\ St. — 4, leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2*— K \T * bljani, sreda 19. oktobra 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. knJižniCj v Qubli Uredništvo: Wo1fova ulica 1/1. Telefon 360 t Uprava: Marijin trg S. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamke 7.a odgovor. Zopet valutni špekulant!. Dunaj, 18. okt. (Izv.' Velijo senzacijo je vzbudila danes vest dunajskih listov, da je dunajska policijska oblast konfiscirala tri kovčke, opremljene s pečatom jugoslovanskega poslaništva na Dunaju, v katerih se je nahajalo vrednostnih papirjev in valut za 150 milijonov kron. Na vprašanje dunajske policije je jugoslovansko poslaništvo odgovorilo, da nima nobenih zvez s to pošiljatvi-Jo In da mu je popolnoma neznano, kdo je zlorabil uradni pečat jugoslovanskega poslaništva. Kakor poročajo listi, se je javil kot lastnik zaplenjenih 150 milijonov uradnik podružnice neke srbske banke na Dunaju. — AH so tihotapci v zvezi z našim dunajskim poslaništvom, nam doslej še ni znano! Dunaj, 18. okt. (Izv.) Včeraj so na južnem kolodvoru preprečili veliko tihotapstvo. Med popotniki na kolodvoru je zbudilo veliko senzacijo, ko so redarji in uradniki finančne uprave zaplenili tri velike kovčke, ki so imeli pečate nekega tukajšnjega poslaništva. Dognali so, da so se tl kovčki imeli predati kot kurirska prtljaga nekega oddelnega načelnika Jugoslovanskega poslaništva, ki bi imel potovati kot kurir tega poslaništva. Ko so vprašali oddelnega načelnika, ali so ti kovčki last poslaništva In kaj vsebujejo, je izjavil, da niso kurirska prtljaga, ampak da so ga naprosili, naj te kovčke vzamejo seboj iz prijaznosti za prokurista neke tukajšnje jugoslovanske banke. Prokurist te banke bi se tudi imel odpeljati z istim vlakom. Dognalo se je tudi, da ti trije kovčki riso bili zaznamovani na listi kurirske prtljage, ki jo je imel seboj po nalogu poslaništva. Oddelnega načelnika so pustili odnotovati z vlakom, dečim so stražniki zadržali prokurista in izročili finančnim organom, ki so zaplenili tudi omenjene tri kovčke. Kovčki so bili precej obširni in težki. Ugotovilo se je, da so jih v nedeljo prepeljali na jugoslovansko poslaništvo iz nekega stanovanja na Reisnerstrasse in da so jih tam podrejeni organi prb-tipostavno opremili z uradnimi pečati jugoslovanskega poslaništva, da bi napravili vtis, da gre za kurirsko prtljago poslaništva. Prokurist je izjavil, da so v kovčkih vrednostni papirji in den$tr v vrednosti 50 milijonov kron, ki naj bi jih spravil v Jugoslavijo. Toda po teži kovčkov — eden je tehtal 100 in druga dva 50 in 70 kg — sodeč, je moralo biti v njih poleg vrednostnih papirjev tudi zlato In srebro, ki je bilo gotovo več sto milijonov vredno. Kovčke doslej še niso otvorili, ker so se oblastva poprej morala obrniti na jugoslovansko poslaništvo, zlasti, ker so imeli uradne pečate. Toda toliko jugoslov. poslaništvo, kolikor jugoslovanski konzulat sta Izjavila, da nimata ničesar opraviti z zadevo. — Najbrže je kak podrejeni organ poslaništva protipostavno opremil kovčke z uradnimi pečati. Prosramati£na izjava nove češke vlade. Praga, 18. okt. (Narodna skupščina.) Ministrski predsednik dr. Beneš je danes otvoril prvo sejo narodne skupščine in poslancem prečital pro-gramatično izjavo nove vlade, v kateri je med drugim navedel: Naši odnošaji do velikih zaveznikov so iskreni in prijateljski. Ničesar ni, kar bi moglo kakorkoli kaliti razmefje. Naše razmerje do Jugoslavije in Romunije je izraženo v pogodbi glede male entente in po-oieni važen aktivum za evropsko politiko, ker mala ententa je močen faktor miru in reorganizacije v Srednji Evropi. Je in ostane zaščitnica novega reda v Osrednji Evropi. To razmerje •e ne sme, se ne more oškodovati in se ne bo v nobeni smeri oškodovalo. Tudi naši odnosa ji do Nemčije so se stabilizirali, tudi napram njej se je ustvarila tradi.ija, ter je odvisno samo °d volje obeh strani, da ostanejo od-lošaji taki, kakor so bili v zadnjih treh ■ctih naše zunanje politike. Z Avstrijo *n Madžarsko smo se v zadnjem letu *«lo intenzivno pogajali. Naši odno-Šaji napram Avstriji so se posebno po *adnjem posetu predsednika v Hall-®tadtu utrdili in upam, da ni in ne bo nobenega Vprašanja, ki bi kakorkoli *n°glo ogrožati naše dobre odnosa je. Upam,^ da bodo po rešitvi zapadno-ogrskega vprašanja nastopile tudi napram Madžarski boljše razmere. — Ministrski predsednik je potem zanikal nevarnost monarhistične reakcije, ki sicer obstaja, pa se ne sme precenjevati ter je rekel: Mi bomo bedeči ‘jn jo bomo udušili s skrajno energijo. ■Kar se tiče zadnjih dogodkov, ki so se pršili okoli nas, se mora predvsem obdržati mirnost. Niti dogodki v Zapad-ni Ogrski, niti v, Gornji Slezi ji se ne Worejo dotikati na?e varnosti in na-interesov. Ministrski predsednik končal: Ničesar ni za to državo, če-*ar bi se morala na znotraj ali zunaj bati. Posrečilo se nam je, da smo jo v kratkem času v toliki meri konsolidirali in utrdili, da se bodo vsi poskusi, Spodkopati njene temelje, pokazali kot brezuspešni. Praga, 18. okt. V svojem ekspozeju Je izjavil ministrski predsednik dr. Beneš o notranjih nalogah nove vlade: — Vlada ne namerava letos zahtevati nobenih novih davkov In ne bo dovolila, da bi se izdajali nepokriti državni bankovci. Ker načrt češkoslovaške finančno - gospodarske konsolidacije ne more biti uresničen brez zaupanja inozemstva, mora Češkoslovaška inozemstvu pokazati, da je zmožna kljubovati vsem današnjim finančno*- gospodarskim te-žkočam, kar bo omogočilo, da bo mogla država najeti veliko inozemsko posojilo, o čemur se je govorilo zadnje čase in kar se bo’v kratkem uresničilo. Ministrski predsednik je nato naznanil, da se pripravlja načrt za zavarovanje starostnih invalidov, vdov In sirot. Nadalje je podal vladno izjavo, da se bo v najkrajšem času začela izvajati agrarna reforma in urejevati razmerja med državo in cerkvijo. V tem zadnjem vprašanju upa vlad° v razmeroma kratkem času predložiti prve uspehe svojega dela na tem polju javnemu mnenju. Vlada je trdno odločena rešiti to nalogo v sporazumu z vsemi strankami. Za Slovaško je naznanil minister upe-ljavo okrožne ustave, za Karpatsko Rusijo pa celo vrsto ukrepov upravnega, gospodarskega in kulturnega značaja. Nato je govoril ministrski predsednik o zunanji politiki, ’:atero morajo voditi tri načela: Uveljavljenje pogodb, ki so izšle iz pariške mirovne konference in ki pomenijo odstranitev konfliktov okrog Češkoslovaške, da’jc ustvaritev nove mednarodne atmosfere, v kateri bi zmagala trezna zmernost nad duhom sovraštva, nadalje sodelovanje Češkoslovaške s prijate'”. In sosedi države v reorganizaciji Srednje Evrope in utrditvi miru v vsej Evropi. V teh smereh je Češkoslovaška vedno dosledno delovala. V zadnjih treh letih se ji je tudi posrečilo izobličitl neke tradicije svoje zunanje politike, katere bo skušala v bodočnosti še bolj utrdili. Barbarstvo Italijanov nad našim življem. Prvačina, 18. okt. (Izv.) Nositelji vatisočletne kulture lehko beležijo novo cvetko svojega ponašanja v svojo crno knjigo nasilja in barbarstva kapram našemu narodu tam preko. V t? °to pkoli 9. zvečer se je neki Franc udal iz Prvačine vraČ3l na vozu iz ornberga domov. Malo pred svojim Omom ga ustavijo financarji, ga potek- •• snamej° puške, in meni nič 1 nič ustrelijo. Smrtno zadetega so em vlekli na stražnico, od koder so prestrašeni vaščani slišali, kako je ne-^kričal v groznih bolečinah, stavka tiskarjev V ber- . LINU- nizacS’"’i1?’ okt* Ktr so se or8'a' v,ie založnikov v Berlinu izjavile ker so ga brezdvomno tepli in mučili. Potem so ga naložili in odpeljali v Gorico, kjer je kmalu nato izdihnil. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. — Budal je bil zaveden narodnjak. — V znak žalosti in protesta proti takemu postopanju italijanskih organov so bile vse za nedeljo napovedane narodne veselice odpovedane, pač pa so nabirali zneske za vdovo in sirt>te, ki se nahajajo v zelo slabih gmotnih razmerah. Nabrali so lepo vsoto. — Dogodek je strašno razburil naše ljudstvo na zasedenem ozemlju. solidarne z založništvom Rudolf Mosse v stavki tiskarjev, so dane? dopoldne izšli le trije socijalistični listi in »Kreuzzeitung«. IZ MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 18. okt. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se ima seja narodnega predstavništva, ki se skliče za 20. t. m. smatrati kot nadaljevanje dosedanjih sej. Na seji je bilo podpisanih tudi nekaj ukazov notranjega ministrstva, ki veljajo za Srbijo in Vojvodino. . IZ NASE SKUPŠČINE. Zagreb, 18. okt. »Jutarnji list« poroča iz Beograda, da vsled zaključenja izrednega in sklicanja rednega zasedanja skupščine izgubijo veljavo vse do-sedaj vložene interpelacije in da se morajo, vložiti na novo. Razen tega je potrebno, da skupščina izvoli nove odseke. Pri teh volitvah bodo po vsej priliki imele vladne stranke skupne ljste. OTVORITEV NARODNEGA GLEDALIŠČA V SPLITU. Split, 18. okt. Včeraj je bilo Slovesno tlvorjeno narodno gledališče. Slavnostni akt otvoritve je Izvršil načelnik oddelka za umetnost v ministrstvu prosvete g. Nušlč, ki Je za stopal ministra za prosveto. Igrali so premijwO Karolijevo »Jugane vile«, simbolično sliko, ki predstavlja, kako je končno k nam prišla svoboda, roosebljcna v vlil JuganI, po krvavih žrtvah mladine, katero simbolizira ranjen komltaš. Oledal. upravs# bo drevi priredila banket v čast g. Nušiča in upraviteljem gledališč v Ljubljani, Zagrebu, Osijeku, Varaždinu in ?:.:~radu. OTVORITEV SARAJEVSKEGA GLEDALIŠČA. Beograd, 18. okt. Prosvetno ministrstvo je skenilo, da bo zastopal ministrstvo pri otvoritvi sarajevskega gledišča dne 22. t. m. načelnik umetniškega oddelka Branislav Nušič. PROCES PROTI ATENTATORJEM NA MINISTRA DRAŠKOV1ČA. Zagreb, 18. okt. (Izv.) Na današnji razpravi je državni 'pravdnik dr. Korber imel svoj obtežilni govor, kjer je zahteval, naj se obtoženci strogo kaznujejo, da sodišče tako statuira eksem-pcl. Branitelj dr. VVagner je branil obtožence, nakar se je razprava prekinila. Prihodnja in najbrže zadnja razprava bo jutri. MINISTER DR. SPAHO O POLITIKI MUSLIMANSKEGA KLUBA. Zagreb, 18. okt. (Izv.) Trgovinski minister dr. Mehmed Spaho je imel razgovor z dopisnikom »Novosti«, kateremu je med dr. izjavil o politiki muslimanskega parlamentarnega kluba: Osebne premembe ,na vodilnih mestih ne značijo nezaupnice načelni-žtvu stranke. Za prvega podpredsedniki stranke je bil izvoljen dr. Hras-nica, o katerem se ve, da stoji zelo blizu gg. Maglajtiču in dr. Karameh-medoviou. Izprememba se je izvršila samo zaradi tega, ker je g. Maglaj-tič starejši gospod, a naloge so velike in težke. G. Maglajtič je bil izvoljen za častnega predsednika stranke in ostane predsednik poslanskega kluba. Muslimanska stranka zastopa avtonomističen program in na tej podlagi so bili izvoljeni tudi muslimanski poslanci. Na to točko se je stranka tudi postavila, ko so se vodili pregovori za vstop v vlado. Kakor nekatere druge stranke je tudi muslimanska organizacija uvidela, da se tak program ne da udejstviti čez noč in tako je prišlo do sporazuma glede sestave vlade. Minister dr. Spabo je nadalje izjavil, da je on osebno branil tako politiko svojega kluba na sarajevski konferenci, ki je bila tudi odobrena t resolucijo, stilizirano v tem znjislu. Poslanci muslimanskega kluba so mogli ostati v teoriji dosledni svojemu avtonomističnemu programu, istočasno pa so mogli odobravati praktično politiko svojega kluba. O izvedbi programa se je moglo govoriti, dokler ustava še. ni bila sprejeta. Ker pa je ustavna vprašanje rešeno, sedaj ne more biti govora o reviziji zaželjenih korektur. V teoriji pa ostane ta program še nadalje v veljavi, samo izvedba se je odgodila na nedoločen čas. — Akcija za izvedbo programa bi se začela takoj, kakor hitro bi prišlo do revizije ustave. — Minister dr. Spaho je odločno zavrnil vse vesti, češ, da njegova skupina namerava izstopiti iz vlade. Muslimanska organizacija ostane verna sklenjenemu sporazumu, ker sedaj nima nobenega povoda za kako izpremembo. Ako se sedanja koalicija ne izpremeni iz. kakega drugega razloga, ostane jugoslovanska muslimanska organizacija še nadalje na delu na temelju vidovdanske ustave. Hodnik in JDS. Jako samozavestno obravnava nedeljsko »Jutro« »uradniško vprašanje« Kdor ne verjame, na ata sam in &e prepriča na viru, koliko smejo uradniki pričakovati od te stranke. 2c trditev Htradnik je državljan, kakor vsak drugi« je neresnična, kajil vsak drug državljan ima pasivno volilno pravico, uradnik pa ne. Tako je potisnila »demokratska« — o kaka ironija v besedi! — stranka uradništvo med državljane druge vrste, ko je glasovala za Vidovdansko ustavo. Toda najlepše šele pride. »Demokratska stranka želi, da uradnik svoje prepričanje sicer izkazuje ne samo pri volitvi, ampak tudi javno, vendar mu hoče svetovati, naj v vsem nastopanju tudi izven urada ne stori ničesar, kar bi moglo vzbuditi sum, da je preokupiran. Ni lahka stvar potegniti pravično linijo, da se razmeji državljanska svoboda s to dolžnostjo javnega nameščenca. V razvitih državah uradništvo samo najde to linijo. Vsled tega ni treba posebnih predpisov. Pri nas bo z ozirom na predstoječi položaj treba napisati v zakon, kakšno politično udejstvovanje naj bi bilo uradniku prihranjeno.* To si drzne napisati »Jutro«, pomnimo, dne 16. oktobra 1921! Ako stori uradnik kuj takega, kar zamore vzbuditi le sum, da je »preokupiran« — po naše bi rekli lepše, da ima predsodke proti kaki stvari ali stranki — je že prekoračit merodajno »linijo« — po naše bi rekli črto ali mejo — ter je kaz-njiv. Z drugimi besedami: delavec., obrtnik, kmet, sploh vsak drug državljan sme imeti predsodke, ki ga ravno rte spravljajo v spor z ostalimi državnim zakoni, uradnik mora dobiti poseben zakon, da se ne spodtakne ob zloglasni »liniji«. Večina uiadništva v Sloveniji je služila blagopokojni Avstriji, kjer uradnikov v političnem oziru niti tujci niso tako pestili, kakor delajo naši »demokratski« Zeriavi„ Uživali so ne le aktivnd, temveč celo pasivno volilno pravico ter bili vsaj na papirju enakopravni državljdni. Povdarjam, da se je godilo to v tuji državi, ki nam je mogla biti vedno le mačeha, nikdar mati. Danes pa jim hoče obesiti »demokratska« stranka nagobčnik in nam vtisniti žig sužnjev m čelo z zakonom, ki se bo na lastnih njenih somišljenikih naj* hujše maščeval. Jasno je namreč, da bo veljala omenjena »linija« samo za opozicijonalne uradnike, za druge — Bog varuj! Danes še ima v Sloveniji JDS moč v rokah, da ustvari tako mejo, da napiše v zakon »kakšno politično udejstvovanje naj bi bilo uradniku prihranjeno«, da vzame uradnikom še tisto peščico političnih pravic, ki mu jih je pustila ustava; toda, kaj bo, ko bo morala prej ali slej zapustiti ta stranka vladne jasli, ko bodo tako gotovo, kakor je amen v očenašu, prišle sedaj opozicijske stranke na krmilo? Lastni somišljeniki bodo preklinjali Žerjavovo zakonodajo in bič, ki ga je spletel on, f ga pa bodo takrat vihteli drugi nad njegovimi pristaši — uradniki. S tem., docela neutemeljenimi omejitvami političnih svoboščin ne koristi JDS niti za trenotek in niti trohice ne ^državi, ker ubija v uradništvu ljubezen in požrtvovalnost in vzbuja jezo in gnev, niti lastni stranki, ki ji odbija vse trezno« misleče javne nameščence. Za uradništvo pa krije »demokratski« prisilni jopič — reete »linija« — še drugo veliko nevarnost v sebi. Danes še ima javni nameščenec priliko pritožiti se na javnost, ako se mu je zgodila krivica, še sme zborovati, staviti resolucije vladi, zahtevati izboljšanja svojih službenih prejemkov itd., jutri se lahko zgodi, da pride kratkomalo odlok od višje oblasti, da se drznei strogo kaznujk ali pa razpusti organizacija, ker je prekoračila mejno »linijo«. Uradništvo bi bilo s takim zakonom predano na milost in nemilost vsakokratni vladi, bi postalo pravi suženj brez pravic, popolnoma odvisno od predstojnikov in vladajočih strank, žoga v rokah mogočnežev. S takim zakonom bi se šele prav uveljavila korupcija, klečeplastvo in — anarhija. Mislimo, da je ves ta del uradniškega vprašanja samo radi tega tako drakonično zamišljen, ker gotovi ljudje, ki imajo danes še vso moč v rokah, ne prenesejo nikake kritike. Da bi ubili to, so si izmislili zloglasno »linijo«, ki naj velja za »kritikastre«, kakor blagovoli »Jutro« nazivati vsakega, ki zastopa nasprotno mnenje. Čudna Ipgika! Ubijte kritiko, ubili ste državo! Toda kritike s tem Yte boste ubili. Nasprotnega mnenja nikakor ne iztrebite s prisilnimi jopiči, temveč $ popustljivostjo in upoštevanjem tudi nasprotnih nazorov. IZPLAČEVANJE 29 % PRIZNAN1C. Beograd, 18. okt. Glavno nadzor-ništvo finančnega ministrstva je sklenilo pričeti izplačevati 20 odstotne kronske priznanice prihodnje dni v Sloveniji in Srbiji. TEČAJ NAŠE KRONE. Curih, 18. okt. (Izv.) Na današnji borzi si je deviza Zagreb opomogla za 5 točk in je noMrala 1.90, kakor v soboto. NENAVADNO PADANJE NEMŠKE MARKE. London, 18. okt. (Izv.) Nemška marka je tia današnji borzi dosegla svoje najnižje stanje, ki se je kdaj opazilo, odkar notira nemška valuta na tukajšnjem trgu. Na borzi je bila pravcata panika in vsakdo, ki je imel marke, jih je hitel prodati za vsako ceno. Današnji tečaj je notiral za pri-ližno 200 točk manj kot v soboto. Newyork, 18. okt. (Izv.) Nemška marka je danes dosegla svoje najnižje stanje, odkar se sploh notira na newyorški borzi. DRAGINJA V LONDONU. London. 18. okt. Dne 1. oktobra 1.1. so bili stroški za življenje za 110 odstotkov višji, kot meseca julija 1914, dočim so bili 1. septembra še za 120 odstotkov višji. Borzna poročila. Zagreb, 18. okt. Devize: Dunaj 8.80 — 9.50, Berlin 160 -j 167, Budimpešta 41 — 42, Bukarešta 206, — 210, Italija, izplačilo 1110 — 1125. ček 1110 — 1115, London, izplačilo 1070 — 1071, Newyork, ček 281 — 282, Pariz, izplačilo 1930 — 1950, Praga 292 — 298, Švica, izplačilo 5300 — 5500. Valute: Dolarji 278.50 — 2S0, avstrijske krone 0 — 13, carski rublji 14 — 0, češkoslovaške krone 0 — 298, napoleondori 920 — 930, nemške irrrke 155 — 0, rom. leji 205 — 0, italijanske lire 1090 — 1100. Beograd, 18. okt. Devize: London 26860, Pariz 400, Newyork 69.30, 2eneva 1260, Milan 271, Praga 73.90, Berlin 41.60, Bukarešta 61.50. Valute: francoski franki 495, dolarji 68.70, romunski leji 52.50, češkosi vaške krone 72.50, avstrijske krono 2.65, napoleondori 20.90.' Praga, 18. okt. Valute: Marke 51.50, švicarski franki 1822.50, lire 375, francoski franki 695.50, funti 3C3, dolarji 96.50, dinarji 129.75, leji 70.50, levi 62.25, avstr, krone 2.80, poljske marke 1.625, madžarske krone 13.10. Dunaj, 18. okt. V današnjem privatnem borznem prometu so tečaji zJo menjavajo. Med drugim so no-tirale - -irke 18, dolarji 3075, češkoslovaške krone 3225, madžarske krone 440, poljske marke 67, leji 2370, funti 12.100, lire 120, francoski fra: ’.1 223, švicarski franki 580. Curih, 18. okt. Devize: Berlin 2.95, Newyork 525, London 20.72, Pariz 33.05, Milan 20.55, Praga 5.60, Budimpešta 0.75, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.90, Varšava 0.12, Dunaj 0.29, avstrijske krone 0.23. •> Plemenska razmejitev med Srbi in Hrvati. V javnost prihajajo prve vesti o konkretnih točkah pogajanj med Pro-tičem in Radičem. Kakor je bilo pričakovati po Radičevih dosedanjih parolah, po njegovem programu »hrvatske seljacke republike v mednarodnopri2-nanih mejah Jugoslavije«, morajo imeti vsakršna pogajanja s srbskimi politiki kot prvo točko teritorljalno razmejitev. Saj je Radič proglasil volitve v konstituanto kot — plebiscit za hrvat-sko seljačko republiko. Da bomo lažje sledili nadaljnim razmotrivanjem in eventualnim javnim debatam po časopisju, poglejmo, kako razmerje je med Hrvati in Srbi po Hr-vatski - Slavoniji, kake razdelitve bi nam bilo pričakovati v slučaju, da res pride do konkretnega sporazuma .med Radičem in srbskimi politiki. Vse to seveda zaenkrat, ne da bi s tem izražali o stvari princlpijelno stališče ali se celo strinjali z njo. Cela Hrvatska - Slavonija brez Medjimurja je štela 1. 1910 od svojih 2,622.000 preb. 1,638.000 Hrvatov to je 62.50 % in 645.000 Srbov ali 24.60 %. Cela Hrvatska - Slavonija ima tedaj tri petine Hrvatov in eno četrtino Sr bov; ostanek, ki je tudi znaten tvorijo Nemci (5.1 %) in Madžari (4.1 %). Ako bi tedaj odločala enostavna večina, bi morala ostati vsa Hrvatska - Slavonija kot celota, recimo kot Radičeva republika. Gotovo ni nikogar, ki bi si upal pričakovati, da se kdo od srbskih politikov sprijazni s takim načrtom. Nasprotno, celo hrvatske stranke so izjavile pripravljenost, da v slučaju fede-rallzacije Jugoslavije odstopijo .Srbom’ pretežno srbske dele. Sicer mnogo konkretnega v tem oziru nismo čuli, imenoval se je le Srem. Zadnje ves,: o pogajanjih med Radičem in Protlčem govore o Sremu kot o deželi, ki da je priznana Srbom. Srem ima vsvoji celoti kot županija 262 odstotkov Hrvatov in 44.7 % Srbov; ostanek tvorijo pred vsem Nemci (15.5 %) in Madžari (6.9 %). Srbov je sicer skoro še enkrat toliko kot Hrvatov, toda sami nimajo niti polovice celokupnega prebivalstva. Slika se nekoliko spremeni, če odštejemo zdpadna sremska okraja Vinkovci, ki ima 60 % Hrvatov in le 9.9 % Srbov tor Županija s 83 % Hrvatov in le 3.4 % Srbov. Drugi dve županiji, ki se navajati kot sporni, sta Gospič, t. j. Lika - Krhava ter Ogulin, t. j. moaruško - reška županija. Prva ima v celoti 49 % Hrvatov in 50.9 % Srbov; neznatna večina je tedaj na srbski strani. Tudi tu so se-verozapadni kraji povsem ali pretežno hrvatski, ostali povsem ali pretežno srbski. Ogulinska županija šteje 65.7 % Hrvatov in 32.3 % Srbov. Tudi tu je delitev smiselna, kajti na jugovzhodu, ležeči okraji Ogulin, Slunj in Vojnič so ppvečini srbski, ostali hrvatski. Celo zagrebška županija, ki se navaja kot »nesporna« šteje 23 % Srbov, kar je tem važnejše, ker se nahajajo Srbi v večini v južnih okrajih Vrgin most, Glina, Dvor, Kostanjica in deloma Petrinja. Navedli smo te številke, da se razvidi, da prevladujejo Srbi v okrajih ob srbijanski meji ter v onem delu, ki meji na severozapadni kot Bosne. Zdi se nam, da ne trdimo preveč, ako pravimo, da se Srbi tem okrajem ne bodo hoteli odreči, zlasti, ker ostanejo v sredini Vi-troviške in Požeške županije okraji s Srbsko večino. r-lhodnjič si ogledamo Dalmacijo In Bosno pod perspektivo plemenske delitve in izrečemo poten svoje načelno naziranje k stvari. Vsa ta pisma so bila naslovljena na sledeče naslove: Jadranska banka, Portland Cement Spalato, Banca Giu-liana, Zivnostenska jBanka v Trstu; National Bank, Banka Sakser, National Cyti Bank, Irwipg National Bank, Amerikanische Unionbank in Quarauti Trust Comp. v Newyorku; Societa general v Parizu; Banka Franko-Serb in Ouaranti Trust v Londonu; Banca di Credito v jMilanu in Schvveizer Bank-verein v Curihu. Dne 12. oktobra je dala poštna direkcija nalog, da se morajo zadržana pisma, ki so bila oddana na pošto do 26. septembra, poslati dalje za naslovom, dočim je vsa pisma z oddajnim dnem po 26. septembru, vrniti oddajnikom, ker so baje dokazali, da niso imeli namena kršiti prepovedi fn škodovati državi. Ta nalog je bil tudi izvršen in so bila omenjenega dne vsa pisma, med katerimi je bilo čutiti tudi trd denar (velike dolarje), vrnjena bankam odpošiljalkam. Ta ukrep je skrajno krivičen. Nedvoumno je dokazano, da so se banke, ki so odposlale denar po 25. septembru, pregrešile proti naredbi vlade. Njihov prestopek je potrjen s tem, da je bila pošiljatev ustavljena in ni šla naprej za naslovi. Po obstoječih predpisih bi se morala denarna pisma izročiti carinami in komisijonelno ugotoviti vsebina njih. Na ta način bi bilo mogoče banke, ki so kršile naredbo ministrstva, po zakonih kaznovati, dočim bo sedaj, ko jim je bila pošiljatev' vrnjena, ne da bi bila ugotovljena njena vsebina,, težko 'uspešno postopati proti njim, ker manjka corpus delicti. Ugotovljeno je torej, da je bila s strani merodajnih faktorjev storjena velika pogreška na škodo naroda in države. Ker tako postopanje ne Utrjuje zaupanja do obstoječih —■ zakonov, smatram za nujno potrebno, prositi Vas, gospod minister, da mi odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Ali Vam je zadeva znana? 2. Ali soglašate s takim postopa-njem? 3. Ako ne, ste li voljni odrediti preiskavo in poskrbeti, da se obojestranski krivci strogo kaznujejo? Anton Brandner, narodni poslanec. nicipij odpustil iz službe 5. oktobra t. 1. vse suplente(-inje), letnika 1920, in to po otvoritvi šol in brez nikakršnega obvestila, ne da bi se oziral na odredbo municipijalne okrožnice od dne 30. junija 1921, štev. VI-115621 s katero se mestni Municipij obvezuje, da obvesti pravočasno vse odpuščene, da si isti preskrbe službo pravočasno že drugje, in konečno glede na to, da se ni vršilo že dokaj let nikako imenovanje slovenskih učiteljev, tako, da imamo učitelje, ki službujejo provizorično približno 12 let, med tem, ko so se izvršila istodobno dva ali trikrat imenovanja učiteljstva uslužbe-nega na italijanskih mestnih šolali, učiteljstvo slovenskih ljudskih šol Spodnje in Zgornje okolice, zbrano na občnem zboru, sklicano po Učiteljskem društvu za Trst in okolico na Kati-narski ljudski šoli 9. oktobi-a 1921. a) protestira proti.takemu postopanju in zahteva, da se poveri pouk v italijanščini na slovenskih šolah kakor do sedaj dotiČnim razrednim učiteljem in ne posebnim specijalistom. b) zahtevajo, da se sprejmejo v službo vsi odpuščeni suplenti in v slučaju, da bi se to ne moglo zgoditi radi pomanjkanja mest, da se jim odkaže vsaj šestmesečna plača, če drugače ne, vsaj kot odškodnina, ker se ni držala obljuba glede pravočasnega obvestila. c) zahtevajo, da izvrši mestni,Municipij na podlagi razpisa meseca februarja preteklega leta čim prej razna definitivna imenovanja tudi za slovenske občinske šole. Za vodstvo društva: • Predsednik: Ivsln. Daneu. Ulili OPIT POSLANCA BRANDNERJA NA FINANČNEGA MINISTRA DR. KUMA NUDIJA. Gospod minister! Na ljubljanski pošti je bilo potem, ko )e stopila v veljavo prepoved svobodnega izvažanja tujih valut in deviz, t. j. po 25. septembru, ustavljenih več sumljivih denarnih pisem. Pri dveh pismih, ki sta bili slabo zapečateni, je bila komisijonelno ugotovljena^ vsebina z amerikanskimi dolarji. Poštna direkcija v Ljubljani, kamor se je ravnatelj oddelka g. Vrtovec obrnil v fivrho navodil, je sporazumno z delegacijo ministrstva financ odredila, da se naj vsa sumjiva pisma zadržijo, 'dokler ne pride odločitev od strani inšpektorata ministrstva financ v Beogradu. Tako se je nabralo od 27. septembra do 12. oktobra v celem do 335 denarnih pisem. Med odpošiljatelji se nahajajo za grebške in beograjske banke in sicer: Banka Kreutzer, Prva hrvatska štedi-onica, Hrvatska eskomptna banka, Francusko - Srpska banka, ,Wiener Bankverein, Hrvatski opči vjpresinjski zavod v Zagrebu in Banca Adriatica in British Orade .Corporation v Beo- Ml MM f MlL Trst, 17. oktobra. Smer italijanske šolstvene politike napram našemu narodu na Primorskem postaja čezdalje jasnejša. Raz-paroditi hoče domači slovanski živelj, katerega sovraži iz dna srca. Radikalno izvajanje te politike osvetljuje globoko naprotje kričavih obečanj rimske vlade in kralja o priliki aneksije in dejstev, ki zavestno in nasilho upro-paščajo našo narodnost. Našli so se idealisti, ki so mislili, da Italija prinese sicer politično nesamostalnost, da pa bo v njenem državnem okvirju omogočila svobodno uveljavljanje izvirnega narodnega življenja in hoten ja. v— Toda napad na našo narodnost je si-stemtičen. Italijanska vlada je prepustila celokupno upravo uradnikom ne-domačinom, ki so napolnjeni s faši-stovskira duhom protislovenskega sovraštva. Javno življenje obvladujejo neodgovorni in oblastno pašujoči kraljevi orožniki in barbarski požigi faši-stovskih tolp. Na šolskem polju pa je sama razvila enoten načrt, ki naj polagoma izvije nacijonalno vzgojo rastočega pokoljenja iz rok slovanskega učiteljstva in prepusti raznarodovalnim tujim italijanskim učiteljem. Očiten primer za te nakane italijanske šolske oblasti tudi naše tržaško slovensko šolstvo. V slovenske šole začenjajo porivati italijansko učiteljstvo najprvo kot pomožne moči, nato se poslednji razšopirijo, slovenske učitelje se premesti na deželo, suplente, ki se je lansko leto nastavilo pa kratko-malo vrže na cesto. Na ta način upa šolska oblast tržaškega mestnega magistrata, da ji bo tekom časa uspelo očistiti mestno in okoliško ozemlje slovenskega življa in narodnega čustvovanja. Navajamo spomenico, ki jo je naslovilo Učiteljsko društvo za Trst in okolico tržaškemu mestnemu magistratu, da se dokumentarično razvidi kulturno višino italijanskih šolnikov, ki načeljujejo celokupnemu učiteljstvu na Primorskem in ki uvajajo navedeno politično tendenco v šolstvo. Slavnemu mestnemu Municipiju v Trstu. Glede na to, da namerava tržaški Municipij poveriti začetkom šolskega leta 1921—22 pouk v italijanščini na slovenskih občinskih ljudskih šolah posebnim učiteljejn-specijalistom, ki ne poznajo jezika učencev, kar ni le v kričečem nasprotju z vsemi osnovnimi didaktično-pedagoškimi principi, ampak smatra se to kot nekaka nezaupnica vsemu učiteljstvu, ki je popolnoma usposobljeno za pouk v tem predmetu, in ki je imelo v prošlosti 11V®‘C' vredne uspehe v' tem predmetu, kakor sledi iz raznih letnih poročil gg. okr. šolskih nadzornikov in pohvalnih odlokov naslovljenih od istega Mumctpi" ja na vodstva posameznih šol, dalje J^htd« na to. da je tržaški mestni Mu- Čehoslovaška narodno-spc!jaHst;čna mladina je imela v dneh 7. 8. in 9. t. m. svoj veliki VIII. zbor. Na zborovanju, katero se ie vršilo v veliki dvorani Narodnega doma v Kraljevih Vinohradih, je bilo navzočih toliko delegatov in gostov, da je bila velika'dvorana popolnoma zasedena. Na ta kongres je bila povabljen., tudi naša NSS in nje mladinska organizacija »Bratstvo«. Načelstvo NSS je zastopal na kongresu tovariš R. Juvan, a »Bratstvo« tovariš Šimnovec in Paškulin. Kongres je bil vzoren in smo z občudovanjem opazovali to zavedno čehoslovaška mladino, kako stvarno in temeljito obravnava razna važna in pereča vprašanja. Referati so bili izdelani popolno, debata pa je pokazala, da nudi mlada generacija dovolj garancij za utrditev čeho-slovaške republike in socijalistične misli. Že v petek so prihajali razni delegati zaupniki, kateri so imeli zvečer v prostorih sekretar!jata mladeži. zaup-niško zborovanje. V soboto ob 10. uri dopoldne pa je bil otvorjen glavni, kongres, katerega je vodil predsednik mladinske organizacije poslanec br. Emil Spatny. Sledili so pozdravi gostov in sicer so govorili za izvrševalni odbor čeboslovaške narodno - socijalistične stranke sestra Zertiinova in br. Šimek, za klnb poslancev br. dr. Franke za klub klub senatorjev br. dr. Šimek, za klub poslancev ber. dr. Franke, za klub še-senatorfev br. dr. Klouda, za češko obec delnicko senator Stastny, za žehsko komisijo sestra Sladkova, dalje župan mesta Prage br. dr. Baza, župan Kraljevih Vinohradov br. Pichl in 5e več drugih. Na to so sledili pozdravi inozemskih zastopnikov in sicer za jugoslovansko narodno-sccijalistlčno stranko tov. R. Juvan, za jugoslovansko narodi.j-socijalistično mladinci tovariš Šimnovec, za ruske socijalne revoluci-jonarnarje poslanec Lazarjev, vodja galiških rusinov poslanec dr. Markov, za podkrpatsko rusko mladež dr. Val-nicky itd. Pri vseh pozdravih in govorih je vladalo neizmerno navdušenje, posebno jugoslovanski delegati so bili predmet dolgotrajnim ovacijam. Po krasnem govoru predsednika poslanca Spatnyja so sledili razni fe-ferati, katerih je bilo prvi dan devet, V debato so posegli razni mladi bojevniki tako spretno in stvarno, kari doslej nismo videli niti pri marsikaterih starejših parlamentarcih. Mladeniči od 17 do 22 let stari so govorili kot izkušeni možje. Ni bilo to prav nič priučenega, ker so celo kritiko izražali jako stvarno in spretno. Nastopil je mlad slaboten deček 171etni Klatil iz Zlin na Moravskem in govoril tako pametno in vznešeno, da smo mu vsenavskriž čestitali in ga poljubljali. Srečen bratski češki narod, ki ima tako mladino. Zborovanje prvi dan je trajalo nepretrgoma od 10. ure do 5. ure popoldne. Zvečer se je vršila slavnostna gledališka prestava v starem bivšem nemškem »Stavovskem dlvadlu«. Je to staro gledališče, ki sicer nikakor ne odgovarja več modernim zahtevam sedanjega časa. Igrali so R. Rollandovo dramo iz francoske revolucije »Vici«. Nastopil Je v glavni vlogi nekdanji ljubljenec ljubljanskega gledališkega občinstva g. Rudolf (DeyL V nedeljo se je zborovanje nadaljevalo in je obširnim osmim rei:ratom sledila prav zanimiva debata. Izvolil se je nov izvrševalni odbor, kateremu na-čcljuje zopet voditelj čchoslovaške socijalistične miachne poslanec Emil Spatny. Ob 4. uri popoldne je bilo zborovanje zaključeno s pevanjem narodnih in delavskih pesmi, na kar je sledilo skupno fotografiranje vseh, delegatov pred Narodnim domom. Ob 7. uri zvečer se je vršil zabavni večer v vseh' zgornjhi prostorih Narodnega doma in so bili prostori nabito polni. Ni bila to veselica kjer se pijančuje in razgraja pozno v noč, pač pa dostojna, mladini primerna prireditev, kjer mladina sploh ni uživala alkoholnih pijač in je bila prireditev v najlepšem redu zaključena točno cb 12. uri. Pri prireditvi smo sedeli z voditeljem mladine br, Špatny-jem pri mizi na odru in z zanimanjem občudovali to tisočglavo zlato mladež. Poslanec Spatny je bil vidno zelo zadovoljen nad sijajnim uspehom kongresa in je vsled tega s ponospm zrl na svojo armado, mi pa si o si želeli edino to, da bi tudi naša mladina čimpreje dosegla tako visoko stopnjo. Br. Spatny nam je tudi v tem oziru obljubil svojo pomoč. Poslovili smo se od mladine prav prisrčno in posebno naša mladinska delegata sta imela posla z naslovi čez glavo. Nasled, dani smo posetili sekretarijat mladeži. Br. Rais, kot glavni tajnik nam je podrobno razkazal ves ustroj mladinske organizacije. Sekretarijat ima zelo obširne prostore, kjer je zaposlenih 16 moči. Imajo veliko čitalnico, kjer se zbira mladina v svojem prostem času. V zalogi imajo knjig in brošur v takem številu, da smo kar ostrmeli. Mladinska organizacija ima 418 organizacij z .nad trideset tisoč člani. — Časopis »MLADY PROUDY« se tiska nad 15.000 izvodih. — Ko smo si ogledali najpotrebnejše in najnujnejše so nas obdarili z brošurami in tiskovinami, katere nam bodo služile za našo organizatorično delo. Ob 3. uri popoldne smo obiskali grob mladinskega pisatelja Karla Pulpana, kateri je padel kot žrtev avstrijskega nasilstva .nad češkoslovaškim narodom. Tov. Juvan je medtem obiskal še praškega župana dr. Bara na mestnem magistratu in druge odlične voditelje naSe bratske stranke. Zvečer ob 7. uri smo se udeležili v/.ikega shoda rus’ 'h beguncev na 2o-finskem otoku, kjer je v imenu Jugoslovanov govoril tov. R. Juvan. Na to smo s« udeležili debatnega večera »Spoieč-rcn kluba« v repre cnlančheip domu. Klub je vodil župan tir. Caxa, ki je v prav prisrčnih besedah pozdravil zastopnike Jugoslovanov. Pri tej priliki je tov. R. Juvan precej obširno poročal o razmerah in o političnem položaju v naši državi. Bratje Cehi so z zanimanjem sledili poročilu in končno tudi izrekli soglasno svoje ogorčenje nad netaktnim postopanjem gotovih ljudij proti naši stranki. Po debati smo si ogledali krasne dvorane »Obecnega doma« in ostali še nekaj časa v pTav prijetni družbi. Drugi dan smo imeli konference v centralnem tajništvu, stranke in ponovno navezali najožjih stikov med seboj. Pri tej priliki se nam je povedalo, da se br. Vaclav Klofač že vrača iz Amerike in da prihodnji mesec prav zanesljivo poseti Jugoslavijo. Popoludne so sledile konference z gospodarsko »Unijo« in dosegli smo tudi tu pooplen sporazum glede naših gospodarskeh od-nošajev. Občudovali smo veličastni »Krejčijev zavod«, katerega vadi posl. Jan Hryzbyl. Zvečer smo bili v »Narodnem divadlu«. Naslednji dan smo uredili še najpotrebnejše pri sekretari-jatu in drugih organizacijah, ogledali si še nekoliko znamenitosti Prage, ter z večernem brzovlakom odpeljali v domovino. Slovo na kolodvoru je bilo prav prisrčno. Prišli so zastopniki stranke in mladeži, da še enkrat stisnejo bratsko • roko in izroče pozdrave bratom v Jugoslaviji. Povabili so r.as še enkrat na veliko strankino proslavo 25 letnice, ki se vrši prihodnje leto v Pragi, istotako pa tudi obljubili,. da čimpreje pose jo tudi oni Jugoslavijo. Lepi in poučni dnevi češkoslovenske mladeži nam ostanejo nepozabni in za našo narodno-socijalističnb misel neizmerno važni in koristni. Gospodarstvo '4- Deficit v francoskem proračunu. Predsednik parlamentarne finančne komisije je pqzval ministra financ Deumora, naj prisostvuje seji odseka za finance, katera se bo bavila z vprašanjem, kako naj se pokrije defic. 2610 milijonov frankov. Namerava se črtati več postojank proračuna in uvesti največjo sledljivost v vseh resortih. V programu sc naliajajo tudi sledeče mere: Število uradnikov naj se do konca tekočega leta zmanjša za 50 tisoč, v državni organizaciji naj se uvedejo velike spremembe, opusti se naj več okrožnih sodišč, zmanjša naj se število- prefektur, nekatere naj se pa sploh opust^. Dalje se zahteva točna izvedba 8urnega delavnega časa, posebno pri železnici, kjer se bo v bodoče zahtevalo, da vsak dnevno efektivno dela 8 ur, ne zadostuje pa, da ;e 8 ur dnevno navzoč. Za vse te reforme naj jamči poseben financijski zakon, kateri naj tudi vsebuje izvršitev istih. • 4- Izvoz moke iz Madžarske. Madžarski senat za prehrano je pristal na ijvoz 1,000.000 met. stotov moke. To kar je izvoženo do sedaj, se mora od navedene količine odbiti. Izvažati se more le moka o. Izvozna carina bo zvišana. + Ustavljen železniški promet v Rusiji. Moskovski časopisi poročajo, da bo v Rusiji vsled pomanjkanja premoga v najkrajšem času ustavljen celokupni železniški promet. — Isti listi tudi porogajo, da je bilo v zadnjih štirih mesecih obsojenih preko 25.000 komunistov zaradi tatvin, ubojev in špi-jonaže. — In Rusija naj bo potem idealna drža- a . . .1 -j- Deficit Angleške. Angleški državni izdatki znašajo od 1. aprila do 1. oktobra 497,993.849 funtov šterlin-gov, dohodkov pa 456,163.689, torej ostane 41,830.160 funtov deficita, dočim je bilo lansko leto tekom istega časa 77,627.968 funtov prebitka. 4- Novo delniško društvo. V trgovski register v Osjeku je vpisano »Na-šičko Ribnjačarstvo d. d.« Olavnica znaša 10 miljonov kron, nominalna delnica pa 400 kron. Člani ravnateljstva so: dr. Teodor Pejačevič, Šandor Spr-ger, Marko Pejačevič in dr. Mavro Rein. '~f Cene češkemu sladkorju. Po iz-vestjih konzulata v Pragi je ministrstvo za prehrano na predlog državnega komisarja odredilo cene sladkorju od 1. novembra t. 1. na debelo za 100 kg 650 čeških kron. Na drobno je.v-svrho konkurence dovoljena svobodna trgovina. 1 ■ -{- Povoljna svetovna pšeničfla žetev. Letošnje lefo 'se je mnogo pisalo o slabi svetovni žetvi, pa tudi še sedaj razširjajo razni ljudje govorice, da bo v večih jdržavah nastala lakota. .Te vesti niso le pretirane, nego sploh’ napačne. Po statističnih podatkih med« narodnega instituta za poljedelstvo VI Rimu, so pridelale vse države razert Rusije, večjo množino žita nego lan* sko leto. Belgija, Bolgarska, Španija* Finska, Franciji, Grčija, Madžarska* Italija, Holanska, Poljska, Švedska ■Švica so letošnje leto pridelale 2^30 milijonov met. stotov in 79.1 milijo« nov met. stotov napram 61.1 milijo« nov met. stotov lanskega leta. Pa tudi v Severni Afriki je letošnja žetev) izdatna. Žetev Zjedinjenih držav znaša 205 milijonov metrskih stotov pše« nice proti 214 milj. meri stotov leta' 1920. in 16.3 milijone met. stotov rži proti 17.6. Splošna žetev pšenice v Zedinjenih državah ter v Kanadi, Japonski in Indiji znaša 614.2 milj. met. stotov proti 539.3 milj. met. stotov lanskega leta. 4- Francosko posojilo Poljaki. Varšavski »Przeglad Wieczorny« poroča, da dobi Poljska francosko posojilo v znesku 100 milijonov frankov. Rečeni list trdi, da bo to posojilo dvignilo kurz poljske marke. — Isti list ve povedati, da je poslanec Radzie-szčwski odšel v Bruselj, da se tam dogovori zaradi ustanovitve poljske banke. Belgija bi bila udeležena pri njej z deležem 100 milijonov frankov, ’-f Zopet stagnacija v bombaževi industriji. »Narodni Listy« poročajo, da je v bombaževi industriji mahoma nastala stagnacija. Danes obratuje bombaževa industrija še v polnem ob.segu zastran naročil iz meseca avgusta in zaradi trgovskih pogodb t velesejma, a- novih naročil ni od ni« koder. 4- Novi premogovniki v Zgornji Šleziji. Angleški sindikat je odkril v Šleziji obsežne premogove plasti. Premogovniki so v bližini mesta Ribnika v plebiscitnem ozemlju. To poročilo govori tudi politično: Nemci teh krajev ne ijodo dobili. 4- Padec nemške marke in češka industrija. Padec nemške valute J® češki Industriji močno škodoval, V, kolikor gre tu za izvoz rujavega pre« moga na Nemško. Pred vojsko so izvožili iz Češke na Nemško rujave« ga premoga skoraj 35 % vsega pri* delka. Pri padcu nemške marke z 1.30 na 80 vinarjev znaša ta izguba, ako se računa z mesečnim izvozoj” 217.000 ton, 21 milijonov kron ali na leto 260 milijonov kron. r4- Veliki krediti poljedelcem-ster poljedelstva je izdal naredbo, se neorganiziranim poljedelcem dov posojilo 50 miljonov kron in organ® ranim prav tako 50 miljonov. V ‘® men bo ustanovljena »Glavna Kre Zadruga«, ki bo služila izkljucn | V> trebam poljedelcev ter bo sta pod strogo državno kontrolo« Btcwh@ vesti. *7 Ljubljanski mlailoliberalci so izdali Povelje, da se mora »Jugoslavija« iztrebiti >n zatreti. Poslušni njihovi trabanti so se vrgli z vnemo na agitacijo zoper naš listi posebno se »odlikujejo« v tem oziru neka- j. Vr°čefcrvni demokratski učitelji. Gospodje, ne prenaglite se terme hodite po kostanj v žrjavico za razne Žerjave, Ribnikarje i. dr., da se ne opečete po nepotrebnem. »Jugoslavija« je bila, je in bo napreden list, je, še sedaj In ho vedno podpirala Šolstvo in pošteno učiteljstvo, pobijala pa 00 korupcijo in izrabljanje šole in učiteljstva v politične namene, pa če je to nekaterim prenapetnežcm prav ali ne. Apelirajo pa na vse treznomisleče, da nas podpi-rajo v velikem-boju, ki ga bijemo za resnico in pravico. Ta boj je sicer neenak, kajti na eni strani stoji vsa bankokracija z ogromnimi denarnimi sredstvi, z vsem vladam aparatom, ki brezobzirno zlorablja Vladno moč v svoje strankarske namene, na drugi strani pa je teptana pravica in Prezirana resnica. Ampak vsaka sila do Vremena! Vstrajajmo! — Strankarske razmere v Sloveniji. Pod tem naslovom le izšel v včerajšnjem »Slov. Narodu« izpod peresa g. ministra dr. Vekoslava Kukovca članek, ki je višek stupidnosti in bolestne domišljavosti. Nekateri ljudje so menda res že tako daleč, da si drznejo pod ministrskim irnenom servirati naši javnosti že prav vsako, tudi naj-Korostasnejšo bedastočo. Brez glave, brez repa — sredina prazna — no danes našo Javnost na omenjeni članek le opozarjamo —* Jutri, če bomo Imeli le količkaj več prostora, ga razkrijemo'v vsej njegovi lažnjlvi goloti. — V y zv a k československym prisluš-nlkum. Konsuldt Ceskoslovenskč Republiky v Ljubljani upozornuje všechny českoslo-Venskč prislušniky v ohvodu tohoto konsu-Ifltu sidlici, že dle cirkuidre Ministerstva zahranlčnich veci Kraljevlny Srbu, Hrvatu a Slovincu v Beogradu, každy cizinec musi »ejdčle do tri mesicu opatriti si radne vy-dany cestovni pas, kterym se bude moči v Pripade potreby vykdzati. I vyzyvž konsu-lat Ceskoslovenskč repub!iky všechny če-skoslovenskč prlslušniky, aby si bez od-kladu na konsuldtu dali vystaviti cestovni Pasy, pripadne, aby si dnli prošlč pasy ih-Ped prodloužltl, jimiž se budeu moči v pripade potreby vykdzati a tim vylinou se Pripadnym neprijemnostem. — Osebna vest. Nadkomisar pri oddelku za socijalno skrbstvo v Ljubljani Angel Hribar Je vpokojen. — Nesreča na lovu. Janez Jerina, oskrbnik Galetovega veleposestva na Bistri Pri Borovnici je ustrelil lisjaka, ki ga pa ni smrtno pogodil, zato je na tleh ležečega ?£ 8 Pikinim kopitom. Pri tdm pa se je puška sprožila ter mu je šel strel v trebuh, d« je v ljubljanski bolnici umrl. — Dvojna poroka v Trbovljah. Znana' narodna rodbina Feštajnova le praznovala zadnjo soboto dvojno rodbinsko slavlje. Hčerka-učiteljlca Pavla se je poročila s kolegom Tonetom Begom, druga hčerka GI-zela pa s hotelirjem Podbevškom lz Dobrne. Obilo sreče! —Umrl je na Dunaju vpokojeni polkovnik Adolf Klebel pl. Klebelsfeld, rodom Ljubljančan. — Tatvine. Mariji Kozamernik Iz Podsmreke je neznan tat ukradel na Vodnikovem trgu pompaduro s približno 2500 kron ~ N® Pogačarjevem trgu je bil cilzl Semerl ukraden dežnik, vreden 150 K. r~ Delavec Pranc Božič je vlomil v voz branjevke Marije Kozinc na Martinovi cesti m ukradel 480 kron denarja in 80 klobas. i Požigalec. Pred približno enim mesecem Je pogorelo posestvo Saviča v Presladotu št. 14 pri Blanci. Kot požigalca »umljo Savičevega sina, ki Ima na vesti dvojni vojni ubeg, več nasllstev, goljufij in tatvin. Tudi sin je starlšem že večkrat gro-$11, da Jim bo zažgal, ker mu oče ni hotel ®°*estva Izročiti. • — Požar. V nedeljo zvečer je zgorelo • “rastniku rudniško skladišče za materl-ini ?koda J?6,06111 na Približno pet milijo- on’i f6* da 0Kei,I Podtaknila v^na..roka.- ~ Le vztrajnosti In požrtvovalnosti požarnih bramb iz Hrastnika, Dola *Lke.m,Cne. tovarne *e je zahvaliti, da ni »Inn. I tl!dI bUzu stoie2e separacijsko po-katerega uničenje bf bilo vzrok več-«OMksi ustavitvi splošnega dela pri rud- r- Fantovski pretep. V CvaJnarjevI go-*?.|e zbralo 7 fantov iz 2lebov pri ‘ NapIli SO se in se začeli okoli St Dweplr,tl zaradi raznih fantovskih Je ',edl* Pretep, v katerem k. - kul ,ergaut tovariša Janeza Tehovni-fJL.. L °*v ,° po slavi. Tehovnlk pa je po-fStJi, K* zabodel trikrat v hrbet. *tež.inA hn nu>es:a'rIlerwnt# 80 Prepeljali v želno bolnico, Tehovnlka pa zaprli. tovuv Delavec Franc Ko- ter ŽBieinlšk^ nUhi® odr?zaI Poltretji meta te "a kolodvoru Rakek Ukrait«.« °,dnesel še kako drugo Vllhelmin, m *e ni dognano. -franc ifn' ^ ,e P°neveril urar to „ii° nmlr v da prl Cirknicl zla-frev«i ,0meea* ur9, 8 tremi pokrovi. ffioto 5h,r° ,iD pobeli- Ko- kra* J * saradl podobnih sleparij že 35 cijsu kazn Ponesrečena kupčija i senom. K ljubljanskemu izvoščeku In prevozniku K. je prišel svoječasrto neki ljubljanski okoličan, bivši trg. pomočnik, ki se je pa pečal kasneje z raznimi drugimi posli, ln mu ponudil v nakup 17.000 kg sena. Govoril je In nastopal jako samozavestno kot bi bil posestnik ln lastnik sena. Končno sta sklenila kupčijo sa 15.000 kg sena po 3 K 75 vin. Kupec je dal prodajalcu 5000 K nakupnlne. Ta je denar vzel, potrdil prejem, odšel in ni ga bilo več. Ko so ga prijeli, se je Izgovarjal, da je hotel seno ceneje kupili, kot ga )e prodal ln si s tem pomagati. Navedel je razne kupčije, ki pa so vse skupaj bile le navidezne — pesek v oči. Kajti kupoval je dražje kat.je prodal, efektuiral pa ni nobene kupčije. Včeraj je Zanikal goljufiv namen prvotno, priznal pa Je končno, da je uvldevšl, da Je seno povsod dražje, mesto da bi vrpll nakupnlno, živel kar tja v en dan in potrošil ves denar. Obsojen je bil na dva meseca ječe, v kazen se mu všteje preiskovalni zapor. = Beg iz umobolnice. Iz umobolnice hiralnice Sv. Jožefa Je pobegnil v noči od 12. do 13. okt. umobolnlk Maks Sušnik Iz občine Nevlje Orl Kamniku. = Ogenj na sv. Petra cesti. Pri neki stranki na Sv. Petra cesti so se vnele cunje, ki so ležale za štedilnikom. K sreči se je to pripetilo po dnevi, ko so ogenj takoj opazili in poklicali pomoč. Da se je zgodilo to po noči, bi znalo povzročiti to lahkomiselno ravnanje dotične stranke veliko nevarnost, kajti v bližini cunj je bila naložena slama in druge rade gorljive stvari. Ogenj bi se bil hitro razširil in zahteval gotovo precejšnje žrtve. Gasilci so ogenj takoj pogasili in odstranili nevarne predmete Iz kuhinje. =» Izgon. Iz policijskega okoliša ljubljanskega je izgnana zaradi sodno knznji-vega pohujšljivega življenja 26 letna Marija Javornik, doma iz Schmidsberga v mariborskem okraju. = Ukradena sova. Josipu Tišlarju ie ukradel neznanec sovo, vredno 400 kron. Sova je bila priklenjena na ver(žico na vrtu Koslerjevega posestva v Sp. Šiški. =* Tatvina na Vodnikovem trgu. Mariji Kozamernik izpod Smreke pri Dobrovi, je ukradel neznan tat na Vodnikovem trgu torbico, ki je bila obešena na vajeti pri vozu. V torbici je bilo približno 2400 kron denarja in njena članska knjižica organizacije vdov. Maribor. Manifestacijsko zborovanje radi Koroške se je vršilo v nedeljo 9. t. m. na Glavnem trgu in se obneslo prav dostojno. Iz-prva je kazalo precej klavrno, kar se tiče udeležbe. Občinstvu je menda še v spominu lanska nedostojna manifestacija radi Koroške. Zato se je sprehajalo v posameznih gručah po Glavnem trgu, velikem mostu In stranskfh ulicah. Ko je pa zapela »Drava«, se je zgrnilo okrog nje ln tairo se je prostorni Olavni trg precej napolnil. Ceni se udeležba na 4000 ljudi. A za take prilike in tako krasen dan bi moral Maribor dati najmanj 10.000 udeležencev. Tudi stojnice naj bi se pravočasno pospravile, da bi bil promet olajšan. Stojnice — prazne — gotovo ne olepšajo manifestacije. Mislimo, da tudi slovenska zastava ne bi bila smela manjkati na slavnostnem prostoru. Ako se ni hotel pokazati magistrat s slovensko trobojnico, naj bi jo razobesila »Jugosl. Matica«, kot prirediteljica. — Predsednik podružnice »J. M.« prof. Ribarič je otvoril zbornvanle In oddal besedo glavnemu govorniku dr. Oblaku Iz Ljubljane, ki je pov-darjni, da Koroška ni izgubliena, ampak se ptavzaprnv šele vzbuja po tisočletnem spanju. Zbudi! jo je lanski 10. oktober. Dolžnost naša pa je, da jo ohranimo živo ln bdečo, dokler ne pride čas rešitve tudi za zasužnjeni Korotan. Zakaj le tisti umre, kdor sam noče živeti. — Za njim je govoril prof. Ribarič in kazal v slovenskem In hrvaškem govoru, da je mnogo zakrivila na našem koroškem porazu — Italija v koncertu antante, ne pa posamezni rodoljubi, ki so v silno težkih razmerah delali in storili, kar so pač mogli. Celega dela naroda nf mogoče izpreobrnlti v par letih, kar se mu je vcepljalo 1000 let. — Nato je nastopil naš stari, dobri znanec dr. Medved, katerega je občinstvo burno pozdravljalo. V svojem temperamentnem govoru je poVdarJal, zakaj ne smemo pozabiti Koroške. Radi pri-rodne lepote, radi tega. ker le zibelka našega naroda In tudi zibelka naše književnosti. Dokazal je iz zgodovine, da se vsaka krivica prej ali slej maščuje in maščevala se bode tudi ta. Naše zasužnjene brate In sestre Iz Korotana dobimo gotovo nazaj. Pripravljajmo jim hišo — Jugoslavijo — da bode res hiša, kjer kraljujeta mir in bratovska ljubav. S tem jim še najbolj ohranimo njihovo hrepenenje živo In pa z dejanskimi žrtvami. — Govornika je občinstvo večkrat pretrgalo z glasnim odobravanjem ln ploskanjem. Govorila Je še nato gdč. Ježovnlkova, ki Je v kratkih besedah omenjala požrtvovalnost koroških žen in deklet. — Tako se je manifestacija končala prav dostojno s pesmijo »Iz bratskog zagr-ljaja«, katero Je občinstvo poslušalo razkritih glav. Zelo primerno je bilo, da se ni jadikovalo, kritiziralo In črnilo na tem, kar se ne da več lzpremeniti, ampak, da si je občinstvu naravnost pokazala pot, po kateri sigurno rešimo Koroško. Narod, ki sam noče umreti,, tak narod živi. Za zdravilišče na Pohorja se zavzema V daljšem članku v »Taboru« specijallst za pljučne bolezni dr. K. Pečnik, bivši zdravnik v Egiptu. Trdi, da bi se dali napraviti dvoje krasnih zdravilišč In sicer eno nižinsko v bližini Maribora in eno višinsko na južni strani Pohorja, ki bi bili velika pridobitev In pomoč Jetičnim bolnikom. Naš »štajerski« Meran Je, kakor nalašč pripraven s svojim milim podnebjem za take Institucije. Iz njegovega članka je razvidetl, da se Je že osnovala skupina, ki hoče to idejo ožitvo-tvorltl. V mariborskih železniških delavnicah se je te dni raznesla vest. da Je kralj Aleksander že mrtev In da nastopi sedaj njegov brat kraljevič Jurij. Delavci so rekli, da Jim je bil Aleksander prav ljub in drag, njegovega brata pa ne marajo. Na drugi strani pa so ravno ob tej priliki raznesli novico, da Srbi nočejo Hrvatske ln Slovenije ter se bosta Hrvaška ln Srbija osvobodili oziroma postali samostojni, ml — seveda v prvi vrst! mariborski in studenški nemčurjl — pa pridemo nazaj k Avstriji. To zadnje Je bilo ravno menda povod, da so nastale take govorice. Tl ljudje še vedno škilijo tja preko, kjer so zapisani gotovemu poginu. — Ali ni nobenih organov, ki bi raz-Šlrjalce takih bedastih novic prijeli? Zadosti je beganja- In nevolle med ljudstvom radi draginje In drugih mlzerlj. Cernu Je treba še tega? So ljudje še pri nas, ki porabijo vse mogoče prilike, da potroštajo svoje nemške bratce s še tako neumno novico. Ce je ni, sl J° Pa Izmislijo, Vidi se pa Is vsega, da se nekateri elementi Se vedno na delu ne za nas In našo državo —-ampak za tulce. Ven ž njimi! Ravnateljem žen. učiteljišča v Mariboru le baje Inietiovan »zaslužni pedagog« prof. Voglar, kakor se govori In piše. Kdor pozna sedanji režim, tudi ni drugega pričakoval. V času, ko postaja državno uradnlštvo avtomatično robotstvo brez pravic, se mora vendar gledati ne na zmožnost, ampak na politično pripadnost in strankarske zasluge. Nekaj dobrega Ima pa le to Imenovanje, če je resnično. Namreč ravno v teh dneh se le govorilo v poučenih In Intereslranih krogih, da bode državno žensko učltelllšče v Ma-rlborUf Jel se Je letos šele otvorllo — zopet ukinjeno In sicer Iz razlogov varčevanja. Seda) pa vemo, da do tega ne pride; zakaj demokrati bodo obdržali žensko učiteljišče v Mariboru že na ljubo »ravnatelju« Voglarju, ako že ni drugih razlogov. O članih mariborskega občinskega sodišča za pobijanje draginje, ki nimajo na trgu nadzorstveno službo, se Čujejo razne pritožbe, ker s svojim uradnim delovanjem na trgu In nepotrebnimi šikanaml odganjajo kmetsko ljudstva. U dovaža živila na trg. Mislimo, da bi se poslovanje tega urada ne smelo opirati na gole paragrafe, ampak prilagoditi tudi krajevnim razmeram na tukajšnjem trgu, ker bi sicer urad za pobijanje draginje moral prekrstiti svoje ime v »urad za pospeševanje draginje«. Trgovec z dekleti. Po Mariboru se klati že dalj časa neki poljski žid Henrik Gott-lmger, proti kateremu je že nekaj časa uvedena sodna preiskava radi trgovanja z dekleti. Čudno je, da ima ta mož v mestu svoje stanovanje in se nemoteno giblje med nami. Kaj pravi oblast k temu? Gospod Matija Obran si ie zgradil v Loški ulici parno žago. Nogometna tekma. V nedeljo 23. t. m. ob 4. popoldne se vrši nogometna teuna med športnima kluboma »Ilirijo« iz Ljub- ljane in tukajšnjim »Mariborom«. Poroki. Bivši učitelj tukajšnje Glasbene Matice g. profesor Egon Kubiček se je v nedeljo poročil z gospodično Hermino _Hof-mannovo. — V nedeljo se je v Mariboru poročil tudi gospod Franc Soklič, uradnik lužne železnice, z gospodično Milenko Zech-nerjevo. Licitacija. Finančna uprava bo v soboto 22. t. m. ob 11. dopoldne v Frančiškanski ulici 11 licitacijskim potom prodala 50.000 kilogramov karbida. Tatvina. Dunajski trgovec Anton Vlček je ob svojem prihodu na mariborski kolodvor zapustil za nekaj časa Železniški voz. Ko se je povrnil, je zapazil, da sta mu med ted zginila dva kovčka z raznimi Vzprci v skupni vrednosti nad 30.000 kron. Na podlagi ovadbe se je po daljšem poizvedovanju posrečilo policijskemu organu Jugu, da je prišel tatu na sled in ga tudi aretiral. Je to 20 letni, v Gradec pristojni hotelski uslužbenec Edvard Otorepec, ki ima po dobljenih Informacijah že več slučajev tatvine na vesti. Ljubeznive deklice. Lesnemu trgovcu Henriku R. iz Brestrnice se Je pozno v noči v neki mariborski gostilni ponudila živahna deklica, da mu bo delala družbo. Pila sta skupaj, nato pa se šla sprehajat proti Kamnici. Med potjo Je spremljevalka objemala trgovca tako burno, da je dosegla listnico s 6000 K, nato pa se hitro poslovila. Drugi dan so deklico izsledili v osebi 20 letne Jožefe Krojs iz Pobrežja, ki je bila že večkrat predkaznovana zaradi tajne prostitucije. — V odsotnosti svoje Žene je dovolil g R. v Mariboru, da je v ženini sobi prenočila brezposelna služkinja Marija Požarnik iz Kamnice. V zahvalo za prenočišče je pobrala zjutraj ženi raznega perila ter pobegnila. Adapcljsko delo mariborskega gledališča prav dobro napreduje. Preureja se oder kakor tudi razsvetljava, ki oba že doR go nista več odgovarjala zahtevam modernega gledališča. S predstavami bo mogoče že v kratkem pričeti. Dokler pa se to ne bo moglo zgoditi, bo osobje gledališča priredilo nekoliko gostovanj v Celju ln Ptuju. — Vest, da je pri črtanju proračunskih postavk prizadeto tudi mariborsko gledališče, glede katerega se je opustilo prvotno nameravano podržavljenje, je zbudila v tukajšnjih prizadetih in zainteresiranih krogih precejšnje razburjenje. v Nov najemnik restavracije v Narodnem domu. Ker dosedanji najemnik restavracije v Narodnem domu v Mariboru, gospod Hinko Kosič, pretrga z 31. decembrom t. I. svojo najemninsko pogodbo, se bodo s 1. Januarjem 1922 restavracijski prostori Narodnega. doma oddali novemu najemniku. Interesenti naj se obrnejo na pisarno posojilnice v Narodnem domu. Skok iz vlaka. Trgovski pomočnik Ivan Mlschlnger Iz Gradca je hotel priti v Jugoslavijo, da sl poišče tukaj primerne službe. Vsled tega se je peljal včeral z nočnim vlakom iz Gradca v smeri proti Mariboru. Ker pa ni razpolagal s potrebnimi osebnimi, dokumenti, Je v bližini St. lija skočil Iz naglo vozečega vlaka. Padel pa je pri tem tako nesrečno, da je prišel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi pod kolenom. Težko ranjenega so še ponoči prepeljali z vozom rešilnega oddelka v mariborsko bolnico. Poneverba izročene obleke. 20 letni natakar Anton W. Je pred 14 dnevi prevzel od nekega Franca KSferja obleko z naročilom, naj jo Izroči njegovim sorodnikom. Ker pa je možakar obleko poneveril, je vložil Kafer proti njemu ovadbo, na podlagi katere je bit poštenjakovlč aretiran ln Izročen sodišču. Celie. Nogomet. Nogometna tekma za prvenstvo Celja se je vršila v nedeljo popoldne med »Atletiki« In »Slov. šport, klubom »Celje«. Končala Je v razmerju ! : 1 In ostala neodločena. — Na Glaziji se le Istotako vršila nogometna tekma med celjsko ln mariborsko »Svobodo«, katera Je končala v razmerju 1 : 4 v korist Maribora. Velik gozdni požar je divjal v nedeljo na hribu Gozdnik, pet minut oddaljenem od trboveljske postaje. Gasil n! nihče. Se v noči okrog 2. ure je gorel gozd In je bil še velik del hriba v plamenu. Potniki ponočne- fahkolz v?Skega vlaka 80 opazdva>1 požar Na živinski sejem na Teharje pri Celin so kmetje prignali nad 500 glav živine, med temi okrog 200 volov za klanje. Povpraševanja pa n! bilo In Je bil sejem popolnoma mrtev. NI bilo kupcev od nobene strani. Vladala Je velika konsternacija. Kmetje gledajo s strahom v bodočnost, ker so vsled pomanjkanja krme prisiljeni odprodati ne- Ljudsko vseučilišče v Celju je priredilo 7 klno-predavan) o »pegavtd«. Teh predavanj se je udeležilo okrog 2400 ljudi. Za predavanja ljudskega vseučilišča vlada posebno med delavstvom veilko zanimanje In obiskujejo mnogi ,ta predavanja Iz po več ur oddaljenih krajev. To je zeio razveseljiv pojav. Novo trgovino s oblekami In sem spadajočim blagom Je otvoril na Kralja Petra cesti v Celju g. F. Vidic. Umorjen in oropan ie bil v Zlčah pri Konjicah Windlschgr3tzov lovec Sever. Morilec ga je na cesti udaril po glavi, da se je zgrudil mrtev na tla. ga nato oropal In zavlekel v neki jarek. Za storilcem nimajo sledu. Plul. Ptuj. Bitka med lantl Iz vas! Zabovci In Podvinci. — Dva fanta mrtva! Med fanti omenjenih vasi vlada že od nekdaj staro sovraštvo. Ob vsaki priliki, ko pridejo skupaj, se stepejo. — Dne 15. t. m. zvečer so se Zabovčan! oborožili z vojaškimi puškami, bajoneti In koli ter se podali v pol ure oddaljeno vas Podvlnce na »revanšd«. — Pred kratkim so bili namreč tepeni od prvih In tega niso mogli preboleti. — K vsaki hiši, kamor so prišli, so razbili, kar se je le moglo. Zatvornice oken, vrata, ploti, vse Je ležalo po tleh. Zraven so streljali. Podvinski fantie so se zbirali u drugi strani Vasi In se pripravili za napad. — Prišlo Jo med obema skupinama do prave bitke. — Pokalo je kakor pri kaki ofenzivi. Po boju sta ostala na bojnem polju 2 mrtva. Eden je bil zadet od zadaj od lastnih tovarišev in mu je kroglja prestrelila srce: — V ptujskem okraju se taki »vojaški pohodi« Iz ene vasi v drugo večkrat pripetijo. Seveda vedno s kako žrtvijo. Orožništvo je drogi dan po dogodku aretiralo več fantov in Jih oddalo v zapore okr. sodišča. — Zadrug« gostilničarjev v Ptuju je izdala na vse krčmarje okrožnico, kjer je določila maksimalne cene. Kdor od krčmarjev se ne b! držal teh predpisov, bo kaznovan z denarno globo! Take predrznosti, kakor, se !o upa ta zadruga, se ni tako hitro vidilo. — Celo z kaznijo preti, kljub temu, da je to po zakonu kaznjivo. — Tatvina. Andreju Medved iz Šihol je neznan tat ukradel Iz njegove sobe znesek 16.000 kron. O tatu, ki je prišel skozi okno v sobo, ni nobenega sledu. — Konjski mesar Heller je odposlal 1 vagon mesa na Dunaj. Šport in turistika. Turistovsk! klub »Skala« poživlja vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže sestanka dne 20. t. m. v restavraciji »Novi Svet« ob pol 8. uri zvečer. Proda se: HISA na prodaj v Kandlji pri Novemmestu t tremi sobami, vsemi pritiklinami, vodovodom in vrtom. Naslov in cena v upravi. NJIVA pri glavni cesti se proda. Poizve se pri Zupančič št. 55 v Mostah pri Ljubljani 2110 NOVOZIDANA ENONADSTROPNA HIŠA strgovskim lokalom in gospodarskim poslopjem na najbolj prometnem prostoru v neposredni bližini velikih tovaren in 10 minut oddallena od kolodvora mesta Celje se proda. Stanovanje takoj na razpolago. Cena 140.000 dinarjev. Naslov v upravi Usta. 2115 SKORAJ NOVA ŽELEZNA PEC se ceno proda. Naslov v upravi. FINA LOVSKA PUŠKA dvocevka brez petelina, francoski Izvor, damast. cevi kal. 12 z nekaj municije se po ugodni ceni proda. Zlbertova ul. 145. 2115 RESTAVRACIJA s 4 oralov zemliišča, hotel s kavarno Ib vinsko trgovino na Kranjskem, posestva od 2 do 120 oralov, vila In stanovanjska hll« / vrtom, opekarna, tovarna proda pisarn« Zagorski, Maribor, Barvarska uL 2. 2051 Službe: PIANIST išče sodelovanja pri orkestru alf drugod SC večerne ure. Ponudbe pod »Pianist« na An. zav. Drago Beseljak ln drug. Ljubljana, Sodna ulica št 5. 2123 . UČENEC Iz boljše kmečke hiše se sprejme V trg#« vino z mešanim blagom. Pismene ali ustm*« ne ponudbe na naslov Franc Fijauš, trgovec, Sv. Jurij ob J. ž. 2120 2 ČEVLJARSKA p6mOČNIKA za novo delo se sprejme. Plača po dogovoru. Josip Prešeren, Sp. šišk«. Celovška cesta 82. 2U7> Razno: REZANJE DRV . z motorno žago. ter dobavo drv Vsafo množino dostavljeno na dom priporoča Lud. Ilešič, Ahacl|eva cesta 10. Tramvajska postaja, Sv. Petra cerkev. 1996 KOT VODJA DELAVNICE želi vstopiti v službo Izučen ključavničar, 15 let zaposlen v veliki mehanični delavnici, vešč vsakovrstnih del, če mogoče s stanovanjem, Proda tudi prijazno družinsko hišo, pripravno za obrt, četrt ure od postaje Jesenice. Ponudbe pod U. D. it 32 poste restante Jesenice., 2122 OBVESTILO. Obveščava cenjene odjemalce in p. n. občinstvo, da prejemava nova dela te popravila po, najnižjih cenah. Gotovi čevlji lastnega Izdelka v zalogi. Alojz Klavier. Loka it. 196 Trbovlje 2. 2121 MESEČNO SOBO Išče gospod, eventuelno s hrano. Cenjene ponudbe pod A. O. na upravo lista. 2116 m PtozalMlii Cene oglasom, V ^Jugoslaviji" bomo prlčenšl z mesecem novembrom zaračunavali objavo oglasov po tem-le ceniku: Pri malih oglasih do 27 mm eno-stolpne viiine vrstico po 4 K (1 dinar), pri malih oglasih do 45 mm eno-stolpne višine vrstico po 6 K , (I in pol dinarja), pri velikih oglasih od 48 mm eno-stolpne višine vrstico po 8 K (2 dinarja). Osmrtnice ln zahvale bomo zaračunavali do velikosti 50 petitnlh vrstic po 4 K, večje pa po 6 K za vrsto. Poročna naznanila v obliki 15 SE?18AolPn,K vrstic veljajo v bodoče 120 K, večja po tarllu za velike oglase. , Poslana, reklamne notice itd. se računajo po 12 K za petitno vrstico. Uprava. 0 Stran 4. Vsa znamenja kažejo, da bo predsto-feča sezona glasbenega življenja v Ljubljani izredno bogata. V par letih svobodnega bivanja v lastni državi se je tudi glasbenega delovanja polastil mrzličen razvoj, ki je značilen za vsa polja našega Javnega udejstvovanja. Začnimo pri operi. Narodno gledališče je lansko leto pretrpelo nekaj krize, letos se bo moralo resno potruditi; da zavzemo s svojem delovanjem prvenstveno mesto v našem glasbenem življenju. To prvaštvo je naša zahteva In zahteva sredstev, s katerimi razpolaga. Ravnateljstvo Je najelo novih pevskih in orkestralnih moči. Nekaj prvovrstnih sotrudnikov je izstopilo. Bodoča sezona bo izkazala, ali bo vodstvo zadostilo vrhovnim ciljem opernega zavoda in sicer glede programatične smernosti kakor tudi z ozirom na kvalitativno dovršenost podanih del. Tozadevno Izvestje pravi, da se vprizori »Daliborja«, Vaško šolo, Šeherezado, Tosco, Carmen Iz lanskega leta. Kot novost se navaja Mu-sorjskega Boris Godunov, ki Je mnogo boljše pripravljen, kakor pa raznmevan od ljubljanskega občinstva. Kienzlov Evanzelj-nik je očvidno koncesija lažji zabavi. Čajkovskega Labudje Jezero, ki se v kratkem pripravi, bo primerna prilika, da si ogledamo domači operni balet od blizu. Lju-tneznipolno Bohemo bo pričakovalo obilo ljubiteljev Puccinijeve glasbe. C. Rlsto Savin ne miruje; dovršil je novo opero Qo-sposvetski Zvon. Na naši operi se Je doslej na veliko škodo zavoda prakticiralo pravilo, da se premiera pripravi skrbno, da pa ponavljanja sčasoma prehajajo v šablono in v omalovaževane predstave. V tej sezoni se moramo končnoveljavno odločiti. Tudi naši glasbenoestetlčnl nazori ne zahtevajo dovršenosti Schalkovlh predstav dunajskega Opernega gledališča ali Toscanijevlh interpretacij na Milanski Scall. Zato nimamo niti sredstev niti pevcev niti dirigentov. Ali da se višina prvega večera ohrani do zadnjega, da,' prav do poslednjega, to sc mora kategorično zahtevati. In ako se orkester za četrtino pomladi in pridejo novi pevci, tedaj je treba tudi reprize vežbati in izdelati. Tozadevno ni vse v redu. Izrekamo željo, da se to čimprej uvažuje. Uprava in g. Rukavina nekaj, zmore, če le hoče. Ali ne bi v okvir jubilejnega slavlja Glasbene Matice mogla stopiti opera z vprlzorltvijo Konjovičeve opere Vilim Veo? Z opernim delovanjem bodo v tej sezoni tekmovali orkestralni organizmi godbe dravske divizije in Orkestralnega društva. S temi se pripravljajo nove osebnosti, različna stremljenja, ki bodo v znatni meri dvignila višino naše glasbene reprodukcije. Glasbena kritika sama se bo naslanjala na vsporedne ocene In njena beseda bo pridobila na tehtnosti in resnosti. Orkestralno društvo uživa velike simpatije. Njegov godalni orkester Je sestavljen Iz samih ljubiteljev orkestralne glasbe. Muzicirajo mladostno vzhičeni tudi po tehnično težkih skladbah. Čajkovskega patetična simfonija predlanskem in Bethovnova heroična lani potrjujejo nade v to izključno domač? društvo za gojitev slnfonlčne glasbe. Nadejamo se, da bo prof. JeraJa vnema In potrpežljivost slavila še marsikateri uspeh v službi tiste misli, ki ga je gnala Iz dunajske filharmonije In opernega gledališča v Ljubljano. Njegovo stremljenje nam kaže, da ne zasleduje osebne dirigentske ambicije, temveč hoče po svojih močeh sodelovati pri razvoju samonikle orkestralne kulture v LjublJanL Orkestralno društvo pripravlja tri koncerte. Prvi v decembru bo prednašal Berliozovo Fantastično sin-fonljo, Sukovo Meditacijo na staročeškl koral Sveti Vaclav, Borodinovo skico v Srednji Aziji In šefa beogralske opere Krstiča ouverturo k tragediji Kosovega polja. Ob priliki Jubilejnega slavlja Glasbene Matice prinese koncertni program Balaklrevo simfonijo, ki Jo dirigira naš mladi, ženljalno Izvirni komponist Škerjanc, V. Novaka Slo-vaiko Svlto, Dvoržakov vljollnčelski kon- cert s solistom Tkalčičem. Tretji koncert se osredotoči v četrti sinfoniji Čajkovskega. * Z načrti pa prednjači Muzika dravske divizije. G. dr. Čerin namerava izpplniti letošnjo sezono s petimi koncerti. ' Prvi se bo vršil začetkom novembra z Bruckner-jevo romantično sinfonijo, Glinkovo uverturo Rusljan in Ljudmila in Mendelsohnov vijolinski koncert. Sledeči koncerti obečajo Mozartovo Jupitrovo sinfonijo, Rimski-Korzakova sinfonlčno pesem Noč na Triglavu, Adamičevo suito iz Mladih let, Sukovo Pohadko, razne ouverture in manjša sinfo-nlčna dela. Namerava koncertirati tudi po deželi, v Mariboru, Novem mestu in Celju. Vsporedno s prejšnjimi priredi poljubne koncerte v nedeljo popoldne ob znižanih cenah. Ker Je pridobil nekaj umetniško na-obraženlh moči bo dr, Čerin gojil tudi komorno glasbo. Izgledi so lepi. Govori se, da misli tudi g. Rukavina nastopiti v koncertni dvorani. Slovenska vokalna glasba bo spomladi praznovala prvi Jubilej, 30 letnico obstoja Glasbene Matice. Pričakovati smemo, da bo dosegla letos višinske uspehe. V koncertnem vodstvu Glasbene Matice se je izvršila reorganizacija. O. Hubad bo delil vodstvo s skladateljem Mlchlom. G. Hubad hoče očitno svečano zaokrožiti delo s^ole-ga življenja, ki Je utemeljilo slovensko zborno umetnost Njegova oseba je bila silna Inlcljatlva, umetniški program, zgodovinska moč. Na prvem pevskem sestanku 01. Matice se je poročalo o bodočih koncertih. Najprvo se priredi žalno manifestacijo za pokojnim kraljem Osvoboditeljem Petrom, kjer se poje Hrlstlčevo opelo v celoti, stavke iz Mokranlčeve bogoslužne liturgije, enake stavke lz Čajkovskega cerkvene glasbe in Izkopano skladbo Fttrster-jevo Umrli mož, ki se še ni proizvajala. Drugi koncert, ki pa je radi velikanskih stroškov še sporen, bi dal V. Novaka Burjo, skladbo za velik orkester, zbor In soliste. Središče koncertnega delovanja bodo tvorile jubilejne slavnosti na pomlad. Spomin umrlih članov in slovenskih komponi- stov se počasti z Dvoržakovim rekvijem za orkester, zbore in soliste. Ljubljanski Zvon z agilnim k. Prelov-cem bo negoval smeri, katere je ubral lani. Njetrnva sila leži v interpretaciji narodne pesmi. Prinese jugoslovansko narodno pesem od Makedonije do Triglava. Večino pesmi je harpioniziral komponist Adamič, ostale harmonizacije pripadalo Mokranicu, Dobroniču, Lhotki, Hazeju, Devu, bvikar-šlču in Hubadu. Vseh bo čez 40. Nadalje priredi samostojen koncert izključno s kompozicijami. ki bodo razkazale nepričakovani razvoj Adamičeve glasbene individualnosti. G. Kogoj je letos prevzel vodstvo pevskega društva Slavec. Iz zbora namerava sestaviti elitno, številno omejeno skupino pevcev, ki priredi tekom zime več koncertov, v katerih poda nekako revijo celokupne dosedanje slovenske kompozicije, od Galusa do najmodernejših. G. Kogoju želimo, da z novim delovanjem razprši ignoranco, s katero se ga zapostavlja, da dokaže sposobnosti tudi na reproduktivnem polju z enako doslednostjo in globino kot jo je pokazal v kritikah. Poleg vsega tega prinesejo bodoči meseci do 10 koncertov posameznikov. Cu-Jemo, da nas Zikov kvartet hoče za stalno ostavlti. Ali se ne bi moglo navdušiti za to Ljubljano in to mladostno vrvenje glasbe-nokulturnlh trudov in načrtov? Vsako središče glasbenega življenja ima svoj kvartet, zakaj ga Ljubljana ne bi hotela, ne bi zmogla? Da bt v bodočih zimskih mesecih srca prav često odmevala od zvočja mladosti in ljubezni, življenja In bolesti, ki se razliva Iz glasbenih sfer. Drobil. * Veselje zaradi katastrofe. Čudno le, da imajo Angleži, ki se tako radi na-zivajo »civilizirance«, mnogokrat neke divje nagone, da se veselijo celo kake katastrofe. Ni dolgQ temu, ko se je v londonskem kinematografu »Maidc-vale« predvajal film, -ki je prcdr.ašal strašno katastrofo v Opavi. Pri tej priliki je prišlo med gledalci do tako navdušenih ovacij, kakor da gledajo kako posebno svečanost in kakor da oni sami niso zapisani’— smrti. * Draginja na Nemškem narašča. Zadnji čas so na Nemškem natisnili velike množine papirnatega denarja. A kolikor je več papirnatih novčanic v prometu, toliko večja je draginja. Ne mine dan, da bi nemški listi ne poročali, kako je ta in ta reč zadnje dni poskočila. Zdaj poročajo o zvišanih cenah benzolu, čigar maksimalne cene so poskočile z dosedanjih 500 do 560 mark za 100 kg na 600 do 690 mark. Znatno je poskočil tudi cement, lepenka, plino* ve cevi, jermena itd. * Borba z biki v korist »Rdečega križa«. Pred nekaj dnevi je bila v Madridu velika borba z biki v korist »Rdečega križa«. Tei borbi je prisostvovala tudi kraljica z otroci. Navzočih je bilo 15 tisoč gledalcev. V sredi arene je stal velikanski »rdeči križ«, čigar prednjo stran so odgrnili, ko je vstopila kraljica. Izza križa so zleteli beli golobi in pred gledalce je stopila bolniška strežnica, oblečena v belo obleko. Ob koncu te simbolične manifestacije sta bila izpuščena v areno dva bika, katera so bikoborci hitro usmrtili. Nato je začel vojni kor peti patrijotične pesmi, za tem pa so se začele pravcate bikoborbe, pri katerih je bilo ubitih šest bikov. Zahvala. Vsem, ki so spremili našega predragega očeta, gospoda Miha Židan-a na njegovi zadnji poti, kakor tudi darovalcem vencev in šopkov,,se'najtopleje zahvaljujemo. LJUBLJANA, dne 18. oktobra 192L Žalujoči ostali. Šivalni stroji so dospeli. 3os. Peteline. Ljubljana. Sv. Petra nasip 7. SODO H nagrade dobi, kdor zamenja pritlično stanovanje z dvema sobam« in ku hinjo in vsemi pritiklinami za enakega ali z več sobami v sredini mesta. Ponudbe na GRIL, Rimska cesta štev. 18. RIBJE OLJE pristno medicinsko je sveže do šlo in se dobi na drobno in debelo. Drogerija A. KANC, Ljubljana, židovska ul. 1. Solsti mili, lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110*—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male In velike. Vse Šolske potrebšine. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen In krep papir. Venci In šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družinske in Blaznlkove Razpošilja po nizkih cenah. Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni trg 11. POZORI POZORI BANKE, GROSISTI, TOVARNE! NA3CENEJŠA IN NAJBOLJŠA REKLAMA 3E ŽEPNI REKLAMNI KOLEDAR ZA LETO 1922. LIČNE ŽEPNE REKMMNE KOLEDARJE ZA LETO 1922 V DVFH LtCNO IZDELANIH OBLIKAH 6X4 cm IN 12X7 cm IZD2LU5« VSAKO MNO? ?IO V NA3KRA3SEM CA5U = ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. - I ZAHTEVAJTE OFERTOl ZAHTEVAJTE OFERTOl Lanišče In predivo zamenja v platno mehanična vrvarna terilnica In predilnica Anton Šinkovec Kranj-Grosuplje. .Slovan1 iBfnU 1908 do 1917 krasno vezani so na prodal. Opriva JUGOSLAVIJE" »Ljubljani, Marliin trg Štev. 8. Ažuriranie strojno uvezenje motivov, izdelava zastorov, špecijalna pred-tiskarija narodnih vzorcev, električno prebadanje šablon. Toni Jager-Cerne & Ko. Ljubljana. Židovska 5. Obvestilo. Obveščava eenj. odjemalce la p. a. obginitvo, da »projemava nova dela In popravila po najnlijih eeneh. — Gotorl 8evl|l v zalogi. TurisMI čevlji lastnega Izdelka. Ant. in Minka Brajer-Rapele Ljubljana, Tnrjashi trg (Breg) iti.ii. I prvovrsten kosovec in oreliovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. Pohištvo in ta pet ni šli a delavnica Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture, kuhinje in železne postelje vsake vrste po nizki dnevni ceni. Brata Sever Ljubljana, Kolizej, Gosposvetska cesta štev. 13. Lastnika: Genica & Drago Vojska „TRIGLAV“ Jugoslovanska izdelovainSca perila Ljubljana, Vojvoda Mišiča 21 Turinu sunta naznanja, da je preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa 10 v novo* urejene prostore z električnim obratom na Volvoda Mišiča cesto st 21. Tovarna ..TRIGLAV" izdeluje po brezkonkurenčnlh cenah In v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin: moške in ženske srajce, spodnje hlač* piastrone, mehke ovratnike, ženske bluze, predpasnike, samoveznlce etc. Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po celi državi. — Samo na debato. »TRIGLAV" 3.1. P. Ljubljana. Priporočam vsem trgovcem in prekupčevalcem, kakor tudi sl. občinstvu lastne medene In voščene Izdelke (pecivo, krampusl, božično blaso, svečice) ter Izdelke voščene robe. — Zahtevajte ceniki FRANJO CVILAK, Slov. Bistrica. Prazne nove in rabljene vreče (dlakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, KRANJ. «d» gobe. fižol, brinievo olje. Za&e kože kupuje tovarna klobukov „ŠEŠIR“ d, d. v Škofji Loki! S na zelo prometnem kraju, z velikim letnim prometom se proda Ponudbe pod: »Trgovska hiša" na Aloma Company, d. z. o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. Najnižje cenel Najnižje cenel VULKAN tvornica gumijevih izdelkov v Kranju Sit g||gg •» m e« • 1 Mr 0 P? BsKP izdeluje prvovrstne podjpetnike. Čisto domače podjetje I es C/3. < n o < s o TJ M N D 3 P K* < 0 __W ® Ji ® V M Q ’ 9' . ■ V M _ 9 ® >* OHrAStOVAn it> tr1r»fr rtotriir* in *>*•/■% A ni n .T r C* al.r/Vtr**!«. JU ■« A _ l Hitni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA Prešernova ulca št. 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA ^ ■: ' —r Brzojavni naslov: KREDIT UUBUflN*. — Telefon it. 40 In 457. i.. v' - - Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vred-nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, sale-deoosits i. t. d. Oduovornl urednik: Dominik Cahin. Izdala konzorcij dnevnik* »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna* v LlulillattL