Uredništvo hi trpratmišlvti : Maribor, Koroške uHce 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno naročnina listu: '■ >: 12 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št 59. Maribor, dne 24. maja 1912. Letnik IV. Grof Tisza— nekronani kralj ogrski. Krvavi dan v Budimpešti. .Grof T|issz,a je izvoljen za predsednika ogrske zbornice, budimpeštanske ulice je oškropila kri mrtvih ip 'težkoranjenih,. te dve vesti stojite y ospredju političnega zanimanja in z mrzlično napetostjo se pričakuje, kakšna poročila prinese brzojavna žica v prihodnjih upsjh iz ogrske prestolnice. Homatije na Ogrskem ' so dosegle , svoj Vrhunec. Kot grof z „železno roko“ in kot brezobziren avtokrat znani grof Tlisza, zastopnik sedaj vladajoče gentry in probujena ljudska masa tei stojita v odločilnem boju nasproti ter se pobijata na nož. Široke in elegantne ulice malega Pariza, kakor nekateri radi naživljejo lahkoživo prestolnico Tlranslajtanije, je že oškropila gorka človeška kri, S tem je stopila o-grska kriza, ki se leno vla^i že skozi leta in kakor morp tlači celo monarhijo, v Štadij, ki je nevzdrž-ljiv, ki zahteva sam po sebi ‘odločitev. Krvava igra, Id' se odigrava sedaj na Ogrskem,, je skrajni vja nan-qjue. Zdi se mi, kakor da vidim igrati dva vročekrvna Italijana, takozvano „imoro,“ S kredo napravita n,a) mizo dolgo Črto, katero potem prerežeta s poševnimi črticami,, tako da je na vsaki strani enako črt-poenov. Potem s krepkim udarcem ob mizo razprostirata pred sabo prste desne roke in ugibata skupno Število razprostrtihxprstov iz obeh rok. Kdor, u-gane, žbriše eno 'črto na svoji strani in kdor ima prej zbrisano celo svojo stran, je dobil. Ker. sta pri štetju zelo glasna, se navadno zelo razburjata in kr-vajvi pretepi niso malokrat zajključek „.more.“ Ponekod gre vročekrvnost in nezaiupnost že do ekscesa in vsak izmed igralcev ima pred seboj zapičen v mizo odprt nož: pri prvi nekorektnosti, pri prvi slepariji, se oprime desnica, ki je rajvnokar, še raztezala svoje prste proti soigralcu, bliskovito noževega ročaja in če poškropi tla kri', ni nič izvanrednega. 'Približno taka se mi zdi tuđi borba, ki se sedfaj izbojeva na Ogrskem. Ce teče kri na eni ali drugi tetrani, to ne vznemirja duhov. Ko so včeraj povedali grofu Tjiszi, ki je vodil prvo sejo državne zbornice, d!a teče po budimpeštanskih ulicah kri in naj hi za to sejo zaključil, je odgovoril z brutalno: I hladnokrvnostjo: s,(Mi zborujemo dalje, saj nismo nikak dobrodelni odsek!“ Promotrimo nekoliko položaj: Ko je po porazu ogrske 'koalicije prišel' na krmilo grof Khuen, se je v vseh mogočih varijacijajh prerokovalo, da bodo nastopili za Ogrsko boljši dnevi. Tjoda grof Khuen je vladal, intrigirali, sklepat kompromise, a konečno brez vspehov odšel. Večkrat se ’je že v tem času slišalo, da bo |vlada magari s silo porazila maloštevilno opozicijo, amipak zgodilo se ni ničesar,. Kakor glavno strašilo se je pri takih prilikah vedno imenovalo grofa Tiszo, ki naj bi s kruto roko ' potlačil trmoglavo opozicijo, zlasti Jiust(hövce, ki niso hoteli nič slišati o bramirai reformi 'in so tiščali v ospredje volilno preosnovo. Grof Tisza pa ni stopil izza kulis. Vedelo se je, da se vse niti ogrske politike združujejo v, njegovih rokah, ampak iz, ozadja ni stopil. Sedaj pa je naenkrat stopil na plan. Pusftil se je izvoliti za predsednika ogrskega državnega zbora in se tako tudi na zunaj pokazal, kot poosebljena ogrska politična moč, V njegovih rokah je sedaj vse : ministrstvo in zbornica. Ta korak grofa Tisze je pa vsekakor presenetljiv, k gotovo ni brez logične utemeljitve; gotovo je posledica razvoja pa{zmer. Ne bomo se posebno motili, če rečemo: sistematična agitacija za volilno reformo, ki jo vrše slasti demokratične stranke in Justh, je potisnila to zadevo že daleč v ospredje. Klika, ki je sedaj na Ggr-skem na krmilu, je bržčas s strahom opazila, dia je ta zahteva' bliže uresničenju, kakor je mislila,, zato se je postavil najizrazitejši predstavnik gentry v o-spredje, da jo prepreči. Računi niso napačni. Grof Tjsza je uverjen, da bo krona onemu, ki ji bo pripomogel do zaželjenega Številaj rekrutov, pustila prosto roko glede števila volileev in to pomenja še «a-dalnjo vlaido združene buržoazije, ki izžema ogrsko državo in aristokracije, ki nosi zveneča Imena,, % je zadolžena in stoji pred polomom,- Ce kje, velja zlasti glede brambne reforme 'na, Ogrskem za ogrska ljudstva: Timeo Danaos et dona ferente^)... Pa naj tudi triumfira/ nasilni Tisza po vspe-hih včerajšnjega dneva, ko se mu je posrečilo z oboroženo silo streti adpor ljudskih mas, dan obračuna ne bo izostal. Včerajšnje nemire so sicer povzročili sjocialdemokratični’ voditelji, ki so proklamirali generalni štrajk, ki se je pa izjialolvil. ' Mi nimamo nika^ kega vzroka, simpatizirati z ogrsko teocialno demo- kracijo, a dogodke včerajšnjega dne moramo vendar smatrati za simptomatične. Na Ogrskem, v tem eldoradu oligarhijo nekaternikov, se je pričela vzbujati ljudska tea,ve st, ki hoče na solnce, ki zahteva svojih pravic. Naj Človek premotriva dogodke včerajšnjega dne iz enega ali drugega vidika, to 1 mora vsak db priznati, da jß vzbruhnila ljudska volja s silno močjo na dan. 'Trčile ste vkup dve sili, ki se borite na nož in zaškropile so se s krvjo buäümpeSltanske ulice. Na eni strani železna in energična TIszova pest, oprta na nekaj stotin dosedanjih mogočnjakov, ki tee bore za stvoje politično življenje in so vsled tega prežeti blaznih moči, na drugi strani ljudskfa masa z yso svojo neizčrpljivo in neizmerno močjo, ’O izidu boja ne more biti dvoma. Mogoče se bo grofu Tiszi posrečilo z manlihercami in bajoneti f pripeti zmago za nekaj öäsa na svoj prapor, ampak trajno to ne bo. Mir, ki počiva na bajonetih, je kakor vihajr, ki grozi izza gore in ko pridrvi, je 'tekom nekaj m)nut vse poraženo in pomendrano. 'Mogoče, da se bo posrečilo grofu Tiszi včerajšnjo zmago nekaj časavži-vati in vladati Ogrsko kot nekronani kralj, toda prišel bo dan, ko bo ljudstvo prišlo do svojih pravic in spomin na grofa Tisza, tega najizrazitejšega ogrskega junkerja, bo neslaven in neprijeten, okrvavljen s krvjo, ki je namakajta včeraj ulice, ponosne ogrske prestolnice. Gospodarski paberki, Z!lato vzrok draginje. Resnično je opetovano zatrjevanje premnogih nacionalnih ekonomov, da je moderna in obilna produkcija zlata bistven vzrok moderne revolucije cen, draginje, čeprajv nekateri strokofvnjajki odklanjajo to teorijo. Pred kratkim je potrdil tozadevno sodbo nek strokovnjak po poklicu. Ravnatelj 'ameri|ka)nske,ga novčarstva je dokazal v svojem zadnjem poročilu: produkcija zlata in pa razdelitev denarja v zadnjih dveh desetletjih had vse jasno in neizpodbitno dokaže, 'dia je v istini zlato prafvdati revoljucijonar cen. Dokazal je, da so v minulih 11 letih evropski uradi za izdajo bankovcev pomnožili svoje zaklade zlata za celih ,50% in da je, v enaki meri narajslo število izdanih bankovcev, med tem, ko se je pomnožil kredit za posojila in eskomptiranje Za samo 25/%. In v PODLK9TBK. -j* Profesor dr. Jos. Som. Zagledal je beli na Ostrožnem, v najprijaznejši vasi celjske okolice. Njegov orjaški oče bil je kovač in mlinar ter leta in leta „rihtar“ v naši vasi in edini naročnik „Slovenskega- Gospodarja,“ Ta starodavna hiša je (že pred leti popolnoma propella in zdaj je vse v tujih rokah. Rajni profesor, katerega smo po domače klicali Somov Žepi, je bil kot dijak pr al v mirne in boječe naravie. Najrajši je hodil le sam v šolo, in ni maral drugih otrok. Ce smo bili paglavci preveč iposkočni in nagajivi, so nam stariši kot vzor šolarja vedno staivili pred oči Somovega Zepl'a. Povsod mu je bila knjiga zvesta spremljevalka, 4z katere je vedno či-tal, in zato se mu je hrbet začel kriviti. Po nasvetu zdravnika je začel hoditi ravno, a sključenosti mu je še nekaj ostalo, 'k,ar pa 'niso opazili tisti, idi ga niso prej poznali. Rajni Jože je bil orjaške očetove postave, a blagi in krščanski značaj je podedoval po 'materi. Tiha in živa želja materina je bila, da bi Jože postal svečenik, a večjo privlačno moč za njega Jje pai imela filologija. ' Kot profesor v Hallu je prišel v stik z jako v-plivnimi osebami, ki so ga Čislale radi njegove nar darjenosti in ponižnosti. V tem času je m/enda dobil namig. Rka ni izključeno, da bi ne dobil me'sta na univerzi v Inomostu. Od tedaj pa se je zaril v knjige in živel 'kakor samotar. A Kathrein je izginil s političnega polja in Somova nada se je začela kakor blesteča 'zvezda zgubljati za temne megle. Ta nevspeh mu je vedno ležal kot rana na srcu. S svojo ženko, ki je Gradfčanka, je prišel večkrat na Ostrožno na počitnice. To le bila radost in veselje za mene dijaka. Jože je znal tako prijazno kramljati, tako jasno kaj dokazati in tJ(ko dovtipno se šaliti, da mi je bilo voljko pri src.u. Kolikor vem, so ga vsi dijaki spoštovali in pa ljubili. Ako mu kaj ni harmoniralo doma, prišel je k nam v našo hišo, da se je razvedril in šli smo na sprehod Čez polja in gozd. Kadar smo bili clobre volje, je gospod doktor prav rad rekel: „Maksi, zapojmo: „iLepa si lepa, roža Marija“/, ali „ITam v jasnem pagu“ in „Ave maris stella.“'“ Jože je bil Marijin otrok. Po materinem pogrebu je začel izostajati od Ostrožnega, ker je njegova rojstna hiša radi zopetne ženitve očetofve šla nizdol, V Ljubljani si je pridobil simpatije vseh, ki so ga poznali. Z ljubljanskim škofom je prišel večkrat v cfotiko in kot izvrševalni u'ct Vincendijevega društva mi je vedel marsikaj lepega in ginljivega povedati, tako da se mi je zdelo, da odseva iz njegovih besed in 'epizodic vsa krasota ! njegove blage in dobre duše. Bil sem večkrat na obisku pri gospodu profesorju. Pred mizo in po mizi je vedno naprej knolil in strogi ukor bi /zadel deco, ako bi se ne bila pri molitvi dostojno obnašala. Pri taki priložnosti je napravil na tihega, opazovalca vtis Častitljivega patrijarha v sredini svoje družine. V njegovi hiši je vladal mir in krščanski duh. Ako sta se njegova fanta/ prepirala o narodnosti, je vzel doktor šibo v roke in rekel: „(Tebe bom navezal s slovensko, tebe pa z nemško Šibo!“ Bolestni udarec je bil tudi za njegovo rahlo dušo, ko mu je vsled Škrlatice umrla edina hčerka. Ta rana mu je marsikdaj privabila solze v oči. Zapisal sem te vrstice rajnemu prijatelju v spomin za tiste, ki so poznali njegove vrline in tudi za tiste, ki so ga drugače sodili. Umrl je gospod profesor dr. Josip Sora. Pretresla, osupnila me je ta 'vest, oko se mi je pa zar solzilo. Vrlemu možu in ljubemu sovaščanu večni mir in pokoj! Dragi Jože, na svidenje ' — nad zvezdami! Maks "Ocvirk, Zlodejevo edino dobro delo, Curnonsky, Marokanska legenda, Prevel St^fogorski, Moj vodnik Šalah mi je nekega večera, ko sva dosipela v Jemoro, pripovedovalto-le legendo: Ališar, sin vezirja Ali-el-Jameni, je pođdđovajl po smrti svojega očeta velik« premoženje. Poročil je rulado deklico, ki je bila lepša, kakor vse lune. In imenovala se je Houria. ‘Za njo je v 'dveh letih izdal vse. kar mu je oče zapustil. Ko je obubožal, se je sramoval in ni hotel še d/alje ostati v tisti deželi. Ker pa je sjvojo lepo ženo Hourio, vkljub velikim žrtvam, katere ji je doprinesel, ljubil vedno bolj, jo je vzel seboj v deželo Mzab. Nekemu bogatemu kovaču, ki ju je zagledal prihajati po ‘cesti, je mlada Houria zelo ugajala, in zato reče Ališarjiu: — Hočem vaju vzeti v svojo hišo. Ti boš delal v kovačnici, a tvoja žena bo stregla mojim ženam v haremu. Tako se je zgodilo. Cez mesec dni reče Ališar kovaču Khaldunu: — Ker si zadovoljen z mojim delom, dovoli mi, da vidim svojo ženo. Kovač se močno začudi: — Katero ženo? Ne poznam tvoje žene. Ves čas, kar si pri meni, si bil vedno sam. Vsak lahko to priča. Ališar gre h kadiju (sodniku), z alka j uvidel je, svojem poročilu zastopa ta strokovnjak naziranje, 'da tiči 'glavni vzrok zadnjega mednarodnega zvišanja, cen v naraiščajoči produkciji zlata. Največji del produkcije zlata, ki se ga je pridobivalo v zadnjik dveh desetletjih, je ostal v Ameriki, vkljub temu pa ni zamogel spiovuti do zdrave podlage amerika(pske banke in ur(ade za izdajo bun-kovcev. Pomnožena cirkulacija zlata je vselej, kakor nas uci zgodovin^, povzroče v ala revolucijo cen. 1 a-ko na primer v Rimu ; za časa opustošenja bogatih provinc v orijentu, v Evropi za časa Karola Velike-ga, ko je zaplenil po užuganju Avarov njihove zaklade zlata, in pozneje 'po odkritju Amerike, ko so izvažali iz novega sveta polne ladije zlata in srebra v Evropo, nadalje leta 1830, ko so izčrpali velikanske zlate rudnike v Kaliforniji 'in sedaj pa, ko prihaja iz Alaske in Južne Afrike vßled modernega načina pridobivanja naravnost velikanska množina) zlar ta v Evropo. Tudi zakon, ki so ga smatrali za že zar starelega, namreč glede ponudbe / in popraševanja, igra precejšnjo ulogo. Zlato je dandanes edini, radi tega pa tudi zelo občutljiv cenomer. Več 'kot pride enega in istega blaga na trg, tem cenejše, pa tudi manj vredno je. Za vsako tono pšepice, za vsak komad živine se mora dandanes v zlatu več doplačati, kakor pred 10 ali celo 20 leti. In tö je Jdrajginja“, ki se naravno razteza na vse gospodarsko življenje celega kulturnega sveta. Seveda jé ta moment sajmo en vzrok draginje in je poleg njega Še mnogo 'drugih ! pojavov, zlasti špekulacija in izkoriščanje po kartelih, 'ki povzročajo sedanjo neznosno draginjo. Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji. Josip Wester. Ljubljana. (Dalje.) Na Koroškem so tri državne nemške gimnazije: gimnazija V Celovcu, ki ima v nižjih štirih razredih tudi realne paralelke, realna gimnazija v Beljaku in c. kr, samostanska gimnazija v St, Pavlu, In končno na Primorskem. Tu je pet zavodov, ki jih posečajo 'Slovenci v večjem številu: državna gimnazija v Trstu, ki ima v I, in II, razredu tudi realne vzporednice z nemškim učnim jezikom; državna gimnazija v Gorici, po učnem jeziku nemška, a ima v prvih dveh razredih slovenske paralelke humanistične gimnazije, dočim so italijanske paralelke realnega značaja; nemška državna ghnnazija v Pulju, hrvaška državna gimnazija v Pazinu in občinska mala realna gimnazija v Voloskem s hrvaškim učnim jezikom. Italijanske gimnazije v Trstu, Kopru in Pazinu ter realna gimnazija, v Pulju so za nas brez pomena, ker imajo le neznatno število slovenskih, oziroma hrvaških učencev.. Vseh teh gimnazijskih zavodov na našem ozemlju je torej 19, Se manj slovenske so realke ; edina], zdaj že državna realka v Idriji je dvojezična, dočim je državna realka v Ljubljani nemška, le da je za Slovence slovenščina obvezen predmet in da se v nižjih dveh razredih poučuje tudi verouk za slovenske učence v slovenskem jeziku. Državne realke V 'Mariboru, Celovcu, Gorici in Trstu so vseskoz nemške. Italijanski realki v Trstu in Pulju ter nemške v Gradcu (dve državni in ena deželna) so za nas brez pomena, ker imajo neznatno število slovenskih učencev. Realk na našem ozemlju je torej šest; V naslednjem podajam 'pregled teh zavodov po obiskovanosti in po razmerju Števila dijakov slovenske in drugih narodnosti. Podatki so posneti po šolskih izvestjih za leto 1910-1911: Gimnazije. Dijakov V. I. r. V. VIII. r. Kranjsko, vseh Slov. vseh Slov. vseh Slov. Ljubljana I. drž. 625+21 609+19 136+4 134+4 59+1 53+1 „ II. „ 421+ 3 415+ 2 101 99 15 15 Novomesto 270+ 6 261+ 6 46+1 46+1 22 21 Kranj 312+16 308+16 60+7 60+7 27 27 Št. Vid (zasebna) 256 255 62 61 — — Ljubljana (nem.) 148+22 1 35+5 © — — Kočevje 135+ 6 9+ 2 50+5 4+2 7 1 Skup 2185+74 1858+45 490+22 404+14 130+1 117+1 Štajersko, Maribor 538-1 (-13 318+4 112+2 69 42 23 Celje (velika) 303- - 6 77 41 5 36+2 16 „ slov. nem. r. 158- - 2 158+2 59+2 59+2 — — Ptuj- 185- - 7 28+3 [35+3 6 12 © Skup 1184- -28 581+9 247+7 139+2 90+2 39 Koroško, Celovec 478+ 2 72 86 13 46 5 Beljak 304+10 10+1 69+5 2 26+1 2 _ Št. Pavel 223 17 39 , 4 13 3 Skup 1005+12 39+1 194+5 19 85+1 10 Primorsko, Trst (drž.) 546+32 192+7 145+8 58+3 36+1 12 Gorica 697+ 6 342 209+2 98 36 15 Pazin 190 36 40 8 16 5 Pulj 156+22 15+3 36+4 0 10 2 Volosko 53 2 29 2 — — Skup .1642+60 587+1C 459+14 166+3 97+1 34 Realke. Kranjsko. V VII, r. Ljubljana 508+3 301+2 107 67 38 18 Idrija 209+1 203+1 34 32 24+1 24+1 Skup 717+4 504+3 141 99 62+1 42+1 Maribor 270+2 8 69 © 21 © Celovec 424+4 8 95 2 34 © Primorsk o, Trst (držav.) 472+7 89+1 89 25 37 4 Gorica 415+2 157 82 35 33 9 Skup 887+9 246+1 171 60 70 13 Po tem pregledu je vseh slovenskih gimnazij ev realeev pa na Kranjskem: 1858+45* 504 + 3 na Štajerskem: 581+ 9 8 na Koroškem; 99+1 8 na Primorskem: 587 + 10 246 + 1 Skupaj 3125 + 65 766+4 Ce prištejemo k tem približno število slovenskih učencev z gimnazij v Gradcu, ha Dunaju, na Sušaku, dobimo zaokroženo število. <3200 gimnazijcev, realeev pa k -večjemu 780; tprej imamo razmerje 3200:780 ali 100 'gimnazijcev : 27 realcem, ali Še bolj drastično: na štiri gimnazijce pride dobro en rear Tee. Kolika razlika v primeri s 'številom! gimnazijcev na Češkem in. Moravskem, kjer velja v obče, posebno na Čeških zavodih, razmerje 100:100, ali: kolikor gimnazijcev, toliko realcevi Zanimiv zaključek nudi primerjanje 'Števila prvošolcev. Na vseh naših gimnazijah jih je bilo začetkom šolskega leta 1910-1911 okroglo 740, na realkah pa 160, torej 100:21. Slovencev v najvišjem razredu (VIII. gimnazije, oziroma VII. realke) pa je bilo: gimnazijcev200, realeev *5|5, torej 100:27. (* Pomeni privatiste in privatisltinje, ki jih v sledečem ne vpoštevajm.) Te številke pričajo, da je obisk prvega razreda gimnazije še večji kakor kaže povprečno razmerje gimnazij in realk (100:27), dočim se v najvišjem razredu prilično izenači v rajzmerno število 100:27. Kaj smemo iz tega sklepati: da doseže učni cilj več slovenskih dijakov na realki, kakor na gimnaziji. Pojasnil za ta pojav bi imeli dovolj: v gimnazijo sili danidanes vse, tudi slabo, nadarjeni dečki, sinovi iz delavskih slojev, ki se žal premalo ali belo nič ne zanimajo za uspevanje svojih otrok, dočim je za realko, rekel bi, več smotrene odločitve iz krogov starišev, ki tvorijo vobče bolje situirane sloje. Nadalje ima gimnazija svojo tradicijo, pred vsem kakor pripravljalnica za duhovski in uradniški poklic, 'Tehnične stroke so pri nas še bolj izjemne (ekscepcijo-nalne), ker nimamo ne obsežne industrije, ne velikih1 podjetij itd, Realska matura do najnovejšega časa ni d ajar la možnosti za toliko, izbiro različnih poklicev kakor gimnazijska. Se le tod leta 1908 se more realeo posvetiti tudi vseučiliškim, oziroma gimnazijec tehničnim študijam, Če zadostita zahtevam, ki so bile že poprej omenjene. Politični pregled. Državni zbor. Dunaj, 22, majnika. Danes se je zopet nadaljevala razprava o službeni pragmatiki, V debato je posegel tudi (minister, baron jtlei-nold, ki je pred vsem izjavil, da vlada sprejema nekatere odsekove i^premembe k vladni predlogi. Nekaterim odsekovim sklepom pa mora bdlocno nasprotovati z ozirom na javne državne interese. (Minister izrazi upanje, Ida se bo posrečilo one ovire .odstraniti, ki zavlačujejo čimprejšnje uzakonjenje (službene pragmatike. Za Heinoldom je govoril nemški poslanec Held, za tem pa socialni demokrat Glöckel, ki je v ‘zbornici povzročil na nemškonacionalnih klopeh prave viharje ogorčenja, srda, pravi vik in krik, ko je prebral (tajni cirkular poštnega in brzojavnega ravnateljstva] 7-.ii Nižje-Avstrijsko na vse načelnike poštnih uradov, s katerim se prepoveduje uslužbencem vsaka udeležba na političnih shodih, zlasti da se ne u-deleže včeraj po Socialistih sklicanih shodov za manifestacijo koalicijskih pravic uradni št va. Ravnateljstvo je v tem cirkularju tudi poživljalo .načelnike, da naj vsakega udeleženca ! izmed poštnih uslužbencev naznanijo, V tem trenutku je stopil zopet v dvorano minister baron Heinold. SociaQui demokrati so se obrnili nanj in začeli gromko zahtevati, naj posluša preči-tanje tega cirfcularja, Poslanec Wolf pa jim je zaklical: „Tega rudečega povelja ne bo poslušal!“ Socialisti so mu začeli odgovarjati: „Vladni pes!“ „(Zucker-Wolf !“ K. H. Wolf se je nato molče odstranil iz zbornice. Socialist Seitz je glasno povdarjal: „jV 'Av- striji imamo najslabše telefonske zveze. 'Najslabše dostavljanje pisem!“ Cujejo se razni klici: „limano najjslajbšo telefonsko zvezo tz jugom. Telefonska ' zveza Dunaj— Ljubljana je Škandali“ Zbornica je nadalje razpravljala o Škandaloznih telefonskih razmerah na jugu, Koncem ,s!eje pa je rumunski poslaipec Simonoviči 'vprašal predsednika, zakaj ni poslal njegovemu da .ne. dobi svoje žene nikdafr več nazaj, ako ne pokliče na pomoč pravice. Pred kadijem je bil ubogi 'tujec, ki ni imel nobenih prijateljev in nodenih prič, zasmehovan od vseh Mzabitov, Zaničljivo so mu klicali: — Frekolni zlodeja! On je, tki ti je ugrabil ženo. — Zakaj ga naj 'prekolnem? — odvrne Ališar — nikoli mi ni storil ničesar žalega in nimam povoda se pritoževati zoper njega. Na te besede je planil kadi 'in njegovo spremstvo na nesrečnega Ališarja, Vrgli so ga na cesto, kričeč: — Kak mož je to, ki vse* učiliških zahtev in se je konstatiralo, da se je jugoslovansko vseuciliško vprašanje potisnilo v ozadje in je Hrvaško-slovenski klub sklenil pričeti -nova, pogajanja glede reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Klub je zlasti povdarjal, da izgovor avstrijske vlade, kakor d'a bi smela ogrska vlada, k rešitvi :reci-procitetnega vprašanja kaj govoriti, nikakor ne velja, ker je zagrebško univerzitetno vprašanje izključna kulturna zadeva Hrvatske, Klub je nadalje sklenil, poslati v debato o službeni pragmatiki čim naj-večje število govornikov. Rehabilitacija nadvojvode Ferdinanda Karola. Bivši nadvojvoda Ferdinand Karol, ki živi sedaj pod imenom Karol Ferdinand Bürg, bo menda vsled posredovanja njegovega brata«,, nadvojvode Fr. Ferdinanda ter soproge nadvojvode Franca Salvia-torja, ■ nadvojvodinje Marije Valerije, v kratkem zopet dobil svoj naJdvojvodski naslov. Njegova soproga, hči dvornega svetnika Czuberja, zaradi katere se je odrekel naslovu in častem, bo postala grorica, Karol Burg, ki je «sedaj v 44. letu svoje starosti, je bival ves čas v inozemstvtu, odkar je izgubil svoj nadvojvodski naslov in ni stopil nikdta na avstrijska tla. Galicija. V Klekotowkl ob ruški meji sta bila aretirana dva Mažara, Janos Hazi, trgovec v Nagy-Luczfci, m odvetniški pisar -Ilij Pyrozak iz Magy/Crosa, ki sta Rusiji na korist vohunila.. Pri aretirancih so našli obtežilno korespondenco, pouk kako vohuniti, ( vprašalne pole o vojaiških zadevah in pisma odličnih Rusov, med njimi tuffi pismo grofa Bobrinskega. Nemčija. Predsednik državnega zbora, Kaempf, je obstopil. Njegov odstop se utemeljuje s tem, ker ^e premalo, ščitil-cesarja Viljema IL proti napadom soc.-demokratov v zbornici. Kot njegov naslednik se imenuje liberalec Payer. Nemčija in Anglija. Angleški vojni minister Haldane se je za več dni pripeljal V Berolin. Oficijelno se trdi, dp, je ta obisk popolnoma privatnega značajja, domneva se pa, da bo imel važne pogovore z neko politično osebo v Berolinu. Romunija. Kakor se poroča, je preprečila policija v Bradi napad na rumunskega. kralja. Aretirali so trgovske uslužbence Alfreda Ziejnica, Trajjana lAnghela in Nikolaja Oprana, ki naj bi bili bodoči teden ru- munskega kiralja, ko se pelje po Donavi, 'usmrtili. Med zaplenjenimi pismi aretirancev *so /tudi našli pismo TVajana Anghelai, ki ga je pisal Nikolaju O-pranu, ki slovi: „Djubi Opran! Napočil je čas, da izvedemo svoj načrt. Kralj pride lbodoči teden sem. Sklenil sem, da, ko se izvedejo moje sanje, se z i-stim revolverjem usmrtim. Ti lahko pobegneš v inozemstvo. Tvoj brat Trajan Anghel.“1 Vse tri aretirance so takoj prepeljali v Bukarest. Preiskava se nadaljuje. Krvavi nemiri v Socialni demokrat.je v Budimpešti so napovedali na včerajšnji dan generalno stavko, obenem so pa tudi priredili velik manifestacijski obhod po mestu. V oklicu na delavstvo so izdali poziv, da se delavstvu v bodoče ni treba držati postav. Višji mestni glavar Budimpešte ni dovolil obhoda po mestu. Tudi ni dovolil, da bi prišlo delavstvo demonstrirat pred parlament ter na ta način motilo zborovanje, obenem pa izsililo iz vlade in poslancev splošno, enako in direktno volilno pravico. Vkljub prepovedi se je zbralo več 'tisoč delavcev. Do prvega spopada med demonstranti in policijo jo prišlo ob 9t uri dopoldne. Demonstrantje so začeli metati kamenje na policijo. Ta je streljala in padel je prvi demonstrant. Iz nove Pešte je prišlo 2000 delavcev, hoteč prodreti do parlamenta. Policija jim je zastavila pot., Demonstrantje so pričeli streljati iz samokresov na policijo in je padlo okrog 70 strelov. Ko je bil pa zadet zapovedujoči policijski častnik in še več drugih policajev, je zaprosila policija vojaško pomoč. Vojaštvo je z nasajenimi bajoneti prodiralo proti demonstrantom. Policija je oddala tudi več strelov; zadet je bil delavec Rudolf Holubek v glavo in*se je takoj zgrudil mrtev na tla,, Demonstrantje so naskočili na „trgu svobode“ električni tramvaj, istotako v Še dveh drugih ulicah in na „Ringu“. Pasažirje je obdelovalo razljučeno ljudstvo s palicami in kamenje se je kar vsipalo na vozove. Do hudega spopada je prišlo tudi v Bathovy-ulici. V pričetku je vladal tamkaj Še precejšen mir, kar naenkrat padeta d‘va strela; ena krogla je zadela nekega policista, ki je bil pri priči mrtev. Na mu-zejevem Ringu so napravili demonstrantje iz previenili tramvajskih vozov barikade, Se-le proti 5, uri popoldne se je posrečilo vojaštvu in policiji, da so razgnali demonstrante. Na Lehel-jevem trgu so razbili vse plinove svetilke, istotako v Bajsza-jevi .ulici, kjer so tudi zažgali plinovko. V veliki poljski ulici je pa poskušala množica užgati tramvajski voz, katerega je bila poprej polila s petrolejem. Policija je vodjo demonstrantov ustrelila pri priči, več drugih pa uklenila, , V Ostrogonski ulici se je istotako zbrala proti 4. uri popoldne velika množica demonstrantov. Na poziv vojaštva, naj zapusti prostore, je zgrabil nek demonstrant po bajonetu nekega vojaka, na kar g,a je vojak ustrelil. Ob 6. uri zvečer so nameravali udreti demonstrantje v So-rokšarerski ulici v remiso električnega tramvaja, z namenom vse opustošiti, A policija je k sreči še pravočasno preprečila nakano. > Ostrogonski uliti so dalje udrli v prostore delniške družbe; knjige so pometali na ulico in jih zažgali. Tri sode tera. slo izlili po ulici in vžgali. Požarna bramba je pogasila ogenj na petih krajih. V Gömbovi ulici je prišlo do še večjih kravalov. Druhal je streljala na vojaštvo in policijo. Vojaštvo je začelo streljati. Množica se je spustila v beg, a vojaštvo jo je v avtomobilu zasledovalo. Štiri demonstrante so uklenili. Druhal je pričela oblegati avtomobil, a je bila potisnjena, v neko stransko ulico. Od 3, ure popoldne naprej je bil ustavljen ves promet v vseh budimpeštanskih ulicah. Zaprte so bile tudi vse'trgovine. Na „Ringu“ pred carinskim poslopjem je počila popoldne bomba, ki je razbila vralta in razbila vse šipe neke hiše, a ranila ni k sreči nikoga;1’- V tovarni za šampanjec v Törley-ulici so ustre-lili štrajkujoči tri delavce, ki se jim niso hoteli pridružiti, Demonstrantje so popjoldne oblegali dve policijski vojašnici. Stražnike so pretepavali, Se-le, ko je došlo vojaštvo z avtomobilom, se. je razpršila druhal. Od 5. ure naprej je bilo oddano vzdrževanje miru in reda celega mesta vojaškemu poveljništvu. Iz vseh bližnjih mest so poklicali številno vojaštvo, ki je takoj zasedlo vse ulice V notranjem mestu se je lokrog opoldanske ure nekoliko pomirilo, a kar naenkrat pridrvi velikanska množica demonstrantov na «Petöfy-jev trg, da. tamkaj izsili zborovanje. Med potom so razbijali na desno in levo šipe,plinove svetilke itd. Na, Frančiškanskem trgu je prišlo do hudega spopada med vojaštvom in demonstranti, Zapovedujoči častnik, je ukazal naskok z. nasajenimi bajoneti. S kopitom in bajoneti je bilo ranjenih več izgrednikov, Se-l.e proti o. uri je zavladal mir v. glavnih ulicah. Predsednik ogrskih državnih železnic je dobil tajno obvestilo, da. nameravajo naskočiti demonstrantje vse došle in dohajajoče vlake. V naglici je zasedlo vojaštvo kolodvor. Pri vseh izgredih je bilo po oficijelnih vesteh 6 oseb usmrčenih in 135 pa težko ranjenih. Ob 8. uri zvečer so se pa odigrali v zunanjih okrajih prizori, ki nas spominjajo na pravcato revolucijo. Demonstrantje so zažigali lesene kolibe, polivali ceste s terom in jih zažigali, naskočili neko policijsko vojašnico, pometali akte na cesto in jih za- žgali, poslopje pa popolnoma razdjali itd. Ce bo v prihodnjih dneh v Budimpešti mir, se ne da reči, Po ulicah kar mrgoli vojaštva in mir počiva le na bajo-netih, ____________ ■ - Raznoterosti. Radi praznika izide prihodnja Številka Še-le v sredo., dne 29, t, m. ■ . _ Razpisana sodnijska mesta. Pri / sodiščih v Konjicah, Radgoni,. Kamniku, Litiji i,n (Radovljici so razpisana sodnijska mesta, Prošmje je treba vložiti do dne 30, maja. Izpit iz arhitekturne stroke. Aikpdemično društvo slovenskih (tehnikov na Dunaju naznanja, da je dne 18. t. m. njegov član-preglednik tovariš g. Ivan Vurnik položil II1, ^zadnji) državni izpit iz arhitekturne stroke. Vseučiliški profesor Matko Nodilo 'umrl. V Z'agrebu je dne 21. t. m. umrl profesor zagrebškega vseučilišča Manico Nodilo v 78. letu svoje starosti. Nodilo je bil člajn Jugoslovanske akademije.. Rojen je bil v Splitu in je bil več let urednik „Narodnega Lista.“ Leta 1887 je bil imenovan za profesorja splošne zgodovine na zagrebški univerzi. Kot izboren poznavalec zgodovine Jugoslovanov je slovel' daleč č’ez mejo in je vlival med učenjaki1 splošlno priznanje in spoštovanje. Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje Živinoreje, r. z. z o. p., ima v oondeljek dne 10. junija, ob 9. uri dopoldne v prostorih Zadr. zveze v Mariboru svoj občni zbor, h (kateremu se vsi člani uljudno vabijo. Dnevni red: Poročilo nar Čelstva in nadzorstva, odobritev računskega zaključka za leto 1911, Slučajnosti, Ako 'ob 9. uri ni dovolj članov navzočih, se vrši drugi občni zbor eno uro pozneje, ki sklepa ob udeležbi vsakega števila zadružnikov. Žalostne razmere v kulturni Nemčiji, Kazenski predlog zoper Dernburga,. Berolinško državno pravdništvo je stavilo kazenski predlog 'zoper bivšega državnega tajnika Bernharda Dernburga radi podpihovanja k razrednemu boju. Dernhurg je predsedoval 1 propagandnemu odseku '„Großberlin,“ Na nekem zborovanju je opozarjal na 'dejstvo, da je v Berolinu stlačenih 600,000 ljudi v stanovanja, kjer pride po pet oseb na eno sobo. Neka slikarica je, u-porabljajoč ta govor, naslikala plakat, ki je bil nabit na vseh cestnih vogalih, radi česar je že stavilo društvo berolinskih hišnih posestnikov — ! kazenski predlog. Bernja in zopet bernja. Dr, Kukovec ima 'rai-zne fiksne ideje; ena izmed teh je: bernja. Koder hodi, koder gre, povsod ga preganjajo kot furije misli na bernjo in vsake toliko časa se lahko javnost detektira nad vnemo, s katero se odpravlja bernjo v „Nar. Listu.“ .Tiaiko tudi v zadnjem, Ce nekoliko du-šeslovno preštudiramo dr. Kukovcev, Špindlerjev in Lesničarjev životopis, se nam to ne more ždeti čudno: (vsi so postali to, kar so, največ s pomočjo — bernje. Kaj Čuda, če se jim potem spomini radi vračajo nazaj k tern ji. Dr. (Kukovec, 0 v svoji pisarni gotovo nima ravno preveč dela, bi pa z bernjo bržčas Še rad kaj zaslužil. Z/ato vidijmo: alfa in o-mega dr. fKukoyčevega političnega življenja je bernja. Z bernjo je začel, z bernjo končuje. Italijanska pravna fakulteta- V pododseku proračunskega odseka za italijansko pravna fakulteto je govoril dne 23. t. m. poslanec dr. Korošec. Izvajal je, da se ni mogoče spuščati v debato, dokler se ne ve namero vlade. Vse kaže, d1a bodo Italijani še precej dolgo (Čakali na svojo fakulteto. Ali smo tako nezavedni, ali tako pasje pohlevni? Ko je bila zadnjo nedeljo popoldne v Mariboru javna tombola v korist nemškega Schulvereina, smo z žalostjo bpazovali, kako so okoličani hiteli kar trumoma v mesto. Mnogo je bilo krivo ua| tem dejstvo, da so prejšnji dan po trgovinah in na trgu ; našim kmeticam in mlekaricam razni nemški agitatorji kar vsilili srečke, mnogo je zakrivila naša nezavednost in neodločnost, mnogo pa naša pasja pohlevnost. Se vedno ni iziginil' iz mnogih naših ljudi "duh hlapčevstva, še vedno mislijo nekateri, da morajo kloniti svoj tilnik pred nemškim -ali nemškutarskim purgar-jem? Kdaj bo tega konec ? Ali si hočemo res sami sebi izkopati grob? Kdo ho zadel 'glaVni dobitek turških srečk V To se bo zvedelo po žrebanju dne 1. junija. Gotovo pa ie, da ne bo nič zadel, kdor nima turške srečke. Vsakdo naj tedaj hiti z naročilom, da' bo deležen žrebanja že dne 1. junija t. 1. Pojasnila daje in nar ročila sprejema ‘ za „Slovansko Stražo“1 g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Zavetišče za pohabljene otroke. Amerikapski milijonar Wiöjener je dal 4,000.000 K za zavetišče pohabljenih otrok v spomin na svojega sina in vnuka, ki sta utonila pred kratkimi ob katastrofi parnika „Titanica.“ Zdravilna moč elektrike. Dandanes je mnogo na živcih oslabelih ljudi,. p,a le malokateri ve, kam se mu je obrniti. Učenjaki, profesorji, izjavljajo, da je izborno sredstvo zoper oslabljenje žiivcev elektrika in sicer enakomiren galvanični tok. Priporoča se, da bi bilo 'zdravljenje električnim potom znano vsar kemu bolnemu. Nudi se sedaj prilika, kajti vsak dobi lajiko zastonj in brezplačno 80 strani obsegajočo, ilustrovapo knjigo, vsebujočo zdravljenje potom elek- trike, Le deset Vinarjev za pošto je treba poslati, drugače se pa dobi knjiga brezplačno. Za ženske je drugačna izdaja. Kogar fto zapima, naj piše na : „Elektro-Vdtalizer zdrav, zavod“, Budimpešta, VI., Theresienring 7, Mezzanin H74. Sprejmo se za vse večje kraje v slovenskem ozemlju sposobni akviziterji za neko veliko zavarovalno družbo, ki sklepa, 'zavarovanja tudi brez zdravniškega praskanja. Jako pripraven posel za vsakogar, ki želi dobrega postranskega zaslužka, delovanje olajšano z reklamo in priporočilnimi pismi. Ponudbe naj se 'pošiljajo pod „Ljudsko zavarovanje“ na „Slovensko Stražo“ v Ljubljani. Gozdni tečaj za kmečke posestnike gozdov se bo vršil v sadje- in vinorejski Šoli v Mariboru po c. kp. gozdarskem svetovalcu Zihuber plem. Okrog dne 17, in dne 18. junija t. 1. in sicer s sledečim vs-poredom: Dne '17. junija zjutraj predavanje v vinorejski šoli (Vinorejska ulica), zajčetek ob 8. uri zjutraj. Popoldan obhod po grajskem gozdu in na gori Kalvariji, snidenje ob 3. uri popoldne v ‘ 'mestnem parku pri spomeniku nadvojvode Ivana. Dne 18. junija predavanje v vinorejski šoli, začetek ob 8, uri zjutraj. ■v Štajersko. Mariborske novice. Vnukinja našega, cesarja v. Mariboru. Najsta-rejša hči nadvojvode Franca Salvator jak nadvojvo-dinja Elizabeta Frančiška, je zaročena z nadporoč’ nikom Jurijem grofom1 Waldbiurg-,Z!eil-Lustenau-Ho-henemsom. Grof Waldburg bo premeščen k 5. dragonskemu polku iv Maribor, Po 'poroki bosta mlada poročenea bivala v Mariboru, Sreča v nesreči,, Pretečeno sredo dopoldne je 171etni 'mesarski učenec Franc Laupal letel po Glavnem trgu v Mariboru. Njemu nasproti je privozil avtomobil gospoda špediterja Unterkoflerja iz Maribora. V tem trenutku je srečal Laupala mesarski u-čenec Anton Ne,ndl, kateri je prvemu podstavil nogo, vsled česar je Laupal padel prd^ avtomobil. K sreči je pa avtomobil še pravočasno krenil na stran in se je Laupal le neznatno vsled padca na levi roki in levi nogi ranil ter je sam šel v bolnišnico. Dramatično društvo. Olbčni zbor Dramatičnega društva v Mariboru igfe je vršil včeraj v kmečki sobi Narodnega doma. Predstavljalo se je v minuli sezoni devet iger, ki so imele povprečno 510 obiskovalcev. Diletantov in diletantk je bilo vsega! skupaj 72. Dohodkov je imelo dnuštvo v 'minulem letu 6426 K 27 vin., izdatkov pa 6264 K. Na vstopnini se jo inkasiralo pr,i devetih predstavah 3026 K, to je 347 K na eno posamezno pred^tajvo. Po blagajnikovem poročilu se je vnela živahna debata, ki se je pai 'razblinila preveč v; ’malenkosti, Konečno je pa občni zbor dal odboru absolutory z zahvalo. Pri na 'to sledečih volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika gospod Srečko, Stegnar, v odbor pai gospodje: Boc, Kejžar, 'Troha, Kraflj, 'Stegnar mlajši, Weixl, Planinšek, Majer, Poseb, pregledvalca računov dr. Pipuš in H valenc, Namestnika Jarh in Voglar. Slovenski katoliški rokodelski pomočniki mariborski se prav živahno : gibljejo. Nal vnebohod so bili pri Sv. Križu nad 'Mariborom, kjer so, kakor smo že poriočali, izborno priredili dve gledališki predstav vi. Tem potom se zahvaljujejo Č. g. domačemu župniku g. Kocbeku, č, g. župniku Zemljiču, 'g. Županu in g. predsedniku Mladeniške zveze in vsem, ki so pripomogli, da se je njihova prireditev tako lepo obnesla. Od čistega dobička poklanjajo 17 K 60 vin. k,Slovenski Straži.“ Gotovo mora Vsakega Slovenca veseliti, Če Čuje, da gredo mariborski slovenski kar toliŠki rokodelski pomočniki' tja gor na: skrajno narodno mejo in s isvojim: trudom pridobe potem Še tam lepo svoto za „Slovensko Stražo,“' Posnemanja| vre-o*no. V nedeljo dne 19. t. m. so pa pomagali naši vrli rokodelski pomočniki pri veselici 'Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Studencih, za Ear jim gre tudi prisrčna zahvala. Le vrlo naprej! Studenci pri Mariboru. 'Zakaj se .zavlačuje stavba slovenske Šole y Studencih pri Mariboru??? Od zanesljive strani se nam poroča o: 'tem sledeče: Neki vsenemški kričač, se večkra/t bahato izraža o tej zadevi v smislu, da, je treba vse poskusiti in porabiti 'Mar najbolj izdatne intrige, da'bodo Slovenci „pehali misliti na slovensko Šolo,1“ No, ta gosjpoc! in njegovi somišljeniki bi .se seveda že sami radi od-križali strašne misli na bodočo slovensko šolo tv Studencih, pa he bo tako lahko! Studenci pri Mariboru.. Veselica, Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva zadnjo, nedeljo ni tako izpadla, kakor bi bilo želeti. Udeležba je bila bolj pičla, kar pa ni motilo, in je bila zabava prav prijetna. Uverjeni smo, da bodo vrli slovenski Stu-denčani prihodnjič to svojo malomarnost popravili in prišli na naše prireditve polnoštevilno, zlasti če pomislimo, kako se nekateri možje trudijo, da bi napravili gostom nekaj zabavnih uric. Ptujske novice. Veselica. Na binkoštni pondeljek dne 27. t. m. priredi bralno društvo v Domovi pri Ptuju veselico s tombolo. Vrši se v gostilni gospoda Ziagoršteka z začetkom ob 4. uri popoldne. Mestno gospodarstvo v Ptuju se prav lahko spozna po mestnih ulicah. Ob lepem vremenu je kar na enkrat vse v prahu, Če pa dva dni dežuje, pa že stoji po vseh ulicah voda, Celjske novice. Kregar jeva zadeva. Včeraj se je pričela pređi tukajšnjo poroto obravnava o znani Kregarjevi zadevi, . Obravnava se danes nadaljuje ih bo Še-le jutri končana. Prihodnjič bomo poročali obširnejše. Ljutomerske novice. Ljutomer. „Slov. Nar.“ z dne 22. in „N. L.“ 23. t. m. se hudujeta» da. je tukjafišjnja posojilnica dala 15.000 K brezobrestnega posojila sa|lezijurskemu za- vodu v Veržeju, Češ, dotični' „Kukovčev sklad“ bi še naj porabil za slovensko meščansko šolo ali spodnjo reälio v Ljutomeru. Dotični dopisnik mora biti precej kratke palmeti, 'Na cvetno nedeljo letošnjega leta je bilo v Veržeju na. Kukovčevem shodu vse, kar na Murskem polju liberalno leze in gre, gotovo je bil tudi dopisnik tam in je lahko slišal', kako se je dr. Kukovec izrazil proti meščanskim šolam. Človek res ne ve, kdaj bi liberalcem verjel ; kar eden pobija, to drugi zagovarja. Ljutomerska posojilnica je pa 's tistim posojilom res storila pametno, rodoljubno in ob-čekoriistno delo. Denarja ni dala „(tujim menihom“, ampak zla kmetijsko šolo, ki jo bo zavod vzdrževal. Nazori gfledie nadaljevalnih šol so danjdanes malo drugačni, kakor takrat, ko je ljutomerska, posojilnica po nasvetu rajnega Kukovca ustanovila sklad za meščansko šolo v Ljutomeru. Dandanes se splošno u-veljavlja načelo: na deželi naj šola kmetu ohrani mladino in delavne moči ter ji poda potrebno strokovno izobrazbo. Nad meščanskimi šolami je letos liberalni 'koroški deželni zbor izrekel uničevalno sodbo; a morda te šole imajo vendar r kaj Jpomerta za meščanstvo, kmečkemu stanu so celo neprimerne, ker mu odvajajo mladino od grude. V ljutomerski posojilnici je naložen pred Ivsem kmečki denar, torej je pravično, da se je spremenil dotični .sikjep in del sklada posodil za kmetijsko šolo, ki bo v korist celemu okraju. 'Seveda „Narodov“1 dopisnik se boji „mjeuihov“! Podamo njemu in ^Narodu“ v premislek to-le: Pred 10 leti se je pripravljal salezijanski zavod v Ljubljani in v; Odboru je sedel tudi gospod dr. Tavčar, sedanji vodja liberalne stranke na Kranjskem; v deželnem Odboru kranjskem so takrat odločevali liberalci in ta odbor je leta 1894 dne 19. jan. dovolil salezijanskemu zavodu 2000 K podpore ; nem-ško-liberalna kranjska hranilnica pa je leta 1895 podarila — ne posodila — 30.000 1K. In salezijanski zavod v Rakovniku pri Ljubljani vzdržuje le ljudsko šolo, velika večje varnosti je tedaj kmetijska šola na Murskem polju. „Kukovčev sklad“ znaša okoli 30.000 K. Kako si neki gospodje mislijo s tem ustanoviti in ‘ vzdrževati meščansko šolo 'ali spodnjo realko ? Lahko čakate še dobrih 50, let, in kdo ve, kako se bodo med tem zasukale razmere na Murskem polju 'in na 'denarnem trgu ! Delati treba hitro. Po salezijanskem zavodu pride ljutomerski okraj najceneje do kmetijske Šole, in če se zajvod enkrat okrepi, ni izključeno, ‘da otvori tudi kako drugo jpolo. Zfasluge salezijancev na vzgojnem polju vedo drugod ceniti tuffi liberalci, ki še imajo pamet, Ali od gospodov o-koli „N. L.“ in JSL N.“ smemo kaj takega pričakovati? Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo dne 2, junija v gostilni g. Al. Rakovca na Podgradju veselico s petjem, gledališiko predstavo, tombolo itd. Začetek točno ‘obi 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor. Trboveljske novice. Nesreča. Te dni se je igral neki Filip Murn s flobert-puško, Naenkrat se sproži strel in kroglja gre blizu stoječemu kovaškemu učencu Martinu Balantu v trebuh. Smrtno nevarno ranjenega fanta so spravili v ljubljansko bolnišnico» Drugi kraji. Ruše. Zadnji „Stajerö“ napada razne naše zah služne može in tudi ženam ne prizanaša. Zdi se pa nam pod častjo, odgovarjati glasilu narodnih potorie, glasilu umazanih neznačajnežev. Pribijemo samo, da je sramotno, da !so se ruški („;narodni“ liberalci zatekli že pod zaščito „Stajerčevo“, samo da blatijo naše ljudi. Bržkone velja tudi tukaj pregovor: (Gliha vkup štriha! ' Ruše. Ves svet današnji naj spozna, — kaikši-ne liberati ce ruška vas ima : »— ti v ozko zvezo s socialdemokrati so stopili, — da večjo' moč čez te „črne“ bi dobili. — Ali moč še zmiraj bila (ni zadost’ velika, — he, ptujski „Stajerc“, še ti pristopi k nam, saj se ti Jšika.“ — En članek smo skovali za te-le „Črne“’, — se liberalec s prošnjo k „Štajercu“ obrne, — to prošnjo nam izpolni ti tako, i— da članek v „ptujsko kroto“ se natisnil bo. — Laži v njem! so res velike, — zato priporočimo ga tebi, ki nimaš nič omike. — In glejte, Čudež se zgodi, — ker „Štajerci“ jim tako veli: — Ce tudi Vi ste proti tistim „Črnim“ tam, — zato pa roko rad Vam jaz podam. — Članek Še malo lepše čem „ocir.a|ti“ — in rudeče socije z vami vred organizirati, — Če pa kdo 'zaradi kakšne laži mi pokaže pesti, — imeli boste, liberalci vi, vse to na vesti. — Najprva „Stajerčeva“ laž je bilo to, —v da na tihem shod mi sklicali smo : — to pa časniki in lepaki nam' pričajo, — d!a shod javno sklicali smo, — Potem se lotili poslancev naših so — in to za to, ker svojih nimajo; — oj, liberalci, dragi.. jah in zapovedanih praznikih, ampak ob navadnih mili — rie boste hitro jih dobili ! — Slovenski kmetje vsi smo že sprevideli, — kakšno ulogo nam liberalni igrali bi, — da prišli bi uradniki do vedno večje plače, — kaj ri jim to mar, če ti ubogi kmet moraš dati zadnje hlače! — Beraškega nani kruha, ponujali tud’ so, — katerega pa naši liberalci sami radi jedo, — in plače, 'ki jih delavcem svojim dajejo — beraškim plačam skoraj enake so; — za ponujiani kruh naj bo poklon vam lep, — imamo sami radosti ga: na Smolniku je 'naš celi „Hleb.“ — Tudi „jBe-čele“ v miru bi pustili, — drugače Še bolj otekle blamaže boste dobili. — Gospodje! Do grla ste v sramotno blato zdaj zagazili, — ko pri „Ptujjskem šjt am-perlu“ pomoč ste iskali! . Sramujte se od bel’ga dne do polnoči, vi, — ki nèmèurskem „Štajercu“' prodajate slovenško kri, — bi radi bili 'narodni, — pa ste najbolj zarukani. — Ko boste spet pri polni mizi vinca sedeli, — in radi tega članka si 'svojo jezo hladili, — bi tudi to-le pesmico enkrat zapeli : Velike delamo korake, pa ne naprej, ampak nazaj_; proč vržimo liberalne čake, klerikalci' JMoČ“ imajo zdaj! Ruški Zvonar.: St. Ilj v Slovenskih goricfah. Nevarno je obolel naš župan gospod Thaler. Baje se bo moral'podvreči operaciji. Želimo, da. skoraj okreva, Sv. Lenart v Slov. gor. Vs;>a sosedna drušjtva opozarjamo, ’ da ■ priredi katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Lenartu yieselico naj binkošt-ni pondeljek. Ponavlja se bo „Divji lovec.“ Jarenina. Vrla dekleta jareninske dekanije o pozarjamo, da se vrši v Jarenipi meseea| junija večji dekliški shod. Ob tej priliki bo slovesno opravilo v cerkvi ter veliko zborovanje na prostem. Sv. Lovrenc na Dravskem 'polju. 'Na binkoŠt-no nedeljo dne 26. t. m. ima Dekliška zveza skpj mesečni poučni shod s petjem, deklamacijami in poučnimi govori. (Mladenke, udeležite se polnoštevilno! Na binkošitni pondeljek ima najša hranilnica in posojilnica občni zbor, na katerem bo imel poučno predavanje gospod nadrevizor Vlad. Pušenjak !z Mairi-bora. Možje in žene, mladeniči in mladenke, pridite v velikem štejvilu ! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dekliška zveza priredi na binkoštni pondeljek po večernicah veselico. Cisti dobiček le namenjen 'za nabavo novega odra. Sv. Marko niže Ptuja. Vojaš(k.o-veteransko in podporno društvo 'pri Sv. Marku priredi na binkoštni pondeljek dne 27. t, m. popoldne po večernicah v gostilniških prostorih Alojzija Streleca v Prvencih vrtno veselico s srečolovom in godbo na pihala, h kateri se vabijo tvsa sosednja društva in prijatelji dosluženih voja(kov, Vstopnina prosta. Cena številke za srečolov 10 v. Pri neugodnem vremenu se preloži veselica na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv. Benedikt v Slov. gor. Čebelarska podružnica pri Sv, Benediktu v Slov. priredi na binkoštni pondeljek popoldne ob dveh pri Čebelnjaku g. T. Kralja v Ihovi poučno predavanje. Predava g. Jurančič. Vsi prijatelji čebelje se uljudno Vabijo k obilni udeležbi ! Središče. Dekliška zveza v Središču priredi na binkoštni pondeljek po večernicah na vrtu g. J. Lončariča na Grabah gledališko predstavo .„[Junaška deklica.“ Na vsporedu je tudi govor in živa slika. Ob zelo neugodnem vremenu se prireditev preloži na prihodnjo, to je trojiško nedeljo. Vabi odbor. Sv. Valentin na Limbarski gori1. Kakor vsako leto, tako se tudi letos vrše trjje cerkveni shodi. Prvi na binkoštno nedeljo 1 in sicer je zvečer pridiga in izpovedovanje, v pondeljek zjutraj in ob 10, uri cerkveno opravilo. Drugi je v nedeljo dne 28. junija, to je nedeljo 'pred sv. Petrom tn Pavlom, stalno po novi cerkveni določbi. V soboto pred to nedeljo zvečer pridiga in izpovedovanje, v nedeljo zjutraj in ob 10. uri sv, maša. Tretji shod pa je ha Angeljsjko nedeljo. Na predvečer pridiga in izpovedovanje, zjutraj In ob 10, uri cerkveno opravilo. Sv. Florijan pod Bočem., Na binkoštni pondeljek bo na Ložnem po drugem cerkvenem opravilu pri cerkvi' shod' k a mladino. Govoril bo dr. Hohnjec. Vučja vas. Kmetijsko bralno društvo1 priredi na binkoštni pondeljek popoldne bb %3. uri v šoli veselico Vstopnina kakor navadno. St. Pavel pri Preboldu. Sentpajvefeko pevsko društvo priredi na binkoštni pondeljek dne 27, maja, popoldne ob 4. uri na vrtu g. Sadnika pevski koncert, Žalec. Na binkoštni pondeljek dne 27. t. m. po večernicah bo pri g. Nidorlerju v Vrbjih predstava gledališke igre „[Biseri in cekini“1 s petjem ip deklamacijami. Šmartno ob Paki, V podružni cerkvi v Gorenjah, župnija Šmartno ob Paki, je bila dne IS), t, m. ob 10. 'uri tukajšnja gospica Betika Kolenc, šivilja, hči kamnoseškega mojstra in posestnika v Gorenjih, slovesno poročena z gospodom Karolom Korošricem, stavbenim vodjem iz Tlrbovlj.1 Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova! Mozirje in „tnarodriost.“ ' Kakšno Irazergjtvo u-ganjajb naši naprednjaki te svojo narodnostjo, nam pač jasno kaže najše jakno življenje. V „narodnem“' Mozirju, kjer se očitno ali prikrito priznava za iskrenega ljubitelja nemškega jezika* znameniti posili-•neraški in liberalnt ujzdar Troger, se sliši' vedno več nemškutarenja, piscu teh vrst se zdi, dri) se je pri nas menda narodila že izumrla» ljubljanska srajca“, ki govori vsako drugo ali tretjo besedo nemški, 'Tukaj se sliši: »,Hörst, kam pa gre?“ „Ali je res, was denken Sie dazu ?“ Tudi se nekaterij katerim se s temi yrstic'ami noče nikakor odrekati narodnega ču, ta, premalo zavejlajo vzgojčvalnega pomena, če se rabi domači jezik za navadno ljudstvo. Oa bi navaden kmet ne razumel, kaj se govori, se pove „holt“ nemški, Ali ne zahrepeni f potem tudi srce nemega poslušalca po tujem 'jeziku, da hoče potem, naj bi se vsaj otroci priučili blažene nemščine. Letaj 1905, ko se je ustanovil na tukajšnji ljudski šloli I četrti razred, je predlagal neki občinski odbornik, ki je Sedaj načelnik slovenske požarne brambe v Mozirju .(ima res slovensko poveljevanje), naj se v tem razredu poučuje od nemškega učitelja vse 'predmete samo nemški. Dokaz zato „Deutsche Wacht“ z dne 27,. IV, 1905! Sadom tega predloga menda settaj zorevajo. Ce bo šl'o tako naprej, bo kmalu 'v trgu v\eč nemškutarjema, kakjor slovenščine. Svojo oliko in izobrazbo pokažite nadalje vsi v lepi pravilni, slovenščini. Tudi to je dobro merilo izobrazbe ! Drugače pa se tudi tu živeči Nemci ne bodo priučili našega jezika. Neki Nemec se je itak že izrajzil, da se tukaj V-kljub resni volji ni mogoče priučiti slovenščine, — denn die „Intelligenz“ spricht meistens nur deutsch! Žalostno, žalostno! Narodno Mozirje, kakšno si? Sv. Peter na Medvedovem selu. Pri nas priredi Dekliška zveza na binkoštno nedeljo, binkoštni pondeljek in na trojišjko nedeljo, vse trikrat ob 8. uri popoldne v župnišču krasno dekliško slavnost z govorom, s petjem 1 in predstavo dveh gtanljivih iger. Predstavljale se bodeta tridejanski igri gVeČna mladost in večna lepota“ in „[Marijin otrok“, polni pretresljivih prizorov. Domačini in sosedje, zlasti dekleta), pridite pogledat od vsjeh ‘strani, izboren užitek boste imeli. Rajhenburg. Na binkoštni torek* se -vrši na Graški gori f veliko zborovanje Marijinih dekliških družb. Na shodu govori č. g. dr, Anton Medved iz Maribora. Griže. V „Narodnem Listu“ štev, 19 od 0 maja se je razkoračil znani dopisnik, kateri razmotr iv a svoje modroslovsitvo ter zahteva, da bi mi oprali g, župnika in ključarja v zadevi sodnijskie razprave z N. Piše, da bi se lažje opralo zamorca, da bi bil bel, kot pa da bi se omenjena dva oprala. Dopisnik, povemo ti odkrito, da se napram tebi nima nihče oprati, pač bi se bilo treba tebi prati prav kakor zamorcu, Mi nismo nikogar silili, da bi se bil poravnal, Če pa je N. sam izprevidel, da je govoril neresnico, in še celo, da je bil zapeljan, Kakor to prižna dopisnik sam v prvotnem dopisu, ali ni iz tega razvidno, Kako ti dopi-sun sam sebe v obraz biješ? Toda kaj je tebi za resnico?! No, ti resnieoljubnež," kritiziraš) občinsko in župnijsko upravo, češ, da nimamo cestne zadeve Še rešene. Dokaži, da ni storilo županstvo vseh korakov, dìa bi bila cestna zadeva za tukajšnjo občino ugodno rešena. Dokler ne doprineseš dokaza resnice, te imenujemo podlega obrekovalca in lažnjivca. Vsakemu razsodnemu in trezno mislečemu človeku pa je gotovo znano, da ni županstvo samo kompetentno, rešiti to cestno zadevo, ampak da je pri tem merodajen v prvi vrsti okrajni zastop, kateri pa te važne zadeve še do danes ni rešil. Kdo pa je tega kriv, da to pereče vprašanje še danes ni rešeno? Ali mar meniš, da županstvo? Ako te ne bo preveč zabolelo, ti bomo pa dokazali,, kdo nosi krivdo v tej častni zadevi, Kaj te pa vendar mežnarija tako boli ! Edini vzrok je ta, da se ni izvršil načrt, katerega so imele nekatere osebe, ki skrbe samo za lasten interes, ne oziraje se, ali so s tem davkoplačevalci kaj prizadeti ali ne, samo, da bi bilo nekaterim gotovim gospodom po godu. Dopisnik imenuje našo bralno sobico prostor za hujsKarijo in demagogijo. Tako torej : Če mladina bere Časopise, knjige, se izobražuje in odvaja od slabih potov, je to po mnenju dopisnika hujskarija. To si bomo zapomnili iii prišel bo dan obračuna prej ali slej. Vprašamo pa dopisnika, kaj je Bolje, da mladina Čita in dela po zgornjem načrtu, ali da žganjar!, popiva in se pretepava ter dela nočne nemire, zaničuje vse, kar je verskega, da celo namenoma oskrunja verske ceremonije kakor se je zgodilo to od takozvanih naprednih lan-tov pred nekaj Časa v naši lari. Takšni demagog si ti, dopisnik, lahko si ponosen ria svoje uspehe. Kakšne pojme imaš ti o slabem in dobrem, si pač s tem dopisom pokazal. Videli pa bomo, proti kateremu „dobremu pastirju“ bo vstajalo razburjenje, Le naštej Še kaj dobrot, mi ti jih bomo osvetlili, ker to sam želiš. Samo na dan ž njimi. Mogoče pride tudi pedagogika na vrsto. Nazadnje bodemo videli, kdo je maslen gospod, kajti Če nam ti svetuješ ne iti za peč, bodemo videli, komu se bo prej cedilo maslo. Gornjegrajski okraj. Ljudstvo 'našega okraja» ki so ga krstili gornjegrajski liberalci zn „črni kot“, je, kakor so okusili mnogi liberalni prenapetrieži in bratovščina slavnega špori-profesorja, popolnoma ka-toliško-narodnega prepričanja. Zato v tem rikraju nr cvete jo rožide 1 ne Židom, ne njihovijn priganjačem, liberalcem, za se svobodomislečim, ( za druge Svobodo jemajočim; to so pokazale dovolj vse volitve v tem okraju. A ljudstvo nima svojega prepričanja samo za lišp, ampak ono čuti in misli tudi tako, kot voli. Tb ljudstvo živi po svoji veri in jo spošjtuje, kakor so skusili mnogi liberalni prenapetnežl in posebno pa časti njene praznike. Zato Tri za bodoče odsvetovali raznim depozitarjem piva, gotovim sodo-IpČarjem in „kraherlnom“, naj ne razvažajo v pohujšanje prebivalstva svojega blaga ravno oöb nedel- tkHar->- i ^-, ,• ,1 delavnih dneh. Mi prebivalci gornjesavinjske dolino vam, pivovarnarjem in sodovičarjem in seveda tudi vsem gospodom športlerjem kličemo v spomin tretjo božjo in drugo cerkveno zapoved, ki ne velja samo za nas, ki nas imenujete |„kmetavzarjeì“, 1 in „zabite klerikales*), ' amipak ravno tako tudi za vas in vaše uslužbence. Vera in rožni venec niso Samo za volilne shode in agitacijo, ampak tudi za življenje, časno in večno! Luče. Odgovor torej hočete lažnjivi dopisniki „Narodnega Lista“, — kakor pišete v številki 19 — v /»[Slov, Gospodarju“ in ne v „[Straži“!, kakor sem Vam gja dal jv 46. štev. Imejte 'ga in za ogledalo si ga dajte, da Vam pokaže in pove, da ga zmirom za to, za kar me napadate., dobite. Kar na tri dopise Vam zdaj odgovorim, namreč kar je „Narodni List“ pisal o meni v štev. 16., 17, in 19. Pišete: '„Nedavno sem bil v Lučah in zvedel Stvari, katere ste morajo javno pribiti. Tam je mnogo gostilničarjev in bi radi kaj zaslužili. Prejšnja leta so kmetje v pustnem Času kupovali pri gostilničarjih vino v sodčkih, da so doma pili s svojo družino. Gostilničarji niso letos niti toliko litrov vina prodali, kakor poprej že sodčkov. Ziakaj ne? Namesto gostilničarjev prodaja kmetom vino župnik Lekše, a ne na račun kmetijskega društva, ampak na svoj račun, saj se sodi pošiljajo vedno na Ptuj na njegovo ime.“ Tako! Kolikor stavkov, toliko laži. Le berite, komur so razmere tukaj znane, bo potem sodil, kdo je stari lisjak“, kakor piše .„{Narodni List.“ Kdo je bil v Lučah in še kako veseli so bili v „hotelu“, ko se. je šlo za ta dopis, vtegne povedati ta ali drugi vinski bratec. Da je „mnogo gostilničarjev in bi rao!i kaj zaJsluži-Ü“, mi je tudi znano; in zato. toliko nevoščljivosti! Da pa „gostilničarji niso letos toliko litrov vina prodali v pustnem Času, kakor poprej sodčkov Jn je tega kriv župnik Lekše, ker namesto gostilničarjev prodaja kmetom vino, a ne na račun kmetijskega društva, ampak na svoj račun“, kakor piše „Narodni List“, pa je tako težka laž, kakor so vsi vinski ponujalci iz Ljubnega in domači in gostilničarji, .„pri se na tihem (Na tihem? Kaj še! Neki kričijo tako časi, da cela vas skup leti! Kakšne so le lige? Najbrž suhe.) jezijo in kažejo v žepu lige,“ Dokaz zato je pri tistih, ki dobro to vedo; ne pa pri tistih, ki to brez dokazofv mene napadajo. Ziakaj „sodi se nikdar na moje ime ne pošiljajo na Ptuj“, 'ampak zmirom v Haloze „na ime Juri Belšak.“ *: Kato je tudi laž, „Ida se sodi pošiljajo ina moje ime in se vino prodaja iz larovške kleti.“ Kaj Vam je f arovšk& klet tako na poti? Ali se Vam sline po njej cedijo, ria jo tolikokrat omenite v „Nar. Listu“i? Nadalje pišete: „Ako bi davčno oblast to zanimalo, naj pregleda samo račune kmetijskega društva za deset let nazaj in bode našla naše tbditve potrjene.“ 'Tako! Deset let še sploh društvo ne obstoji in jaz sem jim za vino še l'e začel pisali, ko so prišli k meni in me za to pošteni' kmetje prosili pred par leti. Gospod Zemljič, ki jim račune pregledava, vtegne to 'vedeti. Povem pa in zahtevam, kar želite, in obljubim, da se ne bodem skril, kakor se drugi: „Jz Ptuja pošilja župniku vino Juri' Belšak“ pišejo. (To ni resnica, ker kar Sem v Lučah, še kapljice vina nisem iz Ptuja dobil. Za „klerikalce“ nas zmerjate, pa povem Vam vsem OČito, ria. se ponašam s tem, ker privrženci „(Narodnega Lista“ me imate za „Črnega“ kar mi priča, da me v cerkvi pri pridigi, pri deljenju ' sv. obhajila, pri maši itd. ne vidite, ker Vas v cerkev ni in sem tukaj („bei“, v beli in ne v črni obleki! Prašam pa še Vas, vinski ponujalci in štacunarji, ali Vi ne živite od klerikalcev? Pokažite se pred ljudmi, kakor se kažete v dopisih liberalnih časopisov I in ka($ar ste 'med seboj, in ljudstvo naj sodi, kdo je „(stari lisjak“ ! Govorite in pišete tudi o „nepotrebni konkurenci.“* Boljše, da bi molčali! Ali si ne sme kmet đam pomagati?! Ali je to nepotrebna konkurenca!? To je pametno. Prodajajoči gospodje, Vi ste nam hoteli „kartel“ napralviti! Ali ni to resnica? ‘Imam ‘dokaze in sklep v rokah, ako želite, ga. priobčim! Nar dalje pišete: (JZupniku pa kličemo v spomin zapo- ved: Dajte Bogu, kar je božjega, desarju pa kar je cesarjevega. ! “ Enkrat to ni' zapoved — liberalec tar ko zapovedi božjih ne pozna! — drugič, dokažite mi, kje jaz ne izpolnjujem tega, kar je ^Kristus, kakor ti am pripoveduje evangelist Matej (poglavje 22; 15—21.) rekel judovskim naprednjjakom in farizejem? „Narofdni List“ piše, ker kuharica vse na pošto nosi, „ihoče na ta način župnik pošto nadzorovati, da zve, kaj pride 'na pošto in kaj se odpošlje.1“ Pozivam z ozirom na dopisnico iz znane. JMežnije“ do-tičnega gospoda, naj dokaže svojo trditev, 'sicer v®, kako je treba o njem soditi. Ljuhenskaj ' 'pošjtarica, ali se strinja z vožnjo pošto to? Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo in davčno oblast pričakfujemi pa dorn® 5n se ne bom skril, kakor tisti, ki 'drugih grunte prodajajjo! Pišete, da „nimamo velike pošte, lahko opravi isto poštna uradnica.“ Dobro, zajkaj pa je poštni voz zmirom stal dalje Časa pred R., kakor pa pred 'pravo pošto? In od 7.-8. ure, vprašate, „zankaj se ta čas pošjtna soba ne zaklene?“ Ravno zato ne, kakor se Štacune ne zaklenejo, kadar morajo odprte biti. Piše nadalje ' ;„Naro(dni List“1: [.(Dopisnik „Narodnega Lista“ in res lažnjivec in to pripozna.“ To je le,po. Spoznanje svojih napak je prva stopinja k poboljšanju. To me veseli. Jaz nisem začel, pa govern Vam vsem očito, ne sejte vetra, 'kakor pravi pregovor in ne delajte drugih za to krivega, kar ste si sami krivi in si dobro zapomnite besede slovens- kega pesnika Stritarja: JMolČanje res je modro delo“ in to sem tudi jaz dolgo, dolgo Časa storil, ali zdaj ste me prisilili, da ,Vam moram z istim pesnikom povedati . . . „meni se 'je zdelo : / molčali smo dovolj — prišli so časi, ’da jasna, krepka se beseda zglasi, ki reče, to je črno, to je belo!“ — Župnik Lekše. MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd- milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijab, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Lilienereme „M an era“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi. 67 Koroško Koroški mladeniči! Slovenski fantje ! Pridite vsi na veliki mladeniški tabor, ki ga priredi Slovenska krščansko-socialnai zveza za Koroško ' na bin-koštni pondeljek dne 27. maja 1912 v St. Rupertu pri Velikovctu. Vspored: Ob K 10. uri slovesna sveta maša in pridiga. Ob Kil. uri shod v telovadnici Nar rodne Šole, i, (Govor: Mladeniška organizacija na Štajerskem in Kranjskem. 2, Telovadba na orodju. Odmor in kosilo. Popoldne po blagoslovu : Shod v telovadnici, 1. Govor: Koroška mladeniška organizacija in avstrijski patrijotizem, 2. * Govor: Nenravnost in alkohol, največja sovražnika mladine. Po shodu javna telovadba v dvorani in na prostem. Nastopili bodo celovški Orli in velikovški tamburaši. Mladeniški tabor mora biti slovesma, veličastna manifestacija velikovške in podjunske mia,dine. Mladeniška organizacija je naše veselje, naša bodočnost. Posebno nas Veseli, da zamoremo že z domačimi Orli nastopiti. Povabljeni so ob enem vsi prijatelji naše mlafdeniške organizacije. Torej vsi fantje na mladeniški tabor v St, Rupert pri Velikovcu. — Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško, Samoumori v Celovcu in 'okolici. „jMir“ piše: Mienda ni dežele v Avstriji, V kateri bi bilo v primeri s številom prebivalstva zaznamovati tolika sar moumorov, kakor v hvalisani „pemlšjkoliberalni“ 'Koroški. Samoumori so skoraj že na dnevlnem redu. Dne 9, t. m, so našli na železniški progi mrliča z odtrgano glavo. Ne daleč ,v stran so našli delavsko knjižnico na ime Andrej Korijan, rojen v Vovbrah, meötni magistralni delavec, ki je bil v soboto prej — vsled bolezni — odpuščen iz službe in je zato šel pod vlak. — Popoldne istega dne so našli na izpre-hodu gospodje bogoslovci moškega mrliča z rano na desnem sencu v gozdu v Zgornji Goričici pri Celovcu. Poleg njega je ležal revolver, iz katerega je bila izstreljena ena patrona. V mrliču so spoznali 21 let starega monterja Aleksandra Meszarqsa, ki je stanoval j)ri svojem krušnem očetu strojniku v deželni bolnišnici, Janezu Brezniku. Pravijo, da si je mladenič pognal krogljo v glavo vsled nesrečne ljubezni. — V nedeljo dne 12. t. m., popoldne ob treh, je mašla na SentruperŠki cesti štev. 20 na stanovanju s pasom na žrebelj obešenega Črevjljarja Karola Franckija njegova žena. Fr.atficki je bil star 58 let in oče osemletnega otroka, Udan je bil menda — ‘pijači ! Primorsko. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro, V Zametu se je vršila skupščina družbe sv, Cirila in Metoda za Istro. V preteklem, poslovnem letu sq znašali dohodki 174,344 K 90 vin., stroški pa 167.547 K 45 vin. Z'a predsednika je bil izvoljen poslanec Vekosl. SpinČiČ. Velike nesreče. Princ C u m b e r 1 a n d sk i ubit. Dodatno h kratki notiGi v zadnji šjtevdlki o avtomobilski nezgodi Jurija Viljemu Cumbferlandskega prihajajo iz Berolina še naslednje podrobnosti: Princ Cumberlandski se je peljal k pogrebu svojega strica, daUskega kralja, v Kodanj. V avtomobilu ri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobola In ustnih bolehnih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo DiEM JCH zanesljivo in nagotovejšega učinka, fpri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet--: v tvorih, odstranjuje vse tuje snovi Saisaip «h, telesa in radi tega’ dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr» starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K. Narodi se: Lekarna k angelju varibu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König. „Straža“ je najuglednejši spodnještajerski list, torej inserirajte! Katoličani ! Slovenci ! H kateremu krojaču se naj obrnemo^ K Jos. Macuh Maribor, Stolna ulica 5 nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn. judska Hranilnica in Posojilnica v Celji negistpovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr. obrestuj® Hranilne vloge po 4y3% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga. uraduje vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzetnši praznike, dopoldne od 8, do 12. ter od 3. do 6. are pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadosfoge naslov : Ljudska posojilnica Celje. poaojuje na zemljišča po 5% do 5l/2°/oi z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertnje vknjižene dolgove pri dragih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le kTeke. Zdravilišče TOPLICE na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Toplice- Akratothenne“86° C ; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode ; izredno us-pešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija. 134 sssa^sss Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. .- Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča. Ni treba si glavo treti ! H Najboljše špecerijsko blago, I zanesljiva kaljiva vsakovrstna I semena g voščenih in drugih vrst sveč, “ dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri m staroznani tvrdki ■ inilan Hočevar Celle Liniment ItlGZIlO, tik farne cerkve. _________________________ najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. — Cena 3 krone (tudi v znamkah). Pošilja franko. Mesina lekarna pri c. kr. .Orlu“ v f(\ariboru davni trg H k rolo via. 113 xxxxxxaxxxxaxxxttxxxxy. Krompir, rumeni, rožni in heli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul-ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v Veletrgovina s špecerijo in X deželnimi pridelki Anton Kolenc CsS? Graška ulica št. 22. am se kupi vsaka množina želoda in Istotdeteljnega semena domače detelje. Na debelo? Na Orobim? Priporočam svojo veliko zalogo manufaktnrnega, modnega in platnenega blaga, svilene robce, kakor tudi druge vrste, vse najnovejše. Srajce, kravate, odeje, perje, posebno pa priporočam cenj. odjemalcem veliko isber za ST. birmo belo in barvano blago vse po jako nizki ceni. Se priporočam za obilen obisk Jožef Ulaga, Maribor Tegethofova cesta 21. 499 Solidna postrežba. neno za ženske in sukno za možko obleke zadnje mod® razpošilja najceneje taipcšiljalria & R. Stermecki v Celju št. 301. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Stavbeni in umetni ključavničar, oblast koncesionkan vodovodni instalater Ivan Rebek, C?U® Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporaoijam In za» sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno nadelane železne ograje, kakor tu» di vrata, bodisi za vrte, dvoriSča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vqfth’ sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov Iz stndenoev, vodnjakov s hldraličnimi vidrin Izda-Injem vsake vrste tebtnioe, tudi premostne (Brflcken-uvagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra» vilo. Napeljnjem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih oenaK, 1 ---------—1 ...- -—'R Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno 1 Goričar & Leskovšek Celje : Greška ulica štev. 7. Zvezna trgovina SSL! Celje, Rotovška ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih shladov ter vseh tiskovin za urade. Edina štalers. narodna steklarska trgovina na debelo In na droba© Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Celju. Centrala : Ljubljana. Podružnice : IpBjet, Celovec, Trst, Sarajevo in Gorka : Deimški kapital: 8 milijon kron. Rezervni zaklad Č6Z K 800.000 obrestuje vloge na vložne knjižice po od dne vloge do dne dviga. ___ R©nt. davek plačuje banka iz svojega. čistih ~mm Ure za birmo! repassrane s pismenim jamstvoma Pristna srebrna ura K 7'— Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2’— Pristna srebrna verižica damska K 3'40 28-— celo proda- al repasirane ure po zelo nizki ceni. Očale ! Budilke 1 Uhane Urar, očalar in zlatar pamp Bureš Maribor Tegethofova cesta št. 39. Franc Strupi 99 Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv» stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj.- vrvarskega blaga kakor: Strang, ujzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:: troške postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalniee in transimsije. : Pozor Slovenci ! Ivan Ravnikar Trgovina z moko in dežel, pridelki Graška cesta 22. Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in :: lakov. ;; Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga' vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteijna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva :: semena. 22 NT a drobno! Točna in solid, m. a. pcstrežToa, I Ma doliselo ! Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni^urednik : Lar. Kemperle, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.