Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 287. izven Ljubljane 8 vin. v LjoMjani, v pGoedeljek. 15. decembra isi3.
Leto XLI.
= Velja po pošti:	== ^HM MM flf M MB	M	MM liHEH	Inserati: ==
Za oelo leto	^^^ H	l^^^^B AH	petitvrsta (72 u
za en meseo „ . . „	■■ ■■ HH^^H	^B	za
za oeloletno . „	■■	^^^^^	za dvakrat ....
za ostalo inozemstvo . „	^^^L	^^M ^	za trikrat.....
■	■ ■ ■ ■ I^Bbi	BIH	BM H
za ceio iet. naprej	^^^ ^B H H ^B	B^H	H	zalivale, csmrtfiies
en mese „	- ^ ^H M	H|	^H H9	petitvrsta po
prejema mesečno	^^B ^H ^B ^B ^H^B KH	^B ^^B	^B ^B	■■	Poslano: ^
^ JH ^B A	■ ^^B HI ^	B B|	fl| _ ^B A	enostolpna peutvrsta po 30
za celo lei ... „	^^^^^^B ^^B BH^badB	^B ■■	B^L^^B izvzemal
za oeloletno ..	AMEBAH	^^ft IB	^^Bj^B	delje
za ostalo inosematvo	^^^^^ ^^ ^^^^^^	^Mfc M	^^B^^	Rodna letna priloga Vosnl
u^r Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo — Uredniškega teletona štev 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račnn poštne branilnlue avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teletona št 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Naročnikom in solrudnikom našega lista!
Tiskarji (stavci) so tudi v naši tiskarni pričeli izvajati pasivno rezi-stenco. Uredništvo lista kot tako nima na razvoj plačilnega gibanja niti najmanjšega vpliva in je popolnoma brez moči napram nastalim razmeram. Posledica pasivne rezistence bo bržkone ta, da bo moral naš list izhajati nekaj dni v znatno okrajšani obliki. Nikomur ni to bolj mučno kot ravno uredništvu, ki mora opravljati svoje delo ravno-tako kot druge dni, na drugi strani pa ne more kljub nabranemu materijalu, zadovoljevati čitatelje in jim more nuditi samo izvleček najvažnejšega. Uredništvo prosi vsled tega vse čestite naročnike in čitatelje našega lista, naj to blagohotno upoštevajo; naše sotrud-nike pa uljudno naprošamo, naj nam pošiljajo poročila le v kratki, jedrnati obliki in naj nam ne zamerijo radi zaostalih daljših dopisov. Odložiti moramo vse volilne odmeve, poročila o društvenih priredbah in težko, da bi mogli v teh dneh priobčiti kak članek. Trdno upamo, da nam gg. naročniki in čita-telji tudi v teh za uredništvo težkih tineh ohranijo zvestobo.
Volitve v mestih in trsih.
Sijajni volilni shod v Kranju.
Kranj, 15. decembra. V Kranju se je vršil v soboto večer v »L j u d s k e m domu« shod mestnih volivcev S. L. S. Shod je bil izvrstno obiskan. Dvorana »Ljudskega Doma« polna! Na shod sta prišla tudi gg. deželni glavar dr. Šu-gsteršič in deželni odbornik dr. Lampe, viharno pozdravljena. Shod jc otvoril načelnik volilnega odbora S. L. S. prof. M a r i n k o in na n jegov predlog je predsedoval shodu g. dekan I< o b 1 a r. Kandidat S. L. S. profesor S u n i k je razvil program S. L. S., ki je bil sprejet za velikanskim navdušenjem. Na predlog prof. Marinkota se kandidatura ob viharnem pritrjevanju soglasno sprejme.
Deželni glavar dr. Šusteršič, sprejet z gromovitimi živio-klici in viharnim ploskom, je obrazložil pomen jutrišnjih volitev za kranjska mesta in trge. Tudi mesta in trgi naj postanejo deležni političnega vpliva v deželi, s tem, cla se pridružijo večini deželnega zbora in ločijo od breznlodne, brezupne opozicije. Dosedaj so jih ločili od S. L. predsodki, ki jih je znala umetn netiti in vzdržati liberalna stranka. Predsodki trgovca, o b r t n i k a in u r a d n i k a vmestih in trgih morajo pasti, da zašije tudi tem stanovom doba napredka v deželi. Deželni glavar je pobil t e p rc d s o d k e točko z a točk o. Njegov govor je napravil globok tis in žel navdušeno, viharno odobravanje.
Deželni odbornik dr. Lampe je obrazložil v velikopoteznem govoru gospodarsko delo S. L. S. v zadnjih letih in zlasti veliko akcijo dežele za izrabo vodnih sil v deželi. Pazljivo so sledili volilci njegovim obrazložbam, ki so bile tako prepričevalne, da so izzvale prisrčno, gromovito odobravanje.
Po kratkih, jedrnatih besedah poslanca prof. Jarca, ki so bile istotako navdušeno sprejete, je predsednik dekan K obl ar zaključil shod, označujoč izreden pomen tega sestanka, ki je pravi mejnik v razvoju kranjskega mesta.
Vtis shoda — ki je trajal 2 in pol ure, od 8. do pol 11. ure zvečer — je bil naravnost velikansk. Vsi navzoči so pripovedovali: T a c e g a shod a K r a n j še ni i m e 1. To je bila enoglasna sodba.
Posebno je poudariti, da so stvarna, temeljita izvajanja kandidata
Sušni k a napravile najboljši vtis na volilce, ki so se prepričali, da imajo opraviti z resnim, nadarjenim možem, polnim poštenega stremljenja za splošni blagor. T o j e ni o ž , ki hoče delati, ne pa prodajati prazne fraze. To jc stalni vtisek lega shoda.
Ko se je ob tri četrt na 12. odpeljal dež. glavar dr. Š u s t e r š i č v spremstvu deželnega odbornika dr. L a m -p o t a in poslanca .1 a r c a , so kranjski volilci pred »Ljudskim Domom« in na glavnem trgu priredili prisrčne, navdušene ovacije. Med urnebesnimi živio-klici, ki so se razlegali v pozni uri po celem kraju, so odšli gospodje S. L. S. iz starodavnega mesta Kranj. Kaj t a -k e g a K r a n j še ni videl.
Veličasten voliven shod Slovenske Ljudske Stranke v Škoiji Loki.
Včeraj popoldne ob 4. uri se je vršil v društveni dvorani v Š k o f j i Loki shod mestnih volivcev S. L. S., ki je bil naravnost sijajno obiskan. Velika dvorana nabito polna. Takega shoda v Škof ji Loki še ni bilo — to je bila splošna sodba. Predsedoval je župan g. Hafner, govoril kandidat g. S u š n i k, med njegovim govorom pride g. deželni glavar dr. Šusteršič, od volivcev viharno pozdravljen. Za kandidatom je govoril deželni glavar in navdušil volivce, zveste somišljenike S. L. S. Ob burnem, urnebes-nem navdušenju je bila kandidatura prof. S u š n i k a soglasno sprejeta. Gospod kandidat se je volivcem s svojim nastopom silno priljubil. Njegov programatičen govor je napravil globok vtis. Shod se je razšel ob gromovitih Živio-klicih na Slovensko Ljudsko Stranko. Cela Loka stoji pod vtisom tega shoda. Splošno mnenje je: Kandidat S. L. S. je mož resnega, vestnega dela za splošno korist. S svojim nastopom si je pridobil popolno zaupanje. Upamo, da bomo mogli o pomenljivem shodu priobčiti obširneje poročilo.
Sijajen shod na Vrhniki.
Liberalci so preplavili včeraj Vrhniko z — »Narodom«. Napisali so vanj kup nesramnosti čez dr. Marolta. Tri žaklje gnoja iz Narodne tiskarne so pripeljali na barje. Vsak volilec je dobil en izvod »Naroda« in vizitko od kandidata Lavrenčiča s priporočilom, naj voli tega naprednega« kandidata.
Odgovor je dal liberalcem sijajni shod, ki se je vršil včeraj popoldne na Vrhniki na povabilo g. dekana H o n i g m a n a. Predsedoval je župan F r. T r š a r. Govoril je najprej deželni poslanec Kobi o deželnem gospodarstvu, potem pa, burno pozdravljen, kandidat dr. M a r o 11 , ki je imel že dopoldne shod v S t u d e n e m. Dr. Marolt je razvil svoj program in dejal, da se ne čuti prav nič razžaljenega, če ga kličejo za »klerikalca«, kajti vse, kar je javnokoristnih naprav na Vrhniki, so »klerikalci« naredili. Dr. Lampe je nato z ozirom na prejšnji liberalni shod, na katerem sta Lavrenčič in Lenarčič napadala deželno upravo, pozval navzoče liberalce, naj sedaj vstanejo in naj vpričo vsega ljudstva povedo vse, kar se laže in obrekujc čez S. L. S. Dr. Lampe je nato ostro ožigosal liberalno stranko kot sramoto kranjske dežele. Z burnim pritrjevanjem so Vrhničani izjavili, da bodo volili z ogromno večino dr. Janko Marolta, zdravnika na Vrhniki.
Volivni shod v Idriji.
Včeraj popoludne se je vršil v l)i-dičevi dvorani v Idriji volivni shod Slov. Ljudske Stranke, govorila sta kandidat č. g. dekan Arko in posl. Gostinčar. Na shodu je bilo navzočih tudi precejšno število socijalnih demokratov in nekaj liberalcev. Somišljeniki Slov. Ljudske Stranke so govornikom navdušeno pritrjevali. Od nasprotnikov se ni oglasil nihče k besedi. Poleg označenih so govorili še štirje Idričanje. Predsednik shoda g. Kavčič je zaključil lepi shod s pozivom, da naj oni, ki
hočejo dobro Idriji, volijo kandidata Slov. Ljudske Stranke.
Volilni shod v Ribnici
v nedeljo, dne 14. t. m. je bil izvrstno obiskan od somišljenikov S. L. S. Na shod so hoteli tudi nekateri razgrajači, da bi delali zgago, pa se jim je povedalo, da naj to kje drugje opravijo. Burno pozdravljen je shod otvoril kol ribniški rojak g. dežel, glavar dr. Ivan Šil steršič. Dal je takoj besedo kandidatu g. B. Remcu, ki je na kratko razvil program svojega bodočega delovanja v slučaju izvolitve. Kazal je na velike gospodarske pridobitve, ki jih je s. L. S. dosegla deželi v kratki dobi vlade v dež. zbornici. Postavil je v pravi luči vpitje nasprotnikov, češ da je nepremostljivo nasprotje med meščanom in kmetom. Ožigosal je gospodarsko polit, liberalcev ter kazal gospodarstvo liberalnih zavodov Agro-Merkurja ter Glavne posojilnice; obrazložil je tudi veliki napredek v šolstvu zadnjih dob na Kranjskem; povdaril je, da gre za. izbiro med dvema strankama, S. L. S. in liberalno ter je pozval volilce, naj volijo sebi v korist. — G. dež. glavar je dal nato kandidaturo na glasovanje. Bila je vzprejeta z navdušenjem in ploskanjem, proti je roko dvignil le en sam, ki je pa osramočen takoj nato pobegnil. Nato je povzel zopet besedo g. dež. glavar dr. Šusteršič, ki je pojasnil razmerje strank v bodočem dežel, zboru in liberalne laži v dež. gospodarstvu. Kazal je na veliko bodočo in-dustralizacijo Kranjske, od katere bodo tržani in meščani imeli največjo korist. Končno je tudi opozoril volilce na dejstvo. da kandidat Mazzele, če «a bodo volili, ne Ivo pomenil v deželnem zboru nič in ne bo volilcem mogel doseči nič kot pristaš liberalne manjšine. Shod je zaključil g. dež. poslanec K. Škulj, ka-zoč na razne lokalne potrebe volilcev ter s krepkim pozivom, naj tržani v torek, 16. t. in., pogumno volijo kandidata S. L. S.!
Telefonska in brzojavna poročila.
PASIVEN ODPOR POŠTARJEV.
Praga, 15. decembra. Glasilo poštnih uslužbencev poziva svoje člane na pasiven odpor.
DLUGOSZ IN STAPINSKI.
Rzeszow, 15. decembra. Na strankarskem shodu poljske ljudske stranke je Stapinski izjavil, da se mora odločiti, če stranka ohrani svoj prvotni program ali pa odobri program novoustanovljene ministrske stranke. Minister Dlugosz očita na to Stapinskemu, da je jemal denar. Dal sem Stapinskemu 109.000, baron Popper pa 25.000 K provizije, naftna tvrdka mu je dala 10.000, namestnik dr. Bobrzynski mu je dal 30.000 kron in grof Sturgkh 40.000 kron. Vsega vkup je dobil Stapinski 509.680 kron. Kljub tem odkritjem so ministra Dlugasza iz stranke izključili.
STAPINSKI IZSTOPI IZ POLJSKEGA KOLA.
Krakov, 15. decembra. Stapinski namerava iz Poljskega kola izstopili in prične s svojimi pristaši opozicijo.
DLUGOSZ ODSTOPI.
Krakov, 15. decembra. Minister za Galicijo, Dlugosz, ki ga njegova stranka dolži različnih nečednih poslov, najbrže odstopi. Med njegovimi nasledniki se imenujeta dr. Leo in dvorni svetnik Rosner.
POGAJANJA MED RUSINI IN POLJAKI.
Lvov, 15. decembra. Pogajanja med Rusini in Poljaki v zidovi volilne reforme so dospela do mrtve točke in se niso še mogla spraviti naprej.
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 15. decembra. Včeraj se je vršila seja skupnega ministrskega sveta. Postavil se je program za bodoči delegaciji, ki bosta zborovali v Budimpešti. Budget bo sestavljen otl 1. julija 1914 do zadnjega junija 1915.
PASIVEN ODPOR STAVCEV.
Praga, 15. decembra. Skoro vsi listi izhajajo v zmanjšanem obsegu. Union« naznanja, da današnja številka najbrže ne bo mogla iziti. Upravništva mnogih listov so morala zavrniti večino božičnih inse-ratov. Tedniki in družinski listi so se zelo zakasnili. -Pravo Lidu« poroča, da je v 16 podeželnih čeških mestih 23 tiskaren preklicalo odpoved stavskemu osobju in podpisalo normalni tarif. V soboto so tudi vsi kvalificirani delavci v tiskarnah plzen-skega okraja podali delodajalcem štirinajstdnevno odpoved.
Celovec, 15. decembra. Kakor v drugih celovških tiskarnah, se je tudi v tiskarni sv. Jožefa v Celovcu pričela, pasivna rezistenca. »Ivarntner Tag-blatt« je izšel v manjši obliki.
Černovice, 15. decembra. Vsled pasivne rezistence so vse tiskarne stopile skupaj in izdajajo skupen list.
PREPOVED ZRAKOPLOVCEM.
Dunaj, 15. decembra. Wiener Zeitung« objavlja oklic, ki navaja kraje, kjer nc smejo zrakoplovci voziti. Vpoštev pridejo Galicija in Bukovina, Tirolska, Koroška, Goriška in Gradiščanska, mesto Trst, Istra in Dalmacija.
ZASEDANJE ŠLEZIJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Opava, 15. decembra. Deželni zbor je sklican 27. decembra, da reši proračun.
VOHUNOV ZAGOVORNIK ARETIRAN.
Brno, 15. decembra. Zaprli so zagovornika vohuna Beierla, odvetnika dr. Dula, a ga izpustili. Preiskavo proti dr' Dulu nadaljujejo.
OBNOVITEV ZVEZ MED BULGARIJO IN GRŠKO.
Sofija, 15. decembra. Grška vlada je po ruskem poslaniku obvestila Ge-nadijeva, da nc bodo Grki izvedli smrtne obsodbe nad bolgarskimi vojnimi vjetniki v Solunu. Genadijev je izjavil, da, ko se uredi vprašanje vojnih vjetnikov, se takoj obnove diplomatič-ne zveze z Grško.
ZADEVA ORIENTSKE ŽELEZNICE.
Pariz, 15. decembra. Srbska vlada je oficielno naprosila vlade tripelenten-te, da njeno stališče v zadevi Orientske železnice diplomatično podpirajo.
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK.
Berolin, 15. decembra. Nemški prestolonaslednik je kot poveljnik 1. telesnega polka huzarjev odstavljen in prestavljen v generalni štab armade.
NEMŠKA VOJAŠKA MISIJA DOŠLA V CARIGRAD.
Carigrad, 15. decembra. General Liman v. Sanders, polkovnik v Bron-sart in Weber ter 6 častnikov nemške vojaška misije je došlo sem. Sprejel jih je vojni minister.
AMERIKANSKI PREDSEDNIK BOLAN.
VVashington, 15. decembra. Wilson se je prehladil in leži.
NEMIRI OB PERZIJSKO - RUSKI MEJI.
Tabris, 15. decembra. Agitatorji iz Teherana prebivalstvo proti Rusom hujskajo. Umorili so sedem mulahov.
PORAZ MEHIKANSKIH VSTAŠEV.
Mehiko, 15. decembra. V Tampieu so zvezni vojaki popolnoma v sta še porazili. Več st« jih je ubitih, ostali beže v Vietorio.
VPRAŠANJE ORIENTSKIH ŽELEZNIC.
Frankobrod, 15. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča, da če Srbija glede na oriontske železnice ne odneha, bo Avstro - Ogrska svoje stališče ostrejše kot zdaj zastopala.
RUMUNIJA GRADI NOVE ŽELEZNICE.
Bukarešt, 15. decembra. Rumunska zbornica je dovolila 428,615.481 levov za zgradbo novih železnic.
TAFT PODPIRA WILSONA.
New York, 15. decembra. Bivši predsednik Taft je v nekem govoru izjavil, da glede na Mehiko podpira Wil-sonovo politiko. Monroejevo načelo »Amerika Amerikancem« se mora do skrajnosti izvesti.
BEYLIS V LONDONU.
London, 15. decembra. Po razpravi o ritualnem umoru v Kijevu znani Bey-lis je došel v London. Naseliti se namerava v Kanadi.
O J, TE SUFRAGFTKE!
London, 15. decembra. V delavskem predmestju je prišlo do spopada med sufragetkami in njihovimi pristaši ter policijo. V temi je bilo več žena in otrok vrženih na tla.
VODITELJICA SU*1:« V^ETK ZOPET ARETIRANA.
London, 15. decembra. Voditeljico sufragetk Pankhurst, ki se je iz Pariza v London vrnila, so med vožnjo iz Do-vera v London aretirali.
SUFRAGETKE DEMONSTRIRALE
PRED ANGLEŠKIM KRALJEM IN KRALJICO.
London, 15. decembra. V gledališču so v loži, ko je bil kralj s kraljico pri operi navzoč, razvile sufragetke zastavo z napisom: »Ženske se v ječah N ašega Veličanstva trapijo.« Kralj se je smehljal. Uradniki so sufragetke iz gledališča odstranili.
SAMOUMOR DVEH SESTRA.
Dunaj, 15. decembra. Tu sta se zastrupili sestri Schartz iz Bukovine, slušateljici na univerzi. Bili sta zelo ekscentrični.
BOMBNI NAPAD V NEW YORKU.
New York, 15. decembra. Ko so v neki trgovini došli zavoj odprli, je raz-počila bomba. Ena deklica ie mrtva, več uslužbencev ranjenih. Bombo je poslal neki laški delavec, da se maščuje, ker je bil odpuščen.
DESET MILIJONOV ZA BOLNIŠNICE V LONDONU.
London, 15. decembra. Rajni južno-afrikanski milijonar Julij VVernheer je volil londonskim bolnišnicam 10 milijonov mark.
NAJDENA MONA LISA.
Florenca, 15. decembra. Najdena Mona Lisa ostane šest dni v Florenci, kjer bo razstavljena, nato io razstavijo v Rimu, nakar jo izroče francoskemu poslaniku Barreru.
ŠESTDESET MORNARJEV ZAPRTIH.
Neapelj, 15. decembra. Zaprli so 60 mornarjev angleškega parnika »Adriatic«, ker so skrili 60 izseljencev, ki so se v domovino vračali.
VELIK POŽAR.
Schwerin, 15. decembra. Včeraj zvečer je izbruhnil požar v velikovoj-vodskem dvorcu. Stolp in »zlata dvorana« sta že od ognja uničena, pa tudi obe krili dvorca gorite. Gasi požarna bramba iz Kostocka in Hamburga. Ob I. uri ponoči je eksplodirala lovska zaloga. Vojaki rešujejo posamezne predmete.
PEGOUDOVE MOJSTRNIJE.
Pariz, 15. decembra. Znani aviatik Pegoud se je včeraj s svojim aeropla-nom v zraku s pomočjo krmila vrtil okoli aparatove osi, in sicer z aeropla-nom navzdol, nakar se je zopet obrnil in na zemljo spustil.
MOŽA IN ŠTIRI OTROKE ZASTRUPILA.
New York, 15. decembra.V Valleyu so zaprli neko Buffan, ki je obdolžena, da je svojega moža in štiri otroke zastrupila.
»ŽONGLER MATERE BOŽJE« NA ODRU DEŽELNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Prva predstava te Massenetove opere se je vršila v Monte Carlu, nato so peli opero v Parizu v »Opera comi-que« in na Dunaju v dvorni operi; potem pa je triumfalno obšla evropske odre in dospela lani tudi že v Zagreb, kjer je — kakor povsod — dosegla velikanski uspeh. »Žonglcr« ie takozvani mirakel, legenda, povest o priprostem čarobnjaku, komedijantu, žontrierju in Materi božji. Ta povest je že prastara, baje je bila znana že v 12. stoletju in umetniško na razno načine obdelana.
Mam ice Lena je predelal sam svojo legendo v libretto za Massenetovo opero. Žonglcr z vsemi svojimi čarobiiami ne more več zabavati sveta; njegove pesmi in plesi so brez uspeha in more si služiti kruh le šo s tem, da se roga cerkvi. Pobožen je v svoji duši, a revež strada in le iz lakote zabava ljudi tako, da smeši verske obrede. A s tem se je zamoril samostanskemu prijorju in bil bi proklet in izobčen, ako bi so no skesal, žrtvoval svojo svobodo in stopil sam v samostan. Pa srečen ni, ker vsak menih slavi in časti Mater božjo na kak način, lo žongler ne zna ničesar, kakor svoje čarobijo, plese in pesmi. Obupan-ca poteši samostnaski kuhar, spomniv-ši ga, da sprejema Marija vsako, tudi najskromnejšo žrtev, ki prihaja iz čistega srca. Žongler so torej splazi v kapelo precl Marijin oltar, kjer začne pred kipom Matere božje namesto molitve izvajati svojo umetnost. Tu pleše do ekstaze, cla bi počastil Marijo. Za njim došli samostanci ga zasačijo, in že hoče planiti nanj ogorčeni prijor, ko se zgodi čudež: Mati božja dvigne nad žongler-jem svojo roko in ga blagoslavlja, ker jo čistega srca. Vsi vidijo zdaj v žon-glerju svetnika, slišijo se glasovi angelov, a srečni žongler izdihne pred oltarjem svojo dušo.
Glasba te legendo jo sama poezija in nudi izreden umetniški užitek. Mas-senet je znal resni operi primesiti tucli dovol j h umora. Opera »Žongler« bo za Ljubljano nova in bo zanimala tudi s svojo veleokusno inscenacijo. Zato uprizoritev dobi deželno gl e-d a 1 i š č e nove dekoracije.
Dnevne novice.
-j- Velika važnost Završnice. V seji državnega železniškega sveta z dne 10. t. m. je vladni zastopnik stavbni nadsvetnik B 1 a s c h e k glede elektrificiranja nekaterih alpskih železnic med drugim izjavil to-le: Na Kranjskem se je preiskala gospodarska stran elektrificiranja proge Trbiž—Ljubljana. Medtem je kranjska dežela dejansko začela z zgradbo vodno-električne naprave ob strugi Završnice, ki je bila projektirana v sporazumu z državnoželezniško upravo; sedaj bo mogoče na podlagi dejanskih stroškov za zgradbo te naprave preračuniti tudi približne stroške za proizvajanje in oddajo loka. Tozadevna pogajanja z deželo Kranjsko so se že začela.
-j- Volilci dolenjskih mest in trgov! Zbrati imate med sramotno iz službe spodenim bivšim poštarjem in za javno delovanje popolnoma nesposobnim Maže 1 1 e t o m ter poštenim, nadarjenim, vseskozi poštenim prof. Bog u-m i 1 R e m e c e m. Za pametnega in d o-stoj nega človeka je volitev dana. M a z e 1 1 e je bil z disciplinarno razsodbo sramotno s p o d e n iz državno službe, ker je goljufivo zlorabil svojo javno službo ža svojo privatno kupčijo. Tak človek kot poslanec dolenjskih most in trgov pomenja trajen madež za Vašo skupino, pa tudi popolno, trajno brezupljivost za Vas v zadevah deželne uprave.
-j- Novomesto. Glavni agitator za M a z e I I e t a je pri nas odvetniški solicitator K r a j ge r. »Gliha vkup štriha«, kajti ta Ivrajger je bil svoje-dobno radi tatvine, ki jo je izvrševal v pisarni svojega šefa v Ljubljani, sod-nijsko kaznovan. Lepi junaki marši-rajo na čelu naše liberalne armade! Gnjusiti so mora človeku, ko vidi v tej armadi zaslepljene poštene ljudi.
Regulacija Mirne. Za napravo novega prekopa na koncu že uravnane Mirne pod vasjo Dule je dovolilo c. kr. poljedelsko ministrstvo 50odstotni državni prispevek.
—	Za vodopreskrbno napravo na Gorenjem Igu je dovolilo c. kr. poljedelsko ministrstvo 40odstotni državni prispevek.
V Boštanju je padla liberalna trdnjava. V splošni skupini je dobila S. L. S. 8 glasov večine; v kmečki pa že 20. Liberalci so imeli dobro organizirano in strastno agitacijo. O polnoči so še klicali ti reveži naše pristaše in jih prosili za glasovnice. A pomagalo ni vse nič. Značilno je, da so pri drugih volitvah vso agitacijo za S. L. S. izpeljali možje sami. — Liberalci si sedaj še samo s krivimi tožbami proti g. kaplanu jezo hlade.
—	Laški pravni kurzi na »Revol-telli« v Trstu so se začeli danes. Predava se dvakrat na teden in se more vpisati vsak, ki je dovršil 17. leto in ima zadostno predizobrazbo. Pouk je zastonj.
Ponesrečil se je dne 13. t. m. v tovarni na Savi na Gorenjskem 21 letni tov. delavec Anton Koželj, rojen v župniji Mirna na Dolenjskem. Pri hudem sunku si je ob železnem vozičku tako udri prsni koš, da je čez 6 ur v tovarn, bolnišnici na Javorniku umrl.
S pošte. Poštna aspirantka Marija Lončar v Črnomlju je imenovana za poštno oficijantko v Opatiji.
Umrl je v Kranju trgovec in hišni posestnik g. F e r d i a n d Illeb š.
Razsodba o poneverjenjih v puljski občinski upravi. Celovška porota je v soboto z 8. proti 12. glasovi potrdila vsa glavna vprašanja, razen enega, ki tiče krivdo Galanteja, vprašanja o ostalih obtožencih pa s 7. do 12. glasovi zanikala. Galanteju je prisodilo sodišče dve leti težke ječe, v katero so pa všteje 19mesečni preiskovalni zapor, ostale obtožence je pa oprostilo. Mestno upravo v Pulju so glede na odškodnino zavrnili na civilno pravno pot. Stroški kazenskega postopanja so stali državo 50.000 K. Državni pravdnik se ni pritožil.
—	Nesreča v Vremskem Britofu. V soboto se poroča: Sesalke delujejo neprestano in voda počasi upada. Svedri na zračni pritisk so začeli šele danes delovati. Treba je bilo napraviti tudi odtoke za vodo. iz Trsta je došel nov materijal in delavci, da nadomestijo sedanje, ki se požrtvovalno trudijo. Žal da je rudnik bil v tako škandaloznem stanju, da se pri najboljši volji ne da veliko narediti.
Razpis službe železniškega zdravnika. Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se oclda s 1. ja-nuvarjem 1914 mesto železniškega zdravnika za zdravstveni okraj Splet z uradnim sedežem v Spletu proti letnem honorarju po K 1400— in voznim pavšalom po K 200' na leto.
—	Poštna tatvina v Trstu. V zadevi velike poštne tatvine na poštni filialki v ulici Stadion je policija zaprla kot sumljive: višjega kontrolorja Franca B j e k a r in sluge Alojzija K o č e v a r j a in Evgena Višina. Tudi kontrolorja Lindtnerja so bili obdržali, a so ga izpustili. Čeprav aretirani odločno taje in je bila tudi hišna preiskava pri njih brez vspeha, so jih tucli nadalje obdržali v preiskovalnem zaporu. Policija pa sumi zdaj tudi uradnike pri centrali in je baje tucli že nekatere od teh aretirala, ne ve se še, katere.
—	»Edinost« je zaradi tarifnega gibanja tiskarjev sploh prenehala začasno izhajati.
—	Umrl je jc v Trstu višji računski svetnik v pokoju Vekoslav Furlan.
—	100 let je preteklo v soboto, ko je avstrijska vojska po dunajskem miru vkorakala v Zader. Stoletnica se je v Zadru od strani oblasti svečano praznovala.
—	Občinske volitve v Sarajevu.
Pri občinskih volitvah v Sarajevu je zmagala stranka Čurčič-Vančaseva, to je Mohamedanci (ki imajo dve petini vseh mandatov), ki so v zvezi s katoliškimi Hrvati; nasprotna stranka, ki so jo vodili Hrvati pod vodstvom dr. Sunariča, vsi Srbi in samostojni muslimani, je spravila v občinski svet 3 zastopnike. Izvoljeni so: Muslimani: Fehim ef. čurčič, Dr. Safvetbeg Bašagič, Mustajbeg Halilbašič, Asimaga H. Ša-banovič, Dr. Mustajbeg Mutevelič, H. Avdaga Nanič, Tajib ef. Saračevič, Ah-metaga Ramič. Katoliki: Dr. Oreškovič, Josip pl. Vancaš, J. IJdovičič, Dr. Srečko Perišič. Srbi: Itisto H. Damjanovič, Dr. Diogen Petrovič, Risto Samoukovič, An-drijaRužič. Judi: Ješua D. Salom, Avram D. Salom.
Član zagrebškega hrvaškega gledališča g. Zvonimir Strmac ie anga-ževan za pet let na »Rezidenztheater« v Draždanih.
V Belgradu se snuje od tamkajšnjih Slovencev slovensko društvo. Namen tega društva bo, predvsem organizirati Slovence po Srbiji in dajati informacije vsem Slovencem, ki nameravajo priti v Srbijo. Občni zbor se skliče takoj. ko bodo urejene predpriprave.
Velik rop v Crkvenici fingiran. Pred nekaj tedni so vsi listi poročali, kako je neznanec v hotelu »Slavia« v Crkvenici oropal lastnika Aleksandra Korčaka in vzel s seboj dragocenosti za nad 3000 K. Zdaj se je pa ugotovilo, da je Korčak, ki je zelo zadolžen, te predmete sam skril in si povest o ropu izmislil. Orožniki so moža zaprli.
— 240 slučajev tifusa imajo v Trstu. Vzrok tifusa je po mnenju zdravnikov zauživanje svežega, neprekuhanega mleka in zelenjadi.
Iz Lokve na Krasu nam pišejo: Dne 3. t. m. so obhajali v Lokvah 300-letnico, odkar je bila sezidana tainoš-nja cerkev. — Dne 10. t. m. jo gosp. Stanislav Verbič, trgovski pomočnik pri g. Praprotniku zakuril zvečer peč. Pri tem mu je pa padel kos lončene cevi na glavo tako, da so jo zgrudil nezavesten in obležal v mlaki krvi. Sedaj je žo deloma okreval.
Nesreča. V črničah sta se dva otroka igrala pri slamoreznici. Deklica zavrti kolo in stro j odreže prst na roki ubogemu, pridnemu fantiču. Ne puščajte otrok k takim stvarem!
Poštni avtomobil je imel v torek od Postojne do Gorice 2 uri zamude.
Sv. Križ pri Trstu. Božičnica
otroškega vrtca „Slov. Straže", ako sodimo po pripravas, obeta izpasti sijajno. Božičnica se vrši 4. adventno nedeljo 21. dec. ob 4 uri pop. v dvorani pri g. Jakobu Magajna. Ker je ta edina božičnica v tržašbi okolici, pri kateri nastopajo otročiči vrtca „Slov. Straže", pričakujemo veliko udeležbe od vseh prijateljev nedolžne mladine. Ker bo vstopnina precej majhna, se ne stavijo meje darežljivosj. Za srečo-lov je namenjenih veliko dobitkov.
Oproščen defravdant. Kakor je bilo svoj čas poročano, je poneveril poštni mojster in obenem vodja poštnega urada „Pulj 3" Nicolich okolu 40.000 kron uradnega denarja. Razun tega očita obtožnica Nicolichu tudi nenravnost. Radi teh hudodelstev so je imel te dni Nicolich zagovarjati pred rovinjsko poroto. Obtoženec je pone-verjenje uradnega denarja priznal, ugovarjal pa obtožbi radi nenravnosti Navzlic temu, da je Nicolich priznal poneverjenje velike vsote uradnega denarja, se vendar še rovinjski porotniki niso mogli prepričati o njegovi krivdi in Nicolich je bil začuda oproščen. Pra-voreki rovinjskih porotnikov zadnjih časov kažejo že dosti jasno, da je v Rovinju treba v tem oziru temeljite remedure. S pravoreki te vrste se ugled istrskih sodišč pač ne bo povzdignil. Tako pač ne bo moglo iti naprej.
Pasivni odpor črkovstavcev se
že tucli v Pulju nekoliko čuti.
Puljski podružnici mornaričnega društva nameravate obhajati petdesetletnico prestolonaslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda, kateri je najvišji pokrovitelj avstrijskega mornaričnega društva, na slovesen način. V ta namen boste imeli podružnici v tukajni mornarični cerkvi dne 18. t. m. slovesno sv. mašo. Za isti večer je napovedan v tukajšnjem gledališču slavnosten koncert.
Ljubljanske novice.
GG. VOLILCEM V MESTNI SKUPINI V LJUBLJANI!
Napišite za volitev dne 16. t. m. na glasovnice
Ivan Kregar,
pasar in hišni posestnik v Ljubljani.
Dr. Lovro Pogačnik.
hišni posestnik in deželni tainik v Ljubljani.
Ako izvolite ta dva kandidata, imeli bodete v deželnem zboru delavna poslanca, katerima bo sveta naloga kmalu stopiti pred vas s pridobljenimi uspehi na korist Ljubljane iti njenega prebivalstva.
lj Smrtna nezgoda pri sankanju- Včeraj popoldne se je na starem sankališču pod Tivolijem sankal Viljem Oskar S c h m i d t, desetletni sinček restavra-terja pri Slonu. Med vožnjo se je prevrnil ter zadel z vso silo z glavo ob ranto, ki je položena čez sankališče. Deček je imel še toliko moči, da se je pobral, naložil sani ter odšel peš domov na Kogresni trg, kjer je materi povedal, da je padel, da pa bo kmalu bolje. Čez nekaj časa se je onesvestil in danes zjutraj je vzlic zdravniški pomoči umrl vsled pretresenja možgan.
lj Narodna požrtvovalnost. V zapuščinski razpravi Babič je računil notar Plantan Družbi sv. Cirila in Metoda 1100 kron. -
lj Hradeckega most pade — namesto njega zgrade betonski most. To lepo domače, iz železa vlito delo pade kot žrtev poglobljenja Ljubljanice. Novi betonski most bode zgrajen približno 30 cm širje kot sedanji Hradeckega most, odpadejo tudi stopnjice ob Tran-či. Sedanji IIradeckyjev most je bil zgrajen 1. 1844. Na njegovem mestu je stal prej lesen most, ki je imel ob straneh lesene kolibe, v katerih so prodajali čevljarji svoje blago. Odtod ima tudi ime Čevljarski most. Sredi starega lesenega mostu je stala kapelica, v kateri je bil kip sv. Frančiška Sera-finskega in križ, ki so ga prenesli v cerkev sv. Florjana, ko so ta most podrli.
lj Vstopnice za hrvatski operi se dobivajo od jutri, torka dopoldne dalje v trafiki gospe A. Češarkove.
lj Umrli so v Ljubljani: Andrej Torkar, skladiščni delavec, 44 let. — Marija Lju-bič, žena magistratnega sluge, 47 let. — Marija Rožanc, delavka, 36 let.
I ^ Ako še niste, ^ | ! pošljite naročnino! I
izpred sodišCa.
-j- Litijski liberalci pogoreli pred upravnim sodiščem. V Litiji imajo za trg posebnega nočnega čuvaja, ki nosi uniformo občinskega redarja. Tega nočnega čuvaja so nastavljali brez ozira na postave gospodje pri trškem odboru kar po domače. Postava čisto jasno pravi, da ima za nočne čuvaje skrbeti in jih nastavljati občina. Dokler je bila občina v liberalnih rokah, je to še šlo, ker so bili isti možje komandantje v občinskem kakor v trškem odboru. Ko je pa prišla v roke S. L. S., se je trškemu načelniku Francu Slancu silno zamalo zdelo, da bi mu obsovraženi župan Bi ic nastavljal nočnega čuvaja. A deželni odbor je razsodil tako, da ima nočnega čuvaja nastavljati občina in ne trški odbor, plačevati pa ga ima trg Litija, ker je nastavljen samo za trg. Seveda se je moral Slane pritožiti na upravno sodišče. Najel je v Ljubljani liberalnega advokata in mu v imenu gospodarskega odbora naročil pritožbo na upravno sodišče. Pritožba se je naredila, odvetnik je pa zahteval plačo. Ko je zaradi uradnih nerednosti deželni odbor razpustil trški odbor v Litiji, je Slanec pobral zadnje krajcarje iz trške blagajne in jih nesel liberalnemu odvetniku za pritožbo, vsega skupaj je bilo okoli 500 K. In uspeh te pritožbe, ki je stala tržane 500 K, je, da je upravno sodišče dne 20. novembra t. 1, to drago Slan-čevo pritožbo zavrnilo. Je pač lahko delati pritožbe na upravno sodišče na račun davkoplačevalcev.
Logaški liberalci dobili nos pred upravnim sodiščem. V Dolenjem Logatcu imajo občinsko hišo št. 1, v kateri sta do zadnjega časa samevala dva občinska reveža. Ker se je občinskemu odboru zdel ta način porabe omenjene hiše neprimeren in tako spravljanje ubožcev predrago, je sklenil občinsko hišo oddati v najem domačemu županu Jakobu Slavcu za najemnino 475 K. S tem zneskom se bo gotovo bolje poskrbelo za stanovanje občinskih revežev, kakor bi se moglo v občinski hiši. Ker je pa gospod župan Slavec dobil na navedeno hišo še gostilniško koncesijo, je hotelo logaške liberalce zlomiti od ne-voščljivosti. Za to so pregovorili trgovca Josipa Tolazzija in pa posestnika Josipa Smoleja, da sta se pritožila zoper sklep občinskega odbora na deželni odbor, ki je pa to liberalno pritožbo zavrnil, ker se je prepričal, da je za občino tako bolje, kakor je sklenil občinski odbor. Liberalcem pa žilica ni dala miru, zato so se zaleteli k dr. Novaku in napravili so pod imenom Tolazzijevem in Smolejevem silno dolgo pritožbo na upravno sodišče. Saj je prišlo našim liberalcem v navado, da se pritožijo zoper vse, kar naš deželni odbor razsodi. Toda včasih imajo vendarle smolo, posebno če se pritožnik piše Smole, kajti upravno sodišče je dalo logaškim liberalcem dolg nos, ker je pritožbo brez razprave zavrnilo z utemeljitvijo, da je pritožba nedopustna, če se deželnemu odboru zdi umestno in za občino koristno tako kakor je razsodil. Tolazziju in Smo-leju čestitamo h krasnemu uspehu, zlasti k računu, ki ga jima bo predložil dr. Novak.
6asa kolo se vrti! Kdo bi si mislil, da se bode Tavzesu in tovarišem kedaj tako čudno povračevalo, kakor so svoj čas gotove osebe upale naše pokopati. Kavno sedaj, 11 let je stalo pred ljubljanskim deželnim sodiščem vrsta naših fantov, ki so si upali z letaki priporočati g. kandidata dekana Arko, brez njegove vednosti. Po 11 letih se je stvar obnovila, to pot pa, in sicer, ravno na volilni dan 16. decembra so vabljeni pred deželno sodišče Tavzes Julče, Gangl in se nekaj drugih, ker so na nepriglašenih letakih priporočali kandidata in sicer neodvisnega „kmeta'4 Majdiča. — Kakor se sliši, bi se g. kandidat Gangl rad na tihem s sodiščem poravnal. Vederemo!
— Kamniški liberalci imenitno pogoreli na Dunaju. Gotovo je še vsem v živem spominu, kako so kamniški liberalci divjali zoper pošteno akcijo naše stranke, ki je hotela, da pride v gospodarstvo kamniške korporacije nekaj reda in da se vpelje red tudi pri volitvah. Edina pot za to je bila, da se uvede agrarno postopanje. Znani dr. Karba in njegov nekdanji kričavi apendix Dominik Lušin sta na vse mogoče načine agitirala proti tej edino pametni in krasni ideji poslanca dekana Lavren-ča. Toda agrarni komisar in deželna agrarna komisija sta razsodila, da je dopustno uvesti agrarno postopanje za ureditev gospodarstva pri kamniški korporaciji. Zadnje upanje liberalcev je bila ministrska komisija na Dunaju, kamor so se dr. Karba in tovariši pritožili. In kaj je sedaj konec? Ministrska agrarna komisija je potrdila sodbo deželno agrarne komisije in s tem je končno razsojeno, da bodo agrarne oblasti spravile v red način gospodarstva in način volitev v kamniško korporaci-jo. Sedaj ne pomagajo liberalcem nič njihove laži, da se bo vsled agrarnega postopanja korporacijsko premoženje
delilo, dalje da bo vsled agrarnega postopanja nastalo vse polno novih upravičencev itd. itd. Te laži so imele kratke noge. Na Dunaju so jim tek ustavili, in seda je po zaslugi naše stranke doseženo, da bo omogočena natančna kontrola nad gospodarstvom kamniške korporacije.
Sirup proli materi in drugim domaČim. Drugi Hoirichter.
Amsterdamska in dunajska policija imata v rokah naslednjo zastruplje-valno afero. V Amsterdamu stanuje premožna 50 letna vdova Almida Wyn-goost s 1() letno hčerko Almido in 27 letnim sinom Dirkom, ki je bančni uradnik. Starejši, 28 letni vdovin sin Herman Kristjan Jakob Wyngoost je pa do 31. okt. letos bil v službi kot vodja čokoladne tov. II. de Jonga pri Badnu; navedenega dne je pa bil odpuščen iz službe in se nastanil na Dunaju, Al-sergrund, Spitalgasse št. 25.
Na Ilolandskem je navada, da se zvečer, predno se gre k počitku, spije čašo mleka. 10. novembra letos pa gospa Wyngoost. proti svoji navadi mleka ni pila: pač pa je to storil sin Dirk. Komaj je pa mladi mož napravil prvi požirek, se je nezavesten zgrudil na tla. Njegova mati je slišala padec in brž skočila v sinovo sobo. Našla je Dirka z izbuljenimi očmi, pomodrelimi noh-tovi in trdimi prsti. Prav nič ni vedela, kaj se je zgodilo, vendar ji je neki notranji glas rekel, da gre za zastrup-ljenje; hitro je vlila sinu v grlo šumeč prašek, nakar je začel takoj silno blju-vati. S tem je bil rešen.
Oblastveno izvršena kemična preiskava je dognala, da je bil v mleku ciankalij, in sicer v toliki množini, da bi zadostoval za usmrtitev 10 oseb! 13. novembra si je hotela gospa Wyn-goost umiti zobe; komaj je pa prvič s krtačico potegnila po zobeh, je začutila oster okus in vonj po grenkih mandljili; nekdo jo je na ta način skušal zastrupiti. Sum je padel najprej na 19 letno domačo deklo, ki so jo takoj zaprli.
Razen tega so jeli sumničiti tudi odsotnega sina Hermana Kristjana Jakoba Wyngoosta, ki bi z odstranitvijo domačih prišel do velike dedščine. Amsterdamska policija se je obrnila na dunajsko in ta je dognala:
H. K. J. Wyngoost je z Dunaja odpotoval 9. novembra in se vrnil šele 14. Nahaja se v slabili gmotnih razmerah. Pred nekaj meseci je Wyngoost na ba-denskem okrajnem glavarstvu prosil in dobil dovoljenje za nabavo cianka-li.ja v fotografične namene.
23. oktobra je na podlagi tega dovoljenja v badenski drogeriji Wallace kupil 100 gramov ciankalija. Na podlagi teh dejstev je bil Wyngoost te dni na Dunaju aretiran in izročen deželnemu sodišču. Pri zaslišanju je tajil vsako krivdo; rekel je, da se je z Dunaja odpeljal 10. novembra zvečer, in sicer v Lipsko; preiskava pa je dognala, da je odpotoval že 9., a v Lipsko je prišel šele 11. novembra.
O ciankaliju pravi, da ga je menil rabiti za fotografiranje, a takoj nato je priznal, da se že mnogo let več no peča s fotografiranjem in niti nima nobenega aparata za to. Pravi, da je ciankalij vrgel proč. Wyngoosta bodo izročili holandskini oblastem.
Zadnje vesli.
ZAKAJ ODSTOPI DLUGOSZ.
Dunaj, 15. decembra. Dlugosz odstopi zato, ker je bil primoran odkriti veliki panama s poslancem Stapin-skim, ki je dobil od njega (Dlugosza), Stiirgkha in Bilinskega okoli pol milijona noči kupnine. Taji se pa, da bi bil Stiirgkh Stapinskemu kaj dal.
DVE NOVI DIVIZIJI V ČRNI GORI.
Cetinje. Črna gora je prisiljena vsled povečanja svojega ozemlja osnovati dve novi diviziji in sicer s sedežem v Plevlju in Djakovici, tako da bo imela v celotnem šest divizij.
UMOR IN SAMOMOR PISATELJA.
Soiija, 15. Pisatelj Javorov je včeraj ponoči ustrelil svojo ženo in potem sebe. Žena, ki je bila takoj mrtva, je bila hči ustanovitelja demokratične strankeKaratova.Samomorilčevo stanje je brezupno. Vzrok dejanje tiči v zakonskih sporih.
— Smrt v llftu. Trgovski pomočnik Stjepan Dorič se je peljal k svojemu gospodarju trgovcu Kandušu v Zagrebu v liftu. Ko je imel stopit ven je glavo iz lifta pomolil, a lift je tekel še nekaj dalje in nesrečnež se je tako udaril, da je ostal takoj mrtev.
Vojaško veteransko društvo naznanja žalostno vest, da je naš zvesti dolgoletni načelnik
Ferdinand Hlebš
včeraj, v soboto, dne 13. decembra, ob 12. uri ponoči, po kratki mučui bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 48. letu svoje sturo-sti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek ob 3. uri popoludne i/, hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Kranj, dne 14. dec. 1918.
razpisuje mesto
urednika
za svoj strokovni list
»Gostilničar"
katerega prične z novim letom 1914 po dvakrat na mesec izdajati. — Pismene ponudbe jo pošiljati „Zvezi" v Ljubljani Mar. Terez. cesta 16 najkasneje do 20. decembra t. 1.	3817
Ljubljana, 13. dec. 1913.
£ loboko užaljenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je poklical Vsegamo-gočni med nebeške krilatce našega nad vse ljubljenega
Stanka
učenca I. razreda deške ljudske šole na Ledini.
Pogreb nepozabnega sinčka bode v ponedeljek 15. t. m. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnišnice na poiiopališče pri Sv. Križu.
Tolažba starišev je dosega njegove sreče.
Anton Dokler, c. kr. gimn. protesor, Ana Dokler, stariši.
Zvonim, r, Marijan, Josip, Vladimir, Alfons, bratje.
Bogdana, sestra.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli.^ Lastnik in set-zdra»nik: Or. Fr. Oerganc, primar l.kir.odd. dež.boln
H H H
M
H
Kupi se

X
z malini posestvom vred, blizu Ljubljane. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod št. 3816.
Absolvent
ki je z dobrini uspehom dovršil dvorazredno Slovensko trgovsko šolo, Ljubljana, išče službo. Zmožen je, razen drugih trgovskih predmetov: slovenščine, nemščine, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja." Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3818.	3818
St. 25571.
3719
Zaradi oddaje vožnje z mestnim odgonskim vozom in za oddajo priprege prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu za leto 1914, ozir. tudi za leto 1915 in 1916, vršila se bode pri mestnem magistratu ljubljanskem
dne 18. decembra 1.1. ob 10. uri dopoldne
v pisarni mestnega stavbnega urada (v hiši meščanske imovine II. nadstropje javna pismena ponudbinska razprava. Ponudbe, kolekovane in opremljene z vadijem 400 K, v katerih je navesti za označeno prevzemo zahtevano jedno-letno odškodnino v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do določenega dne pri mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni.
Tudi je v ponudbah izrečno izjaviti, da jemlje ponudnik na znanje podučilo o dolžnosti, kolekovati ponudbinske pripomočke v smislu podpisov celokupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 d. z. štev. 61, ki se dobivajo pri mestnem stavbnem uradu proti odškodnini 4 vinarjev.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale družbenemu razpisu in dotičnim pogojem, na take, ki se bodo pogojno glasile, in končno na take, ki bi se prekasno izročile, se ne bode oziralo.
Izrecno se določa, da si mestna občina pridržuje neomejeno pravico, razpisane vožnje po svojem preudarku oddati tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat sme tudi pogodbo po preteku dobavne dobe pod istimi pogoji, kakor v pretekli triletni dobi (1914—1916) s podjetnikom za eno, oziroma tri leta podaljšati.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 2. decembra 1913.
Otvoritev mesnice!
Častitemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v nekdaj Priv-škovi hiši, Prisojna ulica štev. 3, otvoril novo mesnico, kjer bodem prodajal goveje, telečje in praSičevo meso najboljše vrste po najnižjih cenah.
Mesnica je popolnoma nova ter odgovarja vsem veterinarnim in higijeničnim predpisom !
V Ljubljani, dne 10. deccmbra 1913.
JOSIP KOPRIVEC, mesarski mojster.
3810
Št. 25.769
RAZGLAS.
3783
Pobiranje pasjega davka
Ta davek plačati je v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izvzemši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih znamk najkasneje do 20. februarja 1914 pri mestni blagajnici proti plačilu
osem kron.
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1914 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih znamk.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 5. decembra 1913.
urman
optik-spccSalist
LfuUtiana, Šelenhuroovo ulica štev. i
Zahtevajte najnovejše
štefr®¥« cenike
Edini optični zavod z Blektričnim obratom.
RAVNOKAR IZIgLE PRIPOROČLJIVE KNJIGE :
Huonder. Zu Fiissen des Meisters.
Kurze Betrachtungen tur vielbe-schaftigte Priester. 3 K 36 vin. Deutl, Exempelbuch fiir Predigt, Schu-le and Haus. Eine Samrnlung ausge-vvahlter Beispieie, vorwiegend der neueren Zeit, tiber samtliche Lehren des katbolisclien Kateehismus. Cena 4 K 80 vin. £ebastian von Oer. Des Herzens Gar-ten. Briefe an junge Madchen. Cena 1 K 80 vin. Riiegg, Die Apostel - Geschichte. Dem ehristliehen Volke zur Betrachtung vorgelegt. Cena 4 K 8 vin. (eleg vez.) Mohr, Die Seele im HnrrgottswinkeI. Sonntagsbiiohlein fiir schliehte Leu-te und fiir Alle, die einen stillen VVinkel suehen, vvochin sie sicli fliichten moehten zurinnern Einkehr, zu ernsten Naehdenken iiber die ewi-gen Dinge. \'ezano 2 K 40 vin. Hickmanns, Universal Taschenatlas 1914. (Geographisch - statistischer.) Z novo karto balkanskega polotoka. Cena 4 K 50 vin. Udeis, Der Knmpf um Gott. Samtliche Vernunftbevveise fiir und Einvviirfe gegen das Dasein Gottes. Popular-apologetiseh dargelegt. 2 K 60 vin. Meissner, Der Prakiikus. Mit zahlrei-chen Abbildungen. Ein Buch fiir alle, die gescheit genug sinil, noch lernen zu vvollen. 3 K 24 vin.
Na razpolago so tudi razni tozadevni katalogi. Knjige se dobe in naročajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Proda se kompletna
v sredini mesta. Naslov v upravništvu št. 3775. (Znamka 7,a odgovor.)	3775
Dva ključarska
pomočnika
sprejme takoj Ivan Triller, stavbni in umetni ključavničar na Bledn.	388/.
^l^iiNiCli
lastnega pridelka na drobno in debelo za domačo porabo. Črno po K 32-—, belo po K 29-—. Matej Ventln, Kaštelit, Isira.	3758
Poljedelska
posloonica
siežel. gospodarskega odbora kraijeoine Dalmacije, Zadar,
daje informacije za nabavo: dalmatinskih vin (na drobno in debelo), olivno olje, morske ribe sveže in konservirane kakor tudi ostale deželne pridelke. — Obenem kupuje vse gospodarske poljedelske pridelke.	354(5


V
če
... v
ne kupuj premoga ali briketov, dokler ne pozna kakovosti — pravi Fran Schwackhofer, profesor in kemik na visoki Soli za kmetijstvo na Dunaju, v svoji obširni knjigi o kurivu iz leta 1913. Dokazano je tam, da češki premog in briketi prekašajo daleko vse vrste. Analize, pojasnila in naročila le v prodajni pisarni češkega premoga, briketov in koksa, J. Paulln, Ljubljana, Nova ul. 3.
na najboljšem kraju, zelo dobro idoča, kjer se proda tudi mnogo prekaj enega inesa, se takoj ceno proda radi opustitve obrti. Odda se tudi stanovanje in hlev v dvoriščnem poslopju. — Pojasnila daje L. Reiter, Celovec, Kumpfgasse 8.	2786
Obče priljubljeni
za leto IftM.
IX. letnik
sestavljen po L. Legvartu, z bogato in podučljivo vsebino, vez. v usn. platno
začel se fe ravnokar razpošiljati.
Cena koledarju je K 160, s pošto K 1*80 in se naj blagovoli denar naprej poslati. Pri desetih iztisih en koledar za nameček Naroča se kot navadno pri Ivanu Bonaču v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 3717
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga
Br.
>vakowič
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
Ljubljana

Najfinejše, zajamčeno * - • naravno, iz pasterizirano smetane izdelano
pristni, čisti, planinsko cvetlični
Maendolski, Groyski, ilsitski, Kdamski, ltoquefort, Trapisten, Gorgonsola.
Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenali in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn »MLEKARSKA ZVEZA" v Ljubljani, Kranjsko.	3742
Katoliško misleči
po 660C kron sta naprodaj v Vedmatu. — Več pove županstvo občine Moste pri Ljubljani
lil lil
išče dobrega mesta. Ponudbe se sprejemajo do 20. decem. Franc Hojnik, Kunst-Miihle, Schvvar-zenegg. P. VVildon, Štajersko.	3750
Gostilna in trgovina
z mešanim blagom s tobakarno in žganjetočem,
z verando in kegljiščem, poletnim vrtom, štirimi podzemskimi kletmi, opremljeno z aeeti-lensko razsvetljavo, z novimi, ognjevarno zidanimi hlevi in gospodarskimi poslopji, četrt, ure od železnične postaje Kočevje, v neposredni bližini premogovnika, kjer je uslužbenih 7—800 ljudi, z okoli 80—100 orali zemljišča, se proda iz zdravstvenih ozirov iz proste roke. Več pove lastnik A. Kresse, Šalkavas pri Kočevju. Plačati treba takoj dve tretjini kupnine. 3744
P eiterini B
dežne plašče, obleke, zimske suknj<'. različne žametne, plišaste in sukiu-nje vrline jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni v
Ljubljana,
Preti Skoiije št. 3
Medarsha ulica, zraven M\i
Priporoča se prečistiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. M'2u
Največja božična okasijska prodaja v
Angleškem skladišču oblek, Ljubljana.
Cez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklic r m dečke in sicer za dame raglane vrline iop/ce iz angleškega modnega blaga. Sili Pelncha in krzna, nadalje kostume r najelegantnr faconah; gledališčne in spalne plašče, kolierie in maje. /.a gospode zimske, navadne in športne , ■• -lekc, raglane. suknene hlače, moderne telovnike. Ker sv večji de! tega blaga razpredat i mora, dobijo cen/, odjemalci blago po vsaki ceni, zato nuj vsak porabi to redi, o priliko, katera traja le do novega leta.
Telefon st. 132.	O. Bernutovič, Aiestni tr~r 5 in 6
\ \ f
Splošno pohvalno priznanje dam vseh stanov !!!
je najnovejše in edino splošno lepotilno sredstvo te vrste, za vse dame brez razlike stanu in starosti! Ne povzroča vročine in izpadanja las. kot lasne j odloge; ampak vsled dostopa in kroženju zraka v laseh še hladi in lasišče krepi, ter napravi s tem, da dvigne lase v poljubno določeno višino — damam pri-kupljivejši obraz.
Izdeluje in prodaja:
ANTON MASLE, Ljubljana, Cesta na Rožnik štev. 41.
Dobi se pa tudi v trgovinah: Samec, Sever, Kocjan, Schubert in Dolenc v
Ljubljani.
HiHinmmiiiiHiHMliiiHimnmniiHiiimiiiiimimiiMMimiiiimmiimiiiiiii
0 A
o
•B
«
55
m
1
zoper prehlajeirje
je dloMsi m. topli!	oMaika.
Veliko izliiro zimskih pletenih srajc, jopic, spodnjih hlač, trpežnih in krasnih nogavic in garoas. dobite pri
tvrdki A. & E. Skabernč
specialni oddelek za pletenine in perilo, v lastni hiši Mestni trs 10 (jreiinja trgovina i telemino!-
^i^pmma danila 3a BoSie,
siseis glžEljS
Cene izredno nizke I Blagovolite si ogledati tudi naše izložbe 1
I?
BALKAN
li
trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba
podružnica LJUBLJANA Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST)	Telefon št. 100
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-nejc opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd.
Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke.	Točna postrežba.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMATIE", delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. Avstrijskega Llotjda, Cunard-Line za in II. razred.
Zmerne cene.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslan«