Poštnina plačana v gotovini. Cena 20.— lir DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 23 Trst - Gorica 8. junija 1951 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-78 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-e - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85,. letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Goriškim Slovencem! Gorica, dne 7. junija 1951. Goriški, tržaški in koroški Slovenci uživamo vsaj toliko demokratične svobode in človečanskih pravic, da lahko volimo v pokrajinske in v občinske svete svoje prosto izbrane kandidate. Za nas in za ves slovanski svet ni brez pomena dejstvo, da o'd vsega slovanskega sveta, to je od vseh tri sto milijonov Slovanov, samo mi zamejski Slovenci uživamo to pravico, Se niti naši bratje v videmski pokrajini, od katerih nas loči samo upravna pokrajinska črta, ne uživajo te pravice v duhu popolne svobode in demokratične prostosti. kajti zle sile vseh italijanskih strank jim na vse mogoče načine preprečujejo živeti slovenski in po-, stavljati svoje slovenske kandidatne liste! Na drugi strani pa so nam goričkim Slovencem prav te sile zadnji hip črtale z volivnih seznamov večje število Slovencev, in sicer potem ko so seznami bili od pristojnega oblastva že uradno pregledani, potrjeni in zaključeni. Ko so te naše volivce 18. aprila 1948 Italijani potrebovali, ker nismo slovenski narodni demokrati imeli svojega kandidata, jih niso črtali!... Poleg vseh krivic, ki jih nam prizadevajo, od razdelitve naših volivcev na številna italijanska o-krožja (da ne pridejo do vidnega izraza!), do krivičnega črtanja z volivnih seznamov pa tja do prav tako krivične izjmstitve teh seznamov, moramo samo mi Slovenci izstavljati dvojezične lepake in torej trositi dvakrat toliko denarja, Italijani pa samo enojezične. Kje pa je zakon, ki nam prepoveduje slovenske enojezične lepake? In če je zakon, zakaj ga oblast ne spoštuje in sprejema tudi slovenske vloge in sama izdaja dvojezične? Krivico nam delajo torej tudi na tem polju! Kljub temu in prav zaradi tega je nujna dolžnost vseh slovenskih volivcev, da gredo na volišče, kjer morajo voliti narodno zavedne kandidate, ki jih »Demokracija«, imenoma prikazuje. Gre za čast slovenskih volivcev na tem ozemlju da pokažejo svojo neustrašenost in svojo samozavest. Pokazati morajo, da so jedro slovenske manjšine v Italiji, ki se zaveda svoje narodne dolžnosti, kajti vsi slovenski volivci so branitelji naših jezikovnih in sploh vseh narodnih pravic. Na njih je prav za prav vsa odgovornost za uspeh ali za neuspeh! Nalašč so Slovencem nasprotne sile razpršile slovenske glasove po raznih okrožjih. Kljub temu so slovenski kandidati postavljeni v glavna volivna okrožja, kjer lahko naši volivci pokažejo svoj o zrelost in odločnost. Odločnost tako v odnosu do sodržavljanov Italijanov, kakor v odnosu do komunizma. Mi demokrati pa ne tolčemo samo priznanje in spoštovanje nacionalnih pravic naše manjšine v Italiji, ampak zahtevamo tudi radikalno agrarno reformo, da odpravimo še obstoječi kolonizem v Brdih. Zahtevamo posebno zaščito kmeta pred davčnim vijakom in nedeljivost kmetije kot družinske gospodarske enote. Zahtevamo tudi posebno zaščito našega delavca in uradnika, ki morata imeli prvenstvo pri zaposlitvi, ker sta tu rojena in imata pravico do dela in, kruha na tem svojem ozemlju. V političnem oziru zaprepaščeni vidimo, kako fašisti zopet naraščajo, postajajo močni in nevarni. Volitve v sedemindvajsetih pokrajinah severne Italije in na Siciliji so pokazale, da jih je samo tu 600.000! Koliko jih je še v ostalih pokrajinah, bomo videli v kratkem. Kdo je temu kriv? Prav gotovo vlada, ki jih je prehitro in preveč široko- Goriški Slovenci! Volimo vsi z naše pravice .Slovenska manjšina je deželno-zborskim volitvam hotela prvotno pripisovati zgolj upraven značaj, a jo je tok dogajanj prisilil, da jim tudi ona pripiše političen značaj, kot ga imajo: v vsej državi. Vladna večina je razdelila volivna okrožja na najzavratmejši način z namenom, da ošibi, oziroma razkroji in razdrobi slovensko manjšino. na najmanjše mogoče delce ter ji že od vsega začetka onemogoči zastop v deželnem zboru. Toda kljub vsem naporom vladajočih in njihovih funkcionarjev bo slovenska manjšina na teh volitvah dokazala svoj obstoj in opozorila svet na težavne okoliščine, v katerih mora životariti. Slovenska manjšina v Italiji ne zahteva zase ničesar, česar ne u-živajo italijanski sodržavljani in do česar nima pravice po človečanskih postavah ati pa po državni u-stavi. Za svoje pravice se bori z nenehno vztrajnostjo, da ji jo že končno tudi merodajni vladni krogi priznajo. Tudi v bodoče bomo vodili borbo za naš jezik, za uzakonitev naših šol, za svobodno kul- Goriškim Slovencem Svobodne volitve so v demokratični državi najvišji izraz državljanskih pravic. Z občinskimi in deželnimi volitvami postavljajo državljani upravitelje občin in dežel. Podobno za Vas goriške Slovence so prihodnje volitve življenjskega pomena. Od teh volitev je odvisno ne samo, komu zaupate goriški Slovenci upravo občinskih in deželnih fondov, ampak po glasovih, ki jih boste dali slovenskim kandida-' tom na slovenskih listah, vas bodo šteli in upoštevali. Slovenske šole, nameščanje slovenskih delavcev in uradnikov v ijavnih službah, bodočnost in kruh vaših otrok so odvisni od vašega števila. Zato je vsak vaš glas, ki se ne odda ali se izgubi za tuje volivne liste in imena, udarec po slovenskih pravicah do življenja, kruha in obstoja. Demokratski Slovenci Svobodnega tržaškega ozemlja čutimo z vami, goriški bratje! Vaš napredek je naše veselje, vaš neuspeh je naša skrb. Slovenske Goričanke in Goričani, zavedajte se v tem odločilnem trenutku svoje odgovornosti do svojih otrok in svojega naroda. Od raznih kandidatov, ki se vam predstavljajo, bodo mogli samo o-ni odločno zagovarjati vaše pravice in vas braniti krivic, ki so res pravi slovenski, narodno zavedni in demokratični možje. Zato kot bratje bratom kličemo: pokažite pri prihodnjih volitvah, da ste zrel del slovenskega naroda, ki sicer spoštuje državo, v kateri živi, ali zna braniti tudi svoje življenjske pravice, svoj jezik, svojo čast, ime in obstoj, do česar ima pravico po božjih zakonih in demokratskih načelih. ■ V Trstu 7. junija 1951. SLOV. DEMOKR. ZVEZA za SVOB. TRZ. OZEMLJE grudno •rehabilitirala. Ko vas pozivam, da izvršite vsi volivci vašo narodno dolžnost, to je, da greste na volišče in glasujete za kandidate, ki vam jih »Demokracija« svetuje, vam zagotavljam, da kakor v preteklosti tako tudi v bodoče ne bo opuščena nobena prilika in zamujen noben korak, da nastopimo pri vladi v Rimu, pri poslanski zbornici in v senatu in protestiramo za vse krivice, ki se nam godijo, zahtevajoč zaščito našega življenja in narodnega obstoja. Biti Slovenec, je naš ponos! Javno izpričati našo narodno pripadnost, je naša čast! Glasovati za naše liste in kandidate je pa dolžnost vsakega slovenskega volivca in volivke! Saj ne sovražimo prav nobenega, le živeti hočemo naše narodno življenje kot enakopravni državljani. Ker imamo vse dolžnosti, zahtevamo tudi priznanje in spoštovanje vseh naših pravic. Dr. Avgust SFILIGOJ turno izživljanje, za naše gospodarske ustanove, ki so bile kakor koli -uničene, za pravico našega človeka, da živi, da dela in da se gospodarsko, strokovno ter kulturno razvija na svoji zemlji. Skratka, zakonito se bomo borili za vsakdanji kruh delavca, kmeta in razumnika, za onemoglega starčka in za nebogljeno dete. Volivci, volivke! Kot politično dozoreli člani slovenske skupnosti se dobro zavedajte svoje dolžnosti: za našo zaščito morate vsi kot e-den na volišče in tam pravilno glasovati za kandidate demokratske skupnosti, ki nastopajo s tradicijo-nalnim znakom LIPOVE VEJICE. Premislite dobro! Nobena italijanska stranka ne priznava slovenske narodne manjšine, kaj še, da bi jo celo upoštevala! Zato ne bo nobena teh strank zagovarjala naše koristi. Ker smo lojalni državljani, zahtevamo, da nam vladajoče stranke priznajo pravico, da se sami zastopamo in da ustvarjalno sodelujemo pri upravi naše . dežele. Ne pozabite! DFS si je nekoč prilastila izključno pravico, da sama ona zastopa slovenske koristi. Nihče ji ni poveril te naloge, sama si jo je na nedemokratičen način prilastila! Nikdar ni brezkompromisno zastopala slovenskih koristi. Glede na to pomislite samo na ko-ruzniško SIAU; na onega, ki jo je krstil za DFS, in na onega, ki mu je pomagala, da je prišel v rimski parlament. Cim je koruzništvo prenehalo, so ji visoki botri obrnili hrbet. Zato, da se ohrani — se danes navidezno vrača k narodnim geslom! Zaradi vsega tega glasuje zaveden Slovenec za svoje kandidate — za lipovo vejico! SLOVENSKI KANDIDATI TAKO BOSTE PRAVILNO VOLILI! NA VSAKI GLASOVNICI, KI JO DOBITE NA VOLIŠČU, ‘JE EDEN NAŠIH ZNAKOV: LIPOVA VEJICA V GORICI, LIPA Z GROZDOM IN ČEŠNJAMI V STEVERJANU, MOSI, KA-PRIVI IN MARJANU: ČEBELA V SOVODNJAH, GRADIŠKI IN FAiRI; PLUG IN NAKLO V DOBERDOBU, FOLJANU IN RAV-NOPOLJU. PREKRIŽAJTE TE NASE ZNAKE IN VOLILI STE PRAVILNO ! POZOR! OPOZARJAMO VSE VOLIVCE. DA ZA VOLITVE, KI BODO V NEDELJO 10. JUNIJA T. L. NI MOČI DATI NOBENEMU KANDIDATU PREFERENČNEGA GLASU ! — NA VOLIŠČU VAM DAJO SVINČNIK, S KATERIM PREKRIŽAJTE NASE ZNAKE. KO STE ZNAKE PREKRIŽALI, ZGANITE GLASOVNICO IN JO 'S SVINČNIKOM VRNITE PREDSEDNIKU VOLIŠČA! Kandidati za o b č i n s k e v o TTTvT ŠTEVERJAN KMETSKA - DELAVSKA LISTA ZNAK: LIPOVA VEJICA z GROZDOM in ČEŠNJAMI 1. CIGLIC Ivan iz Steverjana 2. MARAŽ Rudi iz Steverjana 3. PODVERSIC Hermenegild iz Steverjana 4. MARAŽ Ignac iz Steverjana 5. KOREN Franc iz Steverjana 6. GABROVEC Albert iz Steverjana 7. TOMAŽIČ Jožef iz Steverjana 9. TERPIN Alojz iz Steverjana 9. HLEDE Alojz iz Steverjana 10. MIK3LUS Danijel iz Steverjana 11. STEKAR Alojz iz Jazbin 12. COLJA Lade iz Jazbin DOBERDOB SOVODNJE KMETSKA - DELAVSKA LISTA KMETSKA - DELAVSKA LISTA ZNAK: PLUG in NAKLO 1. VIŽINTIN Jožef, Doberdob 2. PAHOR (Pacor) Bruno, Jam-lje 3. FERLETIC Stefan, Dol 4. LAURENCIC Ivan, Poljane 5. ZUZIC Andrej, Doberdob 6. FRANDOLIC Anton, Doberdob 7. FERFOGLIA (Ferfolja) Evgen, Doberdob 8. FRANDOLIC Alojz, Dol 9. CADES Jožef, Doberdob 10. FERLETIC Miroslav, Doberdob 11. PACOR (Pahor) Anton, Jam-lje 12. FRAN DOLI (Frandolič) A-lojz, Jemlje. ZNAK: ČEBELICA 1. TOMSIC Peter iz Sovodenj 2. CERNIC Karel iz Rupe 3. PETEANI Ambrož iz Sovodenj 4. CERNIC Venceslav iz Gabrij 5. TROHA Rado iz Rupe 6. CERNIC Anton iz Rubij 7. CAUDEK Roman iz Sovodenj 8. MONTI - GORJAN Roman iz Sovodenj 9. TRAMPUZZI - TRAMPUŠ Josip iz Rupe , 10. CEUDEK Alojz iz Peči 11. VIZIN Anton iz Sovodenj 12. DEVETTI - DEVETAK Josip z Vrha Sv. Mihaela Kandidati za pokrajinski svet KMETSKA - DELAVSKA LISTA OKROŽJE Števerjan - Kapriva CORSI (Koršič) Remigij, stavbenik, iz Steverjana VOL1VNI ZNAK JE ISTI! KMETSKA - DELAVSKA LISTA \ KMETSKA - DELAVSKA LISTA OKROŽJE Doberdob - Sredpolje Poljane LAURENTI (Lavrenčič) Jožef, upok. železničar, iz Dober- doba VOLIVNI ZNAK JE ISTI! OKROŽJE Sovodnje - Gradiška BRATUŽ Rudolf, obč. svet., iz Gorice VOLIVNI ZNAK JE ISTI! Kandidati za pokrajinski svet v Gorici ZNAK: LIPOVA VEJICA $ Prvo okrožje v Gorici: g. FILEJ Jožef pok.. Ivana, uradnik v Gorici, doma iz Standreža. Znak: lipova vejica. Drugo okrožje v Gorici: g. BREGANT dr. Marjan. pok. Stefana, zdravnik, doma iz Podgore. Znak: lipova vejica. Tretje okrožje v Gorici: g. KACIN dr. Anton pok. Ivana, rojen v Idriji, profesor. Znak: lipova vejica. Četrto okrožje v Gorici: gospa SPAGNOLO vd. Kerševani Katerima pok. Dominika, rojena v Črničah, zasebnica. Znak: lipova vejica. Peto okrožje v Gorici: g. CERNIC Karel živ. Franca, doma iz Rupe pri Sovodnjah, delavec. Znak:- lipova vejica. Preti sedmimi leti Dne 6. junija je obhajal svobodni svet 7. obletnico, odkar so, se zavezniške čete izkrcale na o-bali Normandije in pretrgale verigo, s katero je Hitler obdal zahodno Evropo. Takrat si gotovo nihče ni mislil, da bodo ob 7. obletnici tega izkrcanja svobodni nano-; di še vedno v boju za mir, ki ga sicer ne bo več ogrožal hitlerizem, katerega bo zamenjal še bolj nevaren in totalitaren komunistični imperializem. Pred sedmimi leti se je moral Hitler prepričati o moči in globini vere v človeško dostojanstvo in svobodo. Pričela mu je biti usodna zadnja ura. Danes pa upajo svobodni ljudje, da bodo tudi komunistični napadalci, kjer koli poizkušajo ali bi poizkusili uresničiti svoje namere, končno doživeli isto usodo. PravE besede na pranem mestu Predzadnjo nedeljo zvečer je bilo objavljeno pismo, ki ga je poslal ameriški veleposlanik Austin »Svetovnemu mirovnemu svetu« tkat odgovor na prošnjo, naj bi posredoval, da bi Svet lahko iznesel pred Združenimi narodi svoje mirovne predloge. Austin piše v svojem pismu med drugim: » Ce želi vaše odposlanstvo res koristiti svetovnemu miru, mu svetujem, naj obišče Moskvo in zahteva od sovjetskih vodilnih krogov, da se drže ustanovne listine Združenih narodov in drugih mednarodnih sporazumov, katere so podpisali. Nato naj vaša delegacija na-i daljuje svojo pot v Peking in naj zahteva od iamošnjih vodilnih krogov, da končajo s svojim napadom na Koreji, umaknejo od tam svoje oborožene sile in dopuste’ korejskemu ljudstvu, da si organizira neodvisno, enotno in demokratično državo, kakor mu jo hočejo zagotoviti Združeni narodi. To bi maj7 bolj pomagalo. « In res, ,to bi bolj pomagalo kakor pa razne spomenice, kongresi Samostojnost Trsta ni ovira Združene države, Francija in Velika Britanija so 31. maja predložile sovjetski vladi predlog, naj bi sklicali konferenco zunanjih ministrov štirih velesil dne 23. julija. Vlade omenjenih treh držav so poslale sovjetskemu zunanjemu ministru tri popolnoma enake spomenice, v katerih izjavljajo, da so bile in so za sporazum. Zadnja točka predlaganih dnevnih redov se glasi: »Izpolnitev italijanske mirovne pogodbe v kolikor se nanaša na Trs.t.« Zahod je torej pripravljen tudi v tej točki izpolniti svoje obveznosti. Ali bo končno le prišlo do mednarodne armade? Ameriški predstavnik pri Združenih narodih je napovedal, da bo ameriška vlada v kratkem naznanila vrsto sestav in velikost oboroženih sil, ki jih je pripravljena dati na razpolago za ustvaritev resnične armade Združenih narodov,’ ki bi nastopila v obrambo svobodnega sveta pred napadalci na vseh področjih tako, kakor je že nastopila proti komunistom na Koreji. Ta ameriška ponudba se nanaša na resolucijo, ki jo je sprejela Glavna skupščina Združenih narodov v preteklem novembru. Tedaj je Glavna skupščina odobrila načrt za organiziranje armade, ki naj bi poskrbela za oborožen odpor proti slučajnim napadom v primeru, da bi bil Varnostni svet omrtvičen zaradi sovjetskega veta. . Po svoječasnih načrtih bi morala ta mednarodna armada, torej neke vrste policija za mednarodne odnose, obsegati 12 -15 suhozemskit} divizij, 1200 - 3800 letal in znatne pomorske sile. Ze sam obstoj take armade, pa čeprav je tudi nikdair ne bi uporabili, bi znatno olajšal posredovanje v sporih med državami. Desetletnica letal na peahcijskl pogon Ob priliki Dneva ameriških oboroženih sil so imeli mnogi naši someščani priliko opazovati eleganten in bliskovit polet eskadrile letal na reakcijski pogon. Malokdo pa se je pri tem zavedal, da je poteklo komaj deset let, odkar je bilo prvič izdelano uporabno letalo take vrste. Razne britanske industrije, ki so bile med prvimi na tem področju, obhajajo prav te dni desetletnico teh svojih prvih poizkusov. Desti s tržaškega Želje in dejstva V svojem razgovoru z »Neues Zuercher Zeitung« je takratni poveljnik našega področja general Airey izrazil svojo željo in upanje da bodo letošnje volitve na Svobodnem tržaškem ozemlju v znaku borbe med demokratičnimi sku pinarni na eni in komunizmom na drugi strani, ne pa v znaku borbi za ohranitev Svobodnega trž. ozem Ija al{ za njegovo likvidacijo. Ze takrat smo, rekli, da ni nobenih izgledov, da bi se to upanje u-resničilo. Poudarili smo, da je svetovna politika in z njo Zavezniška vojaška upmm doslej hodila po poteh, ki nikakor ne omogočajo da bi zavzela volivna borba nakazano zaželjeno obliko. Rekli smo da se čudimo, kako sploh morejo dobro obveščeni funkcionarji Zavezniške vojaške uprave izražati taka pričakovanja, kakor jih je takrat nakazal general Airey, ko vendar dobro vedo, kako stoje stvari in obenem tudi vedo, koliko so sami pripomogli k temu, da so stvari zavzele tako obliko. Kljub podpisani mirovni pogodbi namreč še vedno padajo izjave, ki postavljajo v vprašanje bodočo politično ureditev našega ozemlja. V takem položaju ni nič čudnega, n-ko daje prizadeto prebivalstvo pri svojem odločanju prednost temu problemu, ki je zanj prvenstvene važnosti, in skuša s svojimi glasovi vplivati na njegovo reševanje Vse dokler ostane to vprašanje odprto torej ni pričakovati, da b se trenja med zagovorniki raznih rešitev kaj zmanjšala. Pogoj zc normalizacijo političnih, a tudi gospodarskih in upravnih razmer na našem področju je samo dokončna odločitev o njegovi politični ureditvi. Dokler ne bo dan odgovor na to vprašanje, vse dotlej bodo imele vse. volitve nujno plebiscitaren značaj za ali proti ohranitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. ,S•$? Ilfg f| mete dobite po najnižjih cenah ■■■ W pri . ex NOrbIO, ul. ROMA 19 -— ■ ii ----------------'Kupujem zlato in dragulje Demokracija je znak omike Goriški Sloutnci, fO. junija osi na volišče Demokracija za zmago naše demokratične stvari!]e luč živ|ienia za pokrajinske volitve v Gorici Ne bodimo šle ve ] Kandidat III. okrožja dr. Anton Kacin psmmm v Predstoječe deželne in predvsem občinske volitve so slovensko manjšino v Italiji nemalo razgibale. Nujnost položaja je sama po sebi vsilila našemu človeku, če že ne politično opredelitev, vsaj potrebo po političnem razčiščenju, ki bo po začetnem vrenju nujno morala končati v jasni politični opredelitvi, in sicer taki, ki bo odgovarjala našemu političnemu izročilu, našim življenjskim potrebam in našemu položaju. Smešna je danes trditev, da so se v .preteklosti politični boji odigravali med Slovenci strastneje kot pri drugih narodih. Sele eno stoletje je preteklo, odkar so Slovenci zaživeli več ali manj jasno obli^ kovano politično življenje. Mlad, krepak, zdrav, neugnan narod se je z vso mladostno silo in tudi z mladostnim zanese,njaštvom lotil o-blikovanja svojega političnega življenja in se je predal strastnemu političnemu izživljanju. Politične oblike so se v teku tega stoletja naglo oblikovale, dozorevale in odmirale. Naši predniki so z vso naglico stopali za političnim razvo? jem v svetu, čeprav niso imeli trdi ne podlage pod nogami. Razvoju, Slovencev do popolne politične dozorelosti ni bila majhna ovira podonavska monarhija s svojo poli-tično-upravno razdelitvijo in nič manjša kasneje bela obdonavska, prestolnica s svojo hegemonijo. Kljub vsemu pa so si Slovenci le izgradili svojski političen sistem, ki se je očitovai v nekakšnem dvostrankarskem sistemu. Ista politična oblika se je kazala tudi pri zamejskih slovenskih manjšinah, čeprav manj strastno in za-, grizeno, zaradi važnejše borbe za obstoj in razvoj manjšin samih. Politično izročilo smo dedovali od svojih prednikov, kakor smo od. njih dedovali tudi kremenitos.t, doslednost in največje življenjsko gibalo — strastnost. Svet pa je v preteklem stoletju večkrat zarezal z mejami v telo našega matičnega naroda. Tako so nastale zamejske manjšine, katere se borijo zato, da bodo enakopraven, izgrajevalen del države, v kateri živijo, a istočasno, da ostanejo jezikovno in kulturno del svojega matičnega telesa. Ta navidezno neizvedljiva naloga jf zelo delikatna in težka, a vendar uresničljiva. Slovenska manjšina v Italiji jo skuša že dolga desetlet;a izvajati in sramota je. da ji Rim ne da priznanja, kljub slovenski krvi, ki je bila prelita na raznih bojnih poljanah za Italijo! Borba' slovenske manjšine v Italiji je bi-, la vedno zakonita, dokler je nezaslišano nasilje ni prisililo v začet-, ku v sporadičen, končno v narodni upor. Istemu nasilju se je z orož-, jem v roki uprl tudi italijanski narod! Politično izgrajevanje in izoblikovanje našega .naroda na podlagi političnih tradicij in življenjskih potreb pa je bilo nasilno prekinjeno po agentih tuje imperialistične velesile, ki so tvegali poizkus razširjenja svetovne oblasti iste imperialistične sile pod geslom svetovne revolucije. Ko so pa ti agen‘; okusili sadove svoje s silo prevze^ te oblasti, jih ni več volja služiti vzhodnemu imperializmu; zapustili so ga in si grade svojevrsten socializem, ki se kaže predvsem v uničevanju narodovega bogastva in v splošnem ljudskem obuboževanju, Slovenske manjšine v zamejstvu zaskrbljeno opazujejo ta razvoj in. sprašujejo, čemu naj služijo preostanki tuje navlake in kam bo eksperiment dovedel matični narod. Vsi zamejski Slovenci trpijo z matičnim narodom in trepetajo za njegovo usodo! Slovenci v mejah Italije smo »neznatna« manjšina, ki pa noče veljati za ogroženo manjšino, niti za izumirajočo manjšino, kajti prvo bi bila najogabnej-ša sramota za demokratično državo, v kateri živijo, drugo nagnusno duhovno obolenje manjšine same. Mirovna pogodba in državna ustava ji zagotavljata narodni obstoj in v očigied pošteni volji današnje Italije, da izpolnjuje vse prevzete obveznosti, pričakujemo, da bi takoj izpolnila tudi obveze do nas. Na nas samih pa leži, da zagrabimo dejstva in začnemo kovati svojo usodo, kajti naš narodni, kulturni, gospodarski in deloma socialni razvoj odvisi od našega dela in od naše volje. Zato predvsem proč s sovraštvom! Strastno zagovarjaj vsakdo svoje nazore; toda ti naj ne bodo vzrok sovraštva, temveč sredstvo bratskega sporazumevanja. Prečistiti moramo medsebojne razprtije in se v enotnosti lotiti izgradnje naše bodočnosti. Nihče podrejen! Nihče izkoriščan! Nihče 'ustrahovan: ramo ob rami, strnjeni in povezani z voljo ustvariti lepše življenje, zrimo vedro in z zaupanjem v našo bodočnost. Ne bo dimo »šolobairde« — vsakdo zagrabi po svojih močeh in svet naj vidi, ‘kakšna življenjska volja preveva našo »neznatno« manjšino. dr. B. Kandidat IV. okrožja Katarina Spagnolo vd. Kerševani ■ Zborovanja kandidatov slovenskih narodnih list na Goriškem Z AVA R U J M O NAŠE KMETIJE Dragi prijatelji kmetje, v naši »Demokraciji« beremo o vsem, ka.' nam je sprati potrebno vedeti med letom in ob določenem času za a-spešno obdelovanje naših polj in shrambo naših pridelkov. — Vsi. smo glede tega zadovoljni in smo iz podanih nasvetov črpali mnogo koristi. Sedaj pa se bliža kritičen čas, ko je potrebno, da naša »Demokracija« pove besedo ne samo o delu na polju, na njivi, v kleti, hlevu itd. pač pa o načinu, kako bi mi kmetje naše kmečke domove, naše njive in vinograde in gozdove najbolje zavarovali pred splošno nesrečo, pred komunizmom. Kdo izmed nas kmetov se ne, spominja sladkih obljub tovarišev komunistov, ko smo zagrabili za puške, da izženemo z naše zemlja tuje gospodarje? »Zemlja je in bo vaša!«, »Mi hočemo le, da vsi enako delamo in enako jemo!...«, »Kvečjemu 2-3 ure dela na dan bo potrebno in vsi se bomo lahko vozili v avtomobilu!« Tako in podobno so nam govorili na srce! In mi, preprosti kmetje, ki ne poznamo hinavščine in zahrbtnosti, ki smo odkriti in preprosti, kakor so bili naši predniki ki so javno in pdkrito zborovali sredi vasi pod lipo, mi smo zgrabili za puške in se borili, stradali in umirali, in z nami tudi naše družine. Izkrvavela je Slovenija in z njo naša Primorska ob splošni vojni grozoti, ki je zajela vso Jugoslavijo! Slovenski kmet je dal vse od sebe za svobodo in med nami Primorci ni bilo odpadnikov! In ko smo mi prelivali našo srčno kri in so naši bratje, očetje, matere, sestre in ... otroci padali drug za drugim, 'tedaj so tovariši komuni-sti skrivaj kovali peklenske načrte, kako nas .bodo zasužnjili v plačilo za našo junaško borbo, za naše žrtve. Kmetje smo dali v borbi Kandidat V. okrožja Karel Černič Kako bomo volili? Po zakonu ima vsak volivec pravico prečrtati na listi za občinske volitve .nekaj imen in jih nadomestiti z imeni .z druge liste. Ker pa je ta način glasovanja zelo nevaren, da volivec kaj pogreši in da zaradi tega postane njegov glas neveljaven, svetujemo, naj vsak naš volivec odda svoj glas vsem kandidatom samo na naših listah. Zato naj samo prečrta znak (lipovo vejico z grozdom in češnjami v Steverjanu, čebelico v Sovodnjah in plug z naklom v Doberdobu), ki je na glasovnici, in njegov glas bo veljaven! Hkrati pa bodo tudi pokrajinske volitve. Tudi za te volitve naj volivec prečrta naš znak ln glasovanje bo veljavno! Nedeljo 3. junija so posvetili go-riški Slovenci volivni borbi za zmago slovenskih narodnih list pri občinskih in pokrajinskih volitvah, ki bodo dne 10. junija. Za zaupanje slovenskih volivcev se borijo poleg narodnih list Slovenske kmetske - delavske zveze in Slovenske demokratske zveze še razne druge liste, ki pa narodnim in gospodarskim koristim goriških Slovencev predpostavljajo svoje posebne strankarske koristi. Zato ni nobenega dvoma, kako bosta glasovala slovenski kmet in delavec na Goriškem! Slovenski kmet in delavec Goriškem bosta , glasovala za kmetsko - delavsko listo v Steverjanu, Doberdobu in Sovodnjah, na kateri kandidirajo za svetovalska mesta v novih občinskih odborih zavedni in .sposobni domačini, ki jamčijo, da bodo vestno upravljali občinsko gospodarstvo. (Slovenski kmet in delavec bosta glasovala za kmetsko - delavsko listo v okrožju Steverjan - Kapriva, Doberdob - Sredpolje - Poljane in Sovodnje - Gradiška ter za slovensko narodno listo v Gorici, na katerih kandidirajo za svetovalska mesta v novem goriškem pokrajinskem svetu odločni narodni borci, ki so s svojim dosedanjim narodnim in političnim delovanjem dokazali, da so vredni zaupanja slovenskega delovnega človeka. O narodnem razpoloženju goriških volivcev smo se prepričali prav v nedeljo ob priliki volivnih shodov v Gabrijah, Sovodnjah, Doberdobu in Steverjanu. V Gabrijah Zjutraj ob 8. uri je bil volivni shod v Gabrijah. Ob zadovoljivi udeležbi domačinov so nastopili obč. svet. Rudolf Bratuž, prof. Anton Kacin in dr. Avgust Sfiligoj, ki so zbranim volivcem v prepri čevatnih besedah prikazali program kmetske - delavske liste za občinske .in pokrajinske volitve. V Sovodnjah Ob 10. uri je bil volivni shod v Sovodnjah. Kljub ustrahovanju in kljub pripravljajoči se 'nevihti, ki je isovodenjskim kmetovalcem skoro .narekovala, da čim-prej spravijo domov seno s polja, je bilo na shodu lepo število So-vodenjcev. Prvi je spregovoril obč. svet. Rudolf Bratuž. Orisal je položaj v goriškem občinskem svetu z .vida trde 'borbe za uveljavljanje narodnostnih pravic slovenske manjšine na Goriškem in nato prikazal dolž- nosti občinskih in pokrajinskih svetovalcev, ki jim bo ljudstvo v nedeljo poverilo .skrajno težavno nalogo. Prof. Anton Kacin je z vida slavne, pa mučne preteklosti slovenskega naroda orisal borbo slovenskega kmeta za svojo osebno in .narodno svobodo na Goriškem. Shod je zaključil dr. Avgust Sfiligoj, ki je v klenih in navdušujočih besedah orisal naš volivni program in politični program slovenskega manjšinskega vodstva na Goriškem. V Doberdobu Shod ob 14. uri v Doberdobu je dokazal, da je .strtih med našim podeželskim ljudstvom mrtev! Vera v našo demokratično an narodno stvar je prodrla že v vse one kraje, kjer je še do pred kratkim vladal komunistični teror, ki je z iz-dajalstvom ožigosal vsak poskus svobodnega gledanja na politično življenje med nami. Dr. A. Sfiligoj je zbrane može in žene pozdravil v .irftenu mladega slovenskega narodnega gibanja na Goriškem, prikazal jim je neizprosno borbo proti fašizmu na eni strani, na drugi strani pa proti komunizmu, in izgrede, ki jih imamo, kljub težavnim prilikam, na uspeh, če bomo zdru-Žtni v bratski slogi zbrali svoje razredčene sile v demokratski borbi za naš narodni in gospodarski obstanek. Dr. A. Kacin je smiselno spopolnil .izvajanja svojega predgovornika z orisom borbe našega podeželskega človeka za osvoboditev izpod tlačanstva in nakazal njegove dolžnosti v današnjem demokratičnem redu. Dr. M. Bregant je navdušil poslušalce s prikazom borbe slovenskih fantov za svobodo in dom v naši preteklosti v duhu narodnih demokratičnih izroči' in izrazil prepričanje vseh demokratičnih volivcev na Goriškem, da bo tudi Doberrdob, simbol slovenskega mučeništva, dokazal, dr> stoji še vedno na mrtvi straži slovenskih narodnih pravic in demokratičnih prizadevanj za dvi.g splošne ravni našega ljudstva. Uspelo zbon-ovanie je zaključil dr. Avgust Sfiliffoi, s tolmačenjem volivnega programa kmetske - delavske liste V Steverjanu Steverjaitici so zopet dokazali, da stoje v prvih vrstah demokratičnih borcev na Goriškem! S številno udeležbo na večernem shodu so pokazali vse svoje zani-manie za napredek svojega kraja, za upravni red v svojem okrožju in za našo demokratično stvar. Domačin R. Koršič je v posre- čenem prikazu govoril o splošnih potrebah okrožja in tolmačil delovni program kmetske delavske 'i-ste za dvig našega podeželja. Dr. A. Sfiligoj je v zanosnem govoru Naš kandidat za pokrajinske volitve v Sovodnjah - Gradiški V^4A- mmm S - gotovo 99 odstotkov vseh žrtev... In začelo se je gorje za našega primorskega in slovenskega kme-> ta, kakršnega zgodovina ne pozna. Mi vsi slišimo dan na dan obupni krik, ki se razlega sem do nas... In vse to samo zato, da, tovariši partijci udobno živijo na račun zasužnjenega naroda... Prijatelji kmetje, mi vemo, da so v modernih, demokratičnih državah ustanove za zavarovanje poljskih pridelkov pred nesrečo, kakor poslopij pred ognjem. Vemo pa tudi, da v demokratičnih državah obstoja neko zavarovanje pred kugo komunizma vseh barv: in to zavarovanje so svobodne in tajne volitve, ko vsak volivec popolnoma svobodno in tajno odda svoj glas. In vidimo, da širom sveta svobodni narodi s tem volivnim glasom zadajajo komunizmu dan za dnem same poraze! Na Goriškem bodo imeli volitve 10. junija, na Tržaškem pa jeseni. Pridružimo se tudi mi kmetje milijonom svobodnih narodov in z našo volivno glasovnico izpovejmo pred vsem svetom, da odklanjamo in obsojamo komunizem, pa naj se ta predstavlja sam ali pa pod kakršno koli krinko ali fronto. Na Goriškem .kakor na Tržaškem imamo Slovensko demokratsko zvezo, ki bije odkrit in odločen boj proti komunizmu in proti zatiranju našega naroda. — Dolžnost vseh nas kmetov je, da glasujemo /.a kandidate SDZ, da se tako uspe? šno zavarujemo pred komunizmom in raznimi z njim povezanimi frontami. Le tako bomo izpričali, da čutimo z našimi osleparjenimi brati in da hočemo na naših kmečkih domovih biti mi sami gospodarji, ne pa kakšna komunistična zadruga, ki bi nas zasužnjila. Pogumno tedaj na volišče za demokracijo in svobodo! KMET Kmečka - delavska lista v Steverjanu ščiti koristi Jazbin Rudolf Bratuž pokazal utemeljenost naše borbe za narodne in politične pravice na Goriškem, ki jih nismo deležni, če- prav to nalagata italijanski vladi i mirovna pogodba i demokratična ustava. Dr. A Kacin se je v glavnem dotaknil prosvetnega in šolskega programa naše volivne liste poudarjajoč, da je delo na prosvetnem in šolskem polju važno spopolnjevanje politične borbe našega življa pod Italijo. Kot zadnji je nastopil dr. M. Bregant, ki je % vzpodbujevalnimi besedami priporočal Steverjancem, naj izpolnijo v nedeljo svojo demokratično volivno dolžnost, ker bodo s .tem bistveno pripomogli k izboljšanju) življenjskih prilik slovenske manjšine v Italiji. Po zaključku zboravanja pod stoletno ogromno lipo na števerjan-skem hribu so števerjanski fantje in dekleta zapeli nekaj narodnih pesmi. Otožno so se razlegali zvoki pesmi »Glej,te, sonce že zahaja...« na vse strani goriških Brd, ki so zaživela v edinstvenem sončnem zatonu v vsej njihovi razkošni lepoti, ko so se zborovalci vračali na svoje domove. Meja med Italijo in Jugoslavije na Goriškem poteka .tako, da je za-padni obrobni predel slovenske, zemlje pripadel Italiji. Slovenske občine, ki leže na tem ozemlju, sr z razmejitvijo hudo prizadete, kajti z novo razmejitvijo so bile presekane stare prometne zveze in ; tem razni kraji odrezani od svoji' prirodnih upravnih središč, tržišč itd. Medtem ko si Jugoslavija prizadeva, da bi položaj na svoj--področju vsaj do neke mere reši'a in odrezane vasi in kraje povezala z novimi cestami, take prizadevn* sti na italijanski strani doslej pač ni opaziti, razumljivo, saj so prizadeti neposredno slovenski kraji Kaj čuda, ako je. novi položaj prizadete upravne občine postavil pred nove naloge, katerih rešitev bo terjala novih težkih finančnih bremen. Kako se naši ljudje zavedajo potreb, ki so nastale iz novega položaja, nam nazorno kaže program »Kmečke delavske zveze« v Steverjanu za bodočo občinsko upravo, ki smo ga objavili v pretekli številki našega lista. V tej občini je po novem položaju najteže prizadeta vas Jazbine. Kaj čuda, ako so Jazbinci terjali in iskali izhoda iz težkih prilik, v katere so postavljeni. Kaj čuda, ako so bile njihove pritožbe in zahteve glasne, kaj čuda. ako so padale tudi grenke besede! Ali možje, ki so se zbrali okrog »Kmečke delavske zveze«, so 'e polno zavedali težavnosti položaja Jazbin in da je Jazbincem treba ustvariti pogoje za življenje in delo. Zato so med d-rugim sprejeli v program bodoče občinske uprave naslednje zahteve; Dokončna ureditev cestne zveze Jazbin s Steverjanom in Ločnl-kom. Vzpostavitev vsakodnevne poštne zveze med Steverjanom in Jazbinami, Uvedba električne napeljave v Jazbine, Napeljava vode, Izgradnja šolskega poslopja v Jazbinah, Otvoritev otroškega vrtca v Jazbinah, Graditev cerkve in pokopališča v Jazbinah. Jazbinci, znali ste tolmačiti, potrebe svoje vasi in možje, ki predstavljajo »Kmečko delavsko zvezo« pri občinskih volitvah, so pokazali razumevanje zanje s tem, da so vaše potrebe vključili v program bodoče občinske uprave. Jazbinci, sodelujte zato in pomagajte ostvariti ta program s tem, da izkažete zaupanje možem »Kmečko delavske zveze« in da vsi kot en mož volite za listo, ki nosi značko LIPE, GROZDA in CESNJE! Tako boste najbolje koristili svoji vasi, svoji občini in slovenski stvari! Gospodu dopisniku iz Jazbin se zahvaljujemo za vse koristne pobude in misli, ki nam jih je dal ter se mu priporočamo za nadaljnje sodelovanje. Naš kandidat za pokrajinske volitve v Doberdobu - Sredpolju Poljanah Jožef Laurenti - Lavrenčič ST AR SI ! VPISUJTE SVOJE OTROKE V SLOVENSKE SOLE I D e s t i z Goriškega Burna seja občinskega soeta „Siti smo stalnih obljub!" To je bila glasovalna izjava našega svet. R. Bratuža Seja o-bčinskega sveta z dne 25 maja je bila prav burna, v glavnem zaradi strupenih izpadov prof( Digianantonia na našega svetovalca Rudija Bratuža. ■Pri točki o vrtcih je zahteval obč. svet. Bratuž, naj zgradi občina novo stavbo za slovenski otroški vrtec v ulici Don Bosco, ker je pot ■do Šolskega doma predolga za naše malčke; dokler pa ne bo nova stavba zgrajena, naj občina ured1 začasno otroški vrtec v Sirotišču v isti ulici. Po prečitanju proračunske postavke p šolah, dokazuje prof. Di-gianantonio v polemičnem odgovo-, ru na pisanje londonskega dnevnika »Times«, da bi se morali pritoževati Italijani in ne Slovenci, ka , terim se baje godi mnogo bolje kot pripadnikom večinskega naroda.. Pri tem je napadal obč. svet. Bratuža, češ, da laže, da hujska in da ne želi bratstva z italijanskimi sodržavljani. Seveda ni ostal obč. svet. Bratuž dolžen primernega odgovora; v je- drnatem govoru se je zavzel za naše tlačene pravice. Ni dovolj, da nam na primer gospod prefekt zagotavlja, da imamo goriški Slovenci vse pravice glede šolstva, tiska, govora, napisov itd., ko pa nam goriška oblastva ne morejo zava? rovati imetja in osebne varnosti pred napadi zlikovcev, ki jim j^ obramba naših pravic trn v peti in ko celo pošiljajo stražnika na dom slovenskih družin poizvedovat, v kakšne šole zahajajo njihovi o-troci. Nato se je g. Bratuž dotaknil perečega vprašanja brezposelnosti v goriški občini zaradi večjega be7 gunskega dotoka in svetoval, naj vlada podvzame takoj primerne ko? rake s podpiranjem industrijske, podjetnosti, da zajezi nevarni val brezposelnosti. Meje niso krive brezposelnosti! , P,ri obravnavanju naših šolskih potreb se je g. Bratuž zopet zavzel za otroke optantov in za naše A-lojzijevišče ter priporočil obč. odboru, naj čimprej izposluje, da vr- ne vlada poslopje njegovim lastnikom v korist naše revne šolske mladine. Glede Digianantonijevih očitkov, da laže, hujska in ne želi bratstva z italijanskimi sodržavljani, je g. Bratuž ugotovil, da so popolnoma iz trte izviti, v kolikor seveda ne smatra prof. Digianantonio obrani, be pravic slovenske manjšine za laž in hujskanje! S tem je zaključil obč. svet. Bratuž svoj govor. Ko so pristaši večine p>ovabi!i našega zastopnika, naj voli za proračun, je podal g. Bratuž naslednjo izjavo: »Obljub smo siti! Ce pa nam zagotovite, da boste ugodili našim pravičnim zahtevam, -bom glasoval za proračun!« Zupan je nato p>oda'l željeno zagotovilo. Ugotoviti pa moramo, . župan že dve leti in prol kaže samo dobro voljo, ne da bi goriški Slovenci od tega imeli vsaj zaznat; ne koristi. Proračun je bil nato izglasovan. Dostop na Kalvarijo Goriška občina obvešča javnost, da je dostop na Kalvarijo zaradi cestnih del med Grojno in križiščem zaprt za promet od 4. junija 1.1. dalje za dobo 30 dni. V tem času je dostop na Kalvarijo možen samo z Ločnika. Rupa Rupenei svetujemo gosp. Lavrihu, župianu iz Doline pri Trstu, da bi se bolj zanimal za svoje Občinarje, namesto da hodi v Rupro propagandirat za kominformistično listo z luksuznim avtomobilom u-redništva italijanskega komunističnega dnevnika »Umita« iz Milana, in se bahat, da je edino on zaveden Slovenec! Rupenei smo čisto na meji in vidimo prav dobro, kaj se dogaja v komunističnem raju. Naj si me beli glave gosp. Lavriha, župan iz Doline piri Trstu, katere može bomo volili mi občani občine Sovodnje! Take že ne, kot jih je pripeljal on s seboj!... Volili bomo može, ki so narodno in ver? sko zavedni, ki so skrbni gospro-darji in vzgledni družinski očetje, ki so kakor »Čebelica«, katero ima kot znak njihova 'lista. Te može bomo volili mi Rupenei in vsi občani občine Sovodnje! Rupenei Štandrež V nedeljo 3. t. m. je naš župnik g. Artur Zalatel prečital v cerkvi pastirsko pismo, ki ga je prejel od škofije zaradi volitev. Zaradi tega ga je p» maši pred cerkvijo napadel domačin Viljem Nanut, ki je kandidat na 'listi DFS za pokrajinski svet. Očital je g. župniku, da izrablja prižnico z-a volivno tribuno. Ni pa povedal, koliko prižnic so komunisti oskrunili in izrabili nasilno v volivno tribuno in propagando/ Po demokratičnem življenju imajo tudi duhovniki pravico do besede v volivni borbi. Prav zato, ker hočejo komunisti zatreti, vero! 2al nam je, da pri nas v Stan-drežu ne vlada več nekdanja sloga, ki nam je bila v ponos! Namesto da bi slišali prav za priliko teh volitev lep>e besede bratske narod- SLOVENSKE SOLE DAJEJO NASI MLADINI PRAV ISTO IZOBRAZBO KOT ITALIJANSKE SOLE! ne zavesti in povezanosti, moramo biti priča takim nevšečnim prizorom! Kdor se čuti prizadetega ali u-žaljenega zaradi besede drugih, naj se posluži demokratične in zakonite proti za opravičevanje samega sebe. In naj ne dela še večjega prepira in razdora! Naš kandidat z znakom lipove vejice, g. Jožef Filej, ni na poti nobenemu! Njegovega mirnega in poštenega značaja se veselimo vsi in mu bomo tudi vsi dali naš glas v nedeljo 10. t. m. Vsi ga hvalijo kot vestnega uradnika, zavednega Slovenca in častivrednega moža. PleSlvo Preteklo nedeljo je prišel Iz Gorice neodvisni slovenski kandidat za deželne volitve v okrožju Kr-min - Dolenje, da bi se predstavil volivcem. Dva domačina, Pojamnik in Ju- rič, sta za to priliko poklicala znanega kominformista Alojza Markoviča (Zvonka), da bi sestanek raz? bil. Najprej nam je poslani razbijač ugovarjal, da ne zastopamo slovenskih narodnih koristi, ako ne volimo za kominformiste in a-ko volimo komunistom nasprotno listo v Krminu, da delamo proti lastnim gospodarskim koristim, ker, nas demokristjanski blok zatira posebno na gosprodarskem polju. PODPIRAJMO BORBO NAŠIH SOLNIKOV Z VPISOVANJEM NAŠIH OTROK V SLOVENSKE SOLE ! V Krminu bomo volili po svoji vesti slovenskega kandidata za de-, želne in slovenskega za občinske volitve. Tovariš Zvonko pa naj reši za nas Slovence predvsem lastno sestro, ki ne razume niti besede slovenski in je italijanska učiteljica!; Gospodarsko blagodat pa vidimo vsak dan pri sosednji komunistični diktaturi, ki jo je tudi on pomagal ustvariti. Vandalizem V Krminu so običajni »neznanci« v noči od 28. na 29. maj razbili reklamno tablo slovenskega industrij-ca Prinčiča. Prepričani smo,- da krivcev me bodo našli, toda pošteni ljudje, ki so za odkritosrčno razumevanje z nami, enoglasno ob? sojajo take izbruhe nestrpnega narodnega šovinizma, ki prehaja v pravi vandalizem. Obmejni promet Goriška trgovska zbornica je izdala v aprilu 11 uvoznih dovoljenj za skupno vrednost 15.657.500 lir. Uvozna dovoljenja se nanašajo na vprežne konje, stavbni les, drva in premog. V istem mescu je izdala goriška trgovska zbornica 17 izvoznih dovoljenj za skupno vrednost 19 milijonov 564.081 lir. Izvozili smo južno sadje, vrtna semena, popravljeni tovorni avtomobil, nadomestne dele za avtomobile, različne stroje, električno gradivo, kontrolne naprave, pisarniške predmete, o-blačila in steklenice za lekarniško rabo. GOSPODARSTVO Vzgoja mladih trt Opažati je, da velika večina kmetovalcev ne ravna pravilno z mladimi trtami v prvih treh letih rašče. In sicer sem opazil, da takim mladim trtam odstranjujejo vse poganjke, razen dveh glavnih, in včasih celo tudi samo enega. To je napačno! Premnogokrat že smo pisali, da so drevju — in tedaj tudi trti — listi in mladike to, kar so človeku želodec in pljuča. Kakor se človek z zdravimi, krepkimi pljuči in želodcem krepko razvija, tako se bo krepko razvijala rastlina, kateri v prvih letih rašče pustimo vse poganjke. Na ta način ima rastlina večjo možnost za vsrkavanje hrane in za razvoj vseh njenih delov; korenin in debla. Posfcušnje so pokazale velikansko razliko, zlasti v razvoju korenin, pri drevju in trtah, katerim je bilo odvzeto mnogo mladik, in takim, ki jim ni bilo nič odvzeto. Razlika je bila v odstotkih, kakor je bilo več ali manj odvzetih mladik. Torej mladim trtam ne bomo odstranjevali, zlasti v prvih dveh letih rašče, prav nobene mladike. Povezali jih bomo lepo h kolu in pa škropili do poznega poletja, dokler pač rastejo. Pravočasna košnja Najvažnejše pri košnji trave in detelje je, da vemo, kdaj je primeren čas za košnjo. Kositi moramo ko rastline cvetijo, in sicer ko je večina trav v cvetju. Ob tem času vsebuje trava največ redilnih snovi. Ako bomo prej kosili, izgubimo na teži, ako pa bomo kasneje kosili, bomo izgubili na hranilnih snoveh, ker bo seno bolj leseno, ali kakor na splošno pravimo: pusto. Tedaj kosimo raje prej kakor prepozno, ker pri rani košnji dobimo sicer manj sena, toda bolj bogato na beljakovinah, kar je zlasti za mlado živino priporočljivo. Deteljo pa bomo v prvič kosili: ko opazimo, da pričenja v spodnjem delu porujaveti, ker običajno v tem času detelja ne cvete. Ce smo prisiljeni — zaradi nagajivosti vremena — seno spraviti, ko ni še popolnoma suho, ga bomo dobro stlačili in med skladanjem potrošali živinsko sol v razmerju 1 kg na 400 - 500 kg sena. Sol vsrkava vlago in ne pusti, da bi seno splesnilo. Radio Trst II NEDELJA, 10. junija: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. 12.00 Od melodije do melodije. 13.00 Glasba po željah. — 18.30 Oddaja za najmlajše - Zgodba o mucu Micmacu, ki je hotel postati mornar. — 21.00 Z domače knjižne police. — 22.15 Faure: Balada za klavir in orkester. PONEDELJEK, 11. junija: 13.30 Mozart: Koncert v D Duru. — 18.15 Čajkovski: Francesca da Rimini. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21,00 Koncert basista Petra Seldjuka. — 22.15 Parada lahkih orkestrov. TOREK, 12. junija: 13.00 Glasba pq željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Slovenski zbori. — 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 6. »Patetična«. — 23.00 Romance. SREDA, 13. junija: 18.15 Saint Saens: Alžirska suita. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Slovenski zbori, dueti in kvarteti. — 22.30 Čajkovski: Serenada v C Duru. ČETRTEK, 14. junija: 18.15 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder, nato Priljubljene melodije. PETEK, 15. junija: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. 23.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.00 Mojstri besede. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 5. SOBOTA, 16. junija: 13.10 Šramel kvintet in pevski duet. — 19.0Q Programski periskop. — 20.30 Komentar vojnega položaja na Koreji. — 21.00 Sobotni varietč, Odgovorni urednik: dr. Janko J ti Tiska : tiskarna »ADRIA«, d. d. v Tratu Važno za goriške volivce Brez posebnega votivnega izka-zila ni mogoče glasovati! Zato v zvezi s tem objavljamo sledeča navodila: 1) Volivni upravičenec mora prinesti s seboj na volišče izkazilo o vpisu v volivno sekcijo. Slednje mu dostavi na dom županstvo najkasneje 5 dni pred volitvami. 2) V primeru da upravičenec tega ni prejel v določenem roku, naj se v ta namen obrne na občinski volivni urad. 3) V primeru, da je volivec izgubil izkaznico, naj se zopet obrne na občinski volivni urad, kjer mu morajo izdati dvojnico (duplikat). 4) Paziti je treba, da so podatki na votivnem izkazilu točni. V primeru netočnosti naj se volivec o-brne zopet na občinski volivni 'tirad. 5) V trenutku volitev bo prejel vsak volivec na sekciji dve votivni tiskovini, in sicer eno za volitev občinskega sveta in eno za volitev občinskega sveta in eno za volitev pokrajinskega sveta. Občinski volivni urad sporoča, naj se takoj zglasijo v uradu vse oni, ki niso prejeli volivnih izkazov, ali ki so ugotovili, da so njihovi osebni podatki na izkazih napačno navedeni. Volitve dne 10. junija se začno ob 6. uri in se zaključijo ob 22. •uri. Volivci, ki bi ne mogli voliti osebno zaradi jasne telesne ovire, lahko pooblastijo osebo, ki bo volila v njihovi navzočnosti. V tem primeru je treba predložiti zdravniško spričevalo, ki ga izda pristojni pokrajinski ali občinski zdravnik. DOBRI NASVETI! DEMOKRISTJANSKI POSLANEC BARE SI JE V KRMINU V NEDELJO 3. T. M. POZVAL -SLOVENCE, NAJ VOLIJO PROTI KOMUNISTOM, KI SO TOLIKO GORJA PRIZADELI SLOVENCEM. RES JE, DA SO NAM SLOVENCEM PRIZADELI KOMUNI-iSTI MNOGO GORJA, RES PA JE TUDI, DA NAS DEMOKRISTJANI, MED KATERE SPADA POSLANEC BARESI (BIVŠI BARIČ), HOČEJO UNIČITI SAMO ZATO, KER TERJAMO NASE JEZIKOVNE IN DRUGE NARODNE PRAVICE ! POLEG TEGA PA DEMOKRISTJANI OŽIVLJAJO S SVOJO POLITIKO FAŠIZEM, KI ZOPET GROZILNO DVIGA GLAVO ! POZOR! ZANIKAMO VEST, KI JO SIRIJO AGITATORJI DFS (Fronte), DA OBSTOJA TAJEN DOGOVOR MED Dr. A. SFILIGOJEM IN DFS, NA PODLAGI KATEREGA NAJ VOLIJO VSI SAMO KANDIDATE DFS. NE NASEDAJTE TEM SPLETKAM ! PROTI AGITATORJEM BOMO POSTOPALI PO ZAKONU ! Ob 15. obletnici velikih uspehov 100.000 posod LIQUIGAS“a 99 bo od 1. maja dalje odpremljenih prav tolikim družinam. Gre za 100.000 posod po 10 kg vsebine, ki jih tvrdka 33 MIG« LiaUIGAS‘‘d.d. brezplačno poklanja prvim 100.000 novih naročnikov. »LIQUIGAS« je edini proizvajalec tekočih plinov. pohitite in posvetujte se s koncesionarko H I S T v TRSTU, ul. M. D’AZEGLIO 12 ljevalci v Trstu in na Goriškem. R I A tel. 93-733 in z njenimi razde- Ogromna razprodaja Tvrdka UN1VERSALTECNICA razprodaaja vso svojo zalogo s popustom do 30°|„ zaradi skorajšnje zapore svoje trgovine v ul. Piave 3 OKORISTITE SE IZREDNE PRILIKE IN NABAVITE SI o Šivalne stroje o radioaparate o električne pralne stroje o vsrkalnike prahu o stroje za čiščenje parketov o električne in plinske kuhalnike UHIVERSflLTECHIEit Trst - Largo Piave 3 Tvrdka CITRUS Import - E x p o f t Trst - ul. Torrebianca 27 posreduje pošiljanje darilnih paketov ameriških rojakov v domovino Zahtevajte pojasnila RADIO V JUNIJU 1951 Moška, ženska in otroška kolesa Ako kupite radioaparat pri tvrdki R u G G e R o in postanete radijski formalnosti udeleženi naročniki, pri natečaju boste brez vsakršnih naslednje nagrade za RADIJSKI APARATI NAJBOLJŠIH ZNAMK Kennedy - Damaiter - Geloso - Phonola -ABC Kdor kupi radiogramofon, bo prejel v dar album z dvanajstimi gramofonskimi ploščami. Odkupujejo se tudi rabljeni radioaparati, ki jih plačujemo po najvišjih cenah. Na račun 1000 lir in mesečni nbroki pn 2000 lir RUGGERO - Korzo Garibaldi 8 - Trst