Perfectus PRO 2/2020 Bi želeli objaviti strokovni clanek? Išcemo pisce in recenzente za naslednjo številko. Pišite nam na: zalozba.perfectus@gmail.com www.andrejraspor.com Si bomo leto 2020 zapomnili po Covid-19? Kontakti revije Poštni naslov Uredništvo revije Perfectus PRO Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s. p. Dolga Poljana 57 5271 Vipava Slovenija Glavni kontakt Andrej Raspor E-pošta: zalozba.perfectus@gmail.com Glavni urednik Andrej Raspor Odgovorna urednika Metka Nežic Bojan Macuh Uredniški odbor revije Andrej Raspor Metka Nežic Bojan Macuh Janez Žezlina Darko Lacmanovic Jezikovni pregled Lejla Kolman Batagelj Bojan Macuh Fotografije Slika na naslovni strani: pikisuperstar, https://www.freepik.com/free-vector/family-protected-from-virus_8466195.htm#page=1&query=covid&position=4 Slika na hrbtni strani: freepik, https://www.freepik.com/free-vector/fight-virus-concept_7969745.htm#page=1&query=covid&position=24 https://www.pexels.com/ Arhiv revij http://www.andrejraspor.com/perfectus_zalozba Mednarodna standardna serijska številka Perfectus PRO Podrocje in opis revije Revija Perfectus PRO je interdisciplinarna strokovna revija, ki objavlja prispevke s podrocja kadrov, odprtih inovacij, organizacije in menedžmenta v povezavi z industrijo 4.0. Vsebina ni omejena zgolj na navedene tematske sklope, ampak smo za vaše predloge odprti. Še posebej želimo objavljati prispevke, ki obravnavajo nove in aktualne teme in predstavljajo dosežke v razvoju ter njihovo uvajanje in uporabo v praksi. Zato vas vabimo, da se nam pridružite. Pogostost izhajanja Revija Perfectus PRO izhaja dvakrat letno. Politika za prosti dostop Revija Perfectus PRO omogoca odprt dostop do svojih vsebin, ki temelji na nacelu odprtih inovacij, po katerem bi prosto dostopni rezultati javnosti omogocile vecjo globalno izmenjavo znanja. Navodila avtorjem V reviji Perfectus PRO objavljamo strokovne clanke, rezultate raziskovalnega dela avtorjev. Prispevki so napisani v slovenskem jeziku. Objavljamo tudi dela, ki so že bila objavljena v znanstveni obliki v kakšni drugi reviji ali zborniku. Tu pa naj bodo bralcem predstavljena na bolj poljuden nacin. Avtorji so odgovorni za vse morebitne kršitve avtorskih pravic. Prispevki niso honorirani. Besedilo naj bo oblikovano po navodilih (interesenti nam pišite, da vam posredujemo predlogo z bolj podrobnimi navodili). Na zacetku prispevka, takoj za naslovom naj bo povzetek dolžine 3–5 vrstic z do 4 kljucnimi besedami. Clanek naj obsega do 6 strani. Predložite tudi sliko in kratek strokovni življenjepis vsakega od avtorjev (2–3 vrstice). Clanki morajo biti pred objavo lektorirani. Ne uporabljajte opomb v besedilu. Eventualne opombe, ki naj bodo kratke, navedite na dnu besedila skupaj z literaturo. Seznam citirane literature oblikujte po APA-standardu. Navedeni viri in opombe so v besedilu navedeni kot opomba z malimi rimskimi številkami. Na koncu prispevka so navedeni po vrstnem redu. Predložene prispevke pregledata in ocenita najmanj dva recenzenta. Na osnovi mnenj in predlogov recenzentov uredniški odbor ali urednik sprejmeta prispevek, zahtevata manjše ali vecje popravke in dopolnitve ali ga zavrneta. Ce urednik oziroma recenzenti predlagajo vecje popravke, se dopolnjeni prispevek praviloma pošlje v ponovno recenzijo. Iz tekoce vsebine stran Pismo urednika ............................................................................................................................................................................................... 5 BOŠTJAN BRGLEZ............................................................................................................................................................................................. 6 VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA ZDRAVJE IN RAZVOJ OTROK IN MLADOSTNIKOV S CUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI..................... 6 Uvod ........................................................................................................................................................................................................... 6 Kako ukrepi ob epidemiji vplivajo na naše delo in bivanje otrok in mladostnikov v Mladinskem domu Maribor-enota Slivnica? ............ 6 Kakšno tveganje predstavlja epidemija COVID-19 in z njo povezani preventivni ukrepi na zdravje in zdrav razvoj otrok in mladostnikov? ............................................................................................................................................................................................ 7 Tveganje za telesno zdravje ................................................................................................................................................................... 7 Tveganje za duševno zdravje .................................................................................................................................................................. 7 Tveganje poslabšanja družinskih razmer................................................................................................................................................ 8 Tveganje za pomanjkanje ustreznih znanj ter sposobnosti na podrocju izobraževanja ........................................................................ 8 Zakljucek ..................................................................................................................................................................................................... 9 BOJAN MACUH .............................................................................................................................................................................................. 10 V BOJU S COVID-19 SMO VSI – STARI IN MLADI ........................................................................................................................................... 10 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 10 Starejši so najbolj ogroženi ....................................................................................................................................................................... 10 Kaj je koronavirus? ................................................................................................................................................................................... 11 Korona virus v Sloveniji ............................................................................................................................................................................. 12 Stanje COVID-19 po svetu ......................................................................................................................................................................... 13 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 13 TJAŠA RENDIC ................................................................................................................................................................................................ 15 KAKO POVECATI UCINKOVITOST DELA OD DOMA IN UBLAŽITI STRES ......................................................................................................... 15 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 15 Raziskava .................................................................................................................................................................................................. 15 Predlogi za obvladovanje stresa pri delu od doma ................................................................................................................................... 16 Predlogi za družbo ................................................................................................................................................................................ 16 Predlogi za podjetja .............................................................................................................................................................................. 17 Predlogi za posameznika ...................................................................................................................................................................... 17 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 18 BOJAN MACUH .............................................................................................................................................................................................. 20 STAROSTNIKI IN NJIHOVO ZOPRSTAVLJANJE LETOM .................................................................................................................................... 20 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 20 Strah pred staranjem ................................................................................................................................................................................ 20 Kaj pravi statistika? ................................................................................................................................................................................... 20 Zakljucek ................................................................................................................................................................................................... 22 ANDREJ RASPOR ............................................................................................................................................................................................ 23 POSLOVANJE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ PRED POJAVOM KORONAVIRUSA ............................................................................................... 23 Uvod v raziskavo o poslovanju slovenskih organizacij .............................................................................................................................. 23 Metodologija raziskave ............................................................................................................................................................................. 23 Demografija .............................................................................................................................................................................................. 24 Ugotovitve raziskave ................................................................................................................................................................................ 25 Ocena poslovanja v tem ali prihodnjem letu ....................................................................................................................................... 25 Ocena poslovanja v naslednjih treh letih ............................................................................................................................................. 25 Najvecje ovire v poslovanju .................................................................................................................................................................. 26 Izzivi na podrocju razvoja kadrov ......................................................................................................................................................... 26 Oblika usposabljanja sodelavcev v prihodnosti .................................................................................................................................... 27 Splošne kompetence kadrov ................................................................................................................................................................ 27 Pomembnost splošnih kompetenc za uspeh podjetja ......................................................................................................................... 27 Katere teme organizacije najbolj zanimajo .......................................................................................................................................... 28 Casovna investicija za vožnjo na usposabljanje ................................................................................................................................... 28 Ocena kljucnih kompetenc upoštevaje potrebe podjetja .................................................................................................................... 29 Deficitarnost kadra v prihodnjem letu ................................................................................................................................................. 29 Primanjkljaj kapitala v naslednjih treh letih ......................................................................................................................................... 30 Iskana dodana vrednost usposabljanj .................................................................................................................................................. 30 Zakljucek k raziskavi o poslovanju slovenskih organizacij ........................................................................................................................ 30 ANDREJ RASPOR ............................................................................................................................................................................................ 31 IZZIVI OSKRBE S HRANO V CASU COVID-19 ................................................................................................................................................... 31 Uvod ......................................................................................................................................................................................................... 31 Definicija pojmov ...................................................................................................................................................................................... 32 Zgodovinski pregled .................................................................................................................................................................................. 32 Pregled posameznih oblik oskrbe potrošnikov s hrano ............................................................................................................................ 32 Prednosti in slabosti lokalne verige oskrbe potrošnikov s hrano ......................................................................................................... 34 Prednosti in slabosti nacionalne verige oskrbe potrošnikov s hrano ................................................................................................... 34 Prednosti in slabosti globalne verige oskrbe potrošnikov s hrano ....................................................................................................... 35 Prednosti in slabosti internetne oskrbe potrošnikov s hrano .............................................................................................................. 36 Industrija 4.0 in oskrba potrošnikov s hrano ............................................................................................................................................ 37 Izzivi za prihodnost in zakljucek ................................................................................................................................................................ 38 PODJETJA SE PREDSTAVLJAJO ....................................................................................................................................................................... 40 Slika 1: Starostniki med ustvarjanjem selfijai i Vectorpouch. Pridobljeno 15. 5. 2021 s https://www.freepik.com/free-vector/old-people-making-photo-selfie-illustration-cartoon-elderly-man-woman-smiling_3264818.htm#query=old%20people&position=12) Pismo urednika Si bomo leto 2020 zapomnili po COVID-19? Po vsem svetu se sprašujejo, kako bo po epidemiji koronavirusa, ali bo svet boljši ali pa morda slabši? Vsekakor bo drugacen. Boljši svet so napovedovali po vseh vojnah, katastrofah in zgodovinskih prelomnicah. Cesar si v krizi ne smeš privošciti, je, da ne delaš nic. Krizo se rešuje na enak nacin, kot se išce cepivo za virus. Nenehno je treba poizkušati ter z nekaj pameti in srece doseci, da slabe poskuse zavržeš, delujoce pa ohraniš. In uspeš. Uspeh je torej odvisen od tega, da pripravljen trdo delaš in cakaš sreco, da pride mimo. Rešitev je v tem, da države, tudi ko bo krize konec, s podobnimi mehanizmi trajno posežejo v prerazporeditev bogastva narodov. Bogatim bo ostalo dovolj. Še vec, bogati so postali še bolj bogati in še vedno bogatijo. Koncentracija bogastva je v casu krize bila vedno vse vecja. Ponovno je potrebno vzpostavi mocnejši srednji razred, ki je hrbtenica demokracije in napredka. Najbolj ogroženim pa je potrebno pomagati, da bodo lahko živeli cloveka vredno življenje. To je naša skupna zaveza. Smo torej prica pandemiji virusa COVID-19 (koronavirusne bolezni), ki je najvecja pandemija po španski gripi, ki je razsajala med letoma 1918–1920. Ker gre za tako izjemen dogodek, ki bo zelo zaznamoval procese in odnose, želimo s prispevki v aktualni reviji Perfectus PRO osvetliti vpliv še trajajoce pandemije na procese in delo, ki se bo potem, ko se bo kriza umirila, povsem spremenilo. Treba je sicer pocakati, da vidimo, kakšne bodo posledice virusa oziroma ukrepov za njegovo zajezitev, vendar je že sedaj jasno, da jih bo industrija mocno obcutila in da se bo gospodarstvo skrcilo. Najbolj je na udaru turizem in z njim povezane dejavnosti. Pricakovati je velika odpušcanja. Na drugi strani pa se bosta pospešeno uvajali robotizacija in avtomatizacija. Verjetno jo bodo še najbolje odnesli tisti, ki so zaposleni v državnih in javnih podjetjih ali ustanovah. Prav tako cveti IT sektor, farmacija in spletne storitve. In zelo verjetno je, da se bo tako dogajalo tudi v naprej. Vpliv koronavirusa COVID-19 se bo cutil na vseh nivojih, zato se bo zagotovo moral spremeniti sistem vodenja in poucevanja. Vodje in pedagogi bodo morali obvladati vec tehnik vodenja in nadzora sodelavcev na daljavo, saj je v prihodnje pricakovati vec dela ravno na daljavo. Koncentracija ljudi v enem prostoru, brez ustrezne zašcitne opreme, je tudi pripomogla k širjenju virusa COVID-19. Ali ni morda cas, da delo in študij ponovno obogatimo? Da sodelavcem zaupamo vec delovnih faz in jih opolnomocimo? Uvesti je potrebno delo in študij na daljavo. Le tako bodo sprejeli odgovornost za svoje delo. Nekaterim sodelavcem, dijakom in študentom bo tak nacin dela zelo ustrezal (vsaj nekaj casa), drugim bo predstavljal velik stres. Tudi vodje se lahko na nove okolišcine odzovejo razlicno. V tem obdobju je njihova naloga organizirati delo in voditi sodelavce, pa tudi skrb, da prepoznajo in se odzovejo na morebitne težave, povezane z duševnim zdravjem sodelavcev, ter zmanjševanje vseh negativnih ucinkov dela od doma. Nenadna sprememba nacina vodenja je za vodje lahko zelo težka. Skrbijo jih lahko motnje v procesu, za katerega so odgovorni. Nekateri menijo, da morajo biti fizicno prisotni, da bi bili dobri vodje, zopet drugi ne zaupajo sodelavcem, ki jih ne morejo videti. Dejstva, da o delu ali službi govorimo le kot o fizicnih in miselnih opravilih, so preteklost. Vedno bolj pomembna so nova merila in pravila o izbiri pravih ljudi na prava delovna mesta. Vse prej našteto lahko preslikamo tudi na pedagoški proces. Z izzivi virusa COVID-19, se soocajo tudi mladi in starejši. Tudi njim je potrebno pomagati. Mladi so zbegani zaradi dela od doma. Starejši pa zaradi izoliranosti. Vse to pripomore k razvoju težav v duševnem zdravju. Te postajajo sestavni del sodobnega življenja, vodilna med njimi je depresija. Okolje velikokrat kljucno prispeva k razvoju depresivnih težav. Ce pogledamo z vidika aktualnega stanja, tj. pojava virusa COVID-19 in izolacije, pa je situacija, s katero se srecujemo, izjemna in predstavlja izziv za vse. To ne pomeni, da bomo vsi doživljali hude stiske, saj smo ljudje zelo odporni in prilagodljivi. Ce pa nas trenutne razmere obremenjujejo, se bomo z njimi lažje spoprijeli, ce vemo, da se lahko na koga obrnemo. Tako je treba v takih situacijah urediti razlicne oblike psihološke podpore. V ta namen so strokovnjaki zdravstveno-vzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov na voljo za brezplacne razbremenilne pogovore ob soocanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi z virusom COVID-19. Namen telefonskega svetovanja je nudenje osnovne psihološke podpore prebivalcem v lokalni skupnosti v casu epidemije. Telefonska podpora se odvija v obliki razbremenilnih pogovorov, ni pa namenjena poglobljeni (psihoterapevtski ali psihiatricni) obravnavi. Svetovalci so psihologi ali drugi ustrezno usposobljeni zdravstveni (so)delavci z delovnimi izkušnjami na podrocju duševnega zdravja. Moj nasvet je: ozrimo se okrog. In ce prepoznamo koga, ki ima težave – mu pomagajmo. To nas dela ljudi. BOŠTJAN BRGLEZ VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA ZDRAVJE IN RAZVOJ OTROK IN MLADOSTNIKOV S CUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI Uvod Epidemija COVID-19 je v marsikaterem pogledu naša življenja obrnila na glavo. Cutimo posledice na mnogih podrocjih, tako v zasebnem kot javnem življenju. Izpostavljeni smo raznim skrbem, ki vplivajo na naše duševno zdravje, sprašujemo se, kaj bo, ce zbolimo mi ali naši bližnji, kaj bo z našo zdravstveno oskrbo ipd. Informacij je veliko, pogosto tudi prevec, mnogokrat nasprotujocih si. Slediti moramo priporocilom glede higiene rok, nošenja mask, nacina druženja, po drugi strani pa gre za zakonsko dolocene omejitve, ki bi v normalnih razmerah pomenile kršenje clovekovih svobošcin. Ljudje se razlicno odzivamo na spremembe v življenju, odvisno od naših osebnostnih znacilnosti. Tudi ob pojavu pandemije lahko zaznavamo, kako so nekateri postali zelo zaskrbljeni, drugi se norcujejo iz panike. Mnogo je takšnih, ki so šele po lastnih slabih izkušnjah verjeli, da virus resnicno obstaja in da so za naše splošno zdravje in omejene zmogljivosti našega zdravstvenega sistema vsa priporocila ter omejitve dejansko nujno potrebni. Tudi v Mladinskem domu Maribor smo se morali prilagoditi na nove razmere, vpeljati priporocila, nasvete in omejitve ter jih strogo upoštevati pri našem delu. Ker pri nas bivajo otroci in mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami, je spopadanje z epidemijo in z njo povezanimi ukrepi še toliko vecji izziv. Žal pa v teh kriznih razmerah tudi pri našem delu opažamo, da bo epidemija pri vecini otrok in mladostnikov pustila dolgorocne posledice z vidika zdravja in razvoja. Kako ukrepi ob epidemiji vplivajo na naše delo in bivanje otrok in mladostnikov v Mladinskem domu Maribor-enota Slivnica? Mladinski dom Maribor je kot vzgojno izobraževalni zavod ob razglasitvi epidemije COVID-19 od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prejel priporocila o izvajanju preventivnih ukrepov za zmanjševanje širjenja razlicnih okužb. V enoti Slivnica so tri vzgojne skupine otrok, kjer hkrati biva do 30 otrok in mladostnikov. To pomeni za vzgojitelje in ostale delavce velik izziv, da bi skupaj z otroci in mladostniki cim bolje obvladovali epidemijo z najmanjšimi možnimi negativnimi telesnimi in duševnimi posledicami vseh vkljucenih. Otroci so se morali prilagoditi na številne tehnicne ukrepe, kot so npr. razkuževanje rok ob stopu v dom, redno umivanje rok ter redno merjenje telesne temperature, kar pa so hitro usvojili in ni bilo vecjih težav. Vecji izziv pa so predstavljali ukrepi bolj družbeno-socialne narave kot so omejitev individualnih obiskov, izhodov, prepoved druženja s prijatelji izven doma, prekinitve interesnih dejavnosti izven doma ipd. Tudi vzgojitelji smo v vzgojnem programu morali zacasno ukiniti vse vzgojne dejavnosti, ki niso del vzgojnega programa v domu z namenom, da bi cim bolj omejili stike naših otrok z drugimi osebami izven naše inštitucije. Da bi zmanjšali možnosti vnosa okužb, smo prepovedali vstop v dom vecini zunanjih obiskovalcev. Pri upoštevanju ukrepov s strani otrok imamo vzgojitelji veliko težav, saj gre za otroke s custvenimi in vedenjskimi težavami, ki še težje sprejemajo, kaj šele dosledno izvajajo predpisane ukrepe in omejitve. S tem pa je nevarnost za vnos in širjenje okužb še toliko vecja in zahteva veliko pozornost vseh zaposlenih. Najvecjo prilagoditev in spremembo v nacinu našega dela in bivanja otrok in mladostnikov pa predstavlja zaprtje šol in izvajanje pouka na daljavo. Vzgojitelji smo postavljeni v situacijo, ko se moramo v dopoldanskem casu ukvarjati z velikim številom otrok in mladostnikov hkrati. Mnogi imajo težave na vec podrocjih obvladovanja ucne snovi in slabe delovne navade, kar od zaposlenih zahteva še vecjo angažiranost po spodbujanju, dodatnem razlaganju ucne snovi, nadziranju in dodatnem preverjanju ali so naloge opravili ter jih tudi pravocasno oddali. Ker je številnim izmed njih težko slediti tudi sprotnim zadolžitvam in nalogam po spletu in ker so posredi lahko še tehnicne težave glede delovanja in uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, se zaposleni moramo angažirati zelo pogosto tudi na tem podrocju. Z vsemi omenjenimi težavami se navkljub vsemu uspešno spopadamo in jih vse tudi uspešno sproti rešujemo, tako da imajo naši otroci in mladostniki zagotovljeno najvecjo možno kvaliteto ucnega okolja in opravljanja šolskih obveznosti. Kakšno tveganje predstavlja epidemija COVID-19 in z njo povezani preventivni ukrepi na zdravje in zdrav razvoj otrok in mladostnikov? Najprej je seveda treba poudariti, da nimajo vsi otroci s posebnimi potrebami enakih težav. Mnogi med njimi se zmorejo okolišcinam ustrezno prilagoditi in ucinkovito rešujejo težave, spet drugi pa so potrebni pomoci. Mladinskem domu Maribor bivajo otroci s custvenimi in vedenjskimi težavami, ki že v osnovi spadajo med oškodovane otroke v svojem razvoju, tako da je tveganje za nadaljnji razvoj na mnogih podrocjih še vecje. Kakšen vpliv in posledice bodo trenutne krizne razmere imele na njih, pa se bo v celoti pokazalo šele skozi cas. V nadaljevanju je izpostavljenih nekaj vidikov tveganja na razvoj otrok in mladostnikov zaradi epidemije in omejevalnih ukrepov. Tveganje za telesno zdravje Okužba s koronavirusom resda predstavlja vecjo nevarnost za starejše ljudi, vendar so mediji že porocali tudi o težjem poteku bolezni pri mladostnikih. Vecina ljudi v glavnem popolnoma okreva v nekaj tednih, vendar pa lahko pri nekaterih, ceprav so imeli le blage simptome, bolezen vztraja celo nekaj mesecev. Na udaru so predvsem tisti z zmanjšano sposobnostjo delovanja imunskega sistema kot so starejši in kronicni bolniki, varni pa žal niso niti predhodno brezhibno zdravi ljudje. Dolgotrajno vztrajanje okužbe posledicno predstavlja veliko vecjo verjetnost nepovratnih poškodb v našem telesu in s tem trajnih težav z zdravjem. Ceprav se zdi, da ima virus prvotno nagnjenost le do celic dihal, se lahko prav tako razbohoti tudi v celicah ostalih organskih sistemov, med drugim v srcno-žilnem, živcnem in jetrno-prebavnem sistemu ter izlocalih – zato takšna raznolikost v tem, kakšni so znaki bolezniii. ii Zaim, S., Chong, J. H., Sankaranarayanan, V., & Harky, A. (2020). COVID-19 and Multiorgan Response. Current problems in cardiology, 45(8). Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7187881/ iii Romeo, RD. (2010). Adolescence: a central event in shaping stress reactivity. Dev Psychobiol, 52(3). Pridobljeno s https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1002/dev.20437 iv Prehrana.si – Nacionalni portal o hrani in prehrani. (23. 09. 2020). Po epidemiji Covid-19: upad gibalne ucinkovitosti otrok in vec debelosti. (2020). Pridobljeno s https://www.prehrana.si/clanek/474-po-epidemiji-covid-19-upad-gobalne-ucinkovitosti-otrok-in-vec-debelosti v Dobnik Renko, B., Janjuševic, P., Kreft Hausmeister, I., Lampret, M., Mikuž, A., Mlinaric, A., Pristovnik, T. (b. d.). Duševno zdravje otrok in mladostnikov v casu epidemije covida-19. Zbornica klinicnih psihologov Slovenije. Pridobljeno s http://www.o-aavelenje.ce.edus.si/files/2020/05/726_ZKP_Dusevno_zdravje_otrok.pdf vi Primorske novice. (22. 10. 2020). Pri otrocih in mladostnikih vec tesnobe in depresije. Pridobljeno s https://www.primorske.si/plus/zdravje/pri-otrocih-in-mladostnikih-vec-tesnobne-in-depresije vii Mlad.si. (15. 05. 2020). Mednarodni dan družin - vpliv epidemije na družinsko življenje. Pridobljeno s https://mlad.si/blog/mednarodni-dan-druzin-vpliv-epidemije-na-druzinsko-zivljenje/ viii RTV Slovenija. (30. 03. 2020). Otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši: kako nanje vpliva epidemija? Pridobljeno s https://www.rtvslo.si/dostopno/otroci-s-posebnimi-potrebami-in-njihovi-starsi-kako-nanje-vpliva-epidemija/518838 ix Pch.vector. (2020). Happy children jumping on summer meadow [vektor]. Pridobljeno s https://www.freepik.com/free-vector/happy-children-jumping-summer-meadow_8609202.htm#page=1&query=children&position=0 Tveganje za telesno zdravje otrok in mladostnikov pa ne predstavlja samo sam virus kot tak, ampak tudi sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije, ki so zelo stresni ne samo za odrasle ampak tudi za odrašcajoce ljudi. Vemo, da stres slabša naš imunski sistem in negativno vpliva na telesni in duševni razvoj našega organizma, pri odrašcajocih organizmih pa še toliko boljiii. Med temi ukrepi so bili tudi zaprtje šol, prepoved organizirane športne vadbe, prepoved uporabe igrišc in združevanja na javnih prostorih. To pa pomeni tudi, da otroci niso vec bili dovolj telesno aktivni, kar ima prav tako dolgorocno velik negativni vpliv tako na telesno kot duševno zdravje. To je pokazala in potrdila tudi raziskava o telesni dejavnosti slovenskih otrok v casu epidemije. Šole redno zbirajo podatke meritev in jih pošiljajo v Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja Fakultete za šport UL. V tokratno analizo so bili vkljuceni podatki vec kot 20.000 otrok od 1. do 9. razreda osnovne šole, kar je dalo dovolj zanesljivo sliko o trendih sprememb, ki so se zgodile med zadnjimi meritvami aprila 2019 in meritvami, izvedenimi po epidemiji junija 2020. Na podlagi raziskave so ugotovili, da so zašcitni ukrepi med razglasitvijo epidemije COVID-19 povzrociliiv: • najvecji upad gibalne ucinkovitosti slovenskih otrok v zgodovini spremljave; • najvecje zmanjšanje deleža visoko gibalno ucinkovitih otrok v slovenski populaciji v zgodovini spremljave; • najvecji upad gibalne ucinkovitosti med predhodno najbolj gibalno ucinkovitimi otroki; • porast podkožnega mašcevja pri vec kot polovici osnovnošolske populacije in • najvecji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljave. Rezultati analize so torej pokazali, da je omejevanje gibanja zaradi epidemije COVID-19 povzrocilo velikansko škodo v telesnem in gibalnem razvoju otrok, kar pa je izjemno slab obet tudi za razvoj na drugih podrocjih. Tudi v Mladinskem domu Maribor otroci v vecji meri obiskujejo zunanje (športne) interesne aktivnosti (npr. nogomet, košarka, fitnes, namizni tenis, odbojka, veslanje) in že opažamo negativne posledice prekinitve teh aktivnosti tako na telesnem kot duševnem zdravju. Tveganje za duševno zdravje Posebej pomembno je upoštevati vpliv epidemije, omejevalnih ukrepov in njihovih posledic tudi na duševno zdravje. Zaradi svojih razvojnih znacilnosti in potreb so otroci in mladostniki ena najranljivejših skupin, pri kateri se bodo posledice epidemije in spremljajocih se ukrepov lahko kazale še dolgo casa. Otroci in mladostniki s custvenimi in vedenjskimi težavami, ki bivajo v Mladinskem domu Maribor, pa zaradi svojih osebnostnih znacilnosti doživljajo in izražajo stisko še s težjimi (drugacnimi) odzivi kot njihovi vrstniki s tipicnim razvojem. V izolaciji se pocutijo še bolj utesnjene, nerazumljene, jezne in pod neprestanim pritiskom. Tipicno za te otroke je, da svoje težave in stiske težje opišejo z besedami, ampak se njihova stiska pogosteje izraža kot odklonilno ali agresivno vedenje, z glavoboli, bolecinami v trebuhu, prebavnimi težavami, povecano odvisnostjo in potrebo po bližini ipd. V obdobju epidemije se otroci in mladostniki na stres, ki ga doživljajo, odzivajo zelo razlicno. Klinicni psihologi poudarjajo, da so njihovi odzivi odvisni tako od njihove starosti kot tega, kako razumejo situacijo, koliko, katere in kako kakovostne informacije o dogajanju imajo na razpolago, od njihovih preteklih izkušenj, siceršnjega sla in strategij odzivanja v stresnih situacijah, podpore domacega okolja in drugih dejavnikov. Ob tem je možno, da se posledice na podrocju vedenja, custvovanja, doživljanja in ucenja ter vsakdanjih rutin pokažejo hitro ali pa z zamikom in trajajo razlicno dolgo. Klinicni psihologi tudi navajajo, da so med vedenjskimi in custvenimi znaki stiske pogoste predvsem težave s koncentracijo in z osredotocanjem, hitre spremembe v razpoloženju, jokavost, agresivni izbruhi in vedenjske težave, pretirana odvisnost od drugih, izguba zanimanja za dejavnosti in zavracanje sodelovanja, grizenje nohtov, praskanje in podobna, na telo usmerjena vedenja, odmikanje od socialnih stikov ter odklanjanje šole. Nekateri otroci se na stisko odzovejo s telesnimi težavami, kot so pomanjkanje oz. povecanje teka, težave z odvajanjem in s spanjem, bolecine v trebuhu ali glavoboli, utrujenostv. Tudi v našem domu vzgojitelji pri delu opažamo številne navedene znake stisk naših otrok, izpostavil bi predvsem vec agresivnih odzivov ter verbalnih in tudi fizicnih konfliktov med mladostniki. Mnogi pa opažajo tudi razlike v težavnosti duševnih stisk med prvim in drugim valom epidemije. Direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, Seršen Frasova, navaja, da v drugem valu epidemije opažajo, da so prišle na dan težave, ki so bile prej prikrite. Pedopsihiatri po njenih besedah opažajo porast anksioznih motenj, motenj hranjenja in stresnih motenj, vec težav zaznavajo tudi v svetovalnem centru. Srecujejo se tudi z vec primeri težav, povezanimi s tesnobo, tudi s panicnimi napadi, z odklanjanjem šole, opažajo veliko stisk, povezanih s šolo in ucnimi težavami, kot so šibka motivacija in koncentracija ter težave z organizacijo in nacrtovanjemvi. Pomemben del pri negativnem vplivu na duševno zdravje ima tudi zaprtje šol in vzpostavitev pouka na daljavo. Šolske rutine so pomemben mehanizem, s pomocjo katerega otroci in mladostniki s težavami na podrocju duševnega zdravja lažje obvladujejo svoje življenje. Šole so namrec eden od pomembnih virov podpore in pomoci. Mnogi otroci se bodo po dolgotrajnem izobraževanju od doma zatekli v pasivnost in pretirano uporabo informacijskih tehnologij, s tem pa bo posledicno vrnitev v šolo in obicajno vsakdanje življenje izjemno zahtevnoiv. Otroci in mladostniki v Mladinskem domu Maribor imajo sicer vso podporo vzgojiteljev, svetovalnih delavcev, psiholoških obravnav, ucne pomoci, vendar tudi mi pricakujemo, da bodo pri vecini otrok, ki so že prej imeli težave, po vrnitvi v šolo te še pomembno bolj izražene. Tveganje poslabšanja družinskih razmer Vzgojitelji pri našem delu zelo dobro zaznavamo, kako pomemben vpliv imajo razmere v domacem okolju oz. družini na bivanje, pocutje in pozitiven razvoj mladostnika v našem domu. V Mladinskem domu Maribor – enota Slivnica vecina otrok v casu epidemije biva v domu in domov odhaja ob koncih tedna, nekaj otrok pa je po dogovoru s Centri za socialno delo in starši v casu epidemije doma in se od tam izobražujejo na daljavo. Ceprav mnogokrat vzgojitelji nimamo najboljšega vpogleda v razmere in dogajanje v družinah naših otrok, pa moramo upoštevati tudi vpliv na otroke z vidika spremenjenih razmer v družinah, ki so posledica epidemije in z njo povezanih ukrepov. Dr. Veronika Podgoršek, zakonska in družinska terapevtka opozarja, da epidemija vpliva na odnose (poleg strahu za zdravje in omejenih stikov) tudi iz razloga, da je pandemija s seboj prinesla predvsem tudi mocno gospodarsko krizo, kar pomeni, da so resnicno mnogi odrasli v zelo negotovi, negativno stresni situaciji. V takšnih družinah, kjer tudi starši doživljajo pomembne strese ali travmatske simptome, se funkcioniranje otrok še poslabša, saj stiske staršev zelo mocno cutijo tudi otroci in tako se strah in negotovost širita znotraj družine in pozitivni odnosi so tako lahko mocno okrnjenivii. Tudi po naših izkušnjah so obremenitve pri otrocih iz družin, v katerih je že pred izbruhom epidemije obstajalo nasilje, kjer so starši vzgojno nemocni ter so družine pod bremenom revšcine in socialne izkljucenosti, še vecje. Tveganje za pomanjkanje ustreznih znanj ter sposobnosti na podrocju izobraževanja Ker sem že v preteklosti poklicno deloval na podrocju izobraževanja na daljavo, menim, da ta nacin izobraževanja pri otrocih in mladostnikih nosi tudi tveganje za ustrezno pridobivanje znanj in sposobnosti, ki jih bodo otroci potrebovali v svoji odrasli dobi. To še posebej velja za otroke s posebnimi potrebami, ki imajo glede na svoje specificne potrebe pravico do razlicnih prilagoditev in pomoci, z njimi pa delajo posebej izobraženi in usposobljeni strokovni delavci. Peljhanviii meni, da so se v casu zaprtja šol razmere za otroke s posebnimi potrebami še posebej poslabšale, tako da lahko pricakujemo, da bodo med njimi in preostalimi otroci pri izobraževanju prihajalo do še vecjih razlik. Tudi v Mladinskem domu Maribor pri našem delu ugotavljamo, da bo dolgorocno izostajanje od redne oblike pouka na otroke imelo negativne posledice. Otroci s custvenimi in vedenjskimi težavami imajo vecinoma že pri tradicionalni obliki izobraževanja kljub pomoci precejšnje ucne težave. Niso sposobni sami nacrtovati ucenja, niso dovolj motivirani, imajo slabo ali nerealno ucno samopodobo, ne znajo evalvirati svojega dela ipd. V našem primeru vzgojitelji sicer pomagamo otrokom po najboljših moceh, vendar se vseeno srecujemo z neoddanimi nalogami, površnimi nalogami, težavami v komunikaciji med otroki in ucitelji itd. V stisko otroke spravljajo tudi težave s tehnologijo, cetudi jih pogosto zmotno smatramo za racunalniške genije, saj so zelo vešci spletnih socialnih omrežij in igric. Menim, da se bo ta »korona« generacija otrok ob takšnem nacinu izobraževanja dolgorocno na trgu dela najverjetneje imela velike težave in bo ostala zaznamovana, saj bodo primanjkljaji v znanju in sposobnosti zaradi pouka na daljavo veliki, še posebej to velja za otroke s posebnimi potrebami. Zakljucek Epidemija COVID-19 in z njo povezani omejitveni ukrepi od vseh nas zahtevajo velike prilagoditve na mnogih podrocjih, kako dobro se ljudje spopadamo z njimi, pa je odvisno od mnogih dejavnikov. Za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami oz. s custvenimi in vedenjskimi težavami, ki so že v normalnih razmerah imeli težave na podrocju custvovanja, razpoloženja, vedenja, ucenja in odnosov z drugimi, ali pa živijo v neugodnih okoljih oz. odnosih, sedanje krizne razmere predstavljajo še vecje tveganje za duševno zdravje in zdrav razvoj. Opažamo, da so omejevalni ukrepi povzrocili tudi izostanek gibanja, telesnih aktivnosti in poslabšali gibalne sposobnosti, posledicno lahko pricakujemo tudi znižanje ucne zmožnosti otrok in mladostnikov, ki so že v osnovi slabše opremljeni za uspešno izobraževanje. V primeru dolgotrajnejšega izobraževanja na daljavo obstaja tveganje, da bodo ti otroci in mladostniki na trg dela vstopili s pomanjkljivim znanjem in sposobnostmi ter bodo ostali zaznamovani kot »korona« generacija. Slika 1: Veseli otroci skacejo po tratiix Viri, literatura in opombe BOJAN MACUH V BOJU S COVID-19 SMO VSI – STARI IN MLADI Uvod Smo v casu, ko smo vsi, predvsem pa starejši, izpostavljeni najhujši nalezljivi bolezni po SARS-u. SARS (hudi akutni respiratorni sindrom, angl. severe acute respiratory syndrome) je resna respiratorna bolezen, ki jo povzroca koronavirus. Gre za atipicno pljucnico, ki so jo prvic opazili novembra 2002 v kitajski provinci Guangdong. V casu do julija 2003 je grozila pandemija; po znanih podatkih se je okužilo 8.096 ljudi, od tega je bilo 774 smrtnih primerov. Navadno povzrocajo atipicne pljucnice bakterije, kot so klamidije, mikoplazme in legionele, vendar pri bolnikih s SARS-om teh bakterij niso odkrili. Bolezen se tudi ni odzivala na zdravljenje z antibiotiki. Zatorej so se pojavile domneve, da je povzrocitelj virus. Sprva so menili, da je povzrocitelj paramiksovirus, 26. marca 2003 pa so se pojavili mocnejši sumi, da gre za koronavirus. Virus so kot nov tip koronavirusov hkrati identificirali na hongkonški univerzi, hamburškem inštitutu Bernhard-Nocht-Institut in v atlantskem Centru za nadzor bolezni. Na podlagi virusovega genoma obstajata teoriji, da je nov virus nastal bodisi z mutacijo ali pa je že obstojec virus preskocil iz neke živalske vrste tudi na cloveka. Virusov genom je uspelo dešifrirati kanadskim raziskovalcem. Nekateri strokovnjaki menijo, da predstavlja žarišce virusov dolocena živalska vrsta, verjetno cibetovka, ki živi na jugu Kitajske in ki jo tam prodajajo na tržnicah ter uživajo kot delikateso. Ugotovili so tudi, da lahko imajo kot vektorji okužbe pomembno vlogo šcurkii. i Wikipedia. (2020). SARS. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/SARS ii Dolenc, S. (2020). Kako koronavirus okuži cloveško celico? Pridobljeno s https://kvarkadabra.net/2020/03/koronavirus/ iii Vlada RS. (2020). Kaj je koronavirus? Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/Kaj_je_koronavirus.pdf iv Vlada RS. (2020). Kaj je koronavirus? Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/Kaj_je_koronavirus.pdf v Kranjska Gora. (2020). Ukrepi in informacije v zvezi s COVID-19. Pridobljeno s https://www.kranjska-gora.si/sl/info/vse-o-covid-19-koronavirus vi Dolenc, S. (2020). Kako koronavirus okuži cloveško celico? Pridobljeno s https://kvarkadabra.net/2020/03/koronavirus/ vii NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020). Epidemija nove virusne bolezni COVID-19 in starejši. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/epidemija_nove_virusne_bolezni_covid19_in_starejsi.pdf viii NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020.) Dnevno spremljanje okužb s covid-19. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19 ix NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020). Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19 x Kamenaric, K. (2020). Po svetu zaradi koronavirusa umrlo najmanj 600.000 ljudi. Pridobljeno s https://www.24ur.com/novice/tujina/po-svetu-zaradi-koronavirusa-umrlo-najmanj-600000-ljudi.html xi Pch.vector. (2020). Different generation set [vektor]. Pridobljeno s https://www.freepik.com/free-vector/different-generation-set_6974878.htm#page=1&query=old%20people&position=1 Starejši potrebujejo vec zdravstvene oskrbe, pogosto se srecujejo s socialno izkljucenostjo, visoka je tudi stopnja tveganja revšcine. V Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 starejši populaciji zato namenjajo veliko pozornosti. Stremijo k nadgradnji in izboljšanju socialnovarstvenih sistemov, ki so že na voljo, predvidevajo pa tudi razvoj inovativnih ukrepov ter širitev mreže programov za starejše, ki jim grozi socialna izkljucenost ali potrebujejo podporo in pomoc v vsakodnevnem življenju, vkljucno s programi pomoci in podpore za dementne osebe in njihove svojce ter medgeneracijska središca. Starejši so najbolj ogroženi Od decembra 2019 se na Kitajskem ukvarjajo s problematiko in veliko žrtvami bolezni COVID-19, ki je zajela ves svet in od marca 2020 se z njo soocamo in borimo tudi v Sloveniji. Žrtev je veliko, najvec pa med starejšimi, predvsem v tretjem in cetrtem življenjskem obdobju, ceprav tudi ostale starostne skupine niso izvzete. Soocamo se z virusom, zato je prav, da za zacetek razmišljanja o tej »kugi« novega tisocletja povemo kaj vec. Kaj je virus? Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli nacin, kako parazitski nacin življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj vecinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomocjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejoii. Približno cetrtina vseh okuženih z novim koronavirusom je stanovalcev in zaposlenih v domovih starejših, med umrlimi z diagnozo COVID-19 je skoraj tri cetrtine varovancev teh domov. Kaj je koronavirus? Koronavirus povzroca virusno bolezen, ki se kaže s simptomi, podobnimi gripi. Pri približno 80 % okuženih poteka v lažji obliki, težji potek naj bi imelo približno 20 % zbolelih. Ocenjuje se, da je smrtnost po okužbi približno 2 %. Za potrditev ali izkljucitev okužbe z novim koronavirusom je potrebno mikrobiološko testiranje. RIZICNE SKUPINE: Najbolj so ogroženi starejši ljudje in tisti z že obstojecimi zdravstvenimi stanji (kot je sladkorna bolezen, bolezni srca itd.). Kašljajte v rokav. Pred odhodom na obmocja, s katerih porocajo o okužbah s koronavirusom, preverite stanje ukrepov v ciljni destinaciji, saj se razmere in ukrepi za zajezitev virusa hitro spreminjajo. Slovenskim državljankam in državljanom, ki se nahajajo na obmocjih, s katerih porocajo o okužbah s koronavirusom, svetujemo previdnost pri vracanju domov. Ce se vam bodo v obdobju 14 dni po vrnitvi pojavili bolezenski znaki vrocina in kašelj ali obcutek težkega dihanja, ostanite doma ter se izogibajte stikom z drugimi ljudmi. Po telefonu se posvetujete z zdravstveno službo, ob tem navedite potovanje. Ce pri sebi ne opazite bolezenskih znakov, ukrepi niso potrebni. Glede na trenutno epidemiološko situacijo splošna uporaba zašcitnih mask ni potrebna iii. Koronavirus povzroca virusno bolezen, ki se kaže s simptomi, podobnimi gripi, ceprav gre za mnogo bolj zahrbtno okužbo. Pri približno 80 % okuženih poteka v lažji obliki, težji potek naj bi imelo kakšnih 20 % zbolelihiv. Ocenjuje se, da je smrtnost po okužbi okoli 2 %. Za potrditev ali izkljucitev okužbe z novim koronavirusom je potrebno mikrobiološko testiranje. Bolezen se kaže s slabim pocutjem, utrujenostjo, nahodom, vrocino, kašljem in pri težjih oblikah z obcutkom pomanjkanja zraka. V mestu Vuhan na Kitajskem so decembra 2019 zaznali vec primerov pljucnic. Pri bolnikih so izkljucili številne obicajne povzrocitelje pljucnic oz. respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom. Nov koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroca pa COVID-19. Bolezen se kaže z vrocino, kašljem in obcutkom pomanjkanja zraka, kar je obicajno za pljucnico. Okužba s COVID-19 se zdaj širi po Evropi. Iz preventivnih razlogov in z namenom preprecitve širjenja okužbe ter za lažjo organizacijo in sprejemanje ukrepov je Republika Slovenija 12. marca 2020 ob 18. uri na podlagi 7. clena zakona o nalezljivih boleznih zaradi narašcanja števila primerov okužb s koronavirusom razglasila epidemijo in jo v petek, 15. maja 2020 uradno preklicala. Navkljub razglasitve konca epidemija v Sloveniji, nekateri preventivni ukrepi sprejetih z namenom zajezitve še vedno ostajajov. Slika 1: COVID-19vi Epidemija korona virusa za vse nas pomeni okolišcine negotovosti, na katere ljudje pogosto odreagiramo s strahom, tesnobo in tudi jezo, kar so normalni cloveški odzivi. Starejši ljudje imajo to prednost, da so se že veckrat kot mlajši znašli v negotovih situacijah, jih uspešno preživeli in pri tem zbrali neprecenljive življenjske izkušnje. Imajo modrost, znanje in vešcine, kako vzdržati v težkih casih, zato so mlajšim lahko zgled in vzor. V casu epidemije nove virusne bolezni je zelo pomembno, da omejimo druženje, da vzdržujemo varno razdaljo med ljudmi, da išcemo nove nacine vzdrževanja stikov z najbližjimi in da se strogo držimo higienskih navodil – vse to preprecuje širjenje okužbe s korona virusom, daje varnost in omogoca kakovostno življenjevii. Korona virus v Sloveniji V Sloveniji smo prvi primer okužbe potrdili 4. 3. 2020. V nadaljevanju so prikazani epidemiološki podatki o spremljanju okužb COVID-19 v Sloveniji. V nadaljevanju predstavljam na grafih 1 in 2 je prikazano število potrjenih primerov COVID-19 ter število potrjenih primerov COVID-19 po statisticnih regijah bivanja na dan 21. 11. 2020. Graf 1: Dnevno število potrjenih primerov COVID-19 na dan 21. 11. 2020viii Graf 2: Število potrjenih primerov COVID-19 po statisticnih regijah bivanja, 14-dnevna incidenca/100.000 prebivalcev, 8. 11. 2020-21. 11ix. 2020* Stanje COVID-19 po svetu Od zacetka pandemije do danes je po svetu z novim koronavirusom potrjeno okuženih že vec kot 14.400.000 ljudi, najmanj 600.000 jih je umrlo. V Indiji je okuženih že vec kot milijon ljudi, število narašca tudi v ZDA in Latinski Ameriki. Rekordno rast dnevno okuženih beležijo tudi na Japonskem, v Avstraliji pa so zaradi narašcanja števila okuženih zaostrili omejitve gibanja. V Združenih državah Amerike je trenutno 3.898.550 okuženih, 143.289 umrlih in 1.802.338 ozdravljenih, skupaj to predstavlja 7-odstotno umrljivost. Virus je najbolj prizadel New York, kjer je umrlo 32.570 ljudi, sledijo Kalifornija, z nekaj cez sedem tisoc, ter Florida in Teksas, z nekaj vec kot 4 tisoc umrlih. Indija je sredi julija 2020, po ZDA in Braziliji, postala tretja država z vec kot milijon okuženimi z novim koronavirusom, poroca indijsko ministrstvo za zdravje. Umrlo je 27.514 ljudi, 700.646 naj bi jih okužbo prebolelo. Virus se še naprej širi tudi po Latinski Ameriki. Brazilija je že presegla 2 milijona primerov, umrlo je 79.533 ljudi, vec kot 1.300.000 naj bi jih okužbo prebolelo. Avstralska država Victoria je v nedeljo zabeležila 275 novih primerov koronavirusa, le 28 je bilo povezanih z znanimi izbruhi, je danes na novinarski konferenci sporocil državni premier Daniel Andrews. Po vcerajšnji smrti 80-letnice se je skupno število vseh umrlih v Victoriji dvignilo na 35. Kar 31 novih okuženih so morali pripeljati v bolnišnico, skupno se za COVID-19 v bolnišnicah zdravi 147 ljudix. Zakljucek Pocasi bomo zakorakali v šesti mesec obdobja korona virusa COVID-19, ki je iz epidemije prerasel v pandemijo in iz kitajskega mesta Vuhan po celem svetu. Najprej je vse skupaj izgledali kot nedolžna bolezen, ki jo bomo premagali, kot smo že marsikatero doslej. Izkazalo pa se je ravno obratno. Okužb je iz dneva v dan vec, ozdravljenih v primerjavi s smrtnimi žrtvami tega zahrbtnega virusa pa vedno vec. Virus se širi tudi v doslej bolj ali manj varne države, vse bolj pa je prisoten v nerazvitih državah, ceprav ZDA in Avstralijo ne bi mogli ravno prištevati k njim. Seveda ni relevantnih podatkov o stanju v manj razvitem svetu, na kar pa smo že nekako navajeni. Zanje poskrbimo vedno na koncu in še to na nepravilen nacin (npr. pomoc s hrano, namesto da bi jim pomagali, da bi si le-to znali pridelovati sami). Koronavirus je na zacetku bil bolj nevarnost za starejše v tretjem in cetrtem življenjskem obdobju, danes pa nas presenecajo dejstva, da ni nihce imun, tudi najmlajši ne. Veliko teorij zarot kroži po spletni straneh, veliko je tudi nejevernih, ki verjamejo vanje in v zaroto kapitala proti navadnim ljudem. Vmes imamo še razmišljanja o velikih zaslužkih farmacevtskih združb in krog se lahko sklene. Slika 2: Predstavniki razlicnih generacijxi Viri, literatura in opombe TJAŠA RENDIC KAKO POVECATI UCINKOVITOST DELA OD DOMA IN UBLAŽITI STRES Uvod Epidemija COVID-19 se je iz Kitajske tako rekoc cez noc razširila po vsej Evropi, cesar pa ni nihce pricakoval. Ukrepe za zajezitev epidemije so morale vlade sprejeti cez noc, organizacije pa so morale hitro reagirati na spremenjen nacin dela. Svojim zaposlenim so morali omogociti vse ustrezne pogoje in opremo, da so lahko nemudoma zaceli delati od doma. Takšne razmere ljudem vzbujajo obcutek negotovosti; delo od doma se ob predhodnem dogovoru med delavcem in delodajalcem zato precej razlikuje od dela na domu v kriznih razmerah. Z opravljeno raziskavo smo želeli ugotoviti, kaj je zaposlenim predstavljalo najvecjo težavo pri delu od doma, kakšna so imeli predhodna znanja z uporabo informacijske tehnologije, primerjali pa smo tudi prisotnost razlicnih stresorjev po prvem tednu dela od doma in po prvem mesecu dela od doma. V clanku so predstavljeni predlogi, s pomocjo katerih bi lahko pomagali povecati ucinkovitost dela od doma, obenem pa tudi ublažiti stres. Raziskava V raziskavi je sodelovalo 727 anketiranih, od tega jih je 87 % med epidemijo delalo od doma. Ce povzamemo sociodemografske podatke raziskave, so v njej sodelovale vecinoma osebe ženskega spola starostnih skupin 26–35 in 36–45 let, z univerzitetno izobrazbo. Vecina anketiranih je bila zaposlena v šolstvu, pisarnah in v zdravstvu, imela pa je do petletne delovne izkušnje. Družinski status anketiranih je predvsem poroceni, anketirani skrbijo za šoloobvezne otroke. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so zaposleni, ki so v casu epidemije delali od doma, že imeli predhodne izkušnje, predvsem z uporabo interneta, kar jim je seveda omogocilo lažji prehod od klasicnega dela na delo na daljavo. Nadalje je bilo ugotovljeno, da na poznavanje tehnologij vpliva tudi vrsta podjetja, v katerem so zaposleni. Zaposleni v šolstvu imajo vec izkušenj z uporabo interneta, zaposleni v storitvenih in proizvodnih podjetjih pa vec izkušenj z uporabo videokonferenc in oddaljenega dostopa. Vecina zaposlenih tudi meni, da jim je tehnologija olajšala delo od doma. Predvidevati je, da je do takšnih rezultatov raziskave prišlo zato, ker je bilo najvec anketiranih starih med 36 in 45 let, kar pomeni, da gre za generacijo, ki je vajena dela z racunalniki. Vendar pa je kljub temu anketiranim zacetek dela od doma predstavljal oviro. Anketirani so obcutili vecji stres predvsem po prvem tednu dela od doma, ki pa se je po prvem mesecu dela zmanjšal. Za cim bolj uspešno delo od doma so morali anketirani usvojiti nova znanja, kot so uporaba aplikacije Teams, Zoom, se nauciti snemanja in nalaganja tonskih posnetkov in videoposnetkov, se nauciti glasovnega snemanja v PowerPointu in spreminjanja v video, spoznati nacin oddaljenega dostopa uporabe službenega racunalnika, uporabe spletne ucilnice, za komunikacijo s sodelavci in strankami pa so morali zaceli uporabljati videokonference. Po mesecu dni dela od doma so anketirani zaceli z rednim testiranjem opreme pred zacetkom videokonference ter redno skrbeti za posodabljanje in varnostno kopiranje datotek. Po prvem tednu dela od doma je vecji delež anketiranih za komunikacijo s sodelavci še vedno uporabljal e-pošto, po mesecu dni dela od doma pa so s sodelavci pogosteje komunicirali po videoklicu. Primerjava raziskave po prvem tednu dela in po prvem mesecu dela od doma, kaže, da se odgovori na vprašanja razlikujejo. Anketirani so ocenili, da jih po prvem mesecu dela domaci bolje razumejo, da morajo delati od doma, prav tako se vec anketiranih po prvem mesecu pripravi na delo, povecal pa se je tudi delež tistih, ki menijo, da jim je sodobna tehnologija olajšala delo od doma. Raziskava se je nanašala tudi na stres pri delu od doma. Ugotovljeno je bilo, da se je po mesecu dni zmanjšal strah pred odpušcanjem, povecal pa se je strah pred zniževanjem plac. Stresor strah pred odpušcanjem je bil najbolj zaznan v proizvodnih podjetjih. Stresorja oddaljeno delo s sodelavci in neobvešcenost o dogajanju v podjetju sta bila po mesecu dni manj prisotna kot po enem tednu. Vendar so se po prvem mesecu pri posameznikih povecali stresorji osamljenosti, obcutka izoliranosti, tesnobe in omejenosti gibanja v naravi. Gre za stresorje, ki niso neposredno povezani z delom od doma, ampak z ukrepi, ki so bili sprejeti zaradi epidemije. Ce povzamemo vse ugotovitve iz raziskave, lahko trdimo, da je najvecja težava, ki je pestila zaposlene pri delu od doma, organizacija casa. Predlogi za obvladovanje stresa pri delu od doma Ce želimo biti uspešni pri obvladovanju stresa, ga moramo predvsem razumeti. Stres je medsebojno delovanje psiholoških in telesnih dejavnikov. Z drugimi besedami povedano: od psihološke ocene stresa je odvisen telesni odgovor na stres. Ljudje poskušamo premagati stres na razlicne nacine, npr. poskušamo popraviti ali odpraviti problem, spremeniti nacin razmišljanja ali se nauciti prenašati stres, kar imenujemo nacini soocanja. Ko nastopi problem, ljudje razlicno reagiramo. Nekateri se lotijo reševanja problema, drugi se mu želijo izogniti oziroma zmanjšati njegov pomen. Lahko se osredotocimo na problem in išcemo poti, da zmanjšamo stresor, išcemo nacine, da bi se bolj uspešno borili proti njemu. Lahko se bolj osredotocimo na custva, in sicer tako, da se o problemu pogovorimo s prijateljem ali pa gremo po nakupih, na ogled filma, da zmanjšamo obcutek tesnobe v danem trenutku. Glede na navedene primere govorimo o razlicnih nacinih soocanjai: i Belšak, K. (8. 1. 2019). Razumevanje in obvladovanje stresa. Pridobljeno s https://www.zdstudenti.si/aktualno/strokovni-prispevki/razumevanje-in-obvladovanje-stresa/ ii Zdravstveni dom za študente. (2019). Razumevanje in obvladovanje stresa. Pridobljeno s https://www.zdstudenti.si/aktualno/strokovni-prispevki/razumevanje-in-obvladovanje-stresa/ iii Barle Lakota, A. in Sardoc, M. (2015). Enake možnosti in družbena (ne)enakost v družbi znanja. Pridobljeno s https://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-71-8.pdf iv Vicic, A. (2020). Vodenje v casu dolgotrajnega dela od doma. Pridobljeno s https://psihologijadela.files.wordpress.com/2020/05/vodenje-v-c48dasu-dolgotrajnega-dela-od-doma-converted_nocopy.pdf v Stories. (2020). Telecommuting concept illustration [vektor]. Pridobljeno s https://www.freepik.com/free-vector/telecommuting-concept-illustration_7321334.htm#page=1&query=work%20from%20home&position=0 • aktivno soocanje (delam tako, da bi situacijo izboljšal); • nacrtovanje (želim najti strategijo, kaj naj storim); • distrakcija (mislim na delo, da se zamotim); • išcem custveno podporo (pri drugih ljudeh); • zloraba (npr. alkohola); • opušcanje poskusov (obupal sem in ne bom vec poskušal); • zanikanje (to ni res, to se meni ne dogaja); • distanciranje (ne dovolim, da se me dogodek dotakne, na to ne mislim); • izogibanje (želim, da ta situacija izgine). Naslednji psihološki dejavnik, ki vpliva na to, je socialna opora. Podpora drugih dobro vpliva na naše pocutje in s tem na boljše zdravstveno stanje. Prijatelji nam pomagajo z nasveti, kako se bomo s stresom bolje soocili, stojijo nam ob strani in nam pomagajo s skupnimi aktivnostmi. Kako bomo odreagirali na stres, je zelo odvisno od naše osebnosti. Ljudje, za katere je znacilno, da so zelo tekmovalni, nepotrpežljivi, sovražno naravnani, napeti, bolj reagirajo na stres. Pomemben psihološki dejavnik je kontrola, ki vpliva na stres tako, da posameznik, ki predvideva neki dogodek, tega doživi manj stresno. Svoje vedenje kontroliramo tako, da se stresu izogibamo: svoje misli s tem, da poskušamo oceniti svoje zmožnosti soocanja s stresom, informacije tako, da se trudimo dobiti cim vec informacij o stresnem dogodku, odlocitve, da izberemo možni izidii. Predlogi za družbo Družba si mora prizadevati za vecjo implementacijo modernih tehnologij. Z njihovo uporabo naredimo velik premik, saj si mocno olajšamo delo, omogocen nam je dostop do informacij, ki je z uporabo tehnologije hitrejši, zmanjšajo se tudi stroški. Moderne tehnologije povecujejo možnosti povezovanja razlicnih panog. Sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije prihranijo veliko casa in denarja. Uporabne so na vseh podrocjih clovekovega dela in življenja. Že uporaba pametnega telefona kot sredstva moderne tehnologije pomeni boljše vzajemno delovanje, izmenjavo informacij, vpliva tudi na medcloveške odnose. Zaradi navedenega je pomembno, da izobraževalni sistem temelji na uporabi IKT, da bi lahko cim bolj sledili napredku gospodarstva in tehnologije oz. se prilagajali novim razmeram. Vsem ucencem in dijakom je treba omogociti enake možnosti pri pridobivanju znanja s podrocja IKT. Razviti je treba moderne šolske sisteme in izobraževanje. Žal pa v družbi še vedno ni takoiii. Ta neenakost se je pokazala predvsem med epidemijo COVID-19. Ce smo opremljeni z znanjem in situacijo obvladamo, smo posledicno manj pod stresom. V cetrtnih skupnostih bi lahko zagotovili manjše prostore, opremljene z racunalniki, kjer bi lahko brezplacno ali ob manjšem placilu obcanom zagotovili uporabo teh prostorov. To bi bilo zelo koristno v casu COVID-19, saj bi se zaposleni, ki bi delali od doma, lahko umaknili v mirno, manj stresno okolje. Predlogi za podjetja Podjetja morajo poskrbeti za dobro vzdušje med zaposlenimi. Posameznik ne sme imeti obcutka, da je ostal sam medtem, ko dela od doma. Delodajalci morajo biti zaposlenim na voljo po telefonu in e-pošti, jim nuditi vso podporo ter prisluhniti njihovim potrebam in težavam. Biti jim morajo mentorji in jih obvešcati s primeri dobrih praks o tem, kako delajo drugje. Podjetja morajo poskrbeti, da bodo zaposleni imeli na voljo opremo, potrebno za delo. Poskrbeti morajo tudi za izobraževanja in usposabljanja, saj se bo usposobljeni delavec pri opravljanju svojega dela pocutil bolj suvereno, bolj bo motiviran, delo pa bo posledicno bolje opravljeno. Na izobraževanjih naj bi bili prisotni zunanji mentorji, ki bi spremljali napredek zaposlenih in jim prikazali dobre prakse v drugih podjetjih. Podjetja, ki imajo poslovne enote, bi lahko organizirala mesecne sestanke prek videoaplikacij; tako bi bili prisotni zaposleni iz razlicnih poslovnih enot. V casu COVID-19 je bilo na voljo veliko brezplacnih webinarjev z razlicnih podrocij, od tega, kako premagati stres, o uporabi IKT pri delu od doma, do webinarjev na temo osebne in duhovne rasti. Podjetja lahko veliko storijo že s tem, da zaposlene seznanijo z navedenimi možnostmi. Vicic je v svojem prispevku predstavil ukrepe, s katerimi lahko delodajalci pomagajo zaposlenim pri razlicnih psiholoških vidikih, ki lahko pridejo do izraza v primeru dolgotrajnega dela od domaiv. Cloveški stik – ena izmed osnovnih clovekovih potreb je potreba po sprejetosti oziroma pripadnosti. Pri tem bi lahko delodajalci pomagali na nacin, da bi ohranjali ali celo povecali (na daljavo) neformalne timske in posamicne pogovore, pogovore o zasebnem življenju, custveno-razbremenilne pogovore (o skrbeh, strahovih, jezi, osamljenosti, odporih, itd.), pogovore o aktualnem stanju v družbi (zdravstvo, gospodarstvo, svet, itd.), aktivnosti, ki so namenjene zabavi, sprostitvi, druženju, novim idejam za prosti cas, spodbujali spletno druženje med zaposlenimi. Aktivnosti naj bi bile locene od formalnih, prav tako pa jih ne sme biti toliko, da bi ovirale delo. Informiranje – zaradi spreminjajocih se sprememb v gospodarstvu, se lahko zaposleni zacnejo bati za svojo zaposlitev, zato je pomembno, da delodajalec zaposlene cim bolj informira, kaj se dogaja v in izven podjetja. Tam, kjer podjetje že ima ustrezne ukrepe in rešitve, jih mora tudi redno predstavljati. V organizacijah, kjer vodje še nimajo ustreznih ukrepov, pa zaposlenim lahko povedo, da se zavedajo resnosti situacije in v podjetju išcejo rešitve. Pomembno je tudi, da delodajalec pojasnjuje, zakaj so doloceni ukrepi potrebni, pri tem pa ostane miren, deluje pomirjajoce in optimisticno. Zaposleni se mora zavedati, da njegov delodajalec ohranja nadzor nad situacijo, ceprav se le-ta spreminja. Razporeditev dela – delo od doma lahko prinese zaradi neprilagojenega delovnega okolja nesorazmerno obremenitev zaposlenega pri službenih nalogah, ali pa pri opravilih in stresu doma. Zaradi tega se lahko pri nekaterih zaposlenih pojavlja vec nezadovoljstva, slabe volje, stresa, izcrpanosti, itd. Delodajalec lahko zaposlenim pomaga na nacin, da na skupinskih in individualnih sestankih redno postavlja vprašanja, koliko so zaposleni obremenjeni s službenim delom in delom doma (npr. z otroki). Spodbujati je potrebno kulturo poštenega informiranja, vzpostaviti kulturo prostovoljne medsebojne pomoci med zaposlenimi, prerazporediti delo veckrat kot sicer in na drugacne nacine. Sproti je potrebno argumentirati, zakaj je to v teh nenavadnih okolišcinah potrebno. Ohranjanje predvidljivosti in varnosti – ne glede na to, kakšne razmere vladajo v naši okolici, imamo ljudje osnovno potrebo po varnosti in predvidljivosti okolja. V nenavadnih in hitro spreminjajocih okolišcinah pa ljudje še bolj obcutijo potrebo po tem, da bi živeli kot obicajno. Ukrepi, ki jih lahko izvaja delodajalec v tem primeru so, da ohranjajo cim vec rutine v cim bolj podobni obliki, kot so jih imeli pred situacijo dela od doma, to so lahko na primer redni sestanki (po telefonu, mailu, videokonference), razgovori, izobraževanja, in podobno. Dodatni mehanizmi motiviranja – v razmerah, kjer dela vsak sam, je manj interakcij med osebami, s tem pa tudi manj kontrole, manj spodbujanja, pojavlja pa se vecja izpostavljenost vecjim kolicinam stresa v domacem okolju in opravil. Pomembno je, da delodajalec jasno zacrta pricakovanja in cilje. Pri nekaterih zaposlenih ta pricakovanja celo poveca, nekaterim lahko predpiše nove in ustvarjalne izzive ter naloge. Zaposlenim naj se omogoci vec fleksibilnosti glede tega, kdaj, kako hitro in na kakšen nacin naj bodo naloge opravljene. Predvsem pa ne sme delodajalec pozabiti na pohvalo. Vodja mora poskrbeti tudi zase – prav tako kot delavci, tudi vodje obcutijo vec obremenjenosti in stresa kot sicer. Priporoca se, da vodje vzpostavijo red in rutino, ki jim omogocajo cas za sprostitev in zdrava razbremenjevanja. Paziti pa je tudi potrebno na pretiravanja pri nezdravih nacinih razbremenjevanja. Spremljanje razpoloženja zaposlenih – v primeru ponavljajocih in dlje trajajocih situacij s koronavirusom, lahko vse skupaj pripelje do sprememb v razpoloženju tako vodij kot tudi zaposlenih. Pojavljati se lahko zacne jeza, zaskrbljenost, obcutek osamljenosti, žalosti, brezvoljnosti. Zato se priporoca, da vodje svoje zaposlene malo pogosteje sprašujejo preprosta vprašanja, kot so na primer: »Kako ste?«, »Kako vam gre?«, »Kako se pocutite?«. Že sam pogovor o teh custvih lahko veliko pripomore k premagovanju le-teh. Predlogi za posameznika Pri delu od doma je organizacija delovnega casa drugacna, saj lahko delo opravljamo ob kateremkoli casu, smo torej bolj fleksibilni. Slednje seveda ni vedno dobro, saj se lahko hitro zgodi, da smo delodajalcu na voljo ves dan, delovni cas pa se premakne v noc. Ker med dnevom preklapljamo med delovnimi in zasebnimi opravili, je osredotocenost na delovne naloge manjša, utrujenost pa vecja. Zato je zelo pomembno, da si delo za naslednji dan organiziramo že prejšnji vecer. Naloge locimo po prioritetah, pri cemer si lahko pomagamo tudi z brezplacnimi aplikacijami, ki so dostopne tako na mobilnih telefonih kot tudi na racunalniku. Svojim bližnjim predstavimo svoj urnik dela in dolocimo ure, ob katerih nas zaradi dela ne smejo motiti. Zavedati se moramo, da tudi delo od doma lahko vodi do izgorelosti, zato je pomembno, da stres obvladujemo. Ce se v domacem okolju pojavijo kakršne koli težave, jih poskušamo sproti reševati. Ne pozabimo na ustrezno prehrano, ki naj bo uravnotežena, zdrava ter bogata z vitamini, saj nam pomaga pri lajšanju stresa. Uvedimo telesne aktivnosti, saj je redna telesna aktivnost eden od ucinkovitih nacinov spopadanja s stresom. Dokazano je, da se med telesno aktivnostjo sprošcajo hormoni srece, s katerimi se po stresnih situacijah vzpostavi naravno hormonsko ravnovesje. Lotiti se moramo takšne telesne aktivnosti, ki nas razveseljuje in osrecuje. Pomembno je, da to pocnemo na svežem zraku. Pri tem lahko vkljucimo tudi druge družinske clane. Stres obvladujemo tudi tako, da nacrtujemo prijetne aktivnosti. Morda imamo sedaj, ko delamo od doma, vec casa za hobije, ki smo jih opustili ali nanje kar malo pozabili. Z otroki odigramo družabne igre, tudi vrtnarjenje sta lahko oddih in sprostitev od vsakodnevnega stresa. Obcutke tesnobe in depresivnosti lahko zmanjšamo s tehnikami sprošcanja, kot so dihalne vaje, meditacija, joga ipd. Informacijsko-komunikacijska tehnologija nam omogoca, da tudi v casu epidemije COVID-19 ohranimo stik s svojimi prijatelji. Na internetu ali po TV si ogledamo dober film, preberemo priljubljeno knjigo ali pa se prepustimo zvokom glasbe, ki nas pomirja. Zakljucek Življenje je zelo nepredvidljivo. Še januarja smo po televiziji brezskrbno gledali, kako se na Kitajskem spopadajo z novim virusom. Vse skupaj se nam je zdelo zelo oddaljeno. Nekaj mesecev kasneje pa se nam je življenje povsem spremenilo. Nenadoma se je vse zaprlo, delodajalci so se morali hitro odlociti, kako najbolje pomagati svojemu podjetju in zaposlenim. Pojavile so se stiske zaradi omejitve gibanja, zaradi pritiska medijev, tudi zaradi strahu pred izgubo službe in prihajajoco gospodarsko krizo. Vendar pa je k blaženju stisk in posledicno stresa veliko pripomogla informacijska tehnologija, saj je ljudem omogocila delo od doma, ucencem in študentom pa šolo na daljavo. Iz raziskave opravljene pri 631 anketiranih, ki so med epidemijo delali od doma, je bilo ugotovljeno, da delo od doma ni bilo najvecji povzrocitelj stresa pri posamezniku. Vecina zaposlenih je imela predhodne izkušnje z informacijsko tehnologijo, predvsem z uporabo interneta, zaposleni v storitvenih in proizvodnih podjetjih pa so imeli izkušnje z uporabo oddaljenega dostopa in videokonferenc. To bi lahko bil tudi razlog, da je v raziskavi vecina zaposlenih menila, da jim je tehnologija olajšala delo od doma. Pred zacetkom dela od doma so morali anketirani usvojiti nova znanja, in sicer aplikacije za videokonference, kot so Teams, Zoom, naucili so se snemanja in nalaganja tonskih in videoposnetkov, naucili so se oddaljenega dostopa uporabe službenega racunalnika. Zaposleni so zaceli tudi redno testirati opremo pred zacetkom videokonference, skrbeli so za redno posodabljanje in varnostno kopiranje datotek. Poleg komunikacije s sodelavci prek e-pošte so zaposleni zaceli vedno pogosteje uporabljati videokonference. Stres pri posamezniku je narašcal zaradi obcutka osamljenosti, izoliranosti, omejenega gibanja v naravi. Najbolj pogosta težava pri delu od doma pa je bila organizacija casa. Pomembno je, da razmere, v katerih smo se znašli, pogledamo z drugega zornega kota in ugotovimo, da morda ni tako hudo, kot je videti v prvem trenutku. Delo od doma je nekaj novega, drugacnega in nam sicer povzroca doloceno stopnjo stresa, vendar je lahko tudi prednost, saj si sami porazdelimo delo, vec casa pa preživimo tudi v krogu svojih domacih. Epidemija je bila nekakšen preizkus naših zmožnosti prilagoditve na drugacen nacin dela, hkrati pa je lahko vsak posameznik preveril, koliko zna uporabljati tehnologijo, ki mu je na voljo. Ponudila se nam je priložnost, da izkusimo, kaj dejansko pomeni delo na domu, ki je ponekod po svetu že nekaj casa uveljavljeno. Spoznali smo prednosti tako za delodajalca kot za delavca. Za delodajalca se na primer zmanjšajo prevozni stroški, delavec je bolj produktiven, saj opravlja delo v casu, ki mu najbolj ustreza. Zaradi vecje možnosti fleksibilnih ur je delavec delodajalcu morda vec casa na razpolago. Delavec pri delu od doma prihrani cas za pot na delo in z dela, izogne se tudi dejavnikom tveganja, tako imenovanim stresorjem v prometu, kot so zastoji, zamujanje, drugi vozniki, ki ogrožajo našo varnost, prometne nesrece. Med delom si lažje razporedi odmore, morda odide tudi na krajši sprehod, kar so pozitivne strani dela od doma. Vsak zacetek je težak, tudi delo od doma marsikomu predstavlja oviro. Ne smemo namrec pozabiti, da so ljudje poleg dela od doma skrbeli tudi za otroke. Ljudje imajo razlicne pogoje za delo, nekateri morda nimajo možnosti za mirno delo, drugi pa si preprosto ne znajo organizirati casa. Prav zaradi takšnih izzivov smo poskušali zbrati cim vec predlogov za povecanje ucinkovitosti dela od doma, posledicno pa ublažitev stresa pri delu. Slika 1: Telekomjutingv Viri, literatura, opombe BOJAN MACUH STAROSTNIKI IN NJIHOVO ZOPRSTAVLJANJE LETOM Uvod Starost in staranje sta vse pogosteje rabljena pojma; v sodobni globalni družbi pa vse, kar je povezano s tem, pomeni skrb za starejše ljudi, ukvarjanje z njihovimi težavami, iskanje boljših in bolj kakovostnih storitev zanje, predvsem pa skrb za njihovo boljše pocutje. Prav s tem namenom smo se odlocili zbrati razmišljanja o tem podrocju. Življenje v starajoci se družbi pomeni sobivanje s starejšimi ljudmi, poznavanje njihovih želja in potreb, skrbi za ekonomsko, socialno in predvsem zdravstveno stanje le-teh. V eni izmed prejšnjih prispevkov smo se posvetili vseživljenjskemu ucenju in izobraževanju, tokrat pa je rdeca nit naših raziskovanj medgeneracijsko sodelovanje. Poznavanje družbenih razmer na podrocju prebivalstva, tukaj mislimo na vse generacije, nas vodi k temu, da razumemo elemente starosti in staranja, se glede na lastne potrebe in potrebe drugih poglabljamo vanje in razumemo njihovo cloveško poslanstvo. Clovek se namrec stara od rojstva do smrti in to je ena redkih skupnih lastnosti, kateri se ne moremo izogniti glede na ekonomski in financni status. Vsi, ko se rodimo, smo na poti k skupnemu, vsem dodeljenemu cilju, smrti. Na žalost smo danes prica tem tragicnim trenutkom, ko smo družba kot celota, starostniki pa še posebej, zelo izpostavljeni zahrbtnemu virusu. Strah pred staranjem V sodobnem casu cedalje vec ljudi pricakuje vec od življenja in žanje sadove procesa pomlajevanja. Zgled nam še vedno ostaja slovenski književnik Boris Pahor (rojen 1913). Še zmeraj je bister, nastopa in ustvarja v svojem sto šestem letu starosti. Celotno clovekovo pocutje izboljša katera koli pozitivna aktivnost. Škodljive slabe navade je potrebno nadomešcati s takšnimi, ki krepijo zdravje in vitalnost, s tem pa dosežemo vec na telesni, duševni in duhovni ravni. Menimo, da so podobne vsebine, ki raziskujejo trdoživost posameznika v sodobni globalni družbi, zelo pomembne, saj nas vedno znova opozarjajo, da je staranje proces, starost pa le del tega in zato je o njej potrebno pisati in govoriti z veliko mero pomembnosti in hkrati tolerance. Težava pri starostnikih je, ker se pri njih pogosto poraja strah pred staranjem, kar lahko ima tudi negativne posledice. Dejanske znake staranja le še poslabša. V najslabšem primeru posameznika tako ohromi, da mu onemogoci izkusiti tisto, kar si v življenju res želi. Nikar si posameznik v starosti ne sme dovoliti, da ga prevzame tesnoba, kajti v tem primeru bo na prihajajoca leta gledal v strahu in dejansko zamudili vse, kar bi ga lahko osrecevalo in vodilo skozi lepe trenutke življenja. Upam, da je takšnih primerov manj, k temu pa pripomoremo vsi v družbi, najbolj pa najbližji (otroci in vnuki). Ob vstopu v tretje življenjsko obdobje oziroma po 65. letu starosti se vse vec starostnikov odloci za spremembo okolja in s tem za odhod v dom za starejše. Danes ne velja vec, da so starostniki obnemogle osebe, temvec so, ce jim služi zdravje, še polni življenja, ljudje z mnogo izkušnjami in optimisticno naravnani. V okviru institucionalne oskrbe in tudi izven nje jim je na osnovi navedenega potrebno omogociti, da vse danosti koristno uporabijo ter s tem še izboljšajo kakovost življenja v tem obdobju in s tem posledicno lastni slog življenja. Kaj pravi statistika? Naša družba se vedno bolj stara. Tudi zadnje napovedi Eurostata v zvezi s projekcijami prebivalstva za Slovenijo (t. i. EUROPOP2013) kažejo, da naj bi se delež starejših (tj. oseb, starih najmanj 65 let) do leta 2060 v celotni strukturi prebivalstva povzpel na skoraj 30 %. Projekcije do leta 2080 pa napovedujejo, da naj bi se posledice »baby-boom« generacije do takrat že pocasi iztekle in starostna piramida naj bi se zacela postopoma stabiliziratii. i Jacovic, A. (24. 09. 2015). Leta 2060 bo predvidoma skoraj vsak tretji Slovenec star 65 ali vec let. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5477 ii Zlati kamen. (20. 8. 2018). Indeks stoletnih. Pridobljeno s http://www.zlatikamen.si/clanki/analize/kje-zivijo-najstarejsi/ ii Razpotnik, B. (28. 3. 2017). Projekcije 2015: v 2080 naj bi bilo prebivalcev Slovenije manj kot danes, delež starejših višji. Pridobljeno s https://www.stat.si/statweb/news/index/6584 iii Zlati kamen. (20. 8. 2018). Indeks stoletnih. Pridobljeno s http://www.zlatikamen.si/clanki/analize/kje-zivijo-najstarejsi/ iv Razpotnik, B. (11. 09. 2019). EUROPOP2018: V 2100 naj bi bilo prebivalcev Slovenije 284.000 manj kot danes, skoraj tretjina prebivalcev starejših. Pridobljeno s spletne strani https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8316 Slika 1: Staranje prebivalstva v Slovenijiii Prebivalstvo Slovenije naj bi se povecevalo do približno leta 2023 (in se povecalo na okrog 2.088.000), nato naj bi število prebivalcev zacelo pocasi padati. 1. januarja 2100 naj bi imela Slovenija 1.796.000 prebivalcev, kar je 13 % manj kot v zacetnem letu teh projekcij, tj. v 2018. Predpostavlja se, da se bo v letu 2100 v Slovenijo priselilo 1.800 vec prebivalcev, kot se jih bo iz nje odselilo. To je skoraj 90 % manj, kot je znašal selitveni prirast Slovenije s tujino leta 2018. V prihodnosti naj bi se celotna stopnja rodnosti v Sloveniji vecinoma enakomerno dvigala in leta 2100 dosegla vrednost 1,77. Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu naj bi se daljšalo in decki, rojeni v Sloveniji leta 2100, bi lahko pricakovali, da bodo živeli 89 let, deklice pa skoraj 93 leti. Slika 2: Prebivalci po starosti in spolu v Sloveniji, 2018iii V okviru projekta Zlati kamenii so izracunali indeks stoletnikov. Primerjali so, kolikšen delež celotnega prebivalstva Slovenije živi v dolocenem kraju, z deležem vseh slovenskih stoletnikov, ki živijo v tej obcini. Da bi odkrili kraje, ki so dolgi starosti posebej naklonjeni, smo izracunali indeks stoletnih. Primerjali smo, kolikšen delež celotnega prebivalstva Slovenije živi v dolocenem kraju, z deležem vseh slovenskih stoletnikov, ki živijo v tej obcini. V Mariboru na primer živi 5,4 odstotka prebivalcev Slovenije in 5,3 odstotka slovenskih stoletnikov. Indeks stoletnikov za Maribor je tako 1,0. Kateri kraji izstopajo? Ce upoštevamo vse kraje, ima dalec najvišjo vrednostjo indeksa Ribnica na Pohorju. A to je statisticno nekoliko izkrivljen podatek: idilicni kraj na Pohorju ima namrec le dobrih tisoc prebivalcev, kar pomeni pol promila slovenskega prebivalstva. Že samo en stoletnik v kraju pomeni pol odstotka vseh superstarih pri nas. Prava prestolnica slovenskih stoletnikov je zato Ljutomer. V kraju z dobrimi 11.000 prebivalci (0,5 %) se jih je kar osem rodilo še v Avstro-ogrskem cesarstvu. Zelo visoko vrednost indeksa imajo tudi bližnji Križevciii. Tabela 1: Število stoletnikov v Sloveniji, 2020ii Obcina Število stoletnikov Indeks stoletnikov Ljutomer 8 7,80 Križevci 2 6,20 Preddvor 2 6,11 Dobrepolje 2 5,70 Štore 2 5,19 Škofljica 3 2,99 Murska Sobota 5 2,95 Idrija 3 2,82 Nova Gorica 6 2,10 Trebnje 2 1,75 Najboljšo vrednost med mestnimi obcinami ima Murska Sobota, kjer domuje pet slovenskih stoletnikov. V precej vecji Novi Gorici jih je doma šest. Zanimivo: stereotipna predstava bi najvec stoletnikov umestila nekam v hribovsko idilo, a ocitno jim prav prijata mestni zrak in hrup. Pet mestnih obcin ima vrednost indeksa vecjo od 1. V Ljubljani denimo živi 43 stoletnikov, kar je 23 odstotkov vseh. V prestolnici sicer živi 14 odstotkov prebivalcev Slovenijeiv. Zakljucek Na vse naše starostnike, ne glede na to ali so v tretjem ali v cetrtem življenjskem obdobju, smo zelo ponosni, saj kljubuje svojim letom, vsem pritiskom, kot so financni, psihicni in predvsem zdravstveni, s katerimi se institucije in domaca okolja, kakor tudi celotna družba spopadajo v zadnjih tednih. Starostniki, ki so najbolj ranljiva populacija v tej globalni epidemiološki krizi, so res ogroženi, predvsem tisti, ki bivajo v domovih za starejše. Naloga politike je, da odgovorno in brez oklevanja poskrbijo za opremo, ki jo v tem trenutku osebje in oskrbovanci potrebujejo v domovih za starejše. Vsem neposredno odgovornim zaposlenim v institucijah, predvsem zdravstvenim in negovalnim delavcem, pa lahko zaželimo le veliko optimizma in posredno dobre volje, ki jo naj prenašajo na oskrbovance in njihove svojce. Preprican sem, da bomo »premagali« zahrbtno bolezen in se bodo lahko vnuki ponovno srecevali s svojim starimi starši, predvsem pa bo pomembno, da bodo lahko skupaj, se družili in drug drugega razveseljevali. Viri, literatura in opombe ANDREJ RASPOR POSLOVANJE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ PRED POJAVOM KORONAVIRUSA Uvod v raziskavo o poslovanju slovenskih organizacij Svet se stalno sooca z izzivi. Socialni in gospodarski izzivi, ki jih je v letu 2020 prinesel koronavirus, so poudarili resnicno vrednost prepoznavanja vrlin podjetij in njihovih slabosti. Podjetja so bila postavljena pred izzive spreminjanja poslovnih procesov, prilagajanja nastali situaciji in upravljanju tveganj in kriznemu menedžmentu. To se je dotaknilo vseh. Ne gre zgolj za podjetja ampak tudi posameznike. Zagotovo bo na ravni podjetij prinesel spremembe, ki so priložnost za rast in inovacije. S to razliko da so tokrat vsiljene. Zanimivo bo spremljati kako so se v Sloveniji podjetja soocala z novo realnostjo. A tovrstne raziskave in razprave so stvar prihodnjih izzivov. V našem prispevku obravnavamo stanje pred samim pojavom koronavirusa. V okviru raziskavei smo raziskovali povezave med poslovanjem in nacrti slovenskih organizacij s tem, kako nameravajo zagotoviti ustrezne kadre, in sicer glede na številcno komponento kot tudi samo kompetentnost. Nenazadnje smo prica vedno manjšim generacijam na trgu dela. Veliko mladih se odloca, da se preizkusi v tujini, vse to pa vpliva na populacijo, ki je trenutno na trgu delovne sile. V 2019 je bilo v Sloveniji aktivnih 149.257 podjetij, ki so ustvarila 105,6 milijarde EUR prihodkov od prodaje. K medletni rasti so najvec prispevala podjetja v predelovalnih dejavnostih, najvišjo medletno rast pa so izkazovala podjetja v dejavnosti strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti.ii i Raspor, A., Krmelj, M., Opresnik, P., Hrovat, L., Medle, J., Gorišek, M., Jeršin, R., Oražem, J., Vozelj, T., Žezlina, J. in Berce, J., (2019). Analitika, odzivnost in avtomatizacija kadrovskih poslovnih procesov. 1., e-izd. ed. Pridobljeno s http://www.andrejraspor.com/perfectus_zalozba ii Pušlar Car, N. (15. 7. 2020.) Prihodek in dodana vrednost sta tudi v 2019 še narašcala. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8911 iii D.K. (22. 6. 2020). Podjetja v Sloveniji so lani ustvarila 4,6 milijarde evrov cistega dobicka. Pridobljeno s https://siol.net/posel-danes/novice/podjetja-v-sloveniji-so-lani-ustvarila-46-milijarde-evrov-cistega-dobicka-528366 iv Združenje Manager. (26. 9. 2019). Analiza Bisnoda: Slovensko gospodarstvo je bolje pripravljeno na morebitno novo krizo. Pridobljeno s https://www.zdruzenje-manager.si/sl/novice/analiza-bisnoda-slovensko-gospodarstvo-je-bolje-pripravljeno-na-morebitno-novo-krizo/ Gospodarske družbe v Sloveniji so lani ustvarile 4,625 milijarde evrov neto cistega dobicka, kar je deset odstotkov vec kot predlani. Prihodki so bili višji za štiri odstotke, znašali so 103,892 milijarde evrov. Ocenjuje se, da je gospodarstvo bolje pripravljeno na krizo kot pred desetletjem. Število zaposlenih je zraslo za pet odstotkov na 519.505, dodana vrednost na zaposlenega za pet odstotkov na 46.752 evroviii. Analizo poslovanja podjetja razumemo kot proces, ki nam omogoca boljši vpogled v delovanje podjetja. S pomocjo analize poslovanja podjetja preverjajo svojo uspešnost in tako zagotavljajo informacije notranjim in zunanjim uporabnikom. Vendar pa je pomembna tudi širša analiza poslovanja celotnega gospodarstva. Ne nazadnje je veriga mocna toliko, kot je mocan njen najšibkejši clen. Skratka ko pogledamo zakljucene bilance smo lahko zelo zadovoljni. Drugi vidik pa je kako so podjetja gledala na izzive. Prav to predstavljamo v nadaljevanju. Metodologija raziskave Uvodoma je potrebno poudariti, da smo podatke zbrali s pomocjo študentov iz DOBA fakultete in FUDŠ v šolskem letu 2018/19. Za kar se jim posebej zahvaljujemo. Namen tega je bil da se študenti spoznajo podrocje poslovanja organizacij. Z anketo smo pridobili mnenje odgovornih oseb v slovenskih organizacijah. V okviru predmetne raziskave smo izvedli anketo o poslovanju slovenskih organizacij, ki so jo reševali vodilni v kadrovskih službah. Z njo smo pridobili informacije o tem, kam bodo podjetja svojo energijo usmerjala v prihodnjem letu oziroma prihodnjih treh letih. Podatke za potrebe naše raziskave smo zbirali s pomocjo anketnega vprašalnika s posameznimi vprašanji tako zaprtega kot tudi odprtega tipa. Ta je za vodje kadrovskih oddelkov v posameznih organizacijah vseboval 20 vprašanj. V nadaljevanju navajamo le tista vprašanja, ki so relevantna za ta prispevek. Za vodje kadrovskih oddelkov je anketa vkljucevala demografske podatke (položaj v podjetju, regija) in vprašanja, ki se nanašajo na predmet raziskave (prvi sklop raziskave: splošna ocena poslovanja, nameravana širitev na nove trge znotraj/zunaj EU, širjenje podjetja, uvajanje novih produktov, ovire, s katerimi se srecujejo podjetja ali za katere predvidevajo, da jih bodo imeli v naslednjem triletnem obdobju. Drugi sklop raziskave: izzivi na podrocju kadrov, absentizem, beg možganov, pomanjkanje kompetenc, oblika usposabljanja za usposabljanje v prihodnosti, ocena pomembnosti prenosljivosti kompetenc za podjetje, skladnost kompetenc kadrov z vizijo podjetja, kakšno dodano vrednost podjetja pricakujejo od usposabljanj kadrov, razpoložljivost financnih/kapitalskih sredstev.). Anketiranci so imeli možnost podati odprte opisne odgovore oziroma na lestvici od 1-7 ocenjevati veljavnost dolocenih trditev zanje. V raziskavo smo vkljucili 315 organizacij iz Slovenije. Glede na to, da vse organizacije niso podale odgovorov na vsa zastavljena vprašanja, je pri posameznem vprašanju opredeljeno natancno število veljavno podanih odgovorov glede na celoten vzorec. Demografija V nadaljevanju predstavljamo demografske podatke za organizacije, v katerih smo izvajali raziskavo. V Sloveniji je bilo v zadnjem cetrtletju 2018 po podatkih AJPES-a iz poslovnega registra (ePRG) skupno 215.354 registriranih poslovnih subjektov, od tega 72.922 gospodarskih družb. Raziskavo smo izvedli v 315 organizacijah v Sloveniji, kjer nas je zanimalo njihovo poslovanje v tem ali prihodnjem letu oziroma v prihajajocem triletnem obdobju. Vzorec pokriva 0,43 % vseh organizacij iz Slovenije. Spodnja tabela (Tabela 1: Položaj v organizaciji) prikazuje položaj osebe v organizaciji, ki je reševala predmetno anketo. Na vprašanje je odgovorilo 305 organizacij. V 88 organizacijah (30 %) je odgovore podajal direktor oz. poslovodstvo podjetja, ki je socasno tudi njegov lastnik. V 71 primerih (25 %) pa je anketo reševal vodja oz. direktor podrocja, odgovornega za kadre. Tabela 1: Položaj v organizaciji Frekvenca Delež v % Direktor oz. poslovodstvo podjetja in istocasno tudi lastnik podjetja 88 28,9 Lastnik podjetja 26 8,6 Direktor oz. poslovodstvo podjetja 47 15,5 Vodja oz. direktor podrocja, odgovornega za kadre 71 23,4 DRUGO – vpišite: 72 23,7 SKUPAJ 304 100 Tabela (Tabela 2: Sedež podjetja) prikazuje statisticno regijo, v kateri ima v raziskavo vkljucena organizacija svoj sedež, oziroma prikazuje statisticno regijo, kjer je koncentrirana vecina njegove poslovne aktivnosti. Na vprašanje je odgovorilo 304 organizacij. Tretjina organizacij izhaja iz Ljubljane (osrednjeslovenska statisticna regija), drugi in tretji najvecji izvor (16 %) pa predstavljata Maribor (podravska statisticna regija) ter Celje (savinjska statisticna regija). Iz preostalih devetih statisticnih regij izhaja približno enak odstotek drugih organizacij, ki so bile vkljucene v raziskavo. Tabela 2: Sedež podjetja Frekvence Delež v % Ljubljana (osrednjeslovenska statisticna regija) 96 31,6 Maribor (podravska statisticna regija) 48 15,8 Celje (savinjska statisticna regija) 45 14,8 Kranj (gorenjska statisticna regija) 24 7,9 Nova Gorica (goriška statisticna regija) 13 4,3 Koper (obalno-kraška statisticna regija) 11 3,6 Novo mesto (statisticna regija jugovzhodna Slovenija) 15 4,9 Murska Sobota (pomurska statisticna regija) 20 6,6 Krško (posavska statisticna regija) 6 2,0 Postojna (notranjsko-kraška statisticna regija) 2 0,7 Slovenj Gradec (koroška statisticna regija) 13 4,3 Trbovlje (zasavska statisticna regija) 11 3,6 SKUPAJ 304 100 Ugotovitve raziskave V nadaljevanju predstavljamo posamezne odgovore na vprašanja po tematskih sklopih. Ocena poslovanja v tem ali prihodnjem letu Prikaz lastne ocene poslovanja v tem (2019) ali naslednjem letu (2020) vkljucuje 306 organizacij (Tabela 3: Poslovanje organizacije v tem in prihodnjem letu). Ocenili so trditve na lestvici od 1 do 7 (1 pomeni ne drži/se ne strinjam, 7 pomeni drži/se strinjam). Višja kot je ocena, bolj pozitivno ocenjujejo posamezno trditev. Tako 166 (55 %) od 298 organizacij, ki so podale odgovor, ne nacrtuje širitve na nove trge znotraj EU, kar je tudi povprecna (3.1) strategija odgovarjajocih organizacij. Drugace je pri uvajanju novega produkta/storitve v enakem obdobju, saj 298 organizacij temu v povprecju pritrjuje (4.6), pri cemer je poslovna odlocitev gotova za 121 (40 %, vsota 6 in 7) organizacij. Na kategorijo iskanje vlagatelja, ki korelira tudi s kategorijo spremembe lastništva, je odgovorilo 295 od 306 organizacij, pri tem organizacije v povprecju (2.0) zanikajo potrebo ali namero po slednjem, kar kaže na pricakovanje zadovoljivega denarnega toka v tem obdobju ter stabilno lastniško strukturo. V tem ali prihajajocem letu so vkljucena podjetja nevtralna (povp. 3.3 z odklonom 1.9) glede uvajanja sprememb pri nagrajevanju zaposlenih, 44 od 294 (15 %) organizacij pa bo zagotovo uvajalo spremembe pri menedžerskih pristopih. Tabela 3: Poslovanje organizacije v tem letu Podvprašanja (n = 306) Veljavni Povprecje Std. odklon Priceli s širitvijo na nov trg znotraj EU 298 3,1 2,4 Priceli s širitvijo na nov trg zunaj EU 298 2,4 2,1 Zagnali novo investicijo (nova proizvodnja hala oz. obcutna širitev obstojecih kapacitet) 296 3,2 2,2 Uvedli nov izdelek/ponudbo/storitev 298 4,6 2,2 Uvedli spremembe v tehnologiji (robotika, sodobno upravljanje, 4.0 ...) 293 3,7 2,2 Uvedli spremembe v menedžerskih pristopih (novi standardi, reorganizacija, procesno vodenje ...) 293 3,8 2,0 Uvedli spremembe pri nagrajevanju zaposlenih 295 3,3 1,9 Spremenili lastništvo podjetja 295 1,7 1,6 Iskali vlagatelja 294 2,0 1,8 Se vkljucili v poslovno združenje, verigo ali skupnost (SRIP; KOC, GROZD …) 297 2,0 1,7 Iskali poslovne partnerje za skupne poslovne projekte – doma 297 3,4 2,2 Iskali poslovne partnerje za skupne poslovne projekte – EU 296 3,0 2,2 Iskali poslovne partnerje za skupne poslovne projekte – izven EU 297 2,4 2,0 Iskali poslovne partnerje za skupne razvojne projekte – doma 292 3,2 2,2 Iskali poslovne partnerje za skupne razvojne projekte – EU 296 2,8 2,1 Iskali poslovne partnerje za skupne razvojne projekte – izven EU 291 2,2 1,8 Ocena poslovanja v naslednjih treh letih Lastna ocena poslovanja v naslednjih treh (2020-2022) letih vkljucuje 306 organizacij, pri tem je na posamezna podvprašanja odgovorilo med 278 in 283 organizacij (Tabela 4: Ocena poslovanja v naslednjih treh letih). Najmanj organizacij (278) je odgovorilo na vprašanje o vkljucitvi v poslovno združenje/verigo/skupnost v naslednjih treh letih, pri tem 158 organizacij (57 %) takšno možnost v celoti izkljucuje. V naslednjih treh letih organizacije najbolj zanima uvedba novih produktov ali storitev ter spremembe na tehnološkem podrocju ali na podrocju re-organizacije vodenja, saj je razvidna pozitivna nagnjenost (povp. < 4) k tem trem kategorijam, znotraj njih pa najvec (t. j. 142 oz. 50 %) organizacij z visoko gotovostjo odgovarja, da bodo uvedli nov produkt/storitev v tem casu. Na vprašanje o spremembi lastniške strukture na daljši rok je 282 organizacij z visoko mero stabilnosti (st. odklon 1.5) podalo nikalen odgovor, pri cemer je v stalnost lastništva v nadaljnjih treh letih prepricano 191 (68 %) organizacij. Tabela 4: Ocena poslovanja v naslednjih treh letih Podvprašanja (n=306) Veljavni Povprecje Std. odklon Priceli s širitvijo na nov trg znotraj EU 282 3,7 2,4 Priceli s širitvijo na nov trg zunaj EU 283 3,0 2,4 Zagnali novo investicijo (nova proizvodnja hala oz. obcutna širitev obstojecih kapacitet) 282 3,7 2,2 Uvedli nov izdelek/ponudbo/storitev 282 4,9 2,2 Uvedli spremembe v tehnologiji (robotika, sodobno upravljanje, 4.0 ...) 279 4,1 2,3 Uvedli spremembe v menedžerskih pristopih (novi standardi, reorganizacija, procesno vodenje ...) 282 4,2 2,1 Uvedli spremembe pri nagrajevanju zaposlenih 283 3,7 2,0 Spremenili lastništvo podjetja 282 1,9 1,6 Iskali vlagatelja 283 2,3 1,9 Se vkljucili v poslovno združenje, verigo ali skupnost (SRIP; KOC, GROZD …) 278 2,3 1,8 Iskali poslovne partnerje za skupne poslovne projekte – doma 282 3,8 2,2 Iskali poslovne partnerje za skupne poslovne projekte – EU 282 3,5 2,3 Iskali poslovne partnerje za skupne poslovne projekte – izven EU 282 2,8 2,2 Iskali poslovne partnerje za skupne razvojne projekte – doma 278 3,7 2,2 Iskali poslovne partnerje za skupne razvojne projekte – EU 281 3,1 2,2 Iskali poslovne partnerje za skupne razvojne projekte – izven EU 281 2,5 2,0 Najvecje ovire v poslovanju Na vprašanje, naj organizacije navedejo tri najvecje ovire, ki jih zaznajo v poslovanju, je odgovorilo 315 organizacij (Tabela 5: Najvecje ovire v poslovanju). Njihovi opisni odgovori so strnjeni v sedem kategorij. Kar polovica organizacij (51,11 %) je identificirala najvecje ovire na kadrovskem podrocju in splošno na trgu delovne sile, pri cemer navajajo zlasti pomanjkanje ustreznih kompetenc. Tudi pravne ovire, npr. toga zakonodaja, preobremenjenost z birokracijo ipd. so razmeroma pogosta kategorija ovir, ki jih zaznava cetrtina (81) organizacij v vzorcu. Organizacije so najredkeje (4 %) navedle stroškovni vidik poslovanja kot oviro pri poslovanju, kar kaže na ugodno gospodarsko klimo, v kateri financne obremenitve javnopravne narave niso problematicne. Mnogo organizacij navaja tudi stroškovne (23 %) ter financne ovire (20 %), kategoriji sta pogosto povezani na nivoju posameznega podjetja. Tabela 5: Najvecje ovire v poslovanju Kategorizacija Frekvenca Delež Pravne ovire (okoljevarstvo, dolžina upravnih/sodnih postopkov, pridobivanje dovoljenj, birokracija/admin. ovire, sodelovanje na razpisih) 81 25,71 Kadrovske ovire in trg delovne sile (pomanjkanje kompetenc, samoiniciativnost in odnos do dela, fluktuacija zaposlenih, nestrokovnost, neproduktivnost, izgorelost, nagrajevanje zaposlenih) 161 51,11 Davki, carine, prispevki za place in druge dajatve 12 3,81 Stroški (poslovni, obratovalni, place, nabavne cene, energenti, upad poslovanja, nezanesljivost, oportunitetni stroški) 71 22,54 Tržna konkurenca, stanje na trgu (S&D) 64 20,32 Ovire financiranja (placilna nedisciplina, likvidnost, kreditiranje poslov, sredstva za ekspanzijo podjetja) 66 20,95 Infrastruktura (IT, ceste, elektrika, logistika, tehnološki napredek, razvitost regije/trga) 22 6,98 Izzivi na podrocju razvoja kadrov Na vprašanja o kadrovskih izzivih je odgovorilo skoraj vseh 306 sodelujocih organizacij (Tabela 6: Izzivi na podrocju razvoja kadrov). Vec kot 295 organizacij kot najbolj perece (povp. okrog 4) kadrovske izzive navaja incidenco: bega možganov, primanjkljaja tako proizvodnih delavcev kot tudi strokovnjakov (npr. inženirjev) ter staranja zaposlenih. Podjetja relativno stalno navajajo tudi problematiko nezdružljivosti vizije podjetja s kompetencami kadrov, kar je verjetno posledica neustrezne selekcije kadrov v procesu zaposlovanja in pomanjkanje nadaljnjega izobraževanja sodelavcev skladno z vizijo podjetja. Drug odgovor sta navedli 2 organizaciji, ki porocata o splošnih težavah s poslovnimi partnerji ter dolgotrajnem procesu pridobitve specificnega znanja pri novozaposlenih. Tabela 6: Izzivi na podrocju razvoja kadrov Podvprašanja (n = 306) Veljavni Povprecje Std. Odklon Fluktuacija kadra (beg možganov) 299 3,6 2,0 Absentizem (splošno, posledica staranja, poklicnih bolezni) 295 3,5 1,8 Nezadostne kompetence zaposlenih za trenutno opravljanje dela 296 3,4 1,7 Nezadostne kompetence glede na vizijo podjetja (npr. sprememba poslovanja, industrija 4.0 ipd.) 295 3,5 1,8 Primanjkljaj izvajalskega kadra (proizvodnja) 295 3,7 2,2 Primanjkljaj strokovnega kadra (inženirji) 295 3,9 2,1 Primanjkljaj menedžerskega kadra 296 3,2 1,9 Staranje zaposlenih 296 3,9 1,9 Medgeneracijski prepad med zaposleni (mladi/stari; e-pismeni/težave z e-izražanjem) 294 3,2 1,7 Drugo – prost vnos 8 2,3 2,4 Oblika usposabljanja sodelavcev v prihodnosti Na vprašanje o oblikah usposabljanja kadrov je odgovorilo 298 od 315 vkljucenih organizacij (Tabela 7: Oblika usposabljanja sodelavcev v prihodnosti). Organizacije so najbolj naklonjene klasicnemu usposabljanju, sledi e-usposabljanje v kombinaciji s klasicnim usposabljanjem. Tabela 7: Oblika usposabljanja sodelavcev v prihodnosti OBLIKA USPOSABLJANJA V PRIHODNOSTI N Povprecje Standardni Klasicno usposabljanje (celodnevno) 298 4,27 2,034 Klasicno usposabljanje (popoldanski termini) 296 3,88 2,018 E-usposabljanje 295 4,05 1,986 Coaching 287 3,84 2,070 Kombinacija klasicnega in e-usposabljanja 291 4,00 1,927 Kombinacija klasicnega, e-usposabljanja in coachinga 288 3,66 2,044 V našem podjetju ne bomo usposabljali 282 1,88 1,737 Drugo – prost vnos 10 2,80 2,898 Splošne kompetence kadrov Na vprašanje univerzalnih kompetenc svojih zaposlenih je odgovorilo 300 organizacij (Tabela 8: Splošne kompetence zaposlenih). Organizacije zelo dobro ocenjujejo splošne kompetence svojih zaposlenih, pomanjkanje pri vseh kategorijah poroca samo okoli 10 % od 300 organizacij (povprecji 1 & 2), pri tem je pomanjkanje kompetenc pri zaposlenih povezano s podjetnostjo (15 %) ter digitalno pismenostjo (20 %). Najvišjo oceno na 7-stopenjski lestvici je dobila kompetenca timsko delo. Tabela 8: Splošne kompetence zaposlenih N Mean Std. Deviation Vodenje 304 4,74 1,491 Inovativnost 305 4,74 1,584 Timsko delo 306 5,21 1,381 Komunikacijske vešcine 306 4,88 1,433 Podjetnost 303 4,47 1,633 Digitalna pismenost 305 4,96 1,597 Pomembnost splošnih kompetenc za uspeh podjetja Oceno pomembnosti splošnih kompetenc zaposlenih za uspeh njihovega podjetja je podalo 296 organizacij (Tabela 9: Pomembnost kompetenc za uspeh podjetja). Iz tabele je razvidno, da vsaka od navedenih splošnih kompetenc igra mocno vlogo pri uspehu celotne organizacije, saj so te v vec kot 75 % izbirale bodisi šesto ali sedmo stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo. Da so navedene kategorije splošnih kompetenc zaposlenih za uspeh podjetja nevtralne, pa meni 10 % anketiranih organizacij. Kljub vsemu pa je najvišjo oceno na 7-stopenjski lestvici dobila kompetenca timsko delo. Tabela 9: Pomembnost kompetenc za uspeh podjetja N Povprecje Std. odklon Vodenje 303 5,89 1,410 Inovativnost 304 5,71 1,542 Timsko delo 304 5,95 1,362 Komunikacijske vešcine 302 5,91 1,262 Podjetnost 303 5,56 1,572 Digitalna pismenost 304 5,64 1,515 Katere teme organizacije najbolj zanimajo Na vprašanje, katere teme najbolj zanimajo organizacijo, je odgovorilo 306 anketiranih (Graf 1: Izobraževalne tematike). Tri postavke, ki jih je izbralo 60 % organizacij, so: povecanje prodaje, vecja delovna ucinkovitost oz. optimizacija stroškov. Organizacije je v 40 % zanimala tematika, ki se nanaša na delo s kadri, ali tematika, ki se nanaša na zakonodajo in njene novosti. Graf 11: Izobraževalne tematike Casovna investicija za vožnjo na usposabljanje 152 od 293 organizacij je pripravljenih porabiti do 15 minut za vožnjo v eno smer, saj se jim zdi pomembno usposabljanje izven organizacije (Tabela 10: Casovna investicija za vožnjo na usposabljanja). Za usposabljanja znotraj organizacije, torej brez casovne in stroškovne investicije v vožnjo, se je odlocila tretjina (35 %) organizacij. Iz tega izhaja, da 65 % organizacij želi drugacno okolje za usposabljanje kot za delo, pri tem so vzroki za to nepojasnjeni. Tabela 10: Casovna investicija za vožnjo na usposabljanja N Povprecje Std. odklon Zanima me izkljucno usposabljanje v podjetju. 301 3,41 2,161 Vožnja do 15 minut v eno smer mi ne predstavlja ovire, saj menim, da mora biti usposabljanje izven podjetja. 302 5,07 2,049 Za usposabljanja daljša od 4 ur sem se pripravljen/-a voziti 1 uro v eno smer. 303 4,66 2,119 V primeru celodnevnih usposabljanj sem se pripravljen/-a voziti vec kot 1 uro v eno smer. 296 4,81 2,114 Ocena kljucnih kompetenc upoštevaje potrebe podjetja 305 organizacij je bilo pozvanih, naj glede na svoje potrebe ocenijo pomen dolocene kompetence v prihodnosti (Graf 2: Kljucne kompetence organizacije). Graf 2: Kljucne kompetence organizacije Njihovi odgovori so razvršceni v šest kategorij glede na splošno podrocje, na katero se praviloma nanašajo. Skoraj vse organizacije (80 %) ocenjujejo, da bodo potrebovale kompetence iz kategorije vodstveni potencial, ki zajema upravljanje s cloveškimi viri, organizacijske spretnosti, sposobnost vodenja projektov ali organizacij ali pa pomenijo vzor za ostale kadre. 83 organizacij (25 %) glede na lastne potrebe ocenjuje, da bodo v prihodnje potrebne kompetence s podrocja informacijske tehnologije oz. racunalniške spretnosti oziroma kompetence s podrocja avtomatizacije poslovanja. Glede preostalih kategorij so ocene organizacij po merodajnosti kompetenc enakomerno razpršene (20 % na kat.) med kategorije: profesionalnost in odnos do dela; osebnostne lastnosti kadrov (analiticnost, fleksibilnost ipd.) ter poslovno komuniciranje, marketing in znanje tujih jezikov. Zadnja kategorija (znanje jezikov, vešcine poslovne komunikacije/odnosa s strankami) je za uspeh podjetja kljucna najmanj pogosto (17 %), kar preseneca in pomeni dolgorocnejše tveganje za obstoj organizacij, ki to kategorijo podcenjujejo. Deficitarnost kadra v prihodnjem letu Na vprašanje, ali v prihajajocem letu in v casu do treh let pricakujejo primanjkljaj kadra, je odgovorilo 296 od 315 organizacij (Tabela 11: Deficitarnost kadra). Polovica organizacij v opazovanem obdobju ne pricakuje pomanjkanja kadra, polovica pa odgovarja, da bodo zaradi pomanjkanja kriticna podrocja v proizvodnji – zidarji, vozniki, kuharji, natakarji, IT. Gre za najbolj tipicna deficitarna podrocja. Prav tako navajajo pomanjkanje kadrov med strokovnimi delavci, zato lahko zakljucimo, da bo to vprašanje še zelo perece. Tabela 11: Deficitarnost kadra v prihodnjem letu Odgovori Frekvenca Veljavni Da 166 56 % Ne 130 44 % Skupaj 296 100 % Primanjkljaj kapitala v naslednjih treh letih Na vprašanje, ali v prihajajocem letu in v casu do treh let pricakujete primanjkljaj kapitala, je odgovorilo 294 od 315. Pri tem 167 organizacij (60 %) ne pricakuje primanjkljaja kapitala, 127 organizacij (40 %) pa za pricakovan primanjkljaj kapitala. Vire bodo iskali preko dokapitalizacije, vstopa strateških partnerjev, EU sredstev ipd. Iskana dodana vrednost usposabljanj Na vprašanje, kakšno dodano vrednost podjetja pricakujejo od usposabljanj, je odgovore podalo 297 organizacij (Graf 4: Iskana dodana vrednost usposabljanja). Splošno pricakovanje organizacij je pridobitev novih znanj, trendov, tehnik, kar je izbralo 243 organizacij (82 %). 9 organizacij je pod kategorijo »drugo« navajalo podobne odgovore, npr. reševanje reklamacij, sledenje zakonodaji, strokovna znanja za izvedbo dela. Ena organizacija pricakuje, da bo na usposabljanjih možen tudi prenos dobrih praks in novosti iz tujine, sicer pa se pricakuje nova znanja, trende in tehnike. Graf 4: Iskana dodana vrednost usposabljanja Zakljucek k raziskavi o poslovanju slovenskih organizacij Rezultati analize, ki jo je pripravil BISNODE kažejo, da si je slovensko gospodarstvo od zadnje financno-gospodarske krize v letu 2008 v celoti opomoglo in je v financnem letu 2018 doseglo najvišje vrednosti kljucnih kazalnikov poslovanja. Osredotocenje na osnovno dejavnost poslovanja, povecanje izvoza in preusmeritev na razvitejše trge, dvig ucinkovitosti poslovanja, sprememba strukture virov financiranja iz dolžniških v lastniške ter še nekateri drugi ukrepi so privedli do tega, da se je gospodarska slika po skromnih letih 2009 in 2010 vendarle zacela obracati na bolje. Kljub nižjim prihodkom vse do leta 2017 v primerjavi z letom 2008 lahko recemo, da danes naše gospodarstvo temelji na financno stabilnejših temeljihiv. Iz naše raziskave pa izhaja da se slovenska podjetja zavedajo, da je potrebno vlagati v razvoj in znanje zaposlenih, v kolikor želijo ostati pred drugimi in konkurencna mednarodnim podjetjem. Spodbudno je to, da nacrtujejo širitve, uvajanje novosti, manj pa je spodbudno, da jim primanjkuje kadra, ki ga na domacem trgu ne bodo mogli najti. Prav tako napovedujejo, da bodo potrebovali sredstva za financiranje svojih programov, kar bodo reševali preko partnerstev, kreditov in evropskih sredstev. Viri, literatura in opombe Slika, ki vsebuje besede moški, oseba, notranji Opis je samodejno ustvarjen ANDREJ RASPOR IZZIVI OSKRBE S HRANO V CASU COVID-19 Uvod Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi naglega narašcanja števila okužb z novim koronavirusom COVID-19 11. marca 2020 razglasila pandemijo, v državah vzpostavljeni ukrepi pa so mocno posegli tudi na podrocje preskrbe s hrano in nacin prehranjevanja. Gospodinjstva so bila primorana spremeniti navade in odnos do hrane z vec vidikov, glede nacrtovanja in nakupovanja hrane, priprave obrokov in odnosa do hranei. i Prehrana. Si – Nacionalni portal o hrani in prehrani. (13. 5. 2020). Raziskava: Covid-19 in prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije. Pridobljeno s https://www.prehrana.si/clanek/448-rezultati-raziskave-epidemija-covid-19-in-prehranjevalne-navade-prebivalcev-slovenije ii Levenson, M. (27. 3. 2020). Price Gouging Complaints Surge Amid Coronavirus Pandemic. Pridobljeno s https://www.nytimes.com/2020/03/27/us/coronavirus-price-gouging-hand-sanitizer-masks-wipes.html iii Strumpf, D. (31. 1. 2020). Tech Sector Fears Supply Delays as Effects of Virus Ripple Through China. Wall Street Journal iv Smith, E. (28. 2. 2020). European stocks fall 12% on the week as coronavirus grips markets. CNBC v FAO – Food and Agriculture Organization. (2020). Anticipating the impacts of COVID-19 in humanitarian and food crisis contexts. Pridobljeno s https://doi.org/10.4060/ca8464en vi Mor, I. (23. 7. 2020). Globalna sigurnost hrane u sjeni pandemije Covid-19. Je li Izrael rješenje za lokalne proizvodace hrane? Pridobljeno s https://euractiv.jutarnji.hr/euractiv/hrana-i-poljoprivreda/globalna-sigurnost-hrane-u-sjeni-pandemije-covid-19-je-li-izrael-rjesenje-za-lokalne-proizvodace-hrane-10432945 vii Clanek je bil objavljen v Prednosti in slabosti v nacinih oskrbe potrošnikov s hrano na konferenci Hrana, prehrana, zdravje : z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote viii Perdih, A. (2003). Vpliv zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope. V Proceedings of the conference Ancient settlers of Central Europe (str. 41). Pridobljeno s https://jutro.si/media/knjige/7027/pdf/P_-_ZD_-_30_-_7027_v1wqZW1.pdf ix Tomažic, I. (b. d.). Veneti so zacetek slovenskega naroda. Pridobljeno s http://www.korenine.si/zborniki/zbornik01/pdf/zacetek.pdf x Raspor, A. (2019a). Od teorije organizacije do sistematizacije in organizacije dela. Dolga poljana: Perfectus xi Kodelja, Z. (2013). Odnos politike do znanja v družbi znanja. Šolsko polje, 24(1/2), 37. Pridobljeno s http://www.dlib.si xii Perpar,A. in Udovc,A. (2010). Realni potencial za lokalno oskrbo s hrano v Sloveniji. Dela, (34), 187-199. Pridobljeno s https://doi.org/10.4312/dela.34.187-199 xiii Council, G. L. (1985). The London industrial strategy xiv Smith, B. G. (2007). Developing sustainable food supply chains. Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences, 363(1492), 849–861 xv Nestle, M. (2013). Food politics: How the food industry influences nutrition and health (Let. 3). Univ of California Press xvi Jones, A. (2001). Eating Oil: Food supply in a changing climate. Sustain London. Pridobljeno s https://www.sustainweb.org/pdf/eatoil_sumary.PDF xvii Pretty, J. N., Ball, A. S., Lang, T.in Morison, J. I. L. (2005). Farm costs and food miles: An assessment of the full cost of the UK weekly food basket. Food policy, 30(1), 1–19. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/222563611_Farm_Costs_and_Food_Miles_An_Assessment_of_the_Full_Cost_of_the_UK_Weekly_Food_Basket xviii Pretty, J. (2002). Reconnecting people, land and nature. Earthscan. UK. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/49956254_Agri-Culture_Reconnecting_People_Land_and_Nature_J_Pretty Pricakovano je bilo, da bo pomanjkanje zalog vplivalo na številne sektorje zaradi panicnega nakupovanja, povecane porabe dobrin za boj s pandemijo in motnje v tovarnah ter logistiki. Te so se širile, skupaj s širitvijo pandemije najprej na celinski Kitajski. Kasneje pa po celem svetu. Na Kitajskem so bili primeri pretiranega zviševanja cenii. Poleg tega so na Kitajskem porocali o pomanjkanju farmacevtskih proizvodov, na mnogih obmocjih pa je prišlo do panicnega nakupovanja in posledicnega pomanjkanja hrane ter drugih potrebnih nujnih živilskih izdelkov. Zlasti tehnološka industrija je opozarjala pred zamudami pošiljk elektronskih izdelkoviii. Sledil je padec na svetovni borzi. Ta se je zgodil 24. februarja 2020, zaradi znatnega povišanja števila primerov COVID-19 zunaj celinske Kitajske. 28. februarja 2020 so bili delniški trgi v enem samem tednu prica najvecjemu padcu po financni krizi iz leta 2008. Svetovne borze so se zrušile v marcu, padec pa je znašal nekaj odstotkov najpomembnejših svetovnih indeksoviv. Morebitna nestabilnost, ki jo je povzrocil izbruh in s tem povezane spremembe v ravnanju/obnašanju bi lahko povzrocile zacasno pomanjkanje hrane in motnje na trgih. Taki dvigi cen bi najbolj obcutile najranljivejše skupine, ki so zaradi hrane odvisne od trga, kot tudi tisti, ki se zanašajo na humanitarno pomoc, da lahko preživijo in za dostop do hrane. Kot je bilo ugotovljeno v krizi v letih 2007 in 2008, ki so jo povzrocile visoke cene hrane, bi lahko dodaten inflacijski ucinek, ki je posledica protekcionisticne politike z uvajanjem uvoznih carin in prepovedjo izvoza, povzrocil znaten porast števila ljudi, ki se soocajo z izredno neustrezno prehransko varnostjo po svetuv. Svetovna banka napoveduje, da je samo v zahodni Afriki 40 milijonov ljudi ušlo v kategorijo "neposrednega tveganja" – to pomeni da se bodo soocali s pomanjkanjem in lakotovi. Iskanje ravnovesja med proizvodnjo in potrošnjo hrane je vecni izziv. Tega izziva so se lotevali že v prazgodovini. Poleg tega, da so konzumirali izkljucno ozko lokalno sezonsko hrano, saj so bile možnosti za njeno skladišcenje omejene, je bilo potrebno zagotoviti tudi ustrezno energijsko vrednost in kakovost hrane, da je omogocalo preživetje vrste. Najprej so se posluževali tistega, kar jim je bilo na voljo v oddaljenosti dnevne hoje. Nabirali so plodove in lovili divjad. Selili so se s hrano in za hrano. Sledil je razvoj poljedelstva in živinoreje, ko so se prehranjevali že bolj stabilno. S tem, ko so se vzpostavili naprednejši sistemi za prevozna sredstva in trgovinski odnos, se je vzpostavila najprej krajevna, kasneje pa tudi medkrajevna in globalna menjava. Po tem, ko se je pojavila doba strojev, se je pridelava, proizvodnja in izmenjava dobrin obcutno povecala. Sledila je elektrifikacija, kompjuterizacija in informatizacija gospodarstva. S tem smo prešli skozi vsa tri obdobja industrijske revolucije in vstopili v industrijsko revolucijo 4.0. Vseh prej naštetih vidikov se bomo poizkušali dotakniti in iz vsebin poizkušali izlušciti prednosti in slabosti z vidika nacinov oskrbe potrošnikov s hrano. Namen tega prispevka je, da razišce in predstavi nekatere vidikevii »Prednosti in slabosti v nacinih oskrbe potrošnikov s hrano«, predvsem v COVID-19. Iz samega naslova pa tudi izhaja raziskovalno vprašanje: S katerimi izzivi so se soocali pri nacinih oskrbe potrošnikov s hrano v casu ekspanzije COVID-19? Da bi lahko odgovorili na raziskovalno vprašanje, je v tej smeri potekalo organizirano in nacrtovano delo za raziskavo. V uvodu prispevka je predstavljen predmet raziskave, raziskovalno vprašanje, uporabljene raziskovalne metode in vsebinska struktura. V drugem delu je predstavljeno teoreticno ozadje o nacinih oskrbe potrošnikov s hrano, ki se prepleta z ugotovitvami. Tretji del je namenjen razpravi, ki se navezuje na teoretsko ozadje z zakljucki in predlogi za nadaljnje raziskovanje. Definicija pojmov Ko raziskujemo procese oskrbe potrošnikov s hrano skozi posamezno casovno obdobje, moramo imeti v mislih tudi razvojno dimenzijo dolocenega obdobja. Prav tako je pomembno poznavanje dolocenih pojmov, saj se njihov pomen in funkcija skozi posamezna obdobja spreminjata. Zgodovinski pregled Najvecje razlike v družbi in tehniki kot tudi v nacinu prehranjevanja so nastajale prav pri prehodu iz nomadstva v poljedelstvo, spremembah družbenopoliticnih sistemov, še posebej pri iznajdbah izpred industrijske revolucije, ceprav je lahko med eno in drugo fazo preteklo tudi vec tisoc let. Ljudje, ki so bili po sili razmer zelo gibljivi lovci in nabiralci, so se postopoma umikali proti toplejšim krajem v casu 60.000–40.000 pr. n. št.viii Nomadsko življenje je do zacetka poljedelstva pomenilo stalne premike ljudiix. Prvi prelomni trenutek v zgodovini cloveštva je bil ogenj, saj je omogocal pripravo hrane, izdelavo loncene posode ipd. Nacine za njegovo pridobivanje in ohranjanje so iznašli dalec v pradavnini. Sledilo je obdobje pridobivanja kovin, kar je omogocil prav ogenj. S pridobivanjem kovin (bakrena, bronasta, železna doba) so lahko ljudje izdelovali orodje. Prva opazna svetovna (globalna) kultura, ohranjanje hrane s sušenjem, se pojavi 10.000 pr. n. št., v letih 6.000–4.000 pa je prisotna razširitev kmetijstva po Evropiv. Naslednji izum, ki je pospešil razvoj, je kolo, saj je omogocalo prevoz tovora na daljše razdalje in izdelavo enostavnih strojev. V srednjem veku je velik zagon dal izum tiskarskega stroja. Od takrat naprej so se stroji za obrtniško in maloserijsko proizvodnjo samo izpopolnjevali. Podobno je tudi pri vidikih razlicnih stopenj industrijske revolucije. Po uvedbi parnih strojev, uvedbi elektricne energije in uporabi racunalnikov stojimo danes na pragu naslednje t. i. cetrte industrijske revolucije. Parni stroj je omogocal velikoserijsko proizvodnjo orodij in naprav, ki so cloveku olajšale pridelavo in predelavo hrane. Na drugi strani so parna lokomotiva in parniki omogocili lažje prevoze na daljše razdalje. Elektrifikacija je spremenila dom in olajšala življenje ter tako omogocila vecje možnosti za pripravo in predelavo hrane. Uporaba racunalnikov je pospešila ter poenostavila delo in komunikacijo. Zadnji fazi pa smo ravnokar prica s tehnologijo 4.0, ko se ljudje, stroji in koncni izdelki povezujejo v celotox. Stroji pri pridelavi, dostavi in predelavi komunicirajo med seboj neodvisno od nas. Vsaka izmed prej navedenih faz je dala družbi nov zagon. Tako kot je nomadska družba temeljila na naravi, poljedelska na zemlji, industrijska na kapitalu, temelji informacijska na informacijahxi. Ce lahko starejše faze raziskujemo v zgodovinskih virih, pa lahko o tem, kaj nam bosta prinesli tehnologiji 4.0 in 5.0, ki se šele napovedujeta, samo ugibamo. Vsekakor pa se lahko veselimo, da se bodo te spremembe zgodile v našem casu. Pregled posameznih oblik oskrbe potrošnikov s hrano V nadaljevanju dajemo pregled nad posameznimi verigami. Razvrstili smo jih na najosnovnejše, ki so se pojavile v pradavnini, do teh ki se šele napovedujejo. V tematiko je potrebno vkljuciti koncept ‘prehranske varnosti’, ta vkljucuje dejavnike, kot soxii: • sposobnost sistema zagotavljanja hrane, da je ucinkovit tudi v izrednih in kriznih razmerah (npr. poplave, teroristicni napadi ali motnje pri oskrbi z energenti); • stopnjo potencialne samooskrbe (v veliki meri vezana na obstojeco stopnjo in potencialno možnost lokalne samooskrbe s hrano); • sledljivost proizvodnje in v povezavi s tem zagotovilo, da je pridelano neškodljivo glede na obstojece in bodoce standarde kakovosti. Prehranska varnost je dejansko koncept, ki bi moral biti vkljucen v celotno prehransko verigo, od proizvajalcev preko živilske industrije do trgovcev. Strategije zagotavljanja prehranske varnosti posameznega obmocja ali države obicajno vsebujejo dve razsežnosti. Prva je vezana na zagotavljanje trajnostne samooskrbe preko celotne prehranske verige, vkljucno s pospeševanjem porabe lokalnih proizvodov. Druga razsežnost pa obravnava podrocja, na katera ima lokalna samooskrba neposreden ali posreden vpliv, in sicer: zdravje, okolje, gospodarstvo, družbo in kulturo ter varnostxiii. Trajnostna dobavna veriga hrane obsegaxiv: • pridelavo in proizvodnjo varnih in zdravih izdelkov, kot odziv na zahteve trga in zagotavljanje potrošnikom dostop do hranljive hrane in natancnih informacij o živilskih izdelkih. • Podpirati sposobnost in raznolikost podeželskih in mestnih gospodarstev in skupnosti. • Omogociti je treba dolgoživost za preživetje s trajnostnim upravljanjem zemljišc. • Spoštovanje in delovanje v mejah naravnih virov (zlasti tal, vode in biotske raznovrstnosti). • Zagotavljati visoke standarde okoljske ucinkovitosti z zmanjšanjem porabe energije, zmanjšanjem vnosa virov in uporabo obnovljive energije, kadar koli je to mogoce. • Zagotoviti varno in higiensko delovno okolje ter visoko socialno blaginjo in usposabljanje za vse zaposlene v prehranski verigi. • Dosegati dosledno visoke standarde zdravja in dobrega pocutja živali. • Ohraniti vire, ki so na voljo za gojenje hrane in zagotavljanje drugih javnih koristi scasoma, razen kadar so nadomestne rabe zemljišc kljucne za izpolnjevanje drugih potreb družbe. Ena izmed oblik, ki se je uveljavila, je delitev na: lokalno verigo, skrb za ohranjanje hrane, proizvodnjo in predelavo hrane ter blagovne dobavne verigexiv. Ker je ta razdelitev drugacna od te, ki jo sami predstavljamo, navajamo nekatere znacilnosti v nadaljevanju. Lokalne verige preskrbe s hrano se pogosto štejejo za sorazmerno trajnostnexv, deloma zato, ker podpirajo „mešano“ in ekološko kmetovanje ter zmanjšujejo emisije in zunanje vplive, ki nastanejo na medkrajevnem prevozu pri velikih razdaljahxvi xvii. Lokalne verige preskrbe s hrano so cenjene tudi zaradi njihove zmožnosti ustvarjanja lokalnih podjetij na podeželju in obnavljanja podeželskih skupnosti, so tudi alternativa monopolnim podjetjem iz prehrambene industrije. Poleg tega pa vzpostavijo povezavo med clovekom in naravoxviii xix xx. xix Pretty, J. (2004). How nature contributes to mental and physical health. Spirituality and Health International, 5(2), 68–78. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/240033610_How_nature_contributes_to_mental_and_physical_health xx Halweil, B. (2004). Eat here: Reclaiming homegrown pleasures in a global supermarket. WW Norton & Company xxi Huang, S. (2004). Global trade patterns in fruits and vegetables. USDA-ERS Agriculture and Trade Report No. WRS-04-06.Pridobljeno s https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=753525 xxii Martin, M. A. (2001). The future of the world food system. Outlook on agriculture, 30(1), 11–19. Pridobljeno s https://d3o3cb4w253x5q.cloudfront.net/media/documents/land_inequality_conceptual_paper_2020_11_unearthing_less_visible_trends_en_spr_lavhFDK.pdf xxiii McFarlane, D., in Sheffi, Y. (2003). The impact of automatic identification on supply chain operations. The international journal of logistics management, 14(1), 1–17. Pridobljeno s https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1108/09574090310806503/full/html xxiv Katchova, A. L., in Woods, T. A. (2011). The effectiveness of local food marketing strategies of food cooperatives. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/254384655_The_Effectiveness_of_Local_Food_Marketing_Strategies_of_Food_Cooperatives xxv NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020).Prirocnik o pomenu prehrane v casu epidemije. Pridobljeno s https://www.nasasuperhrana.si/clanek/prirocnik-o-pomenu-prehrane-v-casu-epidemije/ xxvi Prijatelj Videmšek, M. (15. 5. 2020). Hrana je med epidemijo postala bolj pomembna. Pridobljeno s https://www.delo.si/novice/slovenija/hrana-je-med-epidemijo-postala-bolj-pomembna/ xxvii SURS-Statisticni urad RS. (2019). SURS. Pridobljeno s http://www.stat.si/ xxviii Slabe, A., Lampic, B., in Juvancic, L. (2011). Potenciali ekološke pridelave za trajnostno lokalno oskrbo s hrano v Sloveniji. Dela, (36), 93–109. Pridobljeno s https://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.36.5.93-109 xxix Uradni list RS. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«, Pub. L. No. 25 (2011). Slovenija. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO80 xxx Adamic, K. (2018). Zavržena hrana v gospodinjstvih: vzroki za nastanek in možnosti za ukrepanje:[zakljucna projektna naloga]. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Pridobljeno s https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=9719&lang=slv xxxi Whitfield, P. (2015). New found lands: maps in the history of exploration. Routledge xxxii Hawkes, J. G. (1992). History of the potato. V The potato crop (str. 1–12). Springer xxxiii Harlaftis, G. (2019). Creating Global Shipping: Aristotle Onassis, the Vagliano Brothers, and the Business of Shipping, c. 1820–1970. Cambridge University Press xxxiv Russell, S. V, Young, C. W., Unsworth, K. L., in Robinson, C. (2017). Bringing habits and emotions into food waste behaviour. Resources, Conservation and Recycling, 125, 107–114. Pridobljeno s https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S092134491730160X xxxv Kummu, M., De Moel, H., Porkka, M., Siebert, S., Varis, O., inWard, P. J. (2012). Lost food, wasted resources: Global food supply chain losses and their impacts on freshwater, cropland, and fertiliser use. Science of the total environment, 438, 477–489. Pridobljeno s https://core.ac.uk/download/pdf/82625409.pdf xxxvi Brodt, S., Kramer, K. J., Kendall, A., in Feenstra, G. (2013). Comparing environmental impacts of regional and national-scale food supply chains: A case study of processed tomatoes. Food Policy, 42, 106–114 xxxvii Russia Beyond. (29. 4. 2020). Bloomberg: Svet se pripravlja na pomanjkanje ruske pšenice. Pridobljeno s https://si.rbth.com/economics/86548-psenica-izvoz-gospodarstvo xxxviii Raspor, A., Sikosek, M., in Manzin, M. (2008). Zakonska ureditev spletnega igralništva kot posledica njegovega razvoja. Znanje za trajnostni razvoj, 2283–2290. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/303684905_Zakonska_ureditev_spletnega_igralnistva_kot_posledica_njegovega_razvoja xxxix Wilson, T. P., in Clarke, W. R. (1998). Food safety and traceability in the agricultural supply chain: using the Internet to deliver traceability. Supply Chain Management: An International Journal, 3(3), 127–133 xl Pang, Z., Chen, Q., Han, W., & Zheng, L. (2015). Value-centric design of the internet-of-things solution for food supply chain: Value creation, sensor portfolio and information fusion. Information Systems Frontiers, 17(2), 289–319. Pridobljeno s https://doi.org/10.1007/s10796-012-9374-9 xli Verdouw, C. N., Wolfert, J., Beulens, A. J. M., in Rialland, A. (2016). Virtualization of food supply chains with the internet of things. Journal of Food Engineering, 176, 128–136. Pridobljeno s https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S026087741530056X xlii Igor Dernovšek. (2020). Spletna prodaja med epidemijo cveti. Pridobljeno s https://www.dnevnik.si/1042942717 xliii Kurzweil, R. (2006). The Singularity ls Near. Penguin Books xliv Satell, G. (3. 6. 2016). 3 Reasons To Believe The Singularity Is Near.Pridobljeno s https://www.forbes.com/sites/gregsatell/2016/06/03/3-reasons-to-believe-the-singularity-is-near/?sh=42f1d39d7b39 xlv Mowshowitz, A. (1997). Virtual organization. Communications of the ACM, 40(9), 30–37. Pridobljeno s https://dl.acm.org/doi/10.1145/260750.260759 xlvi Raspor, A. (2019b). Od teorije organizacije do sistemizacije in organizacije dela [Elektronski vir]. Dolga Poljana: Perfectus, Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor s.p xlvii Raspor, A. (2019b). Od teorije organizacije do sistemizacije in organizacije dela [Elektronski vir]. Dolga Poljana: Perfectus, Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor s.p xlviii Madsen, E. S., Bilberg, A., in Hansen, D. G. (2016). Industry 4.0 and digitalization call for vocational skills, applied industrial engineering, and less for pure academics. V 5th World Conference on Production and Operations Management P&OM xlix Almada-Lobo, F. (2016). The Industry 4.0 revolution and the future of Manufacturing Execution Systems (MES). Journal of Innovation Management, 3(4), 16–21. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/306150248_The_Industry_40_revolution_and_the_future_of_Manufacturing_Execution_Systems_MES l Saldivar, A. A. F., Goh, C. S. F., Chen, W., in Li, Y. (2016). Self-organizing tool for smart design with predictive customer needs and wants to realize Industry 4.0. li Yukumoto, O., Matsuo, Y., in Noguchi, N. (2000). Robotization of agricultural vehicles (Part 1). Component technologies and navigation systems. JARQ, Japan Agricultural Research Quarterly, 34(2), 99–105. Pridobljeno s https://www.jircas.go.jp/sites/default/files/publication/jarq/34-2-099-105_0.pdf lii Marinoudi, V., Sřrensen, C. G., Pearson, S., & Bochtis, D. (2019). Robotics and labour in agriculture. A context consideration. Biosystems Engineering, 184, 111–121 liii Tran, J. L. (2019). Safety and Labelling of 3D Printed Food. V Fundamentals of 3D Food Printing and Applications (str. 355–371). Elsevier liv Cerqueira, M., in Pastrana, L. (2019). Does the future of food pass by using nanotechnologies? Frontiers in Sustainable Food Systems, 3, 16. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/331990173_Does_the_Future_of_Food_Pass_by_Using_Nanotechnologies lv Bader, F., in Jagtap, S. (2020). Internet of things-linked wearable devices for managing food safety in the healthcare sector. Wearable and Implantable Medical Devices (str. 229–253). Elsevier. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/335928621_Internet_of_things-linked_wearable_devices_for_managing_food_safety_in_the_healthcare_sector lvi Hadden, J. in Casado, L. (11. 4. 2020). Major Events Cancelled or Postponed Due to Coronavirus. Pridobljeno s https://www.businessinsider.com/major-events-cancelled-or-postponed-due-to-the-coronavirus-2020 lvii Prijatelj Videmšek M. in Stergar, A. (22. 6. 2020). Kako je koronavirus populariziral vrtickarstvo. Pridobljeno s https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/kako-je-koronavirus-populariziral-vrtickarstvo/ Skrb za ohranjanje hrane je pomembna za zmanjšanje izgub in propadanja hrane med prevozom iz mesta, kjer se hrana proizvede (npr. podeželja), do potrošnika (npr. v mestu)xiv in ljudem omogoca, da uživajo hranljivo in raznoliko prehrano skozi vse leto. Stabilni prehrambeni proizvodi, ustvarjeni s sušenjem, soljenjem, prekajenjem in fermentacijo, se že vec tisoc let skladišcijo in kasneje prodajajo izven lokalnega obmocja, kjer so nastali. Konzerviranje, pasterizacija in zamrzovanje so povecali raznolikost hrane, ki bi ji bilo mogoce podaljšati obstojnost, novejše tehnologije, kot so ohlajanje, asepticna embalaža in nadzorovana atmosfera (v kombinaciji s hitrim poceni prevozom), pa so omogocile veliko „svežega“ sadja in zelenjavexxi in mlecnih proizvodov, ki se tržijo kot „konzervirana hrana“, kar ima velik vpliv na nacionalne in mednarodne vzorce kmetijske proizvodnje in trgovinexiv. Naslednji sklop je proizvodnja in predelava hrane. Proizvedena živila obicajno vsebujejo sestavine razlicnega geografskega porekla in iz razlicnih proizvodnih sistemov. Potrebno jih je sestaviti v celotoxiv, ki bo zadovoljila visoke standarde. Posamezni koncni izdelki so namrec sestavljeni iz veliko razlicnih sestavin in jih proizvajajo in dobavljajo razlicni dobavitelji. V tem kontekstu je potrebno zagotoviti sledljivost, kot tudi pretok informacij in vpliv po verigi. Blagovne dobavne verige so se najprej zacele pojavljati lokalno in se potem razširile na globalni nivo. Odprava trgovinskih ovir, razmeroma poceni prevoz in tehnicni napredek pri ohranjanju hrane so spodbudili mednarodno standardizacijo in komercializacijoxiv. Vedno bolj je s strani proizvodnje in predelave hrane prisotna zahteva, da se od kmetov zahteva razlicne proizvode s posebnimi lastnostmi, ne pa tradicionalne surovinexxii. Kaj sploh je nacin oskrbe in kaj so izzivi dobavne verige. Izraz "dobavna veriga" se nanaša na vrsto akterjev in dejavnosti, ki sodelujejo v logistiki in pridelavi ter kasneje predelavi in distribuciji koncnih izdelkov do koncnih potrošnikov. Vendar ne smemo zanemariti tudi povratnih tokov. Gre za zapleten sistem sodelovanja dobaviteljev, podizvajalcev, proizvajalcev, distributerjev in logisticnih ponudnikov, ki so glavni akterji pri upravljanju fizicnih pretokov "od nastanka do groba"xxiii. Vplivi izbranih podrocij na posamezno vrsto verige preskrbe s hrano so razvidni v preglednici 1. Preglednica 1: Vpliv izbranih podrocij na štiri vrste verig preskrbe s hranoxiv Izbrana podrocja preskrbe s hrano Lokalne verige preskrbe s Skrb za ohranjanje Proizvodnja in Blagovne dobavne Splošna zapletenost dobavne verige majhen srednji velik Majhen/srednji Prevozna razdalja ("milja hrane") majhen srednji srednji/velik velik Število korakov obdelave majhen srednji velik majhen Skladišcenje koncnega izdelka majhen/srednji velik srednji/velik velik Velikost trga za koncni izdelek majhen srednji srednji velik Sezonskost koncnega izdelka na trgu velik majhen majhen srednji Nestanovitnost tržne cene majhen/srednji majhen majhen velik Povpraševanje po nadaljnji predelavi do koncne uporabe srednji majhen/srednji majhen srednji/velik Prednosti in slabosti lokalne verige oskrbe potrošnikov s hrano Najprej je potrebno opredeliti, kaj si predstavljamo kot lokalno verigo oskrbe. Zgodovinsko gledano se ta vidik pojavi v prazgodovini. Okvirno bi lahko to datirali nekako v obdobje, ko se je clovek prehranjeval z lovom in nabiranjem sadežev, 60.000 let pr. n. št. Takrat je praclovek najprej kot nomad skrbel za prehranjevanje tako, da je migriral skupaj s hrano, ki je bila na voljo v posameznem casovnem obdobju in lokalnem pasu. S pojavom poljedelstva se je ustalil in zacel hrano pridelovati. V tem casu se že vzpostavi blagovna menjava. Viške svoje hrane menja z viški drugih in si tako popestri jedilnik. V novejšem casu lahko poišcemo vzporednice lokalne verige s tem, da imamo svoj vrt, živali in sadovnjak. Svoje viške dajemo na lokalni trg. Lahko jih prodamo ali zamenjamo. V kolikor potrebujemo in so na razpolago na trgu živila, ki jih sami nimamo, z lokalnega trga dobimo druga živila. Lokalno bi lahko opredelili tako v okviru razdalje kot casa za dostavo. Vsekakor naj bi bil cas za lokalno dostavo krajši od 3 ur. To v praksi pomeni, da je dnevno nabrano sadje ali zelenjava dostopna dnevno na lokalni tržnici. V oddaljenosti pa bi jo omejili na 100 km. Vse je seveda odvisno od geografske lege in reliefa površine. Lokalna živilska omrežja vkljucujejo organizacije, ki proizvajajo, distribuirajo in promovirajo na lokalni ravni proizveden izdelke. Lokalna živilska omrežja so alternativni poslovni model globalnim korporativnim modelom, pri katerih se proizvajalci in potrošniki locijo prek verige predelovalcev, proizvajalcev, dobaviteljev in trgovcev na drobnoxxiv. Kolikšna je stopnja oskrbe na lokalnem nivoju ni znano, saj se ta statisticen kazalec meri le na državnem nivoju. Bi bilo pa zanimivo videti, kakšno je stanje po statisticnih regijah. Slovenski primeri uvajanja lokalne trajnostne oskrbe s hrano sta na primer projekta »Z lokalno oskrbo hrane do zdravja v Pomurju« in »Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju«xii . Prednost lokalne oskrbe potrošnikov je, da spodbujamo lokalno pridelavo hrane ter se prehranjujemo sezonsko in primerno letnim casom. Praviloma poznamo osebno tudi pridelovalca in predelovalca. Skratka, gre za osebni odnos, ki spodbuja lokalno ekonomijo in izgradnjo socialnih mrež. Slabost je odvisnost od lokalnega trga, zato velikokrat nimamo tako pestrega nabora živil. Še bolj pa pride do izraza slabost v primeru slabe letine. Slabost je tudi v tem, da se v kolikor je ta prevec razdrobljena, prevec casa porabi za samooskrbo. Ker pa je cas omejen, tega casa ne moremo nameniti drugemu delu oz. prostemu casu. Ta oblika je primerna za tiste, ki jim je pridelava in predelava svoje hrane hobi in to delajo z veseljem. Zagotovo je v tej hrani najvec vložene pozitivne energije in ljubezni. V prirocniku, ki so ga pripravili na NIJZ, lahko preberete uporabne nasvete o tem, kako nacrtovati prehrano, kako na preprost nacin ustvariti »zdrav krožnik«, kako hraniti živila doma dlje casa ter kako nakup hrane in surovin nacrtovati preudarno in dolgorocno. V tem casu lahko izkoristimo priložnost za pripravo zdravih obrokov, še posebej priporocljivo pa je posegati po lokalno pridelani hrani. Kljucno prednost predstavljajo krajše poti od pridelovalca do potrošnika, zaradi cesar imajo lokalna živila tudi višjo hranilno vrednost in vsebujejo manj pesticidov. Lokalno pridelano sadje in zelenjava se pobirata, ko so plodovi optimalno dozoreli, zato v primerjavi z uvoženimi pridelki vsebujeta veliko vec vitaminov in mineralov ter imata boljši okusxxv. Prednosti in slabosti nacionalne verige oskrbe potrošnikov s hrano Nacionalna oskrba se pojavi z nastankom nacionalnih tvorb v obliki grofij, cesarstva, držav ipd. Tako je bila skrb uradne oblasti, da je zagotovila zaloge hrane za vojsko, uradnike in po potrebi tudi za prebivalstvo, v kolikor se je na primer pojavila suša, poplave in druge naravne katastrofe. Zato je zelo pomembna tudi v takih trenutkih, kot so bili prvi tedni s pojavom pandemije. Takrat so bile namrec zaprte meje in je bil pretrgan transport. Epidemija je povecala zaskrbljenost glede zadostne preskrbe s hrano, o cemer govori podatek, da je 43 odstotkov gospodinjstev povecalo zaloge hrane. Nakupe temeljiteje nacrtujejo, kar 60 odstotkov jih v trgovino odide z nakupovalnim seznamomxxvi. Vsekakor je naloga in dolžnost uradne oblasti, da zagotovi dolocene rezerve, zlasti tistih živil, ki so trajna oz. imajo daljši rok trajanja. V to kategorijo spadajo vsa tista živila, ki jih je možno skladišciti, kot so žita, olja, sladkor in konzervirana hrana. V tej obliki se že pojavi manjši odstotek ljudi, ki so neposredno povezani s samo pridelavo in predelavo hrane. Zato lahko svoj cas namenijo drugemu delu – proizvodnji in storitvam. Glavni pridelovalci in predelovalci se profesionalno ukvarjajo s to dejavnostjo. Delujejo zbirni distribucijski in predelovalni centri za nivo celotne države. Nacionalno bi jo težje opredelili v okviru razdalje, kot tudi casa za dostavo. Vse je seveda odvisno od velikosti, geografske lege in reliefa površine posamezne države. Za nadaljnjo razpravo je pomembno, kakšna je stopnja samooskrbe. V Sloveniji se je stopnja samooskrbe s prehranskimi proizvodi v zadnjih letih zmanjšala, za nekatere proizvode celo pod polovicoxii. Posebno nizke stopnje samooskrbe so v letu 2017 izkazovale bilance svežega sadja, zelenjave, medu in krompirja; pri svežem sadju je znašala 21 %, pri zelenjavi 39 %, pri medu 45 %, pri krompirju pa 50 %. Stopnja samooskrbe z žiti je 63 %xxvii. Prednost tovrstne oskrbe je v tem, da lahko pridelovalci skrbijo za to, da ne bi prihajalo do vecjega odstopanja z osnovnimi živili in posledicno lakote. Take primere lahko najdemo tudi v casu nastajanja tega prispevka v nekaterih državah Afrike (Jemen), Azije (Severna Koreja) in Južne Amerike (Venezuela). Lakota je posledica nezmožnosti samooskrbe in nezmožnosti uvoza hrane. Bodisi zaradi vojne ali financnih in gospodarskih blokad. Slabost pa se morda kaže v tem, da se na trgu pojavi hrana, ki prihaja z globalnega trga in ni nujno, da je kakovostna. Ekološko pridelavo in ponudbo v Sloveniji oznacuje predvsem nezadostna izkorišcenost možnosti prodaje ekoloških pridelkovxxviii. Korak naprej (vsaj teoreticno) na tem podrocju je bil pri nas narejen z Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike, ki vkljucuje tri strateško pomembna podrocja: varnost živil, uravnoteženo in varno prehranjevanje ter zagotavljanje trajnostne oskrbe z živili, pri cemer daje prioriteto prav lokalni pridelavi in lokalni porabixxix. Razpoložljivost hrane omogoca preživetje družbexxx. Prednosti in slabosti globalne verige oskrbe potrošnikov s hrano Na nastanek globalne verige je potrebno gledati z vidika casovne distance. Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3.500 pr. n. št. ob Nilu, Evfratu, Tigrisu in drugih velikih rekah. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je locil prazgodovino od starega veka. Naseljevanje ljudi v porecjih Nila v Egiptu in Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji se je zacelo v 5. tisocletju pr. n. št. Pred tem se je vecina ljudi preživljala z lovom in nabiralništvom. Po svetu so že obstajala majhna stalna vaška naselja, a v vecini je bilo prebivalstvo nomadsko. Razvoj kmetijstva pa je privabljal vse vec ljudi, da so se zaceli naseljevati v vaseh in mestih. Kot posledica tega so vzniknile prve visoke civilizacijeviii. Ob velikih rekah in njihovih porecjih so nastale zato, ker so bili tam ugodni pogoji za razvoj kmetijstva. Skupne znacilnosti prvih visokih civilizacij so: namakanje polj, urbano oz. mestno življenje, uporaba pisave, množicna uporaba kovin za izdelavo orodja in orožja, gradnja monumentalnih stavb iz opeke ali klesanega kamenja, izdelava keramicnih posod s tankimi stenami in izdelava velikih kipov. To se še bolj razvije v casu Egipcanskega cesarstva, Stare Grcije, vsekakor pa v casu Rimskega cesarstva. Posebno vlogo je imela Svilena cesta, ki je omogocila da so dobrine prihajale z Azije v Evropo in obratno. Drugi vecji zagon globalni verigi je bil v casu raziskovanj (približno od zacetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) ali osvajalskih pohodov, ko so aktualna odkritja novih kontinentov in novih dobrinxxxi. Novi pridelki, ki so iz Amerike prek španskih kolonizatorjev v 16. stoletju prišli najprej v Evropo in potem v druge dele sveta, so prispevali k rasti prebivalstva. To so bili krompir, koruza in arašidi, živila, ki so jih lahko gojili na obmocjih, kjer tradicionalni pridelki niso raslixxxii oz. niso bili dovolj ekonomicni. Zadnji tak val pa je bil po drugi svetovni vojni, ko se je na trgu pojavilo ogromno ladij/plovil, ki so jih uporabljali za oskrbovanje fronte. Onassis pa jih je uporabil za prevoz dobrin med kontinentixxxiii in s tem vzpostavil globalno mrežo, ki se od takrat samo še širi z vso logistiko in vse vecjimi ladjami. Lokacijsko lahko globalno verigo ponazorimo tako, da pokriva izmenjavo dobrin po celem planetu. Casovna dobava pa je vezana na nekaj ur, za hitro pokvarljivo in drago hrano, ki se dobavlja z letali. Z ladjami pa lahko poteka prevoz tudi vec kot mesec dni. Ta nacin je primeren za hrano z daljšim trajanjem oz. hrano, ki v casu prevoza dozoreva. Veliko vlogo so pri vzpostavitvi globalne verige odigrale multinacionalke. Ker imajo tako pridelovalne in proizvodne kot tudi prodajne obrate povsod po svetu jim je v interesu, da optimizirajo stroške in povecujejo tako prihodke kot tudi dobicke. Prednost je zagotovo v tem, da smo potrošniki bolj varni, saj lahko dolocene hrane na lokalnem nivoju primanjkuje. Se bo pa na globalnem nivoju vedno našel vir za hrano. Slabost je nadzor nad pridelavo in predelavo ter distribucijo in odvisnost od uvoza. Slabost je tudi v tem, da se ne spodbuja uporabe sezonske in lokalne hrane. To pa je vcasih lahko tudi težava, saj se z uvozom tuje hrane pojavljajo težave z »neodpornostjo«, ker telo na to hrano ni navajeno. Transporti hrane (tudi medcelinski) so v koncnem seštevku predragi, saj povzrocajo tudi onesnaževanje okolja in izgubljanje prehranske vrednosti živil, ki so zato tudi z vidika zdravja manj kakovostna, saj so pogosto še dodatno kemicno tretirana, da vzdržijo vse prevoze in se jim tako podaljša tudi rok trajanja. Uvoz hrano tudi podraži, povecuje odvisnost lokalnega trga od svetovnega in posledicno zmanjšuje pridelavo doma, saj domaci pridelovalci ne najdejo trga. Ne podpira tudi razvoja na osnovi lokalnih virov. Zavedanje o teh vplivih je vse vecje ob zadnjih podražitvah hrane tudi v Sloveniji, ceprav še zdalec ne dovolj izkorišcamo vseh možnosti lokalne samooskrbe s hrano. Ce bi v ceno hrane všteli tudi okoljske stroške, v Sloveniji ne bi vec prodajali npr. novozelandske cebule, saj imamo doma avtohtono in bolj zdravo cebulo s Ptujskega polja, a zaradi globalisticne logike trgovskih centrov jemo uvoženoxii. Težava ki se pojavi s transportom je tudi kolicina zavržene hranexxx. Problem pa se je iz lokalnega nivoja razširil ter postal nacionalni in globalni problemxxxiv, ki se še stopnjujexxxv. Osvešcene potrošnike vedno bolj zanima tudi koncept "živilskih milj" kot nacina za oceno relativnega "ogljicnega odtisa" njihove izbire živil, pod predpostavko, da živilski izdelek prepeljan na dolge razdalje že sam po sebi porabi vec energije in ustvari vec toplogrednih plinov kot lokalna oskrbaxxxvi. V casu pretrganih tokov, je bilo še kako pomembno, da države sodelujejo med seboj in si pomagajo. V kolikor bi prihajalo do zaprtja mej in ne bi dovolile izvoza bi to lahko pomenilo lakoto na dolocenih kontinentih. Rusija, najvecji svetovni izvoznik pšenice, je v marcu 2020 omejila izvoz te prehranske surovine. Rusko kmetijsko ministrstvo je namrec v luci svetovne krize zaradi aktualne pandemije želelo zagotoviti domaco preskrbo, zato je odredilo kvoto na izvozxxxvii. Prednosti in slabosti internetne oskrbe potrošnikov s hrano Globalizacijo teorija opredeljuje kot povratek k popolnemu trgu. Popolni trg pa lahko kreira le tisti medij, ki je resnicno dostopen vsem, v kolikor ni politicnih ali tehnoloških zadržkovxxxviii. Kako lahko internet vpliva na globalizacijo, kažejo naslednji podatki. Današnji otroci se rodijo in odrašcajo v svetu interneta. Skoraj polovica svetovne populacije se je že srecala oz. se vsakodnevno giblje v medmrežju. Njihov svet je med opticnimi kabli, satelitskimi antenami, mobilnimi telefoni, racunalniškimi ekrani in medmrežjem. Ko so v Pentagonu, v poznih šestdesetih letih, izdelali internet, se verjetno ni nihce zavedal, kakšne so njegove možnosti za razvoj. Razvijali so ga povsem z drugacnim namenom; da bi pocenili in omogocili delo zaposlenim, ki so delali v razlicnem okolju in casu. Do leta 1988 je bilo v mrežo povezanih že 60.000 racunalnikov. Vecja komercializacija interneta se je zacela šele po letu 1990. Internet pa ni postal le globalni komunikacijski medij, ampak vse bolj postaja globalno orodje svetovne trgovine, ki si vse bolj prizadeva, da bi svoje storitve prodajala tudi s pomocjo svetovnega spleta. Pri tem so spletni trgovci prišli do nekaterih ugotovitev. Ena najpomembnejših je gotovo ta, da je s pomocjo spleta mnogo lažje prodajati digitalne proizvode kot pa klasicne. Internet ni zgolj svetovno informacijsko omrežje, ampak vse bolj postaja tudi svetovno tržišce z velikim številom konkurencnih podjetij, ki želijo pritegniti kupce. Internetne trgovine se pojavijo takoj po letu 1990 in že takrat je bilo potrebno skrbeti za varnost potrošnikaxxxix. Internetna samooskrba lahko poteka lokalno, nacionalno ali globalno. Vsaka od teh oskrb ima svojo ciljno skupino in procese. Prednosti so v tem, da si lahko narocimo hrano neposredno na dom, željeno vsebino, kolicino, takrat ko jo želimo »Just in time«. Revolucija interneta stvari (IoT) preoblikuje sodobne verige preskrbe s hrano z novimi obetavnimi poslovnimi perspektivamixl, vsekakor bo ta pojavna oblika izboljšala dobavno verigo. Virtualizacija je lahko mocan pristop za upravljanje te zapletenosti, saj omogoca odlocevalcem v celotni verigi preskrbe s hrano spremljanje, nadzor, nacrtovanje in optimizacijo poslovanja s procesi na daljavo in v realnem casu prek interneta na podlagi virtualnih predmetovxli. Slabost internetne oskrbe potrošnikov s hrano je nadzor nad kakovostjo. Še posebej prihaja ta slabost do izraza, ko se na trgu pojavijo novi distributerji ali tudi nova živila/prehranski dodatki. Zato so še kako pomembi nacionalni zakoni, ki urejajo varnost živil. Ceprav so trgovci že nekaj casa opažali upadanje prometa v klasicnih trgovinah in rast spletnih nakupov, pa je pandemija COVID-19 ta proces še pospešilaxlii. Prek spleta je v zadnjih treh mesecih nakupovala dobra polovica prebivalcev Slovenije. Vecina je opravila enega ali dva spletna nakupa, vse bolj pa narašca delež tistih, ki na ta nacin kupujejo redno. Vrednost posameznega e-nakupa najpogosteje znaša med 100 in 300 evri. Industrija 4.0 in oskrba potrošnikov s hrano V prejšnjih poglavjih smo naredili grob pregled pristopov k oskrbi potrošnikov s hrano. Na vsako izmed navedenih oblik je treba gledati v luci razmer, v katerih je nastala. Ceprav bi kazalo, da so nekateri pristopi izven uporabe, pa je možno vecino pristopov še vedno najti v poslovni praksi. Globalno gledano svet še ni dosegel enotne stopnje razvoja. Primerjava med nekaterimi azijskimi in afriškimi državami na eni strani in razvitim delom zahodne Evrope, ZDA in Japonske na drugi strani da opazovalcu misliti, da ne živimo niti na istem planetu niti v istem casu. Razkorak je v nekaterih segmentih še zelo velik. Pravi preporod zato šele cakamo. Do njega bo prišlo tisti trenutek, ko se bosta povezala clovek in stroj. Ko je Ray Kurzweil leta 2006 objavil delo The Singularity Is Nearxliii, so se zdele njegove napovedi morda prevec futuristicne. A že naslednje leto je na trg prišel prvi pametni telefon iPhone. Kmalu je postalo jasno, da postaja združitev cloveka in stroja vse bolj možna. Posledice združitve bodo vidne v vsakdanjem življenju, kar pa bo vplivalo na medcloveške odnose in poslovni procesxliv. V sled tega je nastala tudi teorija singularnostixiiii. Zavedamo se, da je delitev nekoliko revolucionarna, a menimo, da ne smemo stopicati na mestu, ampak da je treba gledati na teorije organizacije v luci jutrišnjih oblik. Z pojavom industrije 4.0 in v luci prihajajoce industrije 5.0 so se zacele pojavljati nove oblike oskrbe. Izhajajoc iz tega nastaja virtualni menedžment in industrija 4.0. Sodobna tehnologija omogoca, da imamo trgovino brez ene same zaloge, proizvodnjo brez proizvodne linije, razvojni oddelek brez razvojnikov, banko brez trezorja ipd. Virtualne organizacije so najboljša rešitev za podjetnike, ki imajo poslovno idejo, vendar malo ali nic financnih sredstevxlv. Ekipe so globalno povezane. To rešitev uporabljajo tako mala kot tudi srednja podjetja. V svoje poslovne prakse pa jih umešcajo tudi multinacionalke. Omogocajo jim namrec, da za del svojih dejavnosti najemajo zunanje izvajalce (angl. outsourcing) in na ta nacin še povecajo dobicke. Virtualni menedžment je nastal, ko je informacijsko-komunikacijska tehnologija dosegla takšen nivo, da je lahko racunalnik zacel delegirati naloge. Tudi ta vidik ni popolnoma nov, saj ima zametke v sistemski in kibernetski teoriji. V zadnjem obdobju se je bolj razvil in je vse bolj uporabenxlvi. Zagotovo je virtualna organizacija pripomogla, da so procesi bolj natancno popisani ter da menedžment bolj jasno in nedvoumno delegira nalogexlvii. Brez jasnih procesov in brez jasno delegiranih nalog z dodeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi si namrec ne moremo zamisliti, da bi lahko organizacija služila svojemu namenu in dajala pricakovane rezultate. Ce je pri virtualni organizaciji še vedno v središcu clovek, pa nam novejše tehnologije in razvoj industrijske revolucije 4.0 narekujejo, da bodo zaceli stroji med seboj avtonomno komunicirati. Ta vidik je predstavljen v naslednjem podpoglavju. Podjetja, gospodarska druženja, oblikovalci politik in univerze po vsem svetu raziskujejo in uvajajo napredne in prilagodljive sisteme za prihodnost, ki temeljijo na rešitvah t. i. 4.0 industrijske revolucije. Pri tem prednjacijo v Nemciji, Združenem kraljestvu in ZDAxlviii. Prav nic pa ne zaostajajo na Kitajskem, ceprav je bila ta še nekaj let nazaj usmerjena v masovno proizvodnjo, ki je temeljila na poceni delovni sili. Od kod ta preobrat? Na eni strani je gonilo pohlep za dobickom, vendar pa ima tudi okoljevarstveno dimenzijo. Ta tehnologija bo namrec prinesla cistejše vire ter bo do okolja in ljudi manj obremenjujoca. Tehnologija 4.0 bo zahtevala popolnoma nove kompetence zaposlenih, ki bodo praviloma visoko izobražen tehnicni kaderxviii. Poleg tega pa bomo prica popolnoma novemu stilu vodenjaxlix. Vecja decentralizacija, vertikalna integracija, stroji in ljudje bodo bolj povezani in mobilni, vse bo potekalo v oblaku in sproti dajalo povratne informacije o napredku oz. težavah. Pri tem pa je zanimivo to, da se bo industrija 4.0 v nekem segmentu vrnila na zacetek predindustrijske dobe v obrtniško dobo. Visoka specializacija bo namrec omogocala popolno personalizacijo izdelkov z relativno majhnimi stroškil, kar v vmesnih fazah industrijske revolucije ni bilo možno. Roboti so v kmetijstvu prisotni dalj casali. Le da jih je potrebno sedaj gledati skozi industrijo 4.0lii. V praksi to pomeni, da je in da bo v bodoce vedno vec strojev in naprav na trgu, ki nam bodo pomagali pri pridelavi in predelavi hrane in se bodo tako vkljucili v nacine oskrbe potrošnika. Tako si bo lahko potrošnik, ki bo imel ustrezne prostore in sredstva, vsaj del hrane pridelal sam. Roboti bodo skrbeli za njegov vrt in nadaljnjo predelavo v obliko, ki bo neposredno primerna za zaužitje. Drugi razvoj pa že gre v smeri, da si bo možno doma hrano natisnitiliii, bodisi iz predpripravljenih ali pa kemicnih sestavinliv. Tretji pa so pametne naprave, ki bodo med seboj komunicirale. Hladilniki oz. drugi prostori za shranjevanje hrane bodo na podlagi dnevne potrošnje narocali hrano neposredno v trgovino, neodvisno od clovekalv. Prednosti teh tehnologij se kažejo v tem, da se bo omogocala samooskrba, vsaj na delnem nivoju. Ta tehnologija lahko zelo razbremeni cloveka in bo imel tako vec casa za druge dejavnosti. Slabost je lahko hrana dvomljive kakovosti, še posebej, ce je narejena iz kemicnih snovi. Slabost je lahko tudi nadzor. Izzivi za prihodnost in zakljucek V kolikor odgovorimo na raziskovalno vprašanje »S katerimi izzivi so se soocali pri nacinih oskrbe potrošnikov s hrano v casu ekspanzije virusa COVID-19?«, odgovor ni enoznacen. V državah, ki jih je prizadela kriza s hrano, se do 80 odstotkov ljudi za preživetje ukvarja s kmetijstvom. Zato bi vsakršne nadaljnje motnje v prehranski pridelavi in s tem povezane vrednostne verige, na primer v obliki zmanjšane razpoložljivosti vhodnih surovin in omejenega dostopa do zemljišc in trgov, imele katastrofalne posledice za ranljive skupine ljudilvi. Kmetijski sektor igra pomembno vlogo pri vplivanju na migracijske pojave. Populacije sezonske paše bo verjetno hudo prizadelo vsakršno zaprtje meja, saj so le-te odvisne od sezonskih premikov živine za hrano in prihodek. Motnje v gibanju tradicionalne selitvene paše in ustvarjanje novih lahko privede do napetosti in celo nasilnih konfliktov med prebivalci in nomadskimi živinorejci, kar lahko povzroci lokalno razseljenost in povišano stopnjo revšcine in negotove preskrbe s hrano. Glede na porocanje Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo je kljucnega pomena vzdrževanje in podpiranje neprekinjenega delovanja lokalnega prehranskega trga, vrednostnih verig in kmetijsko-živilskih sistemov v okviru prehranske krize, vkljucno s stalno in okrepljeno podporo prehranski pridelavi, transportu, trženju itd., krepitev lokalnih skupin pridelovalcev v ohranjanju pogajalske moci in dostopanja do tržišc; in zavzemanje za ohranitev kolikor se da odprtih trgovinskih tokov med omejitvami gibanja, povezanih s COVID-19. Novi koronavirus je mocno posegel v nakupovalne in prehranske navade prebivalcev. Z vecjih trgovin so se preusmerili na manjše, vec kupujejo po spletu in pri lokalnih ponudnikih. Namesto veckrat na teden trgovine obiskujemo le še enkrat na teden, vec kuhamo doma, povecalo se je tudi zanimanje za lastno pridelavo hrane, kažejo rezultati mednarodne raziskave Food-covid-19. Za kar polovico se je zmanjšalo število gospodinjstev, ki so med epidemijo kupovala živila v vecjih nakupovalnih središcih, zmanjšala se je tudi vloga tržnic. Gospodinjstva so najpogosteje nakupovala v bližnjih živilskih prodajalnah. Zelo se je povecalo nakupovanje po spletu z dostavo na dom – tega je uporabljalo približno 14 odstotkov gospodinjstev – ter nakupovanje pri lokalnih ponudnikih, pri katerih je kupovalo 19 odstotkov gospodinjstevlvii. Poleg tega se je mocno povecala internetna prodaja in dostava hrane. Prav ti dve industriji sta bili zmagovalki. Po vsej verjetnosti se bo dolocen del teh oblik ohranil. Ne nazadnje so potrošniki spoznali da lahko ta cas, ki ga privarcujejo, porabijo za kaj drugega. Zakljucek je, da je COVID-19 posegel v nakupovalne navade. S tem pa se spreminjajo tudi nacini oskrbe s hrano. Tisti, ki imajo možnost, bodo vec vrtnarili oz. se posluževali nakupa pri lokalnih ponudnikih. Tisti potrošniki, ki pa živijo v strnjenih naseljih, pa se bodo vec posluževali nakupa po spletu in dostave hrane na dom. Oboje ima dolocene prednosti. Prvo daje zaslužke lokalnim dobaviteljem. Drugo pa zmanjšuje obremenitev okolja in zmanjšuje možnost okužbe s koronavirusom. Viri, literatura, opombe PODJETJA SE PREDSTAVLJAJO „Premalokrat se zavedate, da je beseda kot kamen: tja, kamor pade, udari in pusti sledi.“ SVETOVALNICA LUCKA – pomoc žrtvam nasilja v družini Zavod Karitas Samarijan je v decembru 2016 ponudil nov socialnovarstveni program – Svetovalnico Lucka, ki nudi pomoc žrtvam nasilja v družini. Program je vsebinsko in financno podprlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato so naša svetovanja BREZPLACNA. Pomoc nudimo vsem polnoletnim osebam, ki so žrtve nasilja, bivšim uporabnicam namestitvenih programov materinskega doma in varne hiše, osebam z izkušnjo nasilja, ki so gibalno ovirane, ter starejšim osebam. Svetovanja in psihosocialno pomoc nudimo tudi ostalim osebam, ki pomoc potrebujejo. Program nudi brezplacno individualno svetovanje in brezplacno udeležbo v svetovalni skupini, kjer se udeleženke kontinuirano srecujejo vsakih 14 dni, ter možnost brezplacne udeležbe na delavnicah za osebnostno rast. Krajše razbremenilne pogovore omogocamo preko elektronske pošte in telefona. Individualna svetovanja nudimo v svetovalnici Lucka v Šempetru pri Gorici ter na Ljudski univerzi v Ajdovšcini. Svetovalnica Lucka ima svoje prostore v Šempetru pri Gorici na Cesti Prekomorskih brigad 20, 1. nadstropje, pisarna št. 6. Za individualne razgovore in udeležbo v svetovalnih skupinah se je treba predhodno narociti. Pisarna je odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob torkih pa od 10. do 18. ure. Dosegljivi smo na mobilnem telefonu 00386 31 666 321 ali na elektronskem naslovu svetovalnica.lucka@gmail.com. Program v svetovalnici s pomocjo razlicnih strokovnjakov s podrocja nasilja vodi magistrica psihosocialne pomoci Dragica Pavšic Gerencer. Podjetje Energos (op. Družba CEATM, d.o.o., je bila ustanovljena z namenom, da povezuje Zahodni Balkan in Kitajsko na podrocju turizma, investicij in svetovanja. Po vec uspešno izvedenih projektih sedaj širi svoje delovanje tudi na druge trge. V kolikor vas zanima razvoj novih inovativnih produktov in njihov plasma na tuje trge, nam pišite. Eudace, d.o.o., je svetovalno podjetje, ki z znanji in izkušnjami svojih sodelavcev nudi svetovalne storitve na podrocjih: upravljanja družinskih podjetij in korporacijskega prava, prava informacijske varnosti in telekomunikacij, delovnega prava in kadrovskih procesov ter uvajanja standardov ISO (ISO 9001, ISO 27.001, FSC …). Med našimi narocniki je vec kot 500 zadovoljnih strank (zasebnih podjetij in narocnikov iz javnega sektorja), s katerimi dolgorocno sodelujemo. Skozi celotno obdobje našega delovanja nas spremlja slogan »Naš cilj je najti rešitev«, ki mu ostajamo zvesti in ostaja temeljno vodilo tudi v bodoce. Dr. Andrej Raspor kot samostojni podjetnik, svetovalec, mentor in predavatelj nudi storitve s podrocja razvoja kadrov in organizacijske prenove poslovnih procesov. Perfectus je skupen projekt svetovalnih podjetij ENERGOS, d.o.o., CEATM, d.o.o., EUDACE, d.o.o. ter Svetovanje in izobraževanje, dr. Andrej Raspor, s. p. Pri razclenjenemu trgu izobraževanj in svetovanj se je pokazala potreba po povezovanju, zato smo k projektu pritegnili tudi naše poslovne partnerje. Naš moto je vsaki stranki poiskati najboljšega izvajalca oziroma ji omogociti najbolj celovito reševanje njenih poslovnih izzivov. V naši partnerski mreži zato združujemo interdisciplinarna znanja in izkušnje. Pomagamo pri krepitvi kompetenc, ki jih podjetja in posamezniki potrebujejo za uspešno poslovanje. Preboj od problemov do rešitev! Steber storitev predstavljajo delavnice, ki v poslovne procese vpeljujejo metode in tehnike, ki temeljijo na povezanosti, interdisciplinarnosti in celostnem pristopu. Z zaznavanjem trendov in vpeljavo novih metod odgovarjajo na izzive uvajanja razvojnih sprememb v organizacijsko okolje. . Akademija 1.0 (Celovite in narocniku na kožo pisane šole) . Intenzivni praktikum 2.0 (Tecaji in seminarji) . Coaching 3.0 (Svetovanja in coaching) . Poslovni fitness in wellness 4.0 (Odprava konkretnih poslovnih problemov ter ozkih grl – t. i. Prebojniki) . Raziskovanje . Založništvo ZAKAJ OD 1.0 DO 4.0? S svojimi produkti sledimo razvoju industrijske revolucije. Zacetki le-te sovpadajo z vzpostavitvijo modernega šolskega sistema, zato Akademija 1.0. Sledila je faza elektrifikacije, ki jo ponazarjajo tecaji Intenzivni praktikum 2.0. Obdobje sistemske in kibernetske dobe je prineslo Coaching 3.0. Faza, v kateri ljudje in stroji vedno bolj komunicirajo med seboj, potrebuje popolnoma nove ucne pristope. Prav te ponuja Poslovni fitness in wellness 4.0. Ker pa je vsako podjetje v razlicni stopnji razvojnega ciklusa in ker imajo zaposleni razlicna predznanja, ponujamo celovit nabor razlicnih možnosti za pridobivanje temeljnih, genericnih in delovnospecificnih kompetenc posameznikov. Tim interdisciplinarnih strokovnjakov vam s kombinacijo predavanj in orodij za samoanalizo nudi ucinkovito podporo. Vsak udeleženec tako na delovno mesto prinese konkreten akcijski nacrt, ki je kljucen za odpravo odstopanj skozi vsakodnevno delo. Akademija 1.0 Storitev je namenjena vsem podjetjem oz. posameznikom, ki bi želeli pridobiti kompleksna znanja s konkretnih poslovnih podrocij. Skupaj s partnerji smo se v poslovni mreži Perfectus specializirali za projektni menedžment (Šola projektnega menedžmenta), uporabo modernih tehnologij v marketingu in prodaji (Šola sodobnega trženja) ter oblikovanje spletnih strani (Šola za izdelovanje spletnih strani). Izhajajoc iz izkušenj, da pri nas trenutno ne obstaja specializirana šola za vodstveni kader in da so prav vodje pred zasedbo vodstvenega položaja premalo pripravljeni na nove izzive, smo zanje oblikovali poseben program Renesancni vodja. Pripravili pa smo tudi programe za pomožne vodje npr. v gostinstvu (Šola za gostinske vodje) in igralništvu (Šola za igralniške vodje). Akademijo lahko organiziramo za znanega narocnika. Storitev lahko izvedemo v obliki enkratnega izobraževanja, v primeru stalnih potreb podjetja pa v podjetju vzpostavimo ucni center. Izobraževanja lahko prilagodimo tudi v obliko študija na daljavo ali samostojnega ucenja. Vsak slušatelj dobi tutorja, ki ga spremlja v celotnem obdobju študija. . Šola projektnega menedžmenta . Šola sodobnega trženja . Šole za izdelovalce spletnih strani 1. Od ideje do prve spletne strani: html + css 2. Oblikovanje spletnih strani: osnove oblikovanja, predloge 3. Dinamicne spletne strani: php (zacetni) 4. Interaktivne spletne strani: javascript + jquery (zacetni) 5. Spletne aplikacije: nacrtovanje, izdelava, podatkovne baze 6. Postavitev spletnih strani z uporabo CMS Joomle (potrebno predznanje prejšnjih 5-ih predavanj) 7. Osnove spletnega trženja: Adwords, SEO, socialna omrežja . Renesancni vodja . Šola za gostinske vodje . Šola asertivne komunikacije Intenzivni praktikum 2.0 Delovno ime za tecaje Perfectusa je Intenzivni praktikum. Z imenom želimo poudariti pomen ucnih pristopov, ki jih uvajamo na naših srecanjih. Srecanja niso zasnovana kot klasicno predavanje, na katerem slušatelji zgolj pasivno poslušajo. Gre za interaktivno delo, kjer se obravnavajo ozke strokovne vsebine, hkrati pa se specifike povezuje z drugimi podrocji. Praviloma so za slušatelje zanimivi tecaji Poslovnega fitnessa in wellnessa 4.0, na katerih spoznajo, katere so njihove šibke tocke in kje možnosti za izboljšave. Intenzivni praktikumi so zato živa, razvijajoca se izobraževanja, ki jih stalno dopolnjujemo z novimi vsebinami. . Ali res obvladujem cas in stres? Osnovni principi zmanjšanja stresa na delovnem mestu z boljšim razporejanjem svojih zadolžitev . Ali znajo moji sodelavci obvladovati cas in stres? Osnovni principi zmanjšanja stresa na delovnem mestu z boljšim razporejanjem svojih zadolžitev . Trodelni poglobljeni stres menedžment Ravnovesje umskega, telesnega in custvenega dela cloveka . SDI intenzivni praktikum Intenzivni praktikum ucinkovite komunikacije in reševanja konfliktov . Notranji presojevalec ISO 9001:2015 Usposabljanje za notranje presojevalce sistema kakovosti ISO 9001:2015 za posameznike in podjetja . Notranji presojevalec – prehod na ISO Usposabljanje za notranje presojevalce sistema kakovosti za posameznike in podjetja – prehod na novo verzijo standarda ISO 9001:2015 . Kako varno je vaše podjetje? Usposabljanje s podrocja upravljanja informacijske varnosti v podjetju za delodajalce in vodje . Življenjski slog odraslih pred upokojitvijo in po njej Z vseživljenjskim ucenjem v tretje življenjsko obdobje . Komunikacija v razlicnih delovnih okoljih Kako se pravilno sporazumevati na delovnem mestu Coaching 3.0 Individualni coaching je ucinkovita metoda za spodbujanje odlicnosti pri menedžerjih, vodjih in ostalih zaposlenih, ki vpliva na sistematicen razvoj ciljnih kompetenc in potencialov posameznega »coacheeja – udeleženca coachinga«. Glavni cilj coaching procesa je zmanjševati ovire do ciljev in tako zagotoviti kar se da veliko uspešnost posameznika, torej mu pomagati, da v polnosti uporabi svoje potenciale. Coaching je interaktivni proces, v katerem coach z uporabo posebnih tehnik sproži miselne procese, ki pomagajo posameznikom in podjetjem, organizacijam in ustanovam k hitrejšemu in ucinkovitejšemu doseganju boljših rezultatov in ciljev organizacije ter posameznika. Coach v pogovoru s klientom uporablja posebej izbrana vprašanja. Ta vprašanja spodbujajo razmišljanje, iskanje notranjih virov, še neodkritih možnosti in strategij. Coach vecinoma ne predlaga neposrednih rešitev, ampak klientu podaja sugestije. Coaching temelji najveckrat na spodbujanju miselnih procesov klienta, s katerimi pride sam do rešitev, do katerih bi sicer prišel veliko težje ali pa morda celo ne. Naši coachi so preizkušeni praktiki, ki združujejo izkušnje vodenja podjetij, svetovalne in predavateljske prakse ter interdisciplinarna strokovna znanja in pristope. Naš poslovni pristop tako združuje razlicne teoreticne koncepte; iz njih izberemo najboljše prakse, uporabne za naše kliente. Koncepti in programi, ki predstavljajo osnovo za naše delo, so najmanj naslednji: . Transnational Management Associates – TMA World . Integrativna relacijska-transakcijska analiza . Dale Carnegie Training andragoški principi dela . De Bonovi principi razvoja kreativnosti in inovativnosti . Nevrolingvisticno programiranje (NLP) . Vitko upravljanje (Lean Management) . Organizacijski razvoj (Organizational development) . Agilne metodologije (Agile development) . Generiranje in inoviranje poslovnih modelov (Business Model Generation/Innovation) Posebnost Coachinga 3.0 je tudi v tem, da poleg osebnih srecanj ponuja virtualna srecanja in v individualno delo vkljucuje tudi pametne tehnologije ter sodobne ucne pristope. Poslovni fitness in wellness 4.0 Paket Poslovni fitness in wellness ni zgolj šola, delavnica, tecaj ali coaching, ampak mnogo vec. Gre za srecanje, ki vodi k razreševanju problemov in odpravi ozkih grl – poimenovali smo ga Prebojnik. Udeleženci Prebojnika že pred srecanjem dobijo gradivo, s katerim analizirajo poslovanje, lastno delo in delo svojih sodelavcev. Na ta nacin indentificirajo kljucne težave, s katerimi se soocajo pri svojem delu. Diagnosticni vprašalniki za opredelitev kljucnih problemov in izzivov so izdelani na podlagi dolgoletnih izkušenj naših izvajalcev. Na srecanju skupaj analiziramo ugotovitve, svoje izkušnje pa lahko izmenjate tudi z ostalimi udeleženci in na ta nacin obogatite svoje znanje. Vsak udeleženec na delovno mesto prinese konkreten akcijski nacrt, ki je kljucen za odpravo odstopanj skozi vsakodnevno delo. Vsi, ki želite še dodatno nadgraditi svoje znanje, lahko to storite z individualnim Coachingom 3.0 ali pa z Intenzivnim praktikumom 2.0. . Kitajci so tu! Osnovni pristopi za izboljšanje storitev, namenjenih kitajskim gostom in poslovnežem . Izboljšajte potenciale vaših zaposlenih Naj bodo ucinkoviti zaposleni še boljši, neucinkoviti pa le še slab spomin . Obvladovanje prioritet – za zaposlene S pravilno postavljenimi prioritetami do boljših rezultatov . Obvladovanje prioritet – za vodje S pravilno postavljenimi prioritetami do boljših rezultatov poslovanja . Kadrovske strategije Ali lahko podjetje posluje uspešno, ne da bi imelo implementirano kadrovsko strategijo? . Notranji izobraževalni centri Je mogoce z aktivnostmi notranjega izobraževalnega centra neposredno vplivati na ustvarjanje dodane vrednosti podjetja? . Vodja kot trener in coach – male skrivnosti velikih športnih trenerjev Uspešnost sodobnega voditeljstva je povezana z razvijanjem trenerskih in coaching kompetenc vodij . Prihodnost vašega družinskega podjetja Spoznajte, kako obvladovati pravna in davcna tveganja, s katerimi se srecuje vaše družinsko podjetje in ga pripravite na prihodnost . Ali vam sistemizacija služi? Ali vam sistemizacija delovnih mest in placni sistem v podjetju služita? . Izgradnja vodstvenega tima »po ribje« Strateški vodstveni trening »po ribje« – intenzivna izkušnja vodstvenega tima Raziskovanje Poleg programov, ki so povezani z izobraževanjem in usposabljanjem, Perfectus izvaja tudi raziskovalno dejavnost. Osredotocamo se na nišne raziskave, v katerih analiziramo ozadje problemov in išcemo za vas najprimernejše rešitve. Aktualne raziskave: . Kako pristopiti k usposabljanju? (avtor dr. Andrej Raspor) . Raziskava HRM trendi v Sloveniji in svetu (avtorja Matej Gal Pintar in mag. Janez Žezlina) . Upravljanje in razvoj kljucnih kadrov v slovenskih organizacijah (avtor mag. Janez Žezlina) www.andrejraspor.com