarina, seje, prireditve itd., nakar je predsednik g. Jaki po štiriurnem trajanju zaključil zborovanje. Prepričani smo, da bo nova uprava Mariborske kolesarske podzveze, v kateri so večinoma sami preizkušeni športniki, predvsem »Peruna«, ki so po svoji delavnosti in iniciativnosti vsem znani, vodila naš kolesarski šport zopet do one višine, kakršno smo' bili dosegli pred leti. Poudariti pa moramo tudi, kakor smo se na občnem zboru prepričali, da ima nova uprava zaupanje vseh kolesarjev bivše mariborske oblasti in tudi naše širše javnosti. Kolesarski šport stopa sedaj v Mariboru v novo ero ter mu želimo mogočnega razmaha. Poziv jugoslovanski javnosti Četrte zimske olimpijske igre so pred vratmi. Bolj kot kedaj koli je tokrat nji- Marlborsk! »Ve čer nit« Jutr ■■■■MMir »n dSBMMBESaEBRm^aa hov pomen poudarjen v svetu in ni je kulturne države, ki bi mogla izostati brez škode za svoj ugled. 28 držav bo' poslalo svoje najboljše sinove v Gar-misch-Partenkirchen, da predstavijo tam silo svoje mlade generacije, može bodočnosti svojega naroda v plemenitem tekmovanju. Skromne razmere, v katerih živimo, nam stavljajo pretežko nalo go: vse isto se bo zahtevalo od naših mladih fantov kot od sinov velikih ir: močnih narodov, in vendar je naša skromnost taka, da jim ne moremo nuditi onega, kakor velike države. Niti tega. da bi mogli izbirati iz tolikega števila tekmovalcev, kot jih imajo drugi. Zveza se je zavedala svoje dolžnosti do domovine in preskrbela je vsem dober in smotren trening že od junija tega leta. Od početka decembra vodijo trening Finec Eino Kuisma, Norvežan Gunnar Hagen, a v kratkem prispe še Avstrijec Franz Harrer. Tekmovalci ostanejo v treningu do konca januarja, nakar odpotujejo. To smo jim mogli pripraviti mi, sredstev za nadaljnje potrebne priprave pa nimamo. Zato pozivamo vse vas, Ki vam je uspeh naše vrste na zimskih olimpijskih igrah pri srcu, da podpreie naš smučarski fond, ter kupite naš znak (smučko s krogi). Naši fantje bodo imeli zavest, da spremljate vi vsi njihovo deio in sodelujete na njihovem uspehu za čim častnejši uspeh za našo državo na olimpijadi. Priložite mal dar, da jih dostojno opremimo, da jim damo zadostno oskrbo in da ne bo njihovo pomanjkanje slabilo tega, kar smo jim pripravili s tehničnim delom. Zavedajte se, da ti fantje zastopajo naš narod, našo državo med 28 narodi, dajmo jim vsega, da bo njihov uspeh časten in dostojen naše države. Priložimo vsak v fond za smučarje svoj dar. Dajte sami in pridobite JZSS-u prijatelje in znance za prispevek. To zimo nikogar brez olimpijskega smučarskega znaka. Jugoslavenski zimsko-sportni savez. V Mariboru, dne 23. XII. 1935. . Pismo iz Prage Iz življenja naših visokošokev v Pragi Pustite me tja, kjer kujejo srečo, kjer čas so ustvarja, resnica živi, pustite me tja v žareče peklo človeštva, ki v prazen vprašaj hiti! Nekje je resnica, pustite mc blizu, — nekje mota biti osišče vsega; pustite me tja, saj plačam vam vizum: samo da sc čakanje enkrat konča! No — dajte mi jekla, vragovi prekleti, pustite mc vendar v kovačnico, če hočete borca od mene, vojščaka, pustite mc v orožamico! Pustite mc tja, ve puhle glave! — z rokami golimi vam pretim... Preklete duše, — nobene nadc! Želite samo še, da znorim. Zadnje dneve čitamo mnogo o življenju akademikov doma, pa bomo še mi malo poročali. Dandanes je drznost že samo študirati, kaj šele — priti ven in zunaj študirati. Zakaj študira ta ali oni v Pragi? »Tega študija, odnosno takšne šole nimamo pri nas!« »Meni pri nas ne priznajo predizobrazbe za vpis na fakulteto!« Nekaj redkih je prišlo v Prago zgolj zaradi Prage. Živimb pa vsi dobro, ker za vsakega morajo skrbeti starši, kakor je zapisano na prilogi k prošnji za dovoljenje študija v tujini. Kdor piše domov, da mu gre slabo, mu ni treba verjeti, samo omenite mu ono prilogo... In to je res, da starši skrbc za nas, nekako tako nam pišejo: ... Strašno skrbimo za te (no — prosim!), nimaš pojma, kakšne skrbi nam delaš? Si še (ali pa: že) zdrav? Za božjo voljo, ko nam ne moreš pisati. Tudi Ana (sestra, dekle, teta, stara mati) je zelo v skrbeh za Te. Vsak dan vprašuje po Tvoji pošti. — Itd. itd. Prihodnji mesec Ti pošljemo denar, ta mesec ne moremo. Morda bo 500 Din (nekaterim kolegom pišejo: morda bo 100 Din. t. j. 53.50 Kč!) ... »Nekateri pa nimajo staršev, torej tudi ne skrbnih, skrbečih ttrašev. kam bi z njimi!?« — »Vsakemu tudi ni treba študirati: če nimam denarja za kavo in napitnino, ne grem v kavarno. Zato pa je to: kavarna! Ti'kralj — jaz kralj..., kam pridemo? No »holt«, sedaj sem se spomnil: kdor nima skrbnih staršev, naj pa krave pase!« — Študent si misli: na jus se bom vpisal in bom krave pasel in študira!. »Stoj, študent, ne vem. če bo šlo! Svojih krav nimaš, drugih ti pa nihče ne bo zaupal, ker ne znaš z njimi ravnati in bi ti vse ušle na deteljo!« Torej, kdor nima skrbnih staršev, naj sploh ne 'pride v Prag,? Redke izjeme smo se zato sem pripeljale: za nas je že mnogo priti v Prago. Peter P. Nimam namena zabavljati čez naše intimno življenje, zato le na kratko: kdor zmore živeti v kolejtt, more živeti od komfortne »kolejske« opreme, toplega zraka v sobi in od »pufa« v vseh bližnjih mlekarnah in štacunah, — ja; in od potrpežlijvosti ter »čaranja« (večna »zadnja krona«) svojih kolegov. Kdo še ni plačal svoje šolnine, se ne da dognati, ker oni redki, ki so jo že plačali, drže to zase. To je pa res: ponekod moreš biti oproščen šolnine. Imamo še tujski davek za tuje slušatelje (tudi iz bratskih držav). Po Pragi so povsod razstavljene nevidne table z napisom: Hudič, plačaj! Tehnik potrebuje papir, risarske potrebščine, drugi knjige itd. Potem neizbežne članarine in takse. Kajenje pa škodi zdravju, prav kakor vino in dekleta, ali gledališče, koncerti itd. Kdor želi v Prago in sploh študirat, mora prej položiti izpit iz trgovskega računstva, zato da bo znal dobro gospodariti z ogromnimi vsotami, ki jih bo kdaj dobil. Kajti je nekoč nekdo dobil nenadno in nepričakovano 50 Kč, in kaj je storil? Spomnil se je, da že dva meseca ni niti trenutek živel kot človek, in da liodi »človek«, če je lačen — v restavracijo, potem v kavarno, da pride med »ljudi« itd. Spomnil se je, da tudi njegova zunanjost ni človeška in da bi ga »ljudje« takšnega ne sprejeli med se. In sedaj ima petdeset I<č!...? »Najedel se bom in ostanek bom zapil, da bom vsaj enkrat srečen,« si je mislil, pa ni storil! Čutil se je silno nesrečnega s temi 50 Kč. Dolgovi! Pa je odločil: najprej grem v restavracijo, tam me nihče ne gleda, potem v kino, tam me nihče ne vidi, — ostanek mi bo za ves teden za hrano (čaj, margarina, sladkor in morda še kruh)! — Mislil je, da je pametno ravnal in vseskozi pošteno, namesto da bi ne šel v kino in ne v restavracijo. »Kaj blebečeš. da. nisi človek: človek sil — samo brez ... (iščem primeren izraz) brez vsega. Ako Ti ni prav. da študiraš v Pragi, idi domov, kdo Te pa sili k študiju? — in: Kaj? Sušice se bojiš in drugih bolezni?! Kako slaba, nebogljena in boječa je današnja generacija! Nezdrava, pokvarjena: zanič! F. B, ——mm ■ 111■ ii ■■■ u pin'1*^--1——"imi i 1 fcsfirdatslui iitdfekie Davčna navodiSa Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, so dolžne te dohodke napovedati v roku od 1. januarja do 31. januarja JQ36. leta. Rentnina se plača na dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, ki niso zavezani zemlja-rini, hišnemu davku, pridobnini niti družbenemu niti uslužbenskemu f'avku. Kot taki dohodki se smatrajo poseuno: 1. obresti in rente od obveznic (obligacij), ki so jih izdali država, samoupravna telesa, delniške družbe ali zakladi, če niso s posebnim zakonom tega davka oproščene; 2. obresti od dolgov kakršnekoli vrste (kratkoročna, hipotekarna, menična posojila, posojila proti zadolžnici ali brez nje, — posojila na vero): 3. obresti od zaostale kupnine; 4. obresti od hranilnih vlog kakršnekoli vrste: na hranilno knjižico, tekoči račun, itd.: 5. začasne ali doživljenjske rente, alimentacije, užitki in prevžitki. zavarovalne rente; 6. rente (povračila, odškodnine) za odstopitev pravice izkorišče-vanja patentov, avtorskega prava, privilegijev, za odstopitev pravice kopanja rudnega blaga, uporabe mineralnih it’ virkov in podobno; 7. obresti, rente, dividende in podrobni ponavljajoči sc prejemki iz tujine; 8. najemnine, zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki od premoženja in premoženjskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku. Pf. zakupnine za tovarniško, kopa-liščno, gostilniško in trgovinsko opremo, zakupnine za dovoljenje afiširanja, ^ dovoljenje prehoda čez tuje posestvo in podobno; y. zakupnine za stavbišča i!1 druga zemljišča, če so ta večja od katastrskega čistega dohodka, brez ozira na to, kako se ta zemljišča izkoriščajo-(Prav tako je treba prijaviti zakupnine za dvorišča, čeprav so velika tudi do 500 m', ako so dana v zakup ločeno od poslopja). Predmet obdavčenja je v letu 1935 stvarno doseženi dohodek. Davčne prijave morajo vložiti upniki, t. j. osebe, ki te dohodke sprejemajo. Ako je upnik v tujini, mora napoved vložiti dolžnik, mora tudi davek plačati namesto upnika* Za one osebe pa, ki so v tujini, pa prejemajo imenovane rente od odstopljenih pravic, izkoriščanja patentov, avtorskega prava i. dr. iz tuzemstva, mora napoved vložiti in davek plačati dolžnik, oziroma podjetje, ki te rente izplačuje- Po čl. 6 Zakona o davku na samce, morajo davčni zavezanci rentnine v napovedi navesti razen ostalih podatkov še okornost, ali so samski, vdovci, brez ozboma ločeni, in koliko so stari-„ Kdor napovedi ne vloži v roku, določenem^ v tem pozivu, bo plačal kot kazen 3% odmerjenega osnovnega davka-a 10%, če napovedi ne vloži niti o3 osebni poziv v roku osmih dni. Davčnega zavezanca, ki namenoma, da bi se izognil plačanja davka, da v napovedi neresnične izjave, ali zataji kak vir dohodkov, zadenejo posledice iz či. 1^2 zakona. Nepismeni morejo vložiti napoved pri davčni upravi ali občini na zapisnik. Davčna napoved za rentnino se vlaga pri oni davčni upravi ali občini-pod katero ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo (ne glede na kraj, kjer je predmet, od čigar dohodka se plača rentnina). Gospodinjstvo se smatra d.; je tam, kjer davčni zavezanec redno stanuje skupaj s člani gospodinjstva. Obrazec davčne napovedi se dobi pri davčni upravi ali občini za ceno 50 par. Davčni zavezanec lahko zahteva potrdilo, da ie napoved vložil. V uredništvu. — Gospodična, vaš prispevek je nečitljiv. Zakaj pa ne pišete na stroj? — Kaj vam pa pride na misel! C.; b: znala pisati na stroj, bi mi ne bilo -reba ukvariati se z literaturo, HktoMotske m Mežiške Movite Kmetijske problemi mariborske okolice K skupščini sreskega kmetijskega odbora za Maribor desni breg Preteklo soboto dopoldne je' imel sre-ski kmetijski odb v za mariborski desni breg svoj redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili predstavniki skoro vseh občinskih kmetijskih odborov. Zborovanje je vodil predsednik sreskega kmetijskega odbora, uprav teli banovinske drevesnice v Pekrah g. Šume n jak. Iz njegovega poročila posnemamo, da si je odbor po vseli svojih močeh prizadeval pomagati našemu kmetu do napredita. Posebno skrb pa je posvečal živinoreji, predpostavljajoč da bo prav ta gospodarska panoga danes ali jutri prinesla našemu kmetijstvu na mariborskem desnem bregu lepe in velike koristi. Tudi je odbor skoro polovico svojega uro a-čuna v preteklem poslovnem letu izkoristil za povzdigo in napredek živinoreje. V zvezi z njo je pospeševal tudi travništvo in pomagal kmetom s podporami, da so si mogli nekateri uredili umetne travnike. Prav tako je odbor pomagal kmetom pri nakupu raznih praktičnih poljedelskih strojev. Poročilo o obračunu in novem proračunu je podal sreski kmetijski referent g. Zupan c. Skupni izdatki so znašali v preteklem poslovnem letu 84.000 Din, dohodki pa 133.00(3 Din. Pri tej priliki je referent povdaril, da je slovenjebistriški' okoliš najtočnejši plačnik predpisanih dajatev sreskemu kmetijskemu odboru. Izdatki v novem proračunu pa so nredvideni na 130.000 Din in prav toliko tudi dohodki. Od tega zneska je predvidenih 53.000 Din samo za živinorejo. Pri proračunski razpravi se je razvila živahna debata zilasti pri postavki za živinorejo. Proračun je bil soglasno sprejet. O živinski kugi in drugih boleznih je poročal sreski veterinar g. Zavadilik. V nekaterih občinah je svinjska kuga povzročila v letošnjem letu precejšnjo Škodo. S pravočasnim cepljenjem pa se ie nesreča preprečila. Da bi bili primerih podobnih nesreč naši kmetje poučeni. je sreski kmetijski odbor skleni! prirediti v bodoče več poučnih tečajev. Likof... V soboto popoldne je bil na zgradbi nove pravoslavne spom liske cerkve La-zarice na Jugoslovanskem trgu svečan likof v praznovanje dejstva, da je tova zgradba razen ene kupole popolnoma pod streho. K tej prisrčni slovesnosti so se zbrali razni odličniki, tako prota Tr-bojevič kot predstavnik mariborske pravoslavne občine, inž. Korunovič od tehnične nadzorne oblasti v Beogradu, inž. Šlajmer, Inž. Jelence, inž. Dev, inž. Na-siinbeni, inž. Rungaldier, marljivi tajnik tukajšnje pravoslavne občine g. Klement ter drugi. Tudi delavstvo je bilo za tra-diconalno slovesnost likofa polnoštevilno zbrano in je v njega, imenu spregovoril zanosne ter pesniško izbrane besede prota Trbojevič, ki je v svojih izvajanjih r.aglašal pomen in smisel tega, da se ta nova spominska cerkev naziva Lazarica. Zatem je bil ogled stavbe, ki se je zaključil s prisrčno pogostitvijo delavstva. V duhovitih in miselno globokih besedah je proslavljal dogodek, ko stoji pravoslavna cerkev v Mariboru ped streho, mestni svetnik inž. Jelenec. Zastopnik tehnične nadzorne oblasti v Beogradu Inž. Korunovič se je o solidnosti stavbe in hitrosti, s katero je bila dovršena, prav pohvalno izrazil. računski inšpektor pri banski upravi gospod Riko Kokalj. Najlepše darilo: polnilna peresa, razni albumi; velika izbira pri Zlati Brišnik. Slovenska ul. 11. Odprta noč in dan so xroba vrata... Na Koroški cesti 31 je umrla v starosti 83 let zasebnica Helena Kaiser. Na poti v bolnišnico je izdihnila v pomanjkanju in izčrpanosti 651etna občinska uboga Terezija Janže. — V Poljski ulici 6 na Pobrežju je umrl v starosti 59 let zidar Jakob Sternad. — V Taborski ulici 22 je preminul 43letni mizarski pomočnik Srečko Cagran. Žalujočim naše toplo sožalje ! nih polanah. Ob Radvanju pod Pohorjem, pri Treh ribnikih, na Meljskem hribu, pa tudi na pohorskih postojankah jc bilo veselo in živahno. Najlepše okraske za božično drevesce dobite pri Zlati Brišnik, Slovenska ul. 11. Mestni očetej bodo sejali. V ponedeljek, dne 30. t. m. ob 18. bo v mestni posvetovalnici 9. seja mestnega sveta. Na dnevnem redu jc poročilo predsedstva, poročila odsekov in volitev gradbenega odbora. Med drugim bodo mestni očetje obravnavali sprejem, odnosno zagotovilo sprejema v članstvu mestne občine 14 prosilcev. Nadalje bodo obravnavali predlog lavantinskega ordinariata za delitev magdalenske župnije ir. ustanovitve nove župnije v Studencih pri Mariboru. Nadalje bo na sporedu obravnavanje pravilnika o bencinskih Črpalkah, odobritev sklepov mestnega ubožnega sveta z dne 4. t. m. konventi-ranje posojila, določitev prispevka mestne občine za vzdrževanje mestne policije v proračunskem letu 1936^37, podpore kulturnim društvom, obračun M