AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAFEE CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY BO, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Razne vesti od naiih borcev v službi Sirica Sama DOMOVINA Usoda Berlina je sedaj na tehtnici Tako vpijejo naciji narodu, da ga pripravijo za zadnji odpor. Nemci so zapustili mesto v Prusiji, Rusi so pretrgali železnico Berlin-Gdanjsk; Ber-linčani lahko vidijo blisk ruskih topov. IZ BOJNE FRONTE ' (Torek 30, januarja) t VZHODNA FRONTA — Se-i vernozapadno odPoznanja so t Rusi vdrli 13 milj globoko v Nemčijo. ' ZAPADNA FRONTA — Tretja ""armada je na dveh novih točkah vdrla če zmejo v Nemčijo. Zavezniška letala so razbila Nemcem polovico vseh vozil, ki so vozila umikajočo armado iz Belgije. LUZON .—» Japonci beže na po-ilotqk Bataan pred Ameri-lcanci, ki prodirajo stalno proti Manili. -o- Iz raznih naselbin Pueblo, Colo. — Dne 27. dec. je tukaj umrl v bolnišnici Tine Marincich, star blizu 63 let, doma iz Knežaka na Notranjskem Na božični dan & naglo zbolel ju bil Še isti dan operiran, toda dva dni pozneje je umrl. Zapušča ženo, šest hčera in sina, ki se nahaja pri vojakih na Havajih. Slickville, Pa. — Mary Repos je bila obveščena od vojne oblasti, da je (Ki 16. dec. na zapadni fronti v Evropi pogrešan njen sin S/Sgt. Stanley J. Repos. Pri vojakih je že čez štiri leta in preko morja je bil poslan v pro-šlem oktobru. --o--- Bolgarski princ je bsojen na smrt London. — Poseben tribunal je obsodil bolgarskega princa Cirila na smrt. Spoznan je bil krivim brutalnosti proti narodu, sodelovanja z Nemci ter da je zavlačeval odcepitev dežele od osišča. Ciril je brat bivšega kralja Borisa in je vladal po njegovi smrti namesto Borisovega sina. Predstava za vojake Naš slovenski čarovnik John J. Grdina je bli v soboto in nedeljo s skupino 32 igralcev in igralk iz Clevelanda v taborišču Aterbury, Indiana, kjer so dajali predstave za vojake. Tam se je Mr. Grdina sestal tudi z dvema vojakoma iz Clevelanda in sicer Joe Kužnikom iz 3525 E. 81. St. in Joe Prosenom iz 5201 Clement Ave., Maple Heights, O. Oba se tam zdravita in sta že na potu okrevanja. Prvi je bil ranjen v Franciji, drugi na Novi Gvineji. Fanta naročata pozdrave svojim prijateljem in sorodnikom. Ti so se zelo dobro preskrbeli s cigaretami Neznani zlikovci So izkopali luknjo v poslopje na 818 Woodland Ave. ter skozi njo odnesli iz prostorov H. Katovsky firme 350 zabojev cigaret, v katerih je bilo 17,500 kartunov ali 3,500,-000 cigaret. Cigarete so vredne "med brati" $25,000. Roparji so najprej prišli v sosedno garažo, odtam pa predrli 36 palcev debel zid do cigaret. Cigarete m odpeljali v truku, ki je stal v garaži. Policija misli, da bodo cigarete našle pot na črno borzo. topulmo < vojne BONDE : In IMMKE Kaj, Japonci jih pa imajo? Artesia, N. M. — J. S. Sherman je v pismu poto-žiln svojemu sinu, ki služi pri ameriški mornarici nekje, na Pacifilcu, kako da v Ameriki primanjkuje cigaret. Welcaj tednov zatem je prejel oče od sina pošiljko 30 paketov cigaret in na vsakem paketu je bilo naslikano "izhajajoče sonce," lcar je japonski znak. Kakšen je pa tobak v cigaretah, tega pa kadilec ni povedal. 119 letal so naši razbili nad tokiem | Washington. — Vojni oddelek poroča ,da so v soboto super bombniki B-29 razbili Japoncem 119 letal pri napadu na Tokio. Boj nad japonsko prestolnico je divjal nad eno uro. Japonska zračna sila je poskusila vse, da bi preprečila ameriškim bombnikom dohod nad Tokio. Toda vojni oddelek trdi, da so super bombniki nametali na mesto dobršno število bomb. -o-- Rusi so okupirali kraj, kjer so Nemci morili ženske in otroke London. — Ruske čete so osvojile Osvviechim, kjer so imeli Nemci ujetniško taborišče. Nahaja se 30 milj južno od Kra-kowa. še prošlega oktobra so prišla iz Poljske poročila, da so Nemci dopeljali sem iz Warša-we mnogo civilistov ter jih 12,-400, med temi največ žensk in otrok, usmrtili en sam dan. Oslabele matere z otroci ter onemogle starce so naciji nagnetli v hermetično zaprte prostore, nato pa spustili v prostore plin. Nemške straže so skozi okno gledale, kako so se žrtve zvijale v smrtnih krčih. Nov grob Po 6 letni bolezni je umrl včeraj popoldne v Warrensvilte $a-natoriju Joseph Schobar, stanujoč na 1397 E. 45. St. Rojen je bil v selu Seštine pri Zagrebu, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Ob smrti je bil star 68 let. Po poklicu je bil mesar in je delal za Ohio Provision Co. Zapušča soprogo Štefanijo roj. Schulhauser ter dve hčeri, Štefanijo Dovjak v Zagrebu in Mil. dred D. Planin v Clevelandu ter vnuke. V Youngstownu, O. zapušča brata Johna, v Evropi pa tri sestre, ter mnogo nečakov in nečakinj. Bil je član društva sv.. Nikolaja št. 22 HBZ. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod, čas pogrbea še ni določen. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Kdo ve kaj o tem? Anton Grdina je prejel od Jakoba Vidmar iz Library, Pa. pismo sledeče vsebine: "V novicah iz Clevelanda sem čital, da je tam umrl John Vidmar, star 49 let ter doma iz Lopate pri Hinjah. V tisti vasi imajo samo pri naši hiši tak priimek. Imel sem brata z imenom John Vidma}-, ki je bil v Ameriki od leta 1902 pa do 1911; potem je odšel v stari kraj. Ne vem pa, če se je vrnil nazaj v Ameriko. Zelo bi rad kaj več zvedel o tem in bi bil hvaležen, če mi more kdo dati o tem kako pojasnilo." . Maše za Jennie Merhar V sredo se bosta darovali dve maši za pokojno Jennie Merhar in sicer ob 7:45 pri sv. Vidu in ob 8:30 v cerkvi Marije Vnebo-vzete. varno ranjen v bojih v Belgiji na 7. januarja. Star je 33 let in v marcu bo tri leta, odkar je v armadi. Preko morja je bil poslan lanskega septembra. Ako mu želijo prijatelji pisati, dobe naslov pri njegovi materi na gornjem naslovu. "» A M Anthony Snider, CPOMM, sin družine Mr. in Mrs. Anton Zni-daršič iz 1166 E. 60. St. je prišel domov na dopust za 23 dni. Domov je prišel ravno za pogreb stare matere Alojzije Smolič. To je njegov prvi večji dopust v štirih letih, odkar je pri mornarici. m M M Mr. in Mrs. M. Klemenčič, 5806 Prosser Ave. sporočata, da ju je sinoči poklical iz Kentucky sin Rudy in povedal, da se nahaja zdaj tam v bolnišnici. Bil je ranjen v bojih v Nemčiji 20. no-vembi'a. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem in jih prosi, naj mu kaj pišejo. On za nekaj časa ne more še pisati in tudi nima nobenega naslova pri | sebi. Njegov sedanji naslov je:I Sgt. Rudolph Klemencic, A. S.: N. 35525443, Nichols General, Hospital, Ward 5, Louisville,: Kentucky. Nekje iz Belgije se nam je oglasil prijatelj T/Sgt. Bili To-fant, bivši član clevelandske policije. Piše, da je prišel iz Anglije ter da je bil že p0 Holand-skem, Franciji in Belgiji. BiH je pri 101. diviziji in je kar ponosen, da služi pri nji. Poveljnik te divizije je namreč bil, ki je odgovoril Nemcem na ultimat, naj se poda, na kratko: "Nuts!" V Franciji je videl Tofant mnogo prostorov ,kjer so Nemci trpinčili domačine. Sten in mučilnega orodja se je še držala kri. Močno ga je pretreslo, ko je zvedel o katastrofi v slovenski naselbini. Ponosen pa je, da ima država Ohio Slovenca za guvernerja. Pošilja vsem svojim prijateljem najlepše pozdrave ter voščila za srečno novo leto. HStt Hft Mr. in Mrs. Joseph Korošec iz 1067 E. 68. St. sta prejela brzojavno sporočilo od vojnega oddelka, da je njun sin T/Sgt. Joseph J. med vojnimi (ujetniki v Nemčiji. Poročan je bil med pogrešanimi od 26. decembra 1944. rg na *» Mrs. Frances -.Petrovič iz 1031 E..67. St. je prejela brzojav, da je bil njen sin T/Sgt. Jim ne- KINO iN PA GOSTILNE ZAPREJO I _ l ; ■ Manjša kino gledišča bodo zaprta vsak ponde-Ijek in torek večer GOSTILNE BODO ODPRTE OD 11 DO 9 Cleveland, O. — 120 kino gledišč širom okraja Cuyahoga je zaprlo sinoči in bodo zaprla tudi nocoj ter ostanejo odslej zaprta vsak pondeljek in torek zvečer, dokler bo vladalo pomanjkanje premoga v tem okraju. Večja gledišča v downtownu bodo danes ves dan zaprta in potem bodo obratovala dnevno samo od 2 popoldne do 11 zvečer. Peter Brancato, predsednik zveze gostilničarjev v tem okraju je izjavil, da bodo gostilničarji, ki so člani te zveze, imeli prostore odprte samo od 11 dopoldne do 9 zvečer. Pri seji so gostilničarji vprašali, kaj se bo napravilo glede kegljišč in prostorov ,kjer se igra bingo igre. župan Burke je medtem naznanil, da je na potu v Cleveland 9,000 ton premoga iz premogovnikov v West Virginiji, da se olajša kriza. Toda s tem bo položaj samo olajšan, ne pa popolnoma odpravljen. 13P* Pozor oni, ki nimate premoga ! Kdor nima v kleti nič premoga, ali pa ima zalogo za MANJ kot 5 dni, naj takoj pokliče City Hall — MAin! 8313 in naj pove svoj položaj.! Sinočna seja mestne zborni-' :e je dala županu polno moč,! la po svoji uvidevnosti ukaže ;apreti za določen čas razna ;abavišča, kot biljardnice, keg-jišča, gledišča itd. Župan Bur-;e je izjavil, da se bo glede te-1' :a posvetoval s komisarjem za icence. Danes popoldne se bodo se-', tali zastopniki gostilničarjev1, er določili, če bodo zapirali j rotov dan v tednu ali na goto-! j e ure vsak dan. . ( Nemški ujetnik je umrl od krogel stražnika Emil Burmeister, star 22 let, je včeraj podlegel ranam, ki jih je dobil od krogel ameriškega stražnika na ozemlju Crile bolnišnice. Stražnik trdi, da ga je hotel Nemec napasti, ko je prepovedal peti neko pesem, sramotilno za Amerikance. Stražnik se bo moral zagovarjati pred vojaško sodnijo. Smrtna kosa Včeraj popoldne je umrl Joseph Cecelic iz 21070 North Vine St. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod. Cas pogreba in drugo bomo sporočili jutri. VAŽNEGA°NAČIJA so PRIJELI NA BEGU Phoenix, Ariz. — Nemškega kapitana Jurgen Wattenberga so v nedeljo prijeli v tem mestu. Kapitan je na božični večer ušel iz ujetniškega tabora v bližini tega mesta s 24 drugimi Nemci. Druge je ameriška tajna policija že prej vse polovila. Kapitan Wattenberg je poveljeval nemški podmornici, ki jo je potopil nek ameriški rušilec blizu otoka Trinidada. Od takrat je bil v ujetništvu. HOPKINS JE ¥ EVROPI ZA ROOSEVELTA Dobil bo informacije za predsednika pred sejo velikih treh. OBISKALBCTTUDI PAPEŽA V RIMU London. — Harry Hopkins, osebni svetovalec predsednika Roosevelta, je obiskal London in Pariz. Sestal se je s premierjem Churchillom in generalom de Gaulle. Zdaj se je napotil v Rim, : kjer bo dobil avdjjenco pri papežu Pij ti XII. i 1 Mr. Hopkins zbira razne in-■ formacije ža Mr. Roosevelta, ' predno gre na konferenco. Do danes cenzura ni dovolila omeni, ti obiska Mr. Hopkinsa v Evropi. V diplomatskih'krogih ugib-ljejo o važnosti konference velikih treh. Nekateri so mnenja, da bodo izdali ultimat Nemčiji, naj se takoj poda vzpričo pritiska od Rusov na eni strani in ker pripravlja gen. Eisenhower veliko ofenzivo na zapadu. Hopkins in ameriški poslanik Winant sta bila dolge ure na posvetih pri Churchillu, kjer je bil navzoč tudi zunanji minister Eden. Na^brže so se pogovarjali o solidtti fronti Amerike in Anglije pri razgovorih s Stalinom. ' -o--, Vse najboljše! Danes praznuje naš najvišji < predstavnik in vrhovni poveljnik naše bojne sile, Franklin D. Roosevelt, svoj 63. rojstni ] dan. Iskrena želja vsega naro- j da je, da bi mu Bog dal moč v 1 teh najbolj kritičnih trenutkih, \ \ da bi zmagovito končal vojno j i ter dosegel trajen in pravičen J j mir za vse narode sveta. I London, 29. januarja. — Naciji so začeli pripravljati nemški narod k zadnjemu odporu. Po radiu so danes vpili: : "Mi se bomo borili pred Berlinom, v Berlinu, okrog Berli-. na in za Berlinom! Usoda Berlina je na tehnici!" Radio iz Pariza je javljal, * da je odšlo mnogo nazijskih voditelj iz Berlina v Monakovo, kjer bodo zaenkrat bolj na varnem. Iz Stockholma poročajo, da so izbruhnili v Berlinu izgredi med civilnim prebivalstvom in da je moralo nastopiti vojaštvo. Mnogo zmede povzročajo begunci, ki beže v masah pred Rusi. Ceste so natrpane in v mestih, kamor pribežijo, ne najdejo niti prenočišč, niti živeža" Nek švedski diplomat trdi; da je nemška armada obvestila Hitlerja, "da je vsak nadaljni boj brez pomena." Toda Hitler se je uprl priporočilu vrhovnega poveljstva, da bi zaprosil zaveznike za premirje, Nemci so včeraj izpraznili mesto Kreuz v Prusiji. ki leži 103 milje severnovzhodno od Berlina. Mnogo nemških vladnih uradnikov je že zapustilo Berlin. Kakih 20 vlakov je odpeljalo tudi civilno prebivalstvo iz prestolnice. Tujezemski diplomati se tudi pripravljajo, da odidejo iz Berlina. Rusi so zasedli nemško železniško jpižišče Schneidemuhl, štiri milje v notranjosti Nemčije. S tem so Rusi presekali edino železniško progo, ki veže Berlin z Gdanjskim na Baltiku. Dočim Rusi uradno poročajo, da so še 109 milj od Berlina, pa Nemci sami trdijo, da so mnogo bližje. Radio iz Moskve je daAes trdil ,da je odšel Hitler na vzhodno fronto, da si ogleda kritično 'situacijo. Ruski topovi bruhajo izstrelke v obkoljene nemške pozicije: Koenigsberg v Prusiji, Breslavo v Šleziji in Poznanj na Poljskem. Ta mesta imajo Rusi popolnoma obkoljena in nemškim j garnizijam preostaja samo vdaja ali pa pogin. Breslavo, glavno mesto šlezi-je, napadajo Rusi že za njenim hrbtom. Armada maršala Kone-va je prešla reko Odro nad mestom, nato se pa obrnila mestu na hrbet. Mesto šteje 650,000 prebivalcev in vse ulice so zaba-rikadirane, poročajo naciji. Vsa severna šlezija je v plamenih, nekaj od ruskih bomb, nekaj pa od razdejanja, ki ga izvajajo Nemci sami pred umikom. Mesta, trgi in vasi . so razdejane. Pristanišče Memel na Baltiku je zasedla osma ruska armada, ki je posegla zdaj v ofenzivo. S tem so postavili Rusi v boj proti Nemčiji v tej ofenzivi najmanj 4,000,000 mož. -o—- Zbiranje obleke po vsej Ameriki za Evropo Washington. — Predsednik Roosevelt je apeliral na ameriški narod, naj se splošno odzove, ko se bo zbiralo obleko za osvobojene evropske dežele. Kampanja prične enkrat v aprilu. Mr. Roosevelt pravi, da se mora nabrati 150,000,000 funtov obleke. Načelnik te kampanje bo Henry Kaiser, zriani gradilec ladij. I kralj peter je zdaj dovolil regentstvo i London, 29. j an. — Jugoslo-> vanski kralj Peter je zdaj pristal, da naj bo v Jugoslaviji vlada regentov toliko časa, da se izvrši plebiscit in da se narod pri volitvah izreče, če naj bo Jugoslavija v bodoče repub* ' lika ali monarhija. Kralj je ponovno poveril vlado premierju Subašiču, ka-; terega je odstavil na 22. januarja. V vlado je imenoval tudi pet članov prejšnje vlade. Pričakuje se, da bo kralj potrdil regente, katere sta izbrala Subašič in Tito in sicer za Srbe Aleksandra Beliča, za Hrvate Ante Mandiča in za Slovence Dušana Srneca. Kralj je poveril dr. Subašiču nalogo, da izvede sporazum, dosežen med njim in Titom ter da se postavi koalicijska vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke --o-_ Odbor mlad. zbora Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima za letos i sledeči odbor: Predsednik John , Terlep .podpredsednik Jerry Pike, tajnica Jennie Sever, 435 E. 156. St., blaga.) ničarka Ka- 1 therine Ar tel j) zapisnikarica ' Jennie Kapelj, nadzorni odbor: ' Jerry Pike, Anna Cergol, Josephine Cerjan, pevovodkinja Mrs. Alice Ceh. Seje so vsak 3. pondeljek v meseru. Vesela vest Družini Mr. in Mrs. Frank ' Recher iz 185. ceste so vile ro- t jenice prinesle krepkega sinko- \ ta. Mati in dete se dobro poču- * tita v Mt. Sinai bolnišnici. Srečni ata je iz znane Louis Recher- c jeve družine v Euclidu. čiestit- 1 ke! .1 ____+ AMERICAN HOME gospodarskega A stališča J« deli industrijo v dva -j 'no 1,1 kritično. Zato bc i! armad« najprej novin-ir^e In potem šele iz kri-Bw-e industrije. Moški jflasti t b0d° zaenkrat «e Industriji S° ZaposIeni v * * * Zdaj ^kupuje živila SL-em sistemu kot vča" f. J Je nakupovala splošno t vde?f' .^aj gredo pa C® °7 kra.i i" tam po-ti*Pndelek. Na primer: L- in pokupijo vse >'uK v vzhodne dr zabije am vse kok°ši in . * * * L°io!!°.SO izk°Pali ameri-P— »er v z£odovi- Ustavila vlada isto kvo- ftiuda la 86 b0 doseSla>! Vlip ,ua! lz premogovni-; hiem lnce" ^prečna' I5 w°ffai:jev na delu je' 2 W i m J'e bila pred, 'Karsk. 8 • marca pnJ m„ ? unija z zahtevo1 s stali Če hotela to f v«o ,b0 nevarno. i ; * * * • ji a!Uminik in magne- iv4i^tuje zdaj tiehiii e najprej ma-fo?v nakup. Se- W r peča z zadeva-! FS SJetnika- dela na he "j 'uini kornPanijam Itudu h,.ne Pr°da, da se Ido fii!!lahm Podjetnikom f nanja. j < L * * * I < fOvaln • i kn!U0 na Poljske pri-!' Lazili tako. da bo \ botj tVega]a- Na-! ivurov'i moral vzeti far- 1 za narUno lla pridelek ; :a ]t,in ~ Ne sink , ' v katerem Se pH 'etino- Farmar * I*Pr^ak letina. To-\t |al žita dobro, bi ne v lovai v,.0 pa slab0> bi' Kovali ' ki bo daj a. j ] h bi j \n°. W bila zelo1, 31 °d Premij nič ne! ^tiko v i ?hajk J k011£resu, da de-' zlasti V vojnih indu-Pofljetnfif. V ladjedelni-n:"Mord, °deov°rili na 1 delavef/ J,e res- da kak! ' Pa tja kl °liko posto-S fno n'aaa ne b0 tak dela-0 °cW• v Prihodnji iZurjenega ,b°m0 dQh;fk Prestopek, ^ aobl1' nikdar več 4 * * ičiia • * Jj*ti zaptStri^ "i na kri-! fundusTo Pomeni,' ^elavCev lzgubila ved-i lndustrjj arniado in za ^edlco bo pa ime-' |.tobačnih bo cigaret in ^anj^^elkov vedno ^ a1' Pa % * ^made !armado ~ to! avi taL ngresu' ki da !ga izgleda P°Stavo- Toda naPravnm'da bi kon-8atno nri NaJbrže bo -< fožnji> kar bQ P^ndel ' r r AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 far 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 tor 6 months. U. S. and Canada, $2.00 tor 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 24 Tues., Jan. 30, 1945 Ruski imperializem Ob starodavnem Jakobovem vodnjaku blizu nekdanjega Sihem paonuja romarjem ruski menih spominke iz Svete dežele. Obenem pa pokaže na začeto zidavo mogočne cerkve, ki naj bi spominjala na Jezusov sestanek s Samarijan-ko in tudi pričala o ruski veri ter ruskem spoštovanju do svetih krajev. Mogočna stavba, ki so jo Rusi začeli, je obstala, ko se je začela zadnja vojska in čaka boljših časov. Stara carska Rusija je poudarjala svoje pravice do svetih krajev in podprla ruski prestiž z visokimi vsotami. Trideset let je imela Rusija dovolj opraviti s samo seboj, tri desetletja ni iskala vpliva v zunanjem svetu. Ruski komunizem se je sicer širil, toda teritorialne in prestižne zahteve Rusije je izgledalo, da so spale. Ali je že blizu čas, da zopet primejo zidarji za zidarsko žlico ob Jakobovem vodnjaku? Ali dobi sveta carska Rusija posnemovalce v.skrbi za ruski prestiž v Palestini? Časopisje trdi, da je sovjetska vlada pozvala nekaj vzhodnih nadškofov, naj pridejo v Moskvo k volitvi novega patriarha. Iz tega nekateri sklepajo, da bo kmalu sovjetska Rusija poudarila svoje interese tudi v Palestini in na drugem krščanskem izhodu. Morda res doživimo pojav, ki smo ga gledali dolga desetletja v francoski zunanji politiki. Francoske vlade, ki so pretrgale vsako zvezo s katoliško Cerkvijo, ki so metale verskemu pouku in verskemu udejstvovanju v javnosti vedno polena pod noge, prav iste vlade so bogato podprle katoliške šole, bolnišnice in druge zavode v Siriji, Palestini in v ostali Levanti. Vse to radi francoskega prestiža in vpliva, ki so ga mogli najbolje širiti katoličani. Vse kaže, da je sovjetska vlada stopila popolnoma v stopinje nekdanje caristične Rusije in izvaja imperialistično politiko carjev. Zato se ne bomo nič čudili, če ruski menihi v Palestini dobe sovjetske rublje, da grade naprej ruske cerkve in ruski vpliv. Dve liniji in obe imperialistični — sta značilni v sovjetski zunanji politiki zadnjega časa. Prva je obnovitev teritorija carske Rusije pred letom 1914. Rusi tega ne skrivajo. Baltiške države so že pograbili v celoti. Finska je izgubila del teritorija in dejansko samostojnost. Sedaj je Poljska na vrsti, da ji odtrgajo malo manj kot polovico njenega ozemlja. Na ostalem bo vlada po milosti Moskve. Na vrsto prihajajo Čehi. Na lep način so jim Rusi povedali, da bo Pod-karpatska Rusija pripadla —.Rusiji. Tudi vlado bodo morali menjati tako, da bo všeč Moskvi. Romunija je izgubila Besarabijo in je v polni odvisnostni od. Rusije. Prav tako izgleda, da, pride Perzija (Iran) pod ruski vpliv. Vlade tam že padajo in se postavljajo na rusko zahtevo. Ne bo dolgo, ko bodo tudi Turki kaj slišali, če ne drugega vsaj o Darda-nelah. Več kot verjetno je, da pride do ruskih zahtev po Port Arthurju na Daljnem vzhodu in Mandžuriji, kar so Rusi izgubili v rusko-japonski vojski. Torej pota in cilji stare imperialistične carske politike. S tem v zvezi pa je druga črta ruske zunanje politike, namreč hrepenenje po odprtih morjih, kjer nihče ne more ovirati ruske trgovine in ruskega izhoda v veliki svet. Od Petra Velikega se trudi Rusija za morje in odprta vrata v svet. Baltiško morje je že v veliki meri njihovo, a vendarle zaprto morje. Drugo je pot iz Črnega morja. Za to pot so se bile krimska in balkanske vojne. Vso rusko politiko na Balkanu je diktirala in še dijktira ta misel. Preko Perzije je dalje pot do Indijskega oceana. In pot iz mrzle Sibirije do gorkega morja diktira rusko politiko na Daljnem vzhodu. Morda danes ni vsaka zahteva tako postavljena kot nekdaj. Moderna prometna sredstva so marsikaj spremenila. Name-! sto velikih pristanišč bodo iskala trgovska pota novih prostorov za aerodrome in bo to odločilno za zahteve zunanje politike ene in druge dežele. Vendar bo Rusija iskala oporišč za svoj gospodarski razvoj v gori začrtanem okviru. Z vsem srcem privoščimo ruskemu narodu, da sp razvije in okrepi svoje gospodarstvo. Rusi so naši slovanski bratje in bližnji sosedi naše stare domovine Jugoslavije. Želimo, da se njihov vpliv uveljavi povsod in se s tem slovanski vpliv raztegne na ves svet. Razume se, da tu ne mislimo na ruski komunizem, ki bo že enkrat minil, četudi ne še hitro, ampak n;\ kulturni vpliv, ki ga more velik in močan narod izvajati v svetu v korist vse človeške kulture. Prav tako pa moramo obsoditi tisti imperializem, pa naj bo angleški, ruski ali kogarkoli, ki gre samo za tem, da bi sebe obogatil in nič ne vpraša, če ne dela pri tem drugemu krivice. Vedno bo tekma med ljudmi in narodi, toda kot se mora pri športni tekmi obsoditi nefair igranje, tako ga je treba tudi v mednarodni politiki. Prazno je govoriti o stalnem ali vsaj dolgotrajnem miru, če bi vladalo načelo: "Moja domovina, naj bo prav ali narobe." Nemogoče je trajno mirno sožitje med narodi, če se ne uveljavi, da so tako kot pred Bogom tudipred mednarodnim forumom vsi narodi, mali in veliki, enakopravni in da ne sme nihče v imenu nobene politike zasužnjevati drugega. Zato je nesmisel in nekrščansko govoriti o interesnih sferah, naj bo ameriških, angleških ali ruskih, če se pri tem misli vzeti tudi samo del samostojnosti enemu ali drugemu malemu narodu. Filozofija interesnih sfer je modrost nemškega nacizma. Nemški filozof Hegel je proglasil nauk, da je clržava bog in da se sme v njenem imenu in v njeno korist vse storiti. Njegov naslednik Nietsche je učil, da so dvojni narodi, gosposki in hlapčevski. Odtod je zrasla zahteva po nemškem "Lebensraumu" — življenskem prostoru. Po teh načelih je hotel Hitler spraviti vso srednjo Evropo pod svojo interesno sfero. Mi pa vemo: Kot ne sme biti nobena oseba predmet izkoriščanja, kot posamezniku nihče ne sme vzeti njegove od narave dane svobode, kot ne sme nihče koga napraviti za sužnja — tako tudi noben narod nima pravice, da se vtika v pravice drugega in ga napravlja odvisnega od sebe. Zato se borimo danes proti napačnemu in usodepolnemu nauku nacizma. (< Radi tega smo se zelo začudili, kako se je mogla v Amerikanskega Slovenca" vriniti taka zmota, da se ta zavzema za ruske interesne sfere in da bolj ali manj odkrito odobrava, da sovjeti jemljejo svobodo malim narodom okrog Rusije in jih jemljejo proti njih volji v svojo "zaščito." Ali samo za Nemce velja, da je njih zahteva po življenskem prostoru krivična? Ali ne velja to za vse države? Ali ni pravica enaka povsod? Ali nas je že tako prekvasila totalitarna ideologija, da ji nevede podlegamo? Ali naj so ravno Rusi tisti oče, ki nedorasle in nebogljene otroke jemlje v zaščito? Tudi Nemec je imel isti argument, da namreč skrbi za nas uboge Slovane, ko nas je v stari Avstriji tlačil. Amerikanski Slovenec sicer ponižno dostavlja, da je na mestu zahtevati, da Rusija ravna s temi narodi demokratično. Kaj se to pravi? Najprej vzeti nekomu svobodo, potem mu pa milostno dati demokratično ravnanje? Ali se ne pravi to odobravati v načelu suženstvo, zraven pa priporočati, naj se s sužnji lepo ravna? Ne, tudi ljubezen do Rusije ne sme voditi do opravičevanja krivic. Kdo ne bi bil vesel ruskega pohoda na Berlin, toda to nas ne sme omamiti, da ne bi znali ločiti pravice od krivice. Tudi za naš narod ne maramo tiste medvedove ljubezni, da bi naš stisnil v svoj prijateljski objem, pri tem pa za zadušil. Hlapci nikomur! BESEDA IZ NARODA Moji prvi gospodinji črna zemlja se še poseda v gomili nad krsto Marije Grdina, tako zvane stare Grdinove matere, katero je veliko ljudi spremilo k njenemu pokojnemu soprogu Janezu ,ki je med pokojnimi že 22 let čakal, kedaj bo dospela tje njegova nevesta, katero sem imel čast prvič videti ,ko se je pripeljala kot nevesta od poroke v vas Prevale, kjer je imel pokojni John Grdina svoj skromen dom in malo klobučarsko delavnico. Bil sem nekako 9 ali 10 leten deček, ko je vsa vas hitela skupaj, da vidi, kakšno nevesto je pripeljal tako zvani in poznani "Slugov Janez" klobučar v vas Prevale iz Vrhniške fare v faro Preser. Nevesta je bila Gregurčkova iz Podgore, pisala se je Bizjak. Bila je učena šivilja, iz teh krajev dobro izobražena in širom poznana "Gregurčkova šivilja."' Grdinov Janez klobučar si jo je izbral za nevesto, ker je bil dobro pre-iskušen mož in je vedel, da bo treba ,če bo hotel voditi trgovino, imeti za to tudi primerno to-vaišico, da bo mogel uspevati s podjetjem klobučarne ustanove, za katero so je poprej učil cela tri leta in potem vandral po svetu, da je dobil vso sposobnost za svoj moj stenski klobucarski posel. Ta par je bi] za res izbran. Bil je v veliko veselje in v pomoč staršem in narodu. Oba sta imela uljudnost in izobrazbo, ob enem pa voljo, ljudem storiti uslugo ob vsaki priliki.. Dočim se je njen soprog bavil s klobuki, je ona! šivala, oba sta bila aktivna in delavna, ne samo v delu, tudi v socijalnemu oziru, za dri;-' žabno življenje v vasi in še drugod. Ker sta bila oba vesele narave in pevca ,sta mnogim prirejala vesele zabave, posebno ha žehitovanjih. Na ta način sta bila poznana ne samo v domači vasi in fari, marveč daleč na okrog- v drugih farah, kjer so jih radi povabili, da sta jim prirejala na ženitovanjih kratkočasile in, družabne zabave. Radi tejja sta tudi kmalu začela gostilno, kjer sta se seznanila še bolj z ljudmi ,posebno z furmani, ki so vozili na Borovniško postajo les, kjer so ga pošiljali v Trst in v druge dele sveta. Več časa sta imela gostilno v vasi Goričica 0b cesti, ki se je spojila z cesto Podpeč — Borovnica, in s^c^sto iz Rakitne v Borovnico. bb enem je John Grdina obiskoval tudi sejme s klobuki p0. raznih farah ob določenih dnevih sejmov in se tako seznanil še z širšo publiko. Končno sta se selila na prometno okrožje v Borovnico k pošti na glavnem križišču, kjer se ceste iz Vrhnike in Rakitne-Podpeči srečajo. Tam sta imela gostilno in dotok ljudi iz vseh krajev. Kajti, tam je bila tudi znana velika Borovniška postaja in .znani Borovniški most in priložnost se seznaniti z vsakovrstnimi ljudmi. To je pa bila tudi zadnja postaja pred odhodom v Ameriko. V tem času je bil njen soprog dobil še vladno službo klicarja ob nedeljah pri farnih cerkvah za naznanila, ki so bila potrebna, da so ljudje vedeli kar je novega pri vladi, kar tukaj v Ameriki stori dnevno časopisje. To ga 'je pa zopet'seznanilo še z širšo javnostjo. Tedaj je dospel čas odhoda soproga za v Ameriko. Takrat je po naši domovini zavel nov duh: "Amerika, Amerika." Ljudje so pa rekli: "če gre pa naš klobučar v Ameriko, in, ako bo on pisal, da je tam dobro in da se zasluži denar, se bomo dvignili še mi drugi, ki poznamo klobučarja, da je izobražen mož in zanesljiv." In, bilo je tako, soprog je odšel v letu 1890, kmalu se seznanil tukaj z ljudmi, ki so ravno začenjali klobučarno in ga uzeli za formana in mu dali prednost, da sme zaposliti svoje ljudi, ker je bil mojster in vedel kako se klobuk lahko naredi s prostimi rokami. Ako mimo grede omenim, da je po njem. delalo že na stotine naših ljudi z belimi ovratniki v klobučarni in nekateri še delajo. Kmalu v drugemu letu je sledila za njim sedaj rajna njegova soproga s tremi otroci: John, Mary in Tonca. Kar vem še pott m, med letom 1890-97 je to, da je John pisal pisma očetu in materi in sporočal o časih, kakršni so bili tedaj v Ameriki. Da sta imela on in ona trpke dneve je razumno, saj vemo o silni de- presiji tistih let, ko ni bilo dela nikjer v Ameriki. Njih družina se je pa množila in bordarje, katere sta imela, tudi nista mogla izgnati iz hiše, dasi ni noben delal dolge mesece. Srečen soprog John, da je imel delo v klobučarji. S tem je živel svojo družino in druge s pomočjo soproge šivilje, ki je tudi veliko pripomogla z njenim zasluškom da so vzdrževali številno bordarjev. Tako sta mi pravila oba, ko sem dospel 7 let pozneje v Ameriko in to potom .brata Johna, ki mi je poslal karto za potovanje, da si je bil sam med siromašnimi z družino. Leta 1897, 24. avgusta sem dospel v njih dom, kamor sta se ravno naselila, potem ko sta prodala svojo gostilno ,bil je to privatni dom, zadej v dvorišču Kli-nove dvorane, potem poznane Kikelnove dvorane, na St. Clair Ave. ,med E. 59 in E. 60. cesto. Tu je bil dom pionirskega para. Tu. sem postal njihov novi border in ostal znjima, dokler se nisem oženil. Privatni dom sta imela samo tako dolgo, dokler nista zopet kupila ali začela nov gostilniški prostor, kmalu za tem pa trgovino z modnim blagom prav tu, kjer sta se oba, drug za drugim, ločila iz tega sveta v razdobju toliko let. Med tem časom sta imela zopet gostilno med E. 27. in E. 30. cesto, bil sem nekak pomočnik in čistilec saluna. Takrat sem delal v tako zvani "Pajpovni," kjer je bilo treba iti vsako jutro zgodaj na delo. V ta namen sva se dogovorila z rajno, da naj si sam skuham zjutraj kavo. Tako sem se naučil za kuharja, včasih me je okregala, da sem skuhal pre-močano kavo. Vse tako smo se imel* do leta 1899, ko sem se že oženil in odtedaj bil svoj gospodar. Nadaljno poznejše njuno življenje je v večini znano tukaj-šnim naseljencem. Rajni soprog se je udejstvoval v veliki meri za narodno stvar. Bil je tudi za-sotpnik ža domač list Nova Domovina in je potoval po državah. V takem oziru je pripadalo več dela na soprogo in več odgovornosti v družini. Zanimal se je za društveno življenje in trgov sko podjetje ,radi tega je morala soproga toliko več hišnega gospodarstva vzeti na svoje rame. Nobenih cvetlic ni njima cvetelo vsa leta. Parkrat se je njen soprog tudi zavzel za lokalen časopis in ga' rešil propada ali odkupil iz dolgow Vse je storil v namenu, da je narodu ohranil najpotrebnejšo stvar — časopis. Pri tem je pa on in družina trpela na pomanjkanju, da si je bil sam delaven in povsod popularen za druge. Pri vsem tem je soproga delila z vsemi težavami z hišno družino, katera je pa imela od njiju lepe nauke in vzglede. Edino bogastvo, ki sta ga doprinesla in doživela, so bili številni otroci, vzgojeni vzorno! To je pa tudi edino bogastvo, ki je vredno tega imena. To odtehta vse, drugo, kaj takega se z denarjem ne more kupiti, milijonarji se ne morejo meriti z bogastvom dobro vzgojene družine. Kakor sta se zavedala, da nimata premoženja več kot za lastno §treho ,pa sta bila ponosna na svoje otroke, kateri so tudi bili njima in narodu ob vsaki priliki v veselje, bilo na odru v dramatiki, bilo drugače za vsako uslugo. V prvih letih, ko še ni bilo domačih odvetnikov in tolmačev na sodnijah, so bili Grdinovi: Jt^inny in Mary za tolmače na sodnijah, seveda vedno zastonj, iz prijaznosti in usluge. Kako se trud in žrtev staršev do otrok povrača, je lahko razvidno v letih, ko slednji doraste-jo, in ko moči očeta in matere opešajo. V kako velikem spoštovanju so ohranili otroci oba, vemo mi, ki smo bili priča dogodkov. In, ko se približa konec življenja očeta in matere, se šele pokaže bogastvo, ki je v otrokih do staršev. Takrat vsak potrebuje tolažbe in prijatelje. Tvoj otrok je, ki bo prihitel k tvoji smrtni postelji, drugi se ne bodo zmenili za tebe razven duhovnika. Oba sta zaspala za večno obdana od otrok ob smrtni postelji z soču stvovanjem in zavednostjo, da so to njihovi vzgojitelji. Podobno iskreno se je tudi na rod odzval obema pri njihovih odhodih iz tega sveta. Narod je tudi pokazal, da jih spoštuje, da sta bila dobrotnika naroda in da sta zaslužila priznanje od naroda. Temu se pridružujem še jaz podpisani in iz hvaležnim sr. cem dodajam zahvalne besede: Ko bi nju ne bilo tu v Ameriki, bi mene ne bilo in še več drugih ne. V njuni hiši, med veliko družino, sem našel prvo zavetje, kakor da sem v hiši svojega očeta. Dobil sem priliko po bratu postati poznan v društvih in drugod, ker je imel zaslužno ime. Njemu, obema dolgu jem hvaležnost, dokler bom živel in bodo živeli za mano potomci. Njima naj pa Bog plačilo deli! Na prijaznem holmecu Kalvariji sta v družinski grobnici poleg hčere Mary Haffner in brata Jakoba. Večni jim mir. A. G. -o- 0 torkovi in petkovi župci Gašper, Mihel, Boltežar ogledujejo "Pisano polje" Tam, kjer je videti, da petek večkrat pozabi, kaj je tovariš torek pisal, se bere tole vprašanje: "Ali boste res pričakovali, da bodo zdaj komunisti povabili vse druge, naj se vsedejo za mizo k skledi? Lepo bi bilo, ampak nobena stranka bi kaj takega ne storila, in če se danes komunisti kot stranka najprej vsedejo k skledi, kdo jim more zameriti?" No, Sir! Ne, gospod! No, signor! Mi nismo nikoli nič drugega pričakovali kot to, da se bodo komunisti vsedli k skledi. Zmerom smo se strinjal iz Ameriško Domovino in Jugoslovanskim Obzorom, ki sta to najprej napovedovala, da bo tako! Kar prav se nam torej zdi, da je tudi petek počasi pricapljal za Clevelandom in Milwaukee jem. Upajmo, da bo za njim tudi torek nastopil isto pot. Tudi kar se tiče "zamere" napram komunistom, damo petku prav. Zamera je vse premila beseda! Ko že dolgo vemo, kar nam je povedal Adamič, da je tajnik slovenske komunistične stranke, Boris Kidrič, zmožen za komunistično stvar vsakega zločina, res ne bomo hodili okoli komunistične stranke v starem kraju z zamero, ampak z gnusom! Zamero pa mi postavljamo nekam drugam. Tja, kamor spada. Ko sta Ameriška Domovina in Jugoslovanski Obzor kot dva glasa vpijočih v puščavi dopovedovala, da ameriškem Slovencem ne kaže tega "moralno in finančno" podpirati, ker niso in nočejo biti komunisti, je padalo po njima od vseh strani. Kričali so, da ni tako in ni in še enkra ni! Nič, prav nič da ne gre za kako stranko, še manj da bi šlo za komunizem, ampak samo za osvobojenje in nič drugega. Osvobodilna fron- DOBITE EKSTRA Red Points EKSTRYCHOP! likvtra tečke morejo mno-Ko pomagati. Dobile dve rdeči točki za vsak funt porabljene masti, ki jo izročite. Št dalje hranite porabljene maščobe za Bojno Fronto! - ta da je za demokracij i do prišle do veljave 1 i in struje, da se o ^ 1 diktaturi niti ne sanj'; - in partizanom. In so1 i dejali, da je partizani tom na čelu zraslo nil - naroda in da Moskva* 1 jala, ne zalivala, ne ] j "... v Jugoslaviji^ i na dobro obračajo. . • Zdaj je pa petek žf 7 da se mu je njegov' 3 župca "najmanj" jti " skuhala ob tem ognji*, takole napisal (in je, da tega izpodbiti! c "Na svobodo čaka . pi, prinaša žrtve, U> 1 da, se junaško bori, 11 vse še hujše trinošt • stičnega terorja! /*| Da bo ta župca t"!t c davno napovedala > 3 Domovina in Jugos^) . zor. Pa kaj je biloje krogih sta veljala , ska" lista, v drugih ti . tična, v tretjih za > vredna ! i ji Petek torej dane« i-j apetita ob tej župci- j . treba, kaj bo torej o . Kljub vsemu izgled [ kerček še ni razbit, h "Narodni" ogenj 1 il , jenjuje, porabite g6 > : kler ga je še kaj! *fii , ček še drži. . ." 1 » -o---i: Domača ___ >i Delna zatemnitev 1. februafP j Washington. Č—^ ' ravnatelj War Fro^ da, je. naznanil obve! nitev širom dežele, # ' ljavo dne 1. febru»M^ ki prepoveduje dol"*^ električne razsvetli8' . olajšanja kritičnega kanja goriva. "Cen' j prepoved prihrani'3 000,000 ton premoč* Mr. Krug. £ Od 1. februarja L pod novimi določbi ^ prepovedano upor^L. triko za: JL 1. Zunanjo rekla1' mično razsvetljavo, l 2. Zunanjo dekofj«^ svetljavo, razen al^L na za posel na pro-i; 3. Zunanjo oleps »e; svetljavo. jL 4. Razsevtljavo ^jj kjer je potrebna za| n vo trgovine same. L. Svarilo konzuineitt°U\ kurjav« ki Washington. —- m vo j ni administrator tce le j, je posvaril koi% lja za kurjavo, da f [Ocj pod lanskega stani" k, morali konzumenti m trošijo preveč, da jf P ni j o. ; Skušnje za zdravf1' nike in boln Washington.—T^f. ran, glavni zdrav^'; za javno zdravje, V1 curity Agency, je ^ ' za skušnje v svrho/l' dodatnih zdravni^'X^ in bolničark v red?11! 41 urada za javno ' praševanje se bo februarja. Pisme^.> J1' dne 23., 24., 25. aP1fJ vine za prošnje P1 G ako pišete na nasi"!. ' General, US P«b j ; Service, Washing^ ^ ali pa. v trenotkiii[ifeI pred odbor, ki vas \ ' val. Junaštvo in . zvestoba i2.«ovinski roman iz časov francoske revolucije. ko j, ulomimo vrata." Tedaj sem odprl. Bila sta dva orožnika ,očividno oba opita. "Opravičita me pri gospodu komisarju. Baš sem hotel leči v posteljo, da bi ne dobil nahoda, ker sem se popolnoma premočil v tem vremenu." "Toda vi ne smete v to postelj, prekleto! Gospod komisar hoče ležati v njej!" "A kaj! Mi živimo sedaj v kraljestvu enakosti! Če je gospod komisar prej zasedel to sobo, pripada njemu; če sem jaz prvi tukaj, pripada meni. Bodite tako dobri in naznanite mu to." "Bastian, ti si tepec!" nagovoril je zdaj drugi orožnik svojega tovariša, ki je imel besedo do sedaj. "Tega o postelji ti ni bilo treba nič praviti. Glejte, gospod potnik, vi ste sumljiv: prvič, ker ste sploh sumljivi; drugič, ker je vsaka oseba pose-be sumljiva, ki hoče leči v posteljo gospoda komisarja; tretjič, ker ste osumljeni, da ste pristaš stare vlade. Uvidite pač zdaj, da ste sumljivi Zato morate takoj z nama pred gospoda komisarja, da odgovorite na ta in podobna vprašanja." Kaj sem hotel? Šel sem tedaj za orožnikoma dol v pivsko sobo. Tu je sedel pri dobro založeni mizi nadkomisars svojima tovarišema in kakor trlica suhim, škilastim človekom—šolskim učiteljem, ki je bil zatožil starega župnika. Na prvi pogled sem videl, da so bili že do dva dobra napiti in sklenil sem^ da nastopim drzno in jih tako ostrašim. "Hm," sem rekel, "gospodje komisarji se ne zapuste. Ce bi krepostni Robspierre, očak naše države, to videl . . ." "Ste-li jakobinec?" je zakli-cal učitelj, in od strahu so mu padle vilice iz rok. "Nisem prav neznan v klubu prijateljev ustave v Parizu. Poznam njegove najodličnejše voditelje in oni poznajo mene. Ponašam se, da sem govoril v klubu govor, ki je najbolj raz-netil duhove. Klub pošilja člane, ki so najbolj zaupni, v pokrajine, da se prepričajo, kako delujejo podložni klubi in kako razpoloženje vlada med ljudstvom. Če bom prihodnjič spet govoril v klubu, ne bom mogel nič dobrega poročati o komisarjih z Besansona." "Oh!" je zastokal nadkom-sar in je od strahu prevrnil svojo kupico burgundca. "Ne bom mogel," sem ponovil. "Klub seveda želi, da se odstranijo duhovni, ki nočejo priseči na novo ustavo; toda to se ne sme zgoditi tako surovo, kakor sem danes videl tukaj. Tako postopanje sveteo stvar svobode premalo prosvetljenemu ljudstvu le pristudi. Radi tega se boste še zagovarjali!" (Dalje prihodnjič.) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. dolini in tja gori proti "Občnar. ju" na Vratih in sem doli proti Mostu, Modre ju in Logu. Nešteto se je zgrinjalo ljudstva od vseh strani. Prišli so Šebreljci v svojih okovanih čevljih, z visokimi petami, prišli Trebušarji z u-pognjenimi koleni, ker so bili vajeni lesti v hrib, prišli so Po-ličani od Šentviške gore, oni isti, ki gre glas o njih, da so posod znani. Prišli so previdni Mostarji in ponosni Bačarji in Modrejani, ki še svojih vislic tujcem ne privoščijo, prišli so Modrejčani, ki pijejo kislo mleko in'cividinec prodajajo, ž njimi so prišli Ložani in Lomnja-ni, ki na oslih na Most v mlin nosijo, celo Benečanje so prišli, oni isti, ki kostanj na Tolminsko nosijo prodajat. Med vsemi temi pa samo e-nega ni bilo — trgovca Kaca-fure iz Bače, da bi se bil poba-hal s svojo zlato uro, zlato verižico in zlatimi prstani. Nekaj so gnali Bačarji, da je pred nekaj dnevi zapri prodajalno in izginil, in da zdaj orožniki po njem povprašujejo. Toda te vesti so jedva slišno udarjale na površje vpričo slovesnega pomenka o zvonovih. Ob osmih se je strnila množica ob cerkvi. Med gromom topičev je prišel nadškof v ve-, likem spremtvu duhovnikov pred cerkev, kjer je viselo na mogočnih vrveh in verigah troje ogromnih zvonov. Čudovito je bilo ljudem pri srcu vpričo nepojmovanih molitev in pesmi. Bilo je, kot da orjaški zvonovi niso mrtev bron, nego živa bitja, otroci, in kakor de-ca so krščeni in še slovesneje. Kakor troje orjaških poveznje-nih src so bila ta telesa, žareča v ognju sonca. In res so bila srca, krščena na imena farnih svetnikov, srca, ki naj oznanja- Novi zvonovi ŠALJIVA POVEST Spisal dr. Ivan Pregelj Na velikih parizarjih so bili pripeljali iz Gorice nove zovno-ve in jih dvignili raz vozove, da jih potegnejo v višino, odkoder naj oznanjajo čast božjo in farno vsem tujcem, Trebušar-jem in zavidnim Mostrajem. Tistega leta je bilo, ko je delil nadškof po gorenji tolminski dolini zakrament sv. birme. Gospod Lužnik so sicer bili trd gospod, pa so hoteli svojim fa-ranom napraviti posebno slavje. Pred domačo cerkvijo naj bi sam visoki gospod nadškof krstili in blagoslovili zvonove Zlatoper je vozil največji zvon iz Gorice in pozdravljal z vestjo: "Pogana peljem, v soboto ga bomo krstili, v nedeljo bo že pel." Na predvečer slavja pa je dejal župnik Lužnik svoji kuharici: "Tisti evangelij jutri pri krstu poslušaj!" In Marta je obljubila in še pohvaljeno se je čutila, ker ni ^edela, da se v tistem evangeliju bere o skrbni Marti in sestri Mariji, ki je izvolila boljši del. * * čudovito lep poletni dan je bil. Po dolini se je le bleščalo od svetlobe. Kakor srebrnozelen pas ie objemala Idrijca pokoše-ne travnike in polja zlatega žita. Lahek jutranji veter je vel od Tribuše doli in poigraval v zastavah in zelenju, ki se je di-Čila ž njim cerkev in slednja hiša. Rano zgodaj, ko se še niso bili oglasili zadnji petelini, so počili topiči, da se je razleglo po jo bol in radost cele srenje, ki naj plakajo s plakajočimi in se" vesele z veselimi. Ob govoru in molitvah nadškofa se je polastila ljudi čudovita ginjenost. Mnogi so pla-kali. Mnogi, ki so zanje zbirali, jih niso učakali. Razmaknile so se množice in zastrmele v nebeško diven prizor. Škripci so zakričali, zarožljale verige, vrvi se napele. Votlo je jeknilo in trepetalo in zvon za zvonom se je dvignil in plaval vse više in izginil od krepkih in vajenih zvonarjevih rok dvignjen v cerkvene line. "Saj ne bo še nič danes z zvonenjem," je šepetal Cvetre-žnik. • "Bo, bo," je odvrnil Zlatoper. In Močilar ga je sunil pod rame: "Si jih le dočakal, Tone!" "Sem," je zardel sosedu obraz. Tisti hip je tam gori sinila bela zastava, topiči so počili. Iz lin doli je jeknilo prvikrat jeklo ob bron, ne še polnoglas-no, ali ubrano. In potem je bilo vse tiho in iz cerkve je bilo čuti škofa, ko je pel: "Gloria in excelsis Deo!" In zopet so jeknili zvonovi. In ko je razširil vladika roke in pel: "Te Deum laudamus!" tedaj so zazveneli zvonovi v čudovito pesem, kakor bi jokalo troje orjaških src od sreče in miline. * * * Par ur pozneje so sedeli s škofom za obedno mizo v žup-nišču Petač, ki je naravnost govoril in brez ovinkov, in ki sedaj sploh ni govoril in ob njem je sedel Močilar, še vedno ključar in slab mož-beseda, in tretji je sedel Cvetrežnik, drugi ključar, in četrti je sedel Anton Zlatoper. Tedaj so se dvignili domači gospod župnik, in so rekli, da čast, komur čast, pa da gre pred vsemi pohvala Antonu Zlatoperju, ki da je dal zadnji stota k: "Saj ga je lahko, če se mu je pa za poroko mudilo!" je pripomnil Močilar, ne pomislivši na dvoumnost izgovorjenega. _ "Kako to?" so prišli gospod Lužnik vpričo škofa v veliko zadrego. "Tako," je razlagal Močilar, "ker je obljubil, da se ne bo ženil, dokler ne zapoje novi zvon." "Ali se zdaj bo?" je vprašal župnik. "Če me bo marala," je dejal skromno Tone in zatajil Tino, ki mu je po maši rekla, da naj pride snubit. Tedaj so se gospod Lužnik zasmejali in tudi vsi drugi so se smejali. Edini vladika se je samo dostojanstveno nasmeh nil in pripomnil: "Zlatoper, kako čudno ime, toda lepo." * * * In kaj je bilo potem? Ali je vredno, da povem, da sta se DELO P0BN0DEL0 DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln 6as, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Stanovanje se odda* . Odda se stanovanje 5 sob, zgorej, samo odraslim ljudem. $38 z garažo. Vprašajte na 772' E. 93. St. ali pokličite Liberty I 4924. (26)j Popravljamo Popravljamo pralne stroje,1 vacuum čistilce, električne likal- J nike, šivalne stroje in druge j električne predmete. Mi kupimo i in prodajamo pralne stroje. Pri-, dem0 jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Ženske za pomoč v kuhinji Predznanje ni potrebno DOBRA PLAČA IN OVERTIME 7:30 zjutraj do 4. pop. 6 dni v tednu Zglasite se takoj pri Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. _(25) Tina in Tone vzela, in da se je celo mati Petačka končno sprijaznila z mislijo na Toneta, ki ji je kupil debele bukve od samih strahov. Tudi Kacafuro je pozabila in še huda je bila nanj, češ, da ni prišel po slovo. Petač — Urban Kozorog — pa je povedal naravnost kakor je mislil: "Potep je hotel, da bi mu tudi jaz menico za dva tisoč podpisal, kakor bi bil jaz na glavo padel. Saj nisem naša mati, ki vsaki čenči veruje!" Idrijski zvonovi pa poj o, po-jo čudovito. Idrijčani niso zastonj ponosni nanje. Pa so jim Mostarji še vedno zavidni in jih dražijo: "Imate zvonove, ker vam jih je pol plačal Tone. Kdo vam bo zdaj orgle kupil?" Idrijčani so mnenja, da imajo za enkrat njihova dekleta dober glas in da lahko poj o brez orgel,, moški sami pa, da v cerkvi sploh raje molijo, nego bi peli. Tone pa še vedno vozi v Gorico. Sicer manj, odkar teče mimo železnica, zato pa vozi s seboj debelušnega fantiča, katerega mati vedno težko pogreši, in ki očetu bič drži in kratek čas dela. KONEC -o- " MALI OGLASI Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Are Velderji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder Co. 5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain blizu W. 53. ceste (25) Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union (25) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA ^EŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS KE 5461 21601 Westport Ave. (x) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe ter 2 sobi v 3. nadstropju ; ima dva furneza. V j ako dobrem stanju. Naslov izveste v uradu tega lista. (26) (25) Hiša za 1 družino Proda se hišo za eno družino, 8 sob, vse ugodnosti, v dobrem stanju. Nahaja se v slovenski naselbini med St. Clair Ave. in Superior. Naslov izveste v uradu tega lista. (26) Gornja slika je bila posneta v Atenah, Grčija m mm predstavlja, britskega ministrskega predsednika Winston Churchilla s palico v roki in- neločljivo dolgo cigaro v ustih na vrtu britskega poslaništva. Levi na sliki P« 39 grški regent nadškof Damaskinos. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. PRAN K MARŽ LIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Hotel Statler Mi imamo stalna mesta za V kuhinji, moške in ženske V pralnici moške in ženske Operator spenjače Moške za skladišče Pomivalee posode moške in ženske Zglasite se Hotel Statler E. 12. St. in Euclid (25) 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafetiriji. Predznanje iti potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts Colonnade Cafeteria 524 E. Superior (Leader Bldg.) (26) Kupujte vojne bonde! sem do- s hC 'ržavvanov"s ,fMast moziček, koro-' fejel iU razumnih oči, v , Ijau i!fZno- Ko sva s ila v hlev in s ' ini : poknla z gor- r te v !!.rekel: "Imate 1. di teh1 Zaradi mene> 1 tki ^^ščanskih ko- 1 *|jSe!j° P« meni." 1 ' 'icer ,' '' sem odgo- s ia oh!r? nimam prav 4di. skupaj s i*8 W 3ite me v m°- *§>žireW pre°blečem, i ' |®°«vaj?anega vina rftUn^^'a težava," je iiwav ] ' ''Jaz imam 4>sj$f j dve res dobri pisari; „te kodo hoteli fiii žtr «faa vZasedli? Ne še? nI- UrJamem eno. Nič OrvT' da s komiki '' , # bila Jtedaj v m°j° i i>f Pa je ajhna, a čed-; Flo. ^ Pripravljat se bil I ® Stoni ° SGm Za" °f Wi gori p° ilf^ta, fi Sem trkanje ■J>Iln Wr e.Se ne motim |akri. nisem brž od-l|ve! c 2uliaj: »v ime_ e odm-etP ta- ! zavil krog vogla, sem a:pred seboj vaško cer- jzraven nje pohlevno K. snovanje. Velika Jjudi se je gnetla pred jnske so jokale, da bi L,men omečiti, ko se J" »a hodniku častit- f., • kl sta ga vedla ^ tuka. ,lfNte zame, otroci," j starček srebrnih ko-. prijaznih, nedolžnih jl|j "Vam-li nisem pri-ijCf■ eosPod rekel: kdor 01 mene očeta, mater, jj*e m dom, dobil bo '.Povračilo in še večno 4• ne de tedaj> če vC B°ga in svo- ffl * Vas' ki ste mi j J f.bl bili moji otroci, 4 , 'S;em bival v njem i C*" Oh, saj bi ga ,ftiaJ ^pustiti kmalu! 4d k J nad men°J> ,jL f svojimi ot-(l| žalostni časi bodo < dS0 ijubo Francijo, iLfari hinavec-ta iz- oi(J ,0vine> ta sovražnik [oL e. m enakosti ter guje?" Tako je £Sa« mlad človek, »Fut?n/pas izdajai i , radmka. Predrzno 4 ast'tljivega starčka 47 obleko in ga tre-4ožf - Pnšl° razburjeni ni' do vrhunca: v ' Penili dve krepki fCt?rzneža ter ga fii| s svojimi noh-' "L Se mu bilo godilo, o J8tavil žensk. Tu-AZ' le roke. in kma-r#Jut cl°veka opletel z bat. Vegovemu tro- tfctsu lilo i- 0 se Je župni- Sat Sdi pomiriti' J'e ti K blae°slovil in se ! rno odpeljati z rft'enf0 ®srečujejo J pri svobode! sem ' isli rlSe,bi in sem jahal >'"I, "aije. jC bil§e pol ure iz va-nevihta. V f ii Z je postala skoro ^Piti 10 tako> da sem a Ctla in peljati > se J Za uzdo- Te-^r^letud.zatvor- Kak ,se Je> kakor |iti8lUtrgal- Cetudi ^ 1Sernsemoralvvas ). L "Hm, pravica," ponovi on prav malomarno, "pravica! Kaj mislite vi s pravico? Recite raje, da ste Elizabeta Robin in da ?e hočete k svoji materi na Mount-City, nazaj vrniti." 'Tu če jaz to potrdim, kaj se potem zgodi?" "Hm, potem prestanete vašo kazen ,in po prestani kazni se lahko vrnete k vaši materi." "Pri moji veri, vaša dobrosrčnost je velika!" reče Elizabeta zbadljivo. Ona je dobro vedela, da tukaj pri tem brezsrčnem človeku z nobeno prošnjo nič ne opravi. "No ja, pa ostanem toliko časa tukaj, da pride Mr. Edward Wilson, in me od vas zahteva! On pride, on bode za mene pričal in tudi dokazal!" Ona se je udala usodi. Ona je dobro vedela, da ji vse njeno pritoževanje nič ne pomaga. V tem hipu se ustavi voz od-zunaj in takoj zatem se odpro vrata. Kri zastane Elizabeti po žilah— Jozua stopi v uradno sobo. Diaboličen nasmeh se mu pojavi okoli usten. Oči so mu bile vdrte. Izgledal je še straš-neje, še grozneje kakor poprej. Njegova zunanjost se je korenito izpremenila. "Tu ste vendar zopet vjeli svojo ptičico, Jefferson," vzklikne smeje. "Zadosti dolgo je letala po svetu ter slepila ljudi. Sedaj pa jo denite v boljšo ptičnico, da vam še enkrat odleti!" "Hm, kajne, Mylord, tudi vi IF Edward ga je pa kljub temu naganjal z vso silo k nagli ježi. "Kaj neki hoče bratranec Edward v Wilson City?" vpraša Jozua zlokobno in zaničljivo, "ali morda prihaja celo k svoji ljubici semkaj, ljubici, ki je tako zelo podobna prvi?" V Elizabeto se je sedaj zopet vrnilo življenje. Njeno bledo in otožno obličje se je jelo razvnemati. Obrnila se je k vratom. Jezdec se je pognal s svojega konja, ki so se mu tresla kolena in ki se je še komaj držal pokonci. da se potegnem za pravico!" "Kakor se mi zdi, ste se hudo razjezili," odgovori Jefferson. "Ali kljub temu vam hočem podati pojasnilo gospod. To je pa prav blizu in jasno. Tu je. Poznate jo že zdavnaj. Vi ste ali žrtev prevare, ali pa vam je všeč ta prevara" — Jozua se nalahko nasmehne. "Govorite jasneje," reče Edward. "Vi govorite o svoji ženi, o Mrs. Elizabeti Wilsonovi," nadaljuje Jefferson v hladnem uradnem naglasu. "Mi smo že zdavnaj dognali po zanesljivih in merodajnih pričah, da je tista ženska, ki jo vi smatrate za svojo iz smrti rešeno ženo, pustolovka in sleparka Elizabeta Robin!" "To je laž!" vzklikne Edward ter obdrži Elizabetino ro ko v svoji. "Tu stoji Mrs. Elizabeta Wilsonova! Nobene pra- Vrata so se odprla z vso naglico, in Edward se prikaže na pragu. V tistem hipu zagleda Elizabeto. In prvo, kar je storil, je bilo, da je stopil k njej z razprostrtimi rokami. Elizabeta pohiti k njemu liki golob, iščoč zavetja, liki preganjana srna, ki je še skoro do smrti upehana na begu pred svojimi preganjalci in psi. "Sedaj te zopet imam!" reče Edward veselo in nežno, nakar šele ugleda Jeffersona in Jozuata in ta in on se grozeče premerita z očmi — oba sta čutila v tem hipu, kako neizrečeno se sovražita. "Kaj se godi tukaj, Mr. Jefferson?" se okrene Edward sedaj naglo in odločno do sodnika. "Kdo je naročil vašim ljudem naskrivaj odvesti mojo ženo semkaj? Jaz zahtevam pojasnila o tem, sicer se zakli-njam pri ysem, kar mi je sveto, izpoznate v tisti osebi tamle Elizabeto Robin?" vpraša Jefferson. "Ki je uganjala .zlo na zlo ter speljala mojega predragega j bratranca Edwarda od njegove žene!" odgovojri Jozua. "Da, ona je." Bleda in uničena je stala Elizabeta — napol se je obrnila proč, ker ni marala videti Jozuata. Njegovega grdega pogleda ni mogla prenesti. "Lepa je, lepa," nadaljuje Joža, "Še lepša je celo sedaj. Tega se zaveda prav dobro, in to je njeno očarjevalno sredstvo. Priznati moram ,da je tudi mene omamila's svojo lepoto. Toda vzela je to pot na muho gospoda Edwarda. Bilo ji je na tem, da velja za Elizabeto Wilson in da si kuje s svojo podobnostjo kapital. Po mojih mislih pa si bo sedaj vendarle premislila ter priznala svojo pravo istovetnost." "Izpustite me iz te sobe, Mr. Jefferson,' 'se obrne Elizabeta do sodnika, "jaz ne morem trpeti tega človeka. Zadušim se v njegovi bližini. Stud pred njim me zastruplja!" "Ha, ha, ha," se zasmeje Jozua, "ali slišite, kako poje ta ptica?! Ali pa tudi veste, Mr. Jefferson, odkod izvira ta pesem? Ne more mi odpustiti, da sem jo tudi v San Franciscu iz-poznal za Elizabeto Robin ter jo izdal za tako. To ji je pre-križlo pustolovske račune." "Dajte me odvesti izpred tega človeka!" zahteva odločno Elizabeta. "Ali ima morebiti pravico, da se roga nesrečnežem ter se pase ob njihovi nesreči?" "Oho! Tiho, tiho! Kdo prihaja tamle?!" vzklikne nenadoma Jozua ter plane k bližnjemu oknu. Tudi Jeffersonu so zbudile t,e besede pozornost. Elizabeta se zdrzne "To je vendar — Sir Edward !" zavpije Jozua. Neki jezdec se je naglo bližal, Konj Je bil pokrit s prahom in penami. Videti je bilo, da je docela upehan in urtujen. Wed Steele, dirigent orkestra ,pravi, da godba je njemu samo za kratek Čas, kajti njegov pravi poklic in zanimanje je v tem, da redi morske prešičke in zajce, s katerimi zalaga vojaške, mornariške in privatne bolnišnic& za preiskušanje raznih zdravil. Te živali redi na svoji farmi blizu Nyack, N. Y. POMAGAJMO, DA IZG0T0VIM0 DELO Na tisoče in tisoče važnih vojnih klicev gre po žici v daljavo vsak dan in vsako noč. Včasih je na gotovih linijah velik naval. Kadar je vas klic na zasedenih linijah, boste pomagali klicem na daljavo vršiti svoje važno delo, ako boste sodelovali, kadar vam reče: "Prosim, skrajšajte svoj klic na 5 minut." /Cupujte vojne bonie za zrnato l Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J' Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVEMSUI KATOLIŠKA JEDNOl "Ona ostane tu pod varstvom dokler ne dokažete, da ni Eliza beta Robin!" "Za božjo voljo, to je straš no!" vzklikne Edward ter spu sti roki. "Ali nikar pa ne mislite, da sem napram vaši mogočnosti brez moči! Je še na svetu drugih sodnikov, še so višji razsodniki od vas! Ne obupaj, uboga in težko preizkušena Elizabeta!" se obrne Edward ves gin j en k svoji poleg stoječi ženi ter jo poljubi na čelo. "Takoj odhitim v Virginia City. Tam so drugi sodniki, tam se odloči vse, tam najdem pravico! Počakaj me, nikar ne podleži pezi težke usode, bodi pogumna in zaupaj v Boga!" "Hm, vaši koraki in vaši ukrepi so prepuščeni vam," reče Jefferson. "Storite, kar smatrate za dobro in potrebno, gospod, ali Elizabeta Robin ostane tukaj!" \'Še drugi sodnfki so na svetu, Mr. Jefferson!" vzklikne Edward, "o meni boste že še slišali!" Najstarejša slovenska podporna organi v Ameriki . . . Posluje že 51. leteti Članstvo 39,200 Premoženje $5,50 Solventnost K. S. K. Jcdnote znaša 128.4" I*! Če hočeš dobro sebi in nrojlm dragim, zavaruj se pri n*!* Steni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO*1 kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe. oP«'" bolezni in onemoglosti. ' ' ''11 K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. ^ otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta pod svoje okrilje- K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certlflW1 dobe od $250.00 do S5.000.00. „ U K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce * ali članica te mogočne in bogato katoliške podporne org«1" trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanja ta za vse druge podrob^ sc obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dr'" K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD i 351-353 No. Chicago St. J<^ 1920 1944 F NAZNANILO IN ZAHVALA j, Globoko potrti naznanjamo, da je nenadoma umrl v cvetoč' r mladosti, star 24 let, naš ljubljeni sin in brat JOSEPH YERICH - .J Ustrelil ga je ropar, ko se je nahajal na delu v noči med 2*' i i in 22. decembrom 1944 leta. Pogreb se je vršil dne 26. decembr* 'e iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Marije VnebovZe' te na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer sitf0 ga položili v družinsko grobnico k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalim0 fv vsem sorodnikom in prijateljem za krasne vence cvetja, ki so g* si položili k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni napram pokoju1' ku nam je bil v veliko tolažbo. >e Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale ;ij mir njegovi duši. Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobil tc brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Našo zahval naj sprejmejo vsi, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtva«' kem odru, kakor tudi vsi, ki so ga sprejmili na njegovi zadnj1 poti na pokopališče. t- Hvala August F. Sveteku za vzorno urejen pogreb in naJ' ^ boljšo vsestransko poslugo. Našo zahvalo naj sprejme čst. g. Vic' L tor Tome za opravljene cerkvene obrede. Lepa hvala tudi pogrebcem-sobratom od društva sv. JaneZ* A Krstnika št. 71 A. B. Z., ki so nosili krsto. [' Ti, ljubljeni sin in dragi brat, počivaj mirno v rodni ameri' ški zemlji. Kruta zločinska roka je pretrgala nit Tvojemu mla' L demu življenju in naša srca so žalostna in oči polne grenkih sol ti y vsaj smo Te vsi ljubili. Tolaži nas zavest, da se snidemo taff1' kjer ni ne solz in ne trpljenja—nad zvezdami! Žalujoči ostali: ANTON in FRANCES, oče in mati; T/SGT. RUDOLPH, j SGT. MARTIN, ki je pogrešan že 11 mesecev, PFC. LOUIS, J JOHN in VICTOR, bratje; MARY, poročena Beike, JOSEPHINE, poročena Starman, sestr' j, Cleveland, Ohio, 29. januarja, 1945. THB OHIO BELL TELEPHONE CO. "To pravico vam moram, gospod, odrekati toliko časa, dokler mi ne doprinesete dokazov, da je vaša trditev resnična in izpoved zapriseženih prič napačna," odloči Jefferson. "Posvariti vas moram pred vsakršnim nasilnim nastopom, zakaj, nikakor vam ne morem več priznali pravice tukaj zahtevati, kjer ima odločati sodnikova beseda!" Jozua prikima z glavo v znamenje, da se strinja s sodnikovimi besedami. "To se pravi z drugimi besedami, da mi odrekate tudi Elizabeto, ki je moja žena?" vpraša Edward. vice nimate dvomiti o tem, če jaz to izjavljam! Nobene pra- < vice nimate do Elizabete Wil- ' son!" : "Eno besedo, bratranec," se obrne Jozua sedaj do Edwarda, "stvar je popolnoma drugačna ! Nikar se več ne brani pred tem dognanjem! Ce njena] lastna mati izjavi tukaj, da—" "Prizanesi mi v svojo nev-šečno navzočnostjo!" ga prekine Edward v besedi, "Mislim, da nimava že zdavnaj nobenega več posla med sabo! Ali sij morda varuh tega sodnika? j Tvoja navzočnost mi je ostud-j na, naganja mi kri v glavo!" "Menda pozabljaš, da imam; kot zaščitnik tega mesta pravico biti tukaj! Toda povej mi, povej, kako pa je s tvojo pravico, e?" "Jaz imam pravico priti semkaj po svojo ženo'!' odvrne Edward trdo in odločno. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN