la pr»*cikoT. Íi d»iiy Soddsys v* Holidsfs. GLAStLO SLOVENSKE .TKAB XXIX liste i« |6.M Iitmi M January i«, IMS. M U« Mittii ti* Act of CoMTCM «< March I. llfi NARODNE CHICAGO, ILL. POpPORNE JEDNOTE Uradniški In vprsTnlikl prostorti «067 S. Uwndata AT*. O ff lo* of PubUoatloai MIT South LawndaU An, Takphon«, Rockwall 4004 ILU PETEK, 18. SEPTEMBRA (SEPT. 18), 1936. 8ubaarlptioa 00.00 Yearly ßTEV.—NUMBER 186 saotiea not. A«t of Oct. 3, 1N7, authored on JWm 14, 1010. ¡tier predlaga uničenje vseh zvez in paktov v Evropi antanta, balkanski pakt, zveza Rusije in Trancije in vsi ostali pakti morajo izginiti; Nemčija in Italija morata dobiti dovolj kolo-pialnega »veta, nakar šele se lahko začne stopnjevalo razoroževanje. To so \ Hitlerjevi pogoji za mir. Anglija posvarila Berlin in Moivo I^don, 17. sept. — «Nem*ki itor Hitler zahteva, da Evro-usti vse zveze, aliance, an-_ in vojnoobvezne pakte in i^iina Nemčiji ter Italiji do-kolonialnega sveta zunaj E-ra ekspanzijo, nakar šele ¡ihko začne sistematično razo-_ vanje. Hitlerjeva vlada je te pogoje u-eno sporočila poslaništvu An-Francije v Berlinu, po- ko je zadnje dni angleška resno opozorila na težke dice izzivajočih govorov na nacijske stranke v Nurem-istočasno je Anglija polk sovjetsko vlado v Mosk- tlerjev načrt za " razo rož« n-iid mir" vsebuje pet točk: 1. sistemi vojnoobveznih alianc Evropi, uključivši malo antan-in francosko-sovjetsko zvezo, »e razpuste; 2. vse države nejo na stopnjevalno razo-v; 3. Nemčiji naj se prizna i kolonialnega sveta za iranje demilitariziranega ; 4. isto velja tudi za Ita-6. mednarodna propaganda, komunistična, ki izvira iz ske unije, mora prenehati, včeraj se je izvedlo, da je ja zadnje dni — med nacij-kongresom v Nurembergu opozorila »Nemčijo in Rusijo, l prenehata z izzivanjem dru-druge. Hitler je bil opozor-ida i svojim hujskanjem in »a sovjete in demokraci-«pi Evropo na dva tabora. Hi-■ je v svojem zaključnem go-v dne 14. septembra zvečer irektno odgovoril na to opozo-Moje rekel: "Kdor misli, da Wo mi razcepili Evropo na dva tora, ne vidi, da je Evropa že lepljena". Vprašanj«, zdaj je, če bosta Jwija in Francija upoštevali »tlerjevih pet točk in mu odgo-"a njegov predlog. Vesti o delavskih po Ameriki kte* stavka v ladje-dt,mci; divjanje vigi-'»ntov na zapadu Korupcija v Chicagu pretresa demokrate Kandidat izginil in z njim odšlo $22,560 Chicago, 17. sept. — Frank V. Zintak, tajnik višjega okrajnega sodišča, je nekam izginil zadnje dni in policija ga pridno išče. Zintak, Poljak po narodnosti in kandidat na demokratski listi za nadaljnji termin svoje službe, je pod obtožbo, da je poneveril $22,-560 iz blagajne, ki mu je bila poverjena. Kam se je skril, Še ni znano, toda po svojem odvetniku je sporočil, da bo 'povrnil vse do centa čim izve koliko dolguje". To je taktika bivšega o-krajnega blagajnika Sweitzerja, ki je opeharil okrajno blagajno za $414,120 in še danes ni nič povrnil. Vse kaže, da je blagajna o-kraja Cook prosta vsem uradnikom, ki si hočejo pomagati iz nje. Zintak je že deseti okrajni uradnik, ki si je "pomagal" na ta rtačtn, odkar je prišlo na dan, kako si je "pomagal" —- najbolj med vsemi — bivši okrajni blagajnik Bob Sweitzer. Cikaška demokratska mašina, katero vodita Irca Pat Nash in župan Kelly, je dobila z Zintako-vo afero grd sunek. Vse kaže, da bo treba iskati novega kandida-;a namesto Zintaka, ki se je skril. Do volitev ga bodo .vsekakor našli, ali njegovo zaupanje pri vo-ilcih je šlo po vodi. ^'lnia 1 nit,d Drydock kom-* včeraj zjutraj pričele «tavko 1600 od 200< ,.Cn';. česar niso m» lmuu v morje novega ru-C*-" katerim delom bi imeli dopoldne. «tavha je prišlo, • J?*'* ni hwte,a nič "liAsno povezani, pravi »uleUnf« oliko glasov kakor demokratski.^WlJ-¡ A*o bi Albany, N. V.. 17. sept. - Od delavk lahko privoščili žlvljen delavči ski standard srednj* vrste, tedaj M morali ameriški farmarji obdelati 55 milijonov akrov trinajst kandidstov za kongresno nominacijo, ki sta Jih odobrita "fath« 17. aoid Pri ne ekonomije — "newdeaUkc in "starodealske": planlrans »a liotaža poljedelske produkcije H iHHf Je to «abfitaio le varjal, k«*r ni Imel korajže, da M rio.WM.se j« Halafar xa-' i>re)el med vnemi kandldstl naj-i M Jo ud^jstvll. Tr*ba Je Njo - v* rls-av. Med .tariml kongr.-¡"new Mrl^, da m Hj^^ LVT sUrosti so povabljeni, naj primarnih volitvah zadnji torek «#» vniAejo v portugalsko legijo, i v državi Wisconsin Je goveiw JI bo čuvala državo prrd komu-1 Philip La FollrtU», »«-ogre.ivec, dnjs vstsjs v mornsrici gs ________ pn prW.lH, da n u je potrrbna|pr«^rrM»vc-v privatna armada. sniki ,ebilorerv#miniranih s^Wm ' vo t^»rlJo spravili v prakso in Pet tnwnsendov l|rrt/"fr deliti farmarjem nagra I cev Je bilo porsženih. 1 (!'»>• «s I. strehi Quincy, III., 17. sept. — Vo-| ditelji konvencije Jllinoiske de-avake federacije so za en dan odloŽlU debato o "družinskem sporu" v Ameriški delavski federaciji, ki je reauitlral v sus-penaiji desetih industrijskih u-nij, ki tvorijo Odbor za industrijsko organizacijo. To vprašanje najbolj zanima delegate n je glavna atrakcija konvencije. Na dnevni red bi imelo priti sredo, namesto tega pa je pri-jJa resolucija aa Jndorairanje loosevelta. Bila je sprejeta proti volji večine resolucijskega odseka, ki je priporočal, naj se državna delavska federacija drži svoje stare taktike in naj se ne izreče za nobenega kandidata. Večina delegacije pa Je bila drugega mnenja in je prevrnila 68 let staro tradicijo. Do spopada med pristaši industrijskega in staromodnega x>klicnega unionlama bo najbr-že prišlo danes. Obe skupini se od pr!č«tka konvenelje priprav-Jata na ta spopad. 8porna toč-ia je resolucija industrijskega bloka, ki zahteva od eksekutive Ameriške delavske federacije preklic suspenaije unij, ki tvorijo Odbor aa induatrijsko organizacijo. Stara garda — Oreenovl pristaši — «matra, da je i akcijo konvencije Progresivne rudar-ske unije, ki aboeuje v Olllaopte- Ju In s« J« izrekla s veliko veČino za pristop v Ameriško delavsko federacijo, pridobila v strategiji. Ta aaključck PMA bo skušala israbiti proti rudarski delegaciji, ki vodi industrijski blok. Vaaj Olander je rskel, da bo to vprašanje zanesel pred konvencijo v tej debati, čeprav Je mnenja, da ne bo Progresivna rudarska unija sprejeta v Ameriško delavsko feduracijo. Po sklepu konvencije PMA, ki Je bil sprejet s 140 proti 40 glasovom, se bo pogajal za pristop v ADF |K>setmi odbor, končno latsedo pa bo imelo članstvo s splošnim glasovanjem. Green je pričel koketiraU z voditelji te dualne rudarske unije in o-bratno, odkar je prišlo do spora med eksekutivo federacije in I^ewisom, - Po suspenziji desetih unij je (jreen odprto namignil, da bo federacija skušala ustanoviti svoje unije v vseh prizadetih Industrijah, ako pride do d*fl-nitivnsga razkola. V premogovni industriji bi se v ta namen poslužila Progresivne rudarske unije, ki Je na vrhu izredno reakcionarna. Njeno glasilo agi-tira za Umkeja in "fathra" Coughll na. Do spora v ADF Je tudi IJuto na|»adalo (iraena in federacijo. Ampak časi se spre-miirrajo. Sovjeti bodo zalagali Španijo z iivili Moskva, 17. **pt - A|*l milijone ruskih delavk in kmetic, naj prlspevsjo živila za ft|»ance, Is š so v boju s fašizmom, Je bil včeraj objavljen v Pravdi. "NemAki in Italijanski fašisti pošiljajo bombe in krogle vojim španskim prijateljem, naša dolžnost (m Je, ds dobro zalotimo naše španske sodruge z živežem", piše Pravda. AU BO ŠPANKA POSTALA DRUGA ABESINIJA? 11 Demokratične" vlade so slepe napram faiistom USODA ZAVISI OD DELAVSTVA Beda pognala delauca v »mrt Turlork, Cel. Howard Hol-gate ,e naplaal plumo, da ne more gledati trpljenja svoje družine, katero ne »nore prehranjevati kot rellfni delavec, potem i* je segel i jo strupu In J« par ur pozneje umrl v bolnišnici. Madrid. — (FP, poroča Pler-re Van Paaaaen.) — Španski delavski razred dela čudež za čudežem v avojl vztrajnosti, he-rojstvu in samožrtvovanju na oltarju svobod«. Pred brutalno silo fašiama postavlja svojo vero, pred morllne stroje svoja telesa In Junaštvo. 8vojo prvo uteho >a velikansko žrtve, ki jih doprinaša v civilni vojni, je dobilo v formiranju novega kabineta, kateremu načeluje Largo Caballero, bojeviti socialistični in unijski vodja. V novi vladi igra d«lavsk! razred dominantno vlogo. Ta dogodek je špansko delavstvo pozdravilo s velikim navdušenjem in novo determinacljo za zmago nad fašizmom. Muaaollni in Hitler ž« tretji mesec civilne vojne pošiljata španskim fašistom velike množine vsakovrstnega vojnega materiala, medtem ko Je legalno Izvoljena in ustavna vlada ftpanl-je docela odrezana od tu nanj i h trgov. V Imenu nekega nevtraV-nostnega pakta, katerega Mus-solini in Hitler smatrata ia krpo papirja, Anglija in Francija v efektu izvajata sankcije proti madridski vladi kakor aa jih nista upali Izvajati proti MussolU nI Ju v njegovem napadu na A-besinijo, čeprav ga j« Liga narodov soglasno proglasila za napadalca. Imperialistične in buržvasne vlade ne marajo madridske vlade zalagati z vojnim materialom ne zastonj niti aa nobeno ceno. Cas Je, da svetovno delavstvo spregovori bolj odločno in prisili posebno tako zvane "demokratične" vlade, da atore napram Madridu to, kar dela fašistična Italija In nsoJJaka Nemčija napram klerofalistlčnim kuni rai'evolncymiarJem. Za padec I runa, kar Je prineslo iieizlwf.nl padec Han Meba-stlana, so odgovorna Mussollnl-jevs in Hitlerjeva bombna letala, ki z veliko preciznostjo mečejo zračne torpede. To Je soglasna sodba vseh inozemskih opazovalcev, lirez pomoči Berlina in filma bi general Franco a vsemi svojimi velebanditi vred ne bil noben problem za republiko. lirez stalnega dovažanja tankov, oklopnil» avtov, bombnih letal in artiljerijeskozl Portugalsko lil bil general Franco z vsemi svojimi maroškimi in domačimi morilci likvidiran ž« pred Jedili. Kljub temu pa tako zvane demokratične vlade nadaljujejo s avojo blokado legitimne španske vlade t V I run u so se vladne čete borile do zadnjega naboja, do zadnjega moJta. Ko Jim Je zmanjkalo mu niči je, so pričeli metati di-nemil. Ko Jim Je tudi tega zmanjkalo, so se brsnitelji Iru-na zapodili proti fašističnim napadalcem s golimi rokami, |H»grabill po enega moža In bili končno |w»klanl |m> SO-krat moč« i nejšem sovražniku. Neko dekle je irislS dva oklopna avta |h»I ure na menlu s metanjem glice-rinskih bomb. Končno so mar O-I ške Cele naokočil* barikado in raztrgale na kosce zadnjo še živo braniteljico Deset mož Je pri trdn,avi Martial držalo pol dneva na mestu flOO mož tujske legije z \ uljenjern skal v dolino. Ko je bila trdnjava končno zavzeta. no v njej dobili r— 11 ntr-ličev. Ko pišem to poročilo, divjajo i mi Irunu kakor zveri profesionalni morilci tulske legije is .Dalj* aa I. «tran»., riMTifi PROSVETA THE BN LIG H TEN MENT flLAMLO « LASTNIMA »LOTO« rooroBM JBOSOfS tt M4 b, Ik. NUW*IM : M Urd«M 4rU*» H len le biaaen in nečloveški stvor. Nikdar ai ne bi miaUl in nikdar ne bi verjal, pa naj bi mi kdorkoM povedal, da imamo tudi v Detroitu med Slovenci Črno legijo, naciste in fašiste. Ako te so in ako hočejo biti, naj bi ostali vsaj tajni. Kaj si morejo in kaj si bodo mislili in kako sodili to početje tisti de-lavci, ki so se veliko žrtvovali za napredno in potrebno delav ako literaturo?! Za Labor day ae je oglašalo, pisalo In vabilo ljudstvo na velik delujejo za SNPJ, da bo postala) no prokleti i« bomo pahnjeni še večja. Br. Cainkar in br. Go- tja, kjer je večno ječanje in dina, prvi v slovenskem in drtt- škripanje z zobmi. Pa kdo nek Ki v angleškem jeziku, sta ape- b| bil tako brezpameten da bi Hrala na mladino, naj «ledi svo- šel latehetu ali kaplančku pra-jim staršem in pionirjem, k! 80 vtt, kar se mu Jepripetilo bodis gradili veliko SNPJ. . Pozivala v f*rovžu ali kje drugje. Rajši sta mladino, naj se nam ne od- »i svoje grehe povedal našim tujuje in ne pristopa v prlvat- čitateljem. Pa tudi vem, če bi ne inšurance, temveč naj se pri- se bil spovedal duhovnu, da mi druti veliki (jruiini SNPJ. ne bi bil nikdar grehov odpustil, /nun.» je, da ho za naše delav- To omenjam zato, ker Pittsburghs. Videli smo pa West piknik, da nam je potreben in Neton (Collinsburg), kjer smo koristen, da si nabavimo kulise se ustavili v Slovenskem domu. pri SDD za igre in kulturno "> Maroldom, kateremu | nliki dobi. Vsekakor imamo ml moram "hvaliti, ker na» je po-in naie organizacije ie lepo bo>'» ved« '» v"e ^„ »f i. ii doinoet pred seboj, dokler ae bo J» S^tdnje med- naia mladina teko iivo ianlma-tudi katerega ixmed na. irla za naie organizacije in naie «^11. ker .^ videli le^ kd- aktivnoati, pa teta, rada prepe- "> lreb,l ?° ín0: £ vala slovenske pesmi. Star sem^o da enega v naWdruibini bife „ad 70 let in take stvari me I* mogoiespravitl od tem To podžgejo, da grem ie z večjim J® bHo v Bridge Tavern hoteh^ veseljem na delo za dnevnik'rairoma restavrantu. Tam» oziroma restavrantu. Tam se dobi dobra postrefcba in prenočišče. Nato nas je Marold peljal v Delavski dom. Hvala tudi oskrb- rojakom v Pennl za gostoljub- prepodila rekordno vročino, v nost. Frank Kolenc. kateri smo se kuhali stari mladi. Sežiganje radikalnih knjig I Pravijo, da je Bog svet ustva-Detroit, Miclu—Pred leti, ko je ril v šestih dneh, sedmi dan pa bilo več aktivnosti mod našim Jf P^ival. Ce bi jaz imel to pn-delavstvom, so se tukajšnji roja- ustvarjati svet m kar je v revali za komunizem. Usta- M«™» ^ to napravil vse druga-ja bU izobraževalni ¿e< Dekretlral bi, da vsaka ose- ba naredi dovolj novgan klub, potem prosvetni klub in pdfiki zbor Bled. V arhivu so dnevu, šest dni pa imeli več knjig. Kari Marxova U*bava, Mi in uživa. Do t^ga dela, Cankarjeve spise ter knjl- »ključka sem prišel danes, ko na oeio za Prosveto. Vsekriiem »o mi stiskali roke, stari in mladi, tako da nisem imel niti časa, da bi poagi-. tiral. Nekatere ženske se pa še niku BDD *er nam Jf. vse raz-sedaj pritožujejo, da so me si- ^ J» dal nasvet, kako naj cer videle, ni^ pa imele pHlike, da se bi z menoj kaj pogovorile, tudi mi boljši ^D napraviti, ker sem bil vds čas tako okupi-»Jmate in i težko, kajti tukaj nas je le malo Na pikniku «em se sestal tu- Slovencev pa še ti Prsvijo,ka di z mnogimi Klevelamlčani, £or Horvat, da ^svaki neka zase njih imena pa sem vsa pozabil, Boga moli.* to flOT ftikaU razen Lokarja in Medve&ka Ue P^več, ali za ^rkev pa dese-mlajšega, kateri mi je izročil takov ni škoda ker tiste bomo nabiralno knjižico za Cankarjev na- domaČo družbo. Jedli, bila na mestu in oboje potrebno. Ple*»u in veaeHl smo se vsi Bila je le U napaka: njihova <*upaj. Hčerka je še nadalje taktika, ki v tej deželi ni izved-i °"ulf nft l** J®"1 pa dela v ei^em ; v Qieve\Rn^t da bi še iz njihove Ako bi mi naj počival »e nMeibIne i^j poročal v Prosve- polisu vzeli ti. Težko, da bi me mogli izva- bi tudi tukaj lahko bolj napr« bltf v Cleveland. Morda pa sem dovali. Tam imajo lepe sloven se jim z zadnjimi dopisi tudi ske domove in tudi mnogo pev malo zameril, ker sem omenil skih zborov, katere smo slišali na razmere, ki so tamkaj vladale nekem pikniku, ko so zapeli več pred davnimi leti. Ce se ne mo- krasnih slovenskih pesmi (motim, je preteklo kakih 22 let, od-Uki zbor). Se danes slišim^ nji-kar mi je pisala neka kleve- hovo ubrano petje. Videli smo Ijiva. Člani tega kluba so bili vsi od rujia I proti Pittsburghu. Ko sem prišel v Pittsburgh, landska vdova, da je prosta in tudi več zanimivih stvari. Mu- bi rada imela kakega moža ka- »j to slovenski kulturni vrt. koi4 sem jaz. Pa kaj bi vam pra- Seveda, podrobnosti o vsem bi vil o takih rečeh, ki se pripetijo vzele preveič prostora v P™sve- delavcl. Imeli so težke finančne »o &> bili pripravljeni člani pev-potežkoče, kakor vse delavske u- »kega zbora Prešeren. Zbrane-sUnove. Ves denar In sredstva za ga je bilo že mnogo občinstva napredne In podučljive knjige so iz vseh krajev, da prisostvuje člani žrtvovali le Iz delavskih veliki prireditvi — dnevu SN-žuljev. Da so Si kupili te potreb- PJ v Pittsburghu in Universa-ne knjige, so prirejah razne lu. Med zbranimi je bil tudi Vln-priredbe, koncerte In veselice cent Cainkar, predsednik SNPJ, ter kolekte. Res, lepa in dobra dalje Oskar Godina, sin upruvite- vsakemu "zauber" fantu. Dani to k temu poročilu morda ne spada, vendar vam lahko povem, da me je baš farovška kuharica pred davnimi leti zapeljala, da sem na kvaterni pe tek piške jedel. Potem pa sem ti. S pozdravom, Clevelandčani Frank Kolenc. ideja, pa tetko dalo. lja Prosvete in drugi. Občinstvo I Tega kluba nI vaC, dani se je je govornike z zanimanjem po^ «e večkrat reorganiziral pod »lušalo. Navzoče so pozivali, drugačnim imenom. Pred dve-' ma letoma se Je zopet reorganiziral pod imenom "Slav««" In adrulll z nekdanjim pevskim zborom "Ljubljanski Vrh", kateri še danes fankcionlru pod Imenom "Slavec". Takrst Je vsa klubova knjižnica prišla v posest tega zbora. Vse te knjige — nad 40 knjig — ao se nahajale v arhivu Slov. delavskega doma, ker je "Slavec" odsek SDD. Na ukaz enega odbornika SDD. češ naj se v. Domu počisti In "tiste bukve". ksterlty je "toliko" in katere "nam nimajo kaj nucat* vri»jo na alejo in salKejo! Neki rojak je bil še toliko drsen, da • >* izrazil, da Mkar je v teh btjft ah, je on to le vse pozabil." Ker nam Js dotifni dobro znan. vemo, da teh knjig odznotraj še ni videl. . / Nekaj članov bivfteg t kluba je protestiralo proti temu fašističnemu početju. Dobro mi je znan« iltuiciie" sad«wtujej«» molitve in hUffmlavljanie oro*Ja sa ubijanje "«m raftntka". Japonci so bolj praktični. li pa bi jih še več, če se bi razmere nekoliko izboljšale. Kajti v okolici je še mnogo naših rojakov, ki niso zavarovani. V mladinskem oddelku imamo 28 članov, imamo pa še nekaj aplikan-tov oziroma so obljubili, ila bodo prišli na prihodnjo sejo. Na delavski praznik smo tukaj Imeli vesele obiske Iz Ohica-ga. Sam ne vem koliko Jih je bilo vseh*skupaj. Kajti vsakdo mi je rekel, da Ima obisk Iz Cbica-ga. Nas sta obiskali ns|M dve hčerki, Ana Vidmar in Rosa, In din iz Indiane. Ana je s seboj pripeljala tenina Hay Sampeona in na 5. sept. se je vršila civilna poroka V Advasvillu v naši bližini. Nato se Je seveds vršilo le-nitovanje. lldelefba je bila veli-ks. Prišli so iz vseh krsjev, tako da je bilo obilo veselja Iji ha ve. Prišli so iz Springfielda, Chicaga. Stauntó-na in od drugod. Iskreno se zahvaljujemo vsem udeležencem za obisk, darila in cm tala Poročena sva že trideset let. tako tudi mr. in mrs. Frank Povše. Hčerka Ana je članica društva Pioneer št. 5A9 v CMca-vu. Se enkrat lepa hvala vaem skupaj in sa vse! Joha in Jonepfcine Widmar. PFrrFk;j/ SEPTBanmM Naslanek Vitijl Na zadnji svetovni razstavi t*r.,tn;„ fl so Javnosti prvič predvajali noT^Zj« nega embriologa z jenske univerz TZM Ludvika Graeperja, ki podaja po vpoglede v nastanek bitij. Ce je še pred kratkim učitelj ho^Pi n« U riti nastajenje živUenja, tedaj VZ^M no^ večinoma podobe, na katerih s« h,le vi« čedalje večje klice v kokoijem jajcu Tob str je svetilka, ki mu daje zel^kasto luc, i« teri postanejo slike najbolj jasne, takoj jajcem je snemalni aparat, ki se ustanovi i kroskopom. Električen motor spravlja i gon pripravo, ki sproži zapor kamere pnn« 4Dali* na t «trasi.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 18. septembra 191«.) Domate ve**. -Na konvenciji lethu je bil Mohor Mladič izChicsg« ^ za predsednika in Mihael *>van*ek.m £ predsednika. V Chicagu J.< ^ Puc iz Cicera, star 34 let. Bilje^V fU 86 SNPJ. V Clevelandu se je ^ redna konvencija SSPZ v B.rkovi A—J Dflcvnke ref*.-V St. 2000 strojnikov za večjo "f^0 nr) <^ne Mass., Je zastavkalo 6000 Lincoln^ E^rlc Co. Kovinarski delali ' po osemmesečni stavki tovojtrali Svtavmi « Dobrudži ao bile poraient« m makniti 60 milj proti severu. Ns m v*** fronti je pa ¡MÍ nemško-holr»Mk^ ^ rsiona na viej čfU in * 12 milj proti severu. J*** ^ is milji nemških jarkov med ' u chyjem in Italijani so ol*** " riškem. SEPTEMBRA PIOBTSTA trajo z« veliko smago liberalcev in med drugim je tudi znamenje, da so vse jutne države na strani Roooevelta. Taimadge je poanan zaradi svoje netolerantnosti, ki jo je odprto kazal v svojih govorih in akcijah. Predstavljal se je sicer ta prijatelja preproetih ljudi, toda v svoji kampanji je bičal Žide, zamorce. katolike in tujerodce. Stalno je kričal, da je "new deal" komunističen in da je treba isgndti boljievike it Washington* Njegovo kampan-jo je financirala Ameriška liga svobode, ustanova Wall Streeta in municijskih magnatov. 0 organizacijo e o zvišanju mcz-je odklonila WT4I Lawa4ala Ave, CMeaf* I1L TaL Iwbil MM GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI OD8BKi VTNCKNT OAINKAR, prodaadaik.......MM 8. Lawndala Ava„ Chtoaft, W. F RID A. VIDER, «1. tajnik.............IMT1. Uwt4lli Ava.fCklaa«e»nL UWE&NCI GRAD1SHBK, taj. bol. odd.MIT & Lawndal* ^wCklN^ ni JOHN VOGRICH, |l. blagajnik.,......WIT 8. LawndaU A^Pchloafo, tli. PILI!» OODtNA, upravitelj flaaita..... tOOT 8. Lawndala At«;, CMeafo, tli. IOHN MOLEK, uradnik glasila.........tltT 8. LawndaW Av*, CMaago, BL ODBORNIKI i FRANK SOMRAK, prvi podpradaodnlk......»M B. T4th St., Qovolaad, O. /OHN B. LOBAR JR.. drugI podpradaodnlk. .1097 B. lWth «t* Gtevalaad, a GOSPODARSKI ODBBKi MATH PETROVICR, pradudnik...........818 B. llltt 81, Ostala«* a prialna Uhk» hmjm, ki a vami vi»d«o rahlo ravna. Hpoanali hoair, da ju lahka aa vale grlo, prijrlni bo vdihavala, prijaana vm dan. tim vrrujrir v rahlo kajo, vrnijrl* v LurH**t Mih) vaomi rigarolanii jo to tlnm, ki nudi dnbrmtalla aaAlilo ann|i «lavnega proeoaa, ki ju anan avolu kol "ll't Tarnali«!" In in lina, h kalmi m mili* Joni obračajo —aa lahomoat, aa aaMii«, aa vaa> dnevni ullirk kajenja I f/tu&ioa ao l*kkm Aeja bo|al»|i, «releja dela tobak«. Persekucija ame- L ritke ga dr lavi j ana New York. — Imigracijske avtoritete spet persekutirajo Raimonda Entrado, mornarja, ki je bil rojen na Portoriku, na a-meriAki zemlji. On je bil te dvakrat deportiran In prebil je več meaecev v zaporu na Eli* Islan-du. Iz zapora ga je reAil odvetnik Ameriškega odbora za zaAči-to tujerodce v. Sedaj, ko »e je vr. nil a parnikom v New York, je bil ponovno aretiran. Neki imi-gracijaki uradnik je povedal od-boru. da je bil Estrado pridrtan na Ellin Ialandu na sahtevo Grace parobrodne druibe, proti ka-tori je vloftil odükodninako to¿bo. "fwe«^sf«k#t" j Hi 4 000, 4& Nilivt|«|s pristopi«! ^^ v f T \ Nod 0.000 mm4 ao Malarl|a«|a pov- MILI ZA V Ail ORLO — Lahi« Kajn Prljotoo «ddahnonja )o v vafcam pofa^jaju far ob^uM odoboo^i io UMo^i U jo vaU dforola laWa Kaja bafofaf«, aroiaqa dola tobaka—LUC If Y. BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOA5TIO KRIŠTOF D1MAC Spiaal JACK LONDON. — Is aagleéttne provedei FRANCI BLAGAJNA rioiTit ji Opoldne so prijeli plezatj preko «temena. Za seboj so videli dolgo vrsto moi, ki se je začenjal« trgati na kose. Na Mevilnih krajih so se te dvigale proti nebu sive predi dima, ki so naznanjale, da udeleženci stampede začenjajo misliti o počitku. Naii znanci so bili že docela izmučeni. Gazili so po snegu, ki jim je «egal do pasu, in sem-tertja so se morali ustaviti in se odpočlti. Cok je prvi zahteval odmora. "2e dvanajst ur smo na potu, ne da bi bili kaj počivali," je rekel Dimač. "Cisto rad priznam, da sem potteno zdelan. In ti tudi. Ampak prisegam ti, da si ie zmeraj upam, gnati se za tvojimi petami kakor sestradan Indijanec za kosom medvedjega mesa. Je pa to ubogo dekle, ki kmalu ne bo več moglo prestavljati nog, če ne dobi kaj toplega v ielodček. Tu kaj-le bomo zanetili ogenj. Kaj pravil?" Tako gibčno, spretno in premišljeno sta ravnala, ko sta urejala začasno taborišče, da si je Joy, ki ju je z ljubosumnimi očmi opazovala, morala prtenati, da bi ju nihče izmed starih AJsičanov ne mogel prekositi. Borove veje, pokrito x odejo, so jim bile počivaJiftča in pa kuhinjska mtea obenem. Ognju se niso smeli približati, dokler si niso nosov in lic neusmiljeno natrli s snegom. Dimač je pljunil v zrak. Zaslišali so zopet znano prasketanje zmrzle sline. Zmajal je z glavo. "Strah na svetu! Takega mraza pa še nisem doživel!" "Tisto zimo, ko smo bili na Koyukuki, je bil toplomer padel na šesti nosemdeset pod ničlo," je povedala Joy. "Zdaj je na sedemdeset aH petinsedemdeset. Čutim, da so mi ozebla lica. Kot ogenj bo/' Na strmi rebri hriba ni bilo ledu. Zato so tako dolgo sipali v ¡spiralno ponev snega, Čistega in prhkega snega liki sladkorna sipa, dokler se nI natajalo dovolj vode za kavo. Dimač je cvrl slanino in talil oledeneli prepečenec. Cok je skrbel za netivo in podtikal ogenj, do-čim je Joy pogrnila "mizo" in postavila nanjo dva kroftnika, dve skodelici, dve žlici, sladkor-nico in sotnLco. Pri jedi sta ona in Dimač zajemala iz litega krožnika in pila iz iste skodelice. Bilo pa je okoli dyeh popoldne, ko so prekoračili greben in se začeli po drugi strani spuščati navzdol proti Babjemu potoku. Zgodaj pozimi je bil lovec po dolini izgazil pot. Ko je lazil za losi gori in doli ob potoku, je vedno stopal po svojih prejšnjih stopinja^. Potem pa je zametk) znova in kot zadnji sled lovčeve poti je ostala vrsta globelic, nalahko zastrtih z mladim snegom. Kdor je stopil mimo take glo-belice, se je navadno zagreznil v prhki sneg In omahnil. tPoleg tega je tisti lovec moral imeti precej dolge korake. Joy je želela, da bi tudi Dimač in Cok dobila del zlatonosnth tal. Ker ni hotela, da bi fanta radi njene očividne utrujenosti nalašč hodila bolj zložno, je po vsej sili hotela biti na čelu. Ko je Cok videl, kako urno in spretno stopa po nerodni poti, se je iskreno začudil. .t "Poglej no!" Je vzkliknil. "To ti je roba! Pristno rdeče mesu! Le gledi, kako švigajo njeni mokasini po zraku. Se vidi, da ne nosi visokih peta. Ze ve, zakaj J L je Bog noge ustvaril. To ti Je imenitna ženica za vsakega medvedjega lovca." Obrnila je glavo in se mu hvaležno nasmehnila. Ta «meh je bil namenjen tudi Dimaču. Prešinilo gs je čustvo toplega prijateljstva, dasi Je v istem hipu jasno spoznal, da se v tistem prijateljskem smehu predvsem razodeva ženska. Doipevši do bregov Bab j eg a potoka, so se ozrli nazaj in zagledali vijugasto črto oetallh stampedarjev, ki so se trudoma spuščali navzdol po strmini. Z brega so za dr ¿al i navzdol v strugo potoka, ki jo je pokrival dfbel sneg. Bila je dvajset do trideset čevljev široka in ae je vlekla med šest do osem Čevljev visokimi naplavi jeni mi bregovi. Sneg, ki je pokrival led, je bil še nedotaknjen. Spoznali so» da so sdaj nad tiftim prodom, kjer je bilo najdeno ilato, in tudi nad tistim ozemljem, ki so ši ga med tem časom gotovo osvojili zlatosledci iz Sea Liona. "PazJte na vrelce," je posvarila Joy, ko je Dimač začel prodirati po potoku navzdol. "Ce se vderete sedaj, ko je sedemdeset stopinj pod ničlo, z Bogom vaše noge." Ti vrelci so jako navadna stvar v vseh klon-dajskih potokih. Ne usahnejo tudi ob najhujšem mrazu. Voda, Id pronika iz bregov, ae nabira v tolmunih, ki kasneje zamrznejo. Nato jih pokrije rahel sneg. Tako se človek, ki stopi na komaj tvoreči s« led, lahko vdre do kolen. Ako v petih minutah ne strga raz sebe mokre obleke in obuvala, izgubi noge. Čeprav je bilo šele tri popoldne, se je že spuščal na zemljo somrak. Ozirali so se na vse strani, kje bi našli obeljeno drevo na tej ali oni strani potoka, t j. središče poslednjega zlatonosnega deleža, ki je bil že osvojen. Joy, najbolj goreča izmed vseh treh, ga je prva našla. Stekla je naprej k Dimaču in zaklicala: "Nekdo je tod hodil! Poglejte shojeni sneg! Iščite obeljeno drevo! Tamle je, taml Tista smreka!" Nenadoma se je vdrla do pasu v sneg. "Ta je pa lepa," je žalostno vzdihnila. Nato pa je vzkliknila: "Samo ne k meni! Si bom te sama pomagala ven.'' Počasi je bredla po ledeni vodi. Kadar je stopila na zasneženo skorjo, se ji je zopet vdrlo. Nazadnje se ji je vendarle posrečilo stopiti na trda tla. Dimač medtem ni drtai rok križem, temveč je planil po bliskovo na breg, kjer je med grmovjem ležalo suho dračje. Ko je Joy dospela na suho, so že goreli prvi piamenčki, ki so kmalu narastli v plapolajoč ogenj. "Sedite!" je kratko ukasal. Brez besedi je ubogljivo sedla v sneg. Dimač je iz nahrbtnika potegnil odejo, jo razgrnil pred njo po tleh in položil nanjo noge deklice. S hriba je bilo slišati glasove stampedarjev, ki so prihajali. "Cok naj hitro postavi mejnike," je opozarjala in silila Joy. "Kar pojdi, Cok," je rekel Dimač, ko se je lotil njenih mokasinov, ki so bili čisto trdi. "Odmeri tisoč čevljev In postavi dva središčna mejnika. Vogelne mejnike bova že pozneje zabila." Dimač je naglo prerezal trakove in usnje mokasinov. Tako trdo so bili zmrzll, da je kar škripalo in pokalo, ko jih je rezal in žagal. Vohiene nogavice in dokolenice so bile kakor ledene cevi. Videti je bilo, kakor da bi bila njena meča in stopala stisnjena v nagrbančen železen oklep. "Kako je s vašimi nogami?" jo je vprašal med poslom. "Precej odrevtnele. 'Prstov ne morem gibati in jih tudi ne čutim. Bo že bolje. Ogenj krasno gori. Pazite, da vam prsti ne ozebejo. Zdi se mi, da so vaše roke skoro docela premrle, ker jih tako okorno gibljete.t (DaUt prihodnji».) in ■ Henri dt Kegnier: Pijanec Popival je tiho, trdovratno, «amotarsko. Nihče še ni pil toliko v oni mali, lakirani sobici kavarne "Florian", kjer naročajo Benečani sladoled in sorde-te ali nedolžne sladke pijače. Popival je in jaz sem ga gledal, kako pije. Hil je izbrano oblečen mož neopredeljene starosti. Videl sem njegov gladko obriti o-braz z ravnim nosom, s čustvenimi in nagubanimi ustnami, z utrujenimi očmi. Sledil sem z očmi lepim kretnjam njegovih rok. Vedno, kadar si Je iz steklenice na mizi nalival to ali ono trg Sv. Marka v svoji nočni le-|H>ti. Zadostovalo je prekoračiti ga, pa sem bil doma, kajti tistega leta sem si bil najel sobo v Colle dei Fabbri, za starimi Pro-kuracijami. Nisem^se pa mogel odločiti za odhod, ne da bi zvedel, kaj bo z mojim pijancem. Praznil Je kozarec za kozarcem. Roke so se mu vedno bolj tresle. Njegov obraz je bil zdaj že stra-šen. Alkohol je bil opravil svoje delo. Jasno je bilo, da se bo pri najmanjšem poskusu vstati zavalil pod mizo, kakor klada. Todsi ni se zavalil. Naenkrat sem videl, kako je vstal s klopi, poklical natakarja, mu dal bankovec, odklonil drobiž, pospravil |h) mizi raztresene papirje in se s neverjetno napetostjo alkoholno pijačo, se Je lahko stresel. Popival je kakor človek, I volje |K»stavil na noge ter krt« ki si prizadeva zmešati pijače nll proti vratom, kakor da ga še-tako. da bi svojo razsodnost čim "e avtomatična sila, ne da bi ae prej utopil v nji, Zagotavljam tamajal. Priznam, da je malo vas. da je bil to svojevrsten po- manjkalo, da nisem zaploskal Ifled na človeka, opijajočetra se temu sijajnemu odhodu, tako v tej (Važni sobici, da hi v pro- mojstrski se mi je arlel, Bil sem »tovoljni in preračunani pijano-1 allno radoveden, kako bo ličinko- sti utopil grenak spomin ali pa da bi zopet našel v nji izgubljeno radost. Beneška kavama 'Pk»nan" Je odprta vso Toda bilo je te potno in tudi najzvestejši dnevni gostje so bili še davno odAli. Pod galerijami Prokurarije ni odmeval not*n. korak več. Za njihovimi arkadami se je razprostiral val na mojega pijanra svet zrak. I>a bi se prepričal o tem, sem stopil k oknu. Natakar je sledil mojemu zgledu. Nesnaner je bil tdaj na trgu. Sprva Je stopal vzravnan, potem se Je pa začel čedalje ImIJ kutrati Kmalu ae Je (»remikal «e kot pi|andura. kakrAne (»»hirajo pod Toda vozov v Itenatkah ni. Pač je pa tam mnogo kanalov, nastavljajočih nogam svojo nevidno vodo. Ta čas se je moj pijanec nekako primajal do začetka Mer cerie, kjer je izginil. Natakar je odnesel prazne steklenice in čas je bilo vrniti se domov. Ko sem odhajal iz kavarne, sem opazil na tleh lističe papirja. Gotovo so spadali k onim, ki Jih je bil neznanec odnesel in izmed katerih so mu trije padli na tla. Bili so popisani. Kaj neki je na njih? Morila bi jih moral raztrgati, ne da bi jih prečital. Toda čudni prizor, ki sem mu bil priča, mi nI dal ^»iru. Ko sem.se vrnil domov, je zmagala radovednost. Pisava je bila lahko čitljiva. Ti trije lističi so tvorili pismo, ki ga Je en del manjkalo In to pismo Je bilo naslovljeno na žen-ako. Glasilo še je: •.. Zakaj al me privedla sem? Čemu «i hotela pretrgati vezi, ki so naju vezale m vse življenje? In zakaj si hotela ta najino !ju» besen to strašno samoto? Zakaj se nisi zadovoljila a najino srečo in kakšna nevarna drznost te Je napotila, da si poskusila oh-novitl njen način? Mar nama ni bilo ¿ovolj, da sva srečna? Ah. Julietta. («misli samo, kakšne dneve sva preživljala tam daleč, spomni se na čudežno nsključje. ki je naju spravilo skupaj in na blaženost, ki sva Jo občutila srcih, ko sva »poznala, da se ljubiva. Ah, kako so se takrat združile naiine nade, najine želje in moči. Čutila sva, da sva gospodarje svoje uaode. Temu, kar ni sva bila ne Ti ne jaz, sva žrtvovala nekaj svojega časa in ko sva napravila iz tega popuščanja življensko neobhodnost, s koliko radostjo sva se znova vračala k svoji ljubezni! Izžarevala je iz naju in bila sva kronana z njenim sijajem. Zakaj si jo razbila š svojimi vihravimi rokami? Zakaj si me privedla sem, Julietta? Ta čas, ko spiž v svoji postelji, sedim jaz v tej pusti kavarni, kjer se pripravljam na usodni korak. Od steklenic, stoječih tu pred menoj, zahtevam, naj mi vlijejo poguma, ki ga potrebujem. Za življenje nimam več moči, potrebna mi je moč, da u-mrem. Človek bi mislil, da je to lahko v tem mrtvem in molčečem mestu. Ta večer je strahotno tih in padec telesa v vodo bo vzbudil neskončen odmev. Ali bo dosegel ta odmev tudi Tvoje spanje, Julietta? . . . N*.ttBirmeetu.4e bil masten madež, pod katerim ae nekaj vrstic ni čitati,rpotem se je pa nadaMavalo pismo takole: "PriAla sva sem,'ko si jela sovražiti življenje, »kakršno sva živela. Dejala »i, da< nama brani, da M bila drug drugemu zares vse. Branilo je nama spoznati se medsebojno in zabavati se preveč. Hotela si, da bi se okrog najine ljubezni razprostirala samo popolna samota. Ti si to hotela in jaz sem Te ubogal. Zapustila sva svoje ori j atelje, svojo zabavo, svoje delo. Najela sva to o-samljeno palačo in se zaklenila v njo iz oči * oči. Vse natjine delo je bilo v tem, da sva se gledala, da sva sledila drug drugemu na vsakem kogaku in se poglabljala v najskrivnejše mteli. Ah, kaka strašna igra je to in kako blazne sva s* igrala v njo i Spomni se, Julietta, na njene krute peripetije, na to, kako nobena malenkost ni bila varna pred najino neizprosno radovednostjo. Zvedela sva še prezgodaj, kakšna sva. Kako hitro si odkrila mojo povprečnost in moje človeškrslabosti! Kako hitro sem spoznal Tvojo površnost in Tvojo žensko nečimernosž! Tudi na Tvoji Ispoti sem odkril ne-d os ts tke in napake Tvojega srca mi niso ostale prikrite. Cim bolj sem se razlikoval od človeka, kakršen sem bil v Tvojih očeh, tem bolj si postajala v mojih o-čeh žena, kakršna si v resnici. Tista megla iluzij, ki razprši življenje med živečimi in iz katere uatvari ljubezen svoje medsebojne in božanske privide, se je razpršila. . Brez njih, Julietta, pa ni mogoče živeti in zato grem v smrt. Pred smrtjo sem Te pa hotel videti še enkrat tako, kakršno sem Te ljubil. V tej zadnji opojnosti, ki mi jo nudijo, Te steklenice, se mi morda prikaieš taka, kakršna si bila, predno sem Te spo-snal»'To, samo to zahtevam od omamljajoče moči alkohola. O, da bi se ml posrečilo odnesti na oni svet tisto blagodejno podobo nje, kakšna ai bila« podobo Ju-liette, moje JjubeMi mojega hrepenenja in moje sreče! Jutri boš prečitala z mojega mrtvaškega obraza, ¿e mi Je JMla ta želja izpolnjena, aii že je nočna voda s svojim mrtvim prtom zagrnila samo moj brezupni neuspeh .. ," Ko sem prečital pismo do konca, sem stopil k oknu in ga odprl. Noč je bila mirna, nebo jasno, voda je tiho razprostirala svoj srebrni pl#č čcfe ksnale. Noben glas ni motil tišine,spečih Benetk in vprašal sem se. ali sem prav kar čital tragično izpoved zaljubljenca ali prazno pi-jančevo besedičenje. Kaj mislite? Neeporaznm — Gospod . . , ali bi mogel . .. ali bi mi dali .,. rad bi . . , bi . . . — Da. lahko jo dobite. — Kako pravite? — Mojo hčerko vendar, saj se hočete poročiti t njo. — Ne, gospod, to je nespo-ratum. Hotel sem vas prositi, da bi mi posodili 300 Din. — Kaj pa vam pride na mi- •el! Saj vaa niti ne poznam. • Sreča — Ta ¿enaka me je veljala celo premoženje. — Mene pa mojo pamet. — TI Vedno dobro tadeneš. Mihail Zoičenko: Neznani prijatelj Nekoč je živel mož po imenu Peter Petrovič. S svojo ženo, s Katarino Vasiljevno, je živel. Na Mali Ohti je stanoval. Cisto lepo stanovanje je imel in razmeroma je bil zelo bogat. Vzgledna domačija, garderoba, pohii zaboji . . Celo dva aamovarja je imel povrhu vsega, likalnih pa kar petnjaet. • Toda vzlfc temu je mož živel precej zapuščen. Sedaj je na svojem bogastvu, gledalsoprogo in se nikamor ni pokazal. Bal se je oditi z doma. Saj aami veste, kakien tatinski čas je zdaj. Niti v kino ni hodil. •Nu, nekoč pa je Peter Petrovič prejel pismo in to celo po pošti. Zaupno pismo. Brez opdpisa. Nekdo piše: "Kh, ti, stari hren, sezuti škorenj I S svojo mlado soprogico živiš in prav nič ne vidiš, kaj se godi okoli tebe. Tvoja žena, stari norec, te vara z nekim nešča-nom. Ker sem tvoj neznani prijatelj in tako dalj?, te vabim, da prideš v Vrt Delovnih, in sicer v soboto ob sedmih zvfečer, to se pravi, 29. t. m. Tam se boš lahko prepričal, kakien frfotajoči metuljček je tvoja soprogica. Odpri oči, stari hren! Z globokim spoštovanjem! Neznani prijatelj. Peter Petrovič je prečital pismo in ostrmel. Spomin se mu je vračal. Spomnil se je: Katarina Vasiljevna je nedavno tega dobila dve pismi, nič ni povedala, od koga. In sploh se je sumljivo vedla: zmerom je ho-tela k mami in zdaj pa zdaj potrebovala denar na razne malenkostne izdatke. "Nu, buča," je pomislil Peter Petrovič, "lepega gada sem si zredil na prsih . . . Toda, ne boš, nihče se ne bo norčeval iz mene, ne dovolim! . . . Našel te bom, pretepel na mrtvo ime in mir besedi!" V soboto, 29. t. m. je Peter Petrovič namah zbolel. Legel je na divan in opazoval soprogo. Ta je najprej vse pospravila, potem pa proti večeru mahoma dejala: 'Teter Petrovič, k mamaši moram. Zbolela je. Težko je zbolela." Napudrala si je nos, pomaknila klobuček prav na tilnik in šla. Peter Petrovič se je naglo o-blekel, vzel palico, obul galoše — in za njo. Prišel je v Vrt Delovnih, zavihal ovratnik, da ga ne bo kdo spoznal in stopical po stezicah. Mahoma vidi — pri vodnjaku sedi žena in strmi v daljo. Stopi bliže. "Ah," pravi, ^zdravstujte. Ljubavnika čakate? Tako torej. Po ustih bi jih morali dobiti. Katarina.Vasiljevna, po ustih/' Ta pa v jok. "Ah," pravi, "Peter Petrovič, Peter Petrovič! Nič slabega vam ni treba misliti . . . Nisem hotela govoriti z vami, toda zdaj vidim, da bo vendarle treba . . ." To rekši potegne iz rokava pismo. In v pismu je stalo — sila žalostne reči so bile to —, da edino ona, Katarina Vasiljevna, lahko reši človeka, ki je na robu propada. In ta človek prosi Katarino Vasiljevno, da pride v soboto, 29. t. m. v Vrt Delovnih. Peter Petrovič je prečital pismo. "Čudno," je dejal, "kdo neki to piše?" "Ne vem," je odgovorila Katarina Vasiljevna, "zamielil se mi je, pa sem prišla." "Ce je tako, naj bo, ti sedi tu, jaz pa se skrijem za vodnjak. Bomo videli, kakšen je ta možak. To mu jih naštejem, lopovu!" Peter Petrovič se je skril za vodnjak, in čakal. Soproga pa sedi na drugi strani — vsa bleda je in komaj diha. Mine ura — nikogar ni. Se ena ura — nikogar. "Nu," pravi Peter Petrovič, "ne jokajte, Katarina Vasiljevna. Brez dvoma se je nekdo pošalil z vami. In z menoj. Pojdiva domov, kajne . . . Dovolj sva se izprehodila . . . Kaj pa, če si je vaš mili bratec dovolil tole šalo?" Katarina Vasiljevna je zmajala z glavo. "Ne," je dejala, "tu je nekaj resnejšega. Morda se vas je neznanec ustrašil in ni prišel." Peter Petrovič je pljunil, prijel ženo pod roko in sta šla. Prišla sta domov. Doma pa vse narobe. Zaboji in omare odprte, likalniki razbiti, samovar-jev pa ni. Vlom. Na steni listek, pritrjen z buciko: "Pasja hudiča, prej vaju nikakor ni bilo moči spraviti iz hiše. Sedita ko pribita . . . Tvoje obleke, stari hren, mi kakor nalašč niso prav. Malce premajhen si, kar je s tvoje strani grdo. Poklon gospej soprogi" Mož in žena sta prečitala listek, zastokala, sedla na tla in pričela vekati kot 9troka. Višek alaboati — Gospod plačilni, ta čaj je zelo slab. — Pustite ga stati. — Saj je tako slab, da niti stati ne more. Zadružni dom. Po 17 leti jega obutoja je organizaciji Farm Bureau prevzela to je v ColumbuHu, 0., kjer b< la svoje urade. Tukaj bo dom Cooperative Life Itui Co. of America. Zakonska harmonija — Prijatelj, nekam suh mučen se mi zdiš. Ali si b — Jaz ne, pač pa moja Drživa se stroge dijete. • Dober svet — Gospod doktor, povej no, kaj je mojemu možu. sploh ne govori. Svetujt kaj naj storim? — Posnemajte njega, mu bo kmalu razvezal jez RAD BI IZVEDEL za mojega prijatelja Joseph nika, kateri je izginil pred trei ■eci in koliko aem izvedel, u nekje v Washingtonu. Rojak »itn, de kateri ve zanj, da mi znanite, ali pa naj se sam pi Imam mu poročati zelo važne iz »tare domovine.—John Wild, 10th St., Springfield, 111. _ VITAMINI A in tedaj dodani k zanesljivi tonil čem« hiti • nervoani in drailjm? NUCA-TONE—«niMtveno u viru vin TAMINI A In D «m prln»« hitro To j« direktna tonika u nrrvmnt in deluj« ko ojatovalac po vtem n« eiaterou. Nervocnoat napravi ljudi In neaadovoljne. OJalajte vat« NUOA-TONE In bodo I tabljene. Ni aMMca oftaa v NUGA S« dobi v tabletah In lahko ta jeeia» nlate zadovoljni t uspehom. ae va vat denar. Na prodaj. In jami« lekarnah Na odlUajte— naroiiu .t h» 4»naa. Pasite pred ponaredbeait. vajU pravi NUGA-TONE. tedaj urai VITAMINI A In D. Prati laprtniri —UGA-SOL—Idealni odvajaiee »f | SLOVENSKA NARODNA PO! NA JBDNOTA izdala svoje publikaciji ia «s no list Proaveta za koristi, t Irebno agitacijo trojih dmit članstva in za propagande a* daj. Nikakor pa ne sa pro* drugih podpornih orgaaiudj. ka organizacija ima običaja« glasilo. TorsJ agttatoričai naznanila drugih podpornih srg eij in njih drufttov naj »e pa listu ProovKa. Dokler tega ne slišite ne boste verjeli, da more biti radio tako izvrsten! 1937 PHILCO 7». i W atéwr «•«*, m 0 (AtffW commonwealth edisov Qixbuc Stops brez "nerial" • Ja pristni "X" vzorec Philro . ** meni, da vam nudi bogatost g!s>u. k« J' ^ got » Philco pstentirano po^vno ivočno <1- » In izdolan Je po Philco . . . « "" Acvalnim sistemom . . . trije uglo*v.ln. šegi, ki hrijejo temeljne smr » £ staje . . . driavni in me«tni . . . podnevi in pon«*. tujnem.k. * kratki valov, ... »7 ogla*—'" ' 4 . trojna kontrola g!s*u , • re-n*n« P vrstna oprema novejArga rad.o r»»"»)*■ Noro aamiAljen ksbinet is krasne t j' ^ ^ vine in okraski is drugačnecs les* * H U radio v ELKKTR.ČN.H Downtown -71 W. Adaae St-132 S Dearborn SL Tolephono RANdotph 1300, Local 979 OUNtAMí " 77)3 MJI«re„fc*e 4*13 tfvt», Ml IM 4731 W. MKI... t«. J440 1 %*mH t». ' BS? W. 4*0 U. 4)4 t AAM Am 7*90 I 97né U 11 tU i. M«*.««* Ava. UGODNI PCKIOJI PI.A^ ITF raflno* t a kiwnm*__ »■•••41 COUPONS • IVIN n Phile« pr%ovrrtni» »it» naJboDM pr»i*or h* p da - '""H