Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 1. februarja 1916
Štev. 26. Leto X. {Xm)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
v
P.d. S*tit4ijž»fca li a r i
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. H ^ leteton uredništva 2440, uprava 246-Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku f Oglase *» oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani , Poštni čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA
99
Misteriozna Kondilisova smrt
Vžerai opoldne le Kondilisa zadela icap« lahnost pa trdi, da le bi§ zastrupile^ - Danes popoldne ©bdiskelja - Ži^lienski razvoj vojaka in politika, republikanca in monarhista
ATENE, 1. februarja. Včeraj opoldne ie “enadoraa umrl tu general Kondilis. Zadela ga je kap, kakor se je razglasilo. — Vest o smrti je vzbudila povsod veliko ^azac!jo in razne govorice. Zdravniška Weiskava Se ugotovila, da je zapadel v čudno otrplo stanje. Truplo je čisto tr<lo. Zaradi tega se je pričelo govoriti, "a Je bil zastrupljen. Te govorice so pribile oblast, da je odredila obdukcijo, ki se izvrši danes popoldne. Pogreb bo jutri.
ATENE, 1. februarja. Sredi razpletanja J«dne krize, ki je na podlagi izida ne-^Ijskih volitev nastala v Grčiji z odsto-jjom nevtralne volilne vlade predsednika “emerdzisa, v času ko je vse kazalo, da 86 bo notranjepolitični položaj Grčije zno-Va nevarno poostril, je včeraj izginil s po borišča eden glavnih akterjev, general Jtondilis, k| je ob 12.15 umrl. Ta nepričakovani dogodek so pripravili nedvomno razburljivi dogodki v življenju zadnjih *6dnov in dni, sicer tako energičnega in neizprosnega politika ter vojaka. Genezi Kondilis, ki je stopil v zgodovino Gr-c*ie kot prostovoljec v bojih s Turki, bil P°zne|e izmenoma častnik in komitaš, je Prvotno pripadal kot politik liberalni franki Venizelosa. Kot tak je bil odločen 'ePublikanec !n je sam največ dopomo-pl do tega, da je Grčija postala republika. Pozneje je sodeloval v raznih vladah *« jih je pa sam sestavljal dokler ni za asa diktature Pangalosa moral ponovno v pregnanstvo, od koder se je vrnil, -“ral čete in strmoglavil Pangalosov re-. Toda le prekmalu je nastal razdor j^d njim in Venizelosom. Tako se je *$jšnji odločni republikanec pričel spremljati v monarhista.
. V Grčiji se je začel sedaj boj med ge-v°ra!om Kondilosom in venizelisti, ki je ^il do znane državljanske vojne, v ka-r' je Kondilis z vladi zvestimi četami pražil vstaše in vzpostavil v Grčiji zo-* * niir> toda na konicah bajonetov. Iz kega položaja je videi Kondilis edino b(Sam ,z*loci’ fo obnovitev monarhije, je ie pa hoteI skrbno pripraviti in se tel** rad! te8a upiral Metaksasu, ki je ho-poklicati kralja Jurija nazaj v ni« Prav tako se pa uPJral tud* mi-tla« emu i>redsednfku Caldarisu, ki je, sit Sam monarldst, okleval in hotel re-žn6V tega ''Prašanja zavlačevati v ne-V atio bodočnost. Ko so Kondilisovi na-c'i‘goreli, je nastopil odločno proti in bi ga bi! vrgel s svojimi če-že 1,1 da niso druge okoliščine Caldarlsa prifellile, da se ie, dasi nerad, ka z mesta ministrskega predseckil-fr{j 'edaj je izvedel general Kondilis s ali0 r(>ko vojaka plebiscit za monarhijo m republiko In dobil seveda večino za °Harhiin
jenih generalov in politikov ter dati gr- i vanje v koncentracijski vladi. Govori se, škemu ljudstvu priliko, da v resnici svo- | dasi je te govorice teško kontrolirati, da bodno izpove želje in svojo voljo.! se je v zadnjih dneh pripravljal na novo Tako je moral dotedanji ministrski pred- j vstajo. Toda bodi ka! orkoli, gotovo je, sednik in regent Kondiiis stopiti s svo- j da je preživljal Kondilis od nedeljskih jega diktatorskega mesta v vrsto ostalih 1 volitev dalje razburljive dneve, ki so ne-grškili političnih voditeljev samo kot ena dvomno pospešili poslabšanje že itak kopraven državnik- ne več kot pi v i dik- slabega srca in je naposled nastopila tator. Sestavljena je bila nevtralna vla- kap. ki je končala to nenavadno energlč-da Demerdzisa, ki je izvedla nove di- no življenje. Kakor je izguba generala žavozborske volitve v duhu popolne de- Kondiiisa za Grčijo v marsikaterem mokracije, svobode in nepristranosti. oziru težka, je vendar gotovo, da se bo General Kondilis je bil še vedno prepri- sedaj notranje pomirjenje moglo izvršiti čan, da stoji za njim ogromna večina dosti lažje, kakor bi se sicer. Z ozirom grškega naroda, toda nedeljske volitve na to je kralj odgodil rešitev sedanje
mora seveda stati vsaj dejansko, četudi morda ne form el no, na strani angleške politike glede problema vzhodne Afrike. In vse kaže, da bo Nemčija dobro zaigrala to partijo, v kateri mora, naj se zgodi karkoli, samo profitirati in dobiti za obnovo svoje vojske tudi vrnitev kolonij. Spričo tega je prav malo verjetno, da bi našla Italija za svoja snubljenja v Nemčiji poslušna ušesa.
so pokazale, da se je zmotil. Relativno večino so dobili njegovi nekdanji politični tovariši, pozneje pa njegovi smrtni sovražniki, liberalni venizelisti.
General Kondilis, vajen brezpogojno uveljaviti svojo voljo, se ni mogel vživeti v novo nastale razmere in je do zadnjega diha odločno odklanjal sodelo-
vladne krize do 12. t. tu., ko se sestane novo izvoljeni parlament. Kralj bo tedaj poveril mandat za sestavo novt vlade skupini, ki bo pri volitvi predsedstva dobila večino. To je baje skleni! na pred log voditelja liberalcev Sofulisa in tudi Caldarisa.
Sarraut dobil zaunnseo
PARIZ, 1. februarja. Včeraj se je na-daljevala debata o deklaraciji Sarrauto-ve vlade, ki pa ni bila tako burna, kakor se je pričakovalo. Med drugimi izjavami, ki jih je tekom debate podal novi ministrski predsednik, je bila gotovo najvažnejša ta, da bo Francija ostala zvesta politiki sodelovanja z Društvom narodov, toda ne sodelovanja z besedami in pridržki, temveč s srcem. Mi verujemo«, je dejal Sarraut ;v absolutno potrebo Društva narodov, ker verujemo tudi v absolutno potrebo kolektivne varnosti. Pristal bom na vsako, a le častno in pravično likvidacijo krvavih sovražnosti t Afriki«. Pri glasovanju je dobila vl->-’ zaupnico s 350 glasovi proti 200.
Pred abesinskim! ofenzivami
Težke notranje razmere siSijjo baje Abesintjo k naglim odločitvam za vsako ceno
arhijo.
|,0f0 ;en! Plebiscitu je postal Kondilis fe? n^n,strškl predsednik obenem tudi nUvenf namestnik kralja do njegove vr-vSee’ za katero je v naglici pripravi! IirgVPotrel,no- Tako je Kondilis pripeljal vrjjja torija nazaj na grški prestol In iz-!e V Sv°3e m°narhistično poslanstvo. Bil ^da trdno prepričan, da bo tudi v n;0 '"r razmerah nadaljeval svojo notra-Sv0;P0Hti!<0’, *n v*adal Grčijo z močjo .V°* e energije. Toda kralj in 1°’s svetovalci so že takoj spoznali, Grčijo izvleči iz strastnih pr°tii posameznih diktatorsko usmer
LONDON, 1'. februarja. Tako na severnem kakor na južnem bojišču se pripravljajo Abesinei na novo ofenzivo. Na severnem bojišču krijejo svoje ofenzivne priprave z neprestanimi manjšimi napadi na italijanske postojanke. — Namen nove ofenzive na severnem bojišču naj bi bil vreči z enim samim zaletom, ne glede na žrtve, Italijane iz Ma-kale, Adue in Aksuma ter vdreti v italijansko Eritrejo. Na južnem bojišču pa nameravajo Abesinei pričeti srdit napad iz Ogadna, da bi tako prisilili Italijane na zahodu k umiku ali pa bi jih odrezali
Goringovi nažrti?
PARIZ, 1. februarja. O konferenci poljskega zunanjega ministra Betka * generalom Goriugom v Berlinu, poroča »LTOeuvre«, da je Go ring zelo skeptičen glede sporazuma med Poljsko. Nemčijo in Francijo. Gtiring želi nasprotno zbli-žanje Nemčije, Anglije, Italije in Poljske ter ustvaritev bloka proti Rusiji in severnoevropskim državam. Si— fako bi po njegovem mnenju bil v E' ' zagotovljen mir. Razen tega bi morala Ali
t	m • i n it. v j si ; "lija spremeniti svoje stališče do Japon*
ampak samo naglih m kratkih bojnih po-1 ske> ker - g silo J bo	zaščititi
hodov. Zarad. pomanjkanja prometnih , svojih interegov na Daljnjein vzhodu T„ zd m sredstev, kakor tudi dobre orga- vesti seveda ni m £<J kontrolirati
od zaledja in obkolili. K poskusu obupnih ofenziv za vsako ceno silijo baje abesinsko vlado težke razmere, ki nastajajo v Abesiniji zaradi dolgega vojskovanja. Abesinei niso vajeni pozicijskih bojev,
nizaclje, trpi zelo prehrana velikih čet, a tudi za zdravniško službo ni poskrbljeno v zadostni meri. Med vojaki, pa tudi nižjimi poveljniki, se opaža zaradi tega nezadovoljstvo, kar sili vlado k novim odločilnim akcijam.
Štrene velike diplomacije
Obnovljena trozveza Francije, Rusije in Anglije ter politika Hitlerjeve Nemčije
LONDON,	1.	februarja. Poleg	Italijan-i sovražila — je pa zopet	isti: Japonsika!
sko-abesinskega problema	stoji tu	sedaj	Na drugi strani se pa zdi,	da hoče s tem
Anglija, gotovo na francoski pritisk, spra viti malo bolj v šah tudi	Nemčijo, ki sicer zelo rada koketira z	Londonom, se
pa noče nanj vezati tako,	kakor bi Lon-
don želel.
Vendar — kakšna razlika od nekoč! — je angleški zunanji minister lord Eden sporočil Nemčiji potoni nemškega zunanjega ministra von Neuratha te dni v Londonu, da nova trojna zveza ni naperjena proti Nemčiji, amipak bo nasprotno zelo srečna, ako se bo mogla spremeniti v četverozvezo, t. j. s priključitvijo še Nemčije. Da nihče ne misli nastopati proti Nemčiji, je pa dobila še drugo, vse bolj realno in konkretno zagotovilo. — London je obljubil Berlinu, da se bo takoj, čim se končno likvidira itaiijansko-abesinska vojna, pričelo reševati vprašanje nove razdelitve kolonij in bo pri tem Nemčiji izpolnjena vsaj deloma, ako ne v celoti, njena velika želja in zahteva, da se ji vrnejo v svetovni vojni odvzete prekomorske kolonije,
Za to ceno naj se torej Nemčija ne vznemirja, ampak naj mirno gleda sno-
v -najvidnejšem ospredju ustvarjanje, od nosno obnavljanje nekdanje trojne antante Anglije, Francije in Rusije. Iz poučene^ ga vira se izve, da so bile vesti, ki so jih te dni objavili o tem evropski listi, v bistvu točne. Zavezniška pogodba, ki je bila lani sklenjena trie-d Francijo in sovjetsko Rusijo, a doslej še ni bila ratificirana, se po londonskih dogovorih razširi tako, da se ji pridruži še Anglija. S tem se nekako vrnejo te tri vodilne velesile tja, kjer so bile pred svetovno vojno in ves čas nje do izbruha boljševiške revolucije v Rusiji, ki je to državo za več ko 15 let potisnila v izolacijo, iz katere se skuša zadnja leta rešiti z vedno večjim opuščanjem svojih prvotnih suhih in mrtvih, zato neuresničljivim dogem.
Da se je sedaj sovjetska Rusija zvezala s Francijo in se hoče tudi z Veliko Britanijo, katero je še pred dobrimi tremi leti smatrala za svojo največjo nasprotnico, je razumljivo samo tako, da se zaveda ogromne nevarnosti, ki ji v osamelosti preti na eni strani od Japonske, na drugi pa od hitlerjevske Nemčije. Vzrok
za angleško preorientacijo —saj je dobro i vanje nove'trojne zveze, ako se ji že znano, da je sovjetsko Rusijo naravnost* sama morda noče pridružiti. Pri tem pa
AVDIENCA v LONDONU.
LONDON, 1. februarja. Nj. Vis. knei namestnik Pavle je sprejel v daljši av* dienci turškega zunanjega ministra Ruž* dija Arasa.
SPREMEMBA V ŽELEZNIŠKI DIREKCIJI.
BEOGRAD. 1. februarja. Dosedanji ravnatelj železniške direkcije v Ljubljani Josip Cugmus je premeščen k generalni direkciji v Beograd kot pomočnik generalnega direktorja. Za ravnatelja ljubljanske direkcije je imenovan dr. Aleksander Fatur.
IZ FINANČNEGA ODBORA.
BEOGRAD. 1. februarja. Finančni od bor narodne skupščine je pričel včeraj načelno razpravo o novem državnem pro računu. Med drugimi je govoril tudi po< slanec Ivan Mohorič, katerega govor je vzbudil vsesplošno pozornost in odobravanje. Zavzemal se je zlasti za rešitev slovenskega gospodarstva, ki je zaradi sankcij proti Italiji najbolj prizadeto in v najbolj obupnem položaju. BOLGARIJA VSTOPI V BALKANSKO ZVEZO.
LONDON, 1. februarja. V tukajšnjih političnih krogih se opozarja na zanimivo dejstvo, da sta se ob priliki pogreba kralja Jurija V. sešla bolgarski kralj Boris in romunski kralj Karol ter je seslnn-ku prisostvoval tudi zunanji minister Ti-tulescu. Razpravljalo se je baje v glavnem o vstopu Bolgarije v balkansko zve zo in so bili doseženi povoljni uspehi. RUSKI PROTEST.
PARIZ, 1. februarja. Takoj po poročilu o obmejnem spopadu z japonskimi iri mandžurskirrii petami, je ruska vlada odposlala o incidentu japonski vladi protestno noto.
Kdo bo odgovarjal za žrlve bencolske afere
Bencoi in bencin sta nevarna strupa in povzročata v gotovih koncentracijah takojšnjo smrt - Dosedanje ugotovitve varnostnih obiastev — Strašne nesreče ni jpovzro čila malomarnost marveč nesrečno naključje in nevednost
Vest o strašni bencoiski aferi je gLobo-ko pretresla vse mestno prebivalstvo in vso javnost, ki z velikim sočuvstvova-njem ugiba, kdo je povzročil grozno nesrečo in kdo bo za njo odgovoren. Silno redke so take nesreče in se je podobna pred leti pripetila v Bratislavi, Usoda pa je hotela, da se je strašna bencolska afera zgodila tudi v Mariboru ko še ni pozabljena tragedija studenškega pomočnika Kelnariča. Njene posledice bodo tem strašnejše, saj bo najibrže zahtevala kar šest Človeških žrtev.
VZROKI STRAŠNE NESREČE.
V oktobru lanskega leta je krojaški mojster Ignac Vinko prijavil svojo obrt pristojni oblasti in otvoril krojaško delavnico v Vetrinjski ulici št. 30. V obrtnem registru mestnega poglavarstva jo imajo zabeleženo kot navadno krojaško obrt, ki ne zahteva posebne pozornosti varnostnih obiastev. Niti praksa pa tudi zakon ne predvidevata, da bi se morala krojaška obrt, kar se tiče varnostnih u-j krepov, strožje nadzirati. Vinkova delavnica v Vetrinjski ulici je imela dva precej veliika prostora, ki popoluoma ustrezata predpisom za krojaško obrt. Krojaški mojster Ignac Vinko pa ni izdeloval navadnih oblačil, marveč se je specializiral na izdelovanje dežnih plaščev vseh vrst. Ker je izdeloval dežne plašče tudi za vojaštvo in orožništvo, je imel precej dela tako da je imel zaposlenih včasih kar devet pomočnikov.
Izdelovanje dežnih plaščev je navadno krojaško delo. Blago, ki služi za izdelovanje plaščev se najprej razreže in prikroji. Posamezni deli se sešijo, šivi pa se prelepijo s specialnimi gumijastimi traki. Za lepljenje teh trakov in nekaterih drugih šivov in robov pri dežnem plašču pa se na vsem svetu uporablja danes navaden sirov gumi, raztopljen v bencolu ali bencinu. Naraven sirov gumi, paragumi imenovan, pa se hitrejše razkraja v bencolu. Tako je tudi krojaški mojster Vinko upotrebljaval za topljenje gumija bencoi. Pri delu je imel vsak pomočnik manjšo količino potrebnega lepila v pločevinasti posodi. Pri lepljenju šivov, trakov in robov je pomočnik namočil navaden čopič v lepilo im namazal z njim potrebne dele dežnega plašča. To delo je zelo enostavno in se izdeluje na ta način dežne plašče vsepovsod.
Bencoi ima močan duh, ker pa v zimskih mesecih Vinkovi pomočniki niso delavnice temeljito zračili, je bil bencolov duh v slabo zračenih in zakurjenih prosto rih še ostrejši. Kakor je prav malokomur znamo, da sta bencoi im bencin strupa, tako ni tega vedel ne krojaški mojster Vinko ne nobeden njegovih pomočnikov. U-sodmo je bilo tudi to, da niti zdravniki, ki so jih obiskali pomočniki, ko so občutili slabost, niso mogli dognati pravega vzroka obolenja. Ne mojster sam niti pomočniki niso zdaleka slutili, da bi bile to posledice bencola.
V lanskem decembru je prvi obolel mojster Ignac Vinko in iskal zdravniške pomoči v bolnišnici. Zdravniki v bolnišnici so pri njem ugotovili zastrupitev z bencolom. Prizadevali so si na vse načine in poskušali tudi s transfuzijo krvi. Ko pa sta prišla sredi januarja v bolnišnico še Vinkova pomočnika 221etnj Ivan Konec in 331etni Stanko Klobčar, pri katerih so prav tako, kakor pri njihovem mojstru zdravniki ugotovili zastrupljenje z benco lom, in ko je prvi umrl na svojem domu v Dravogradu pomočnik Anton Horvat, ki sta mu kmalu sledila v grob tudi njegova tovariša Konec in Klobčar, je bila odkrita strašna bencolska afera.
BENCOL IN BENCIN STA STRUPA.
Izvedenec za kemijo pri mariborskem Zdravstvenem domu g. inž. Večerjevič je dal našemu uredniku glede delovanja bencina in bencola na človeški organizem v obliki par in tekočine naslednjo izjavo:
Bencin in bencoi vplivata škodljivo na človeški organizem, zlasti na dihalne or-
gane in krvni sistem, človeški organizem ju absorbira tako skozi pljuča, kakor skozi kožo. Oba spadata med tako imenovane obrtne strupe in delujeta zlasti na možgane, moze.k in kri. Bencin in bencoi povzročata lahko v gotovih koncentracijah takojšnjo smrt in akutna obolenja v najrazličnejših oblikah. Delovanje bencola pa je skoro dvakrat tako močno kakor delovanje bencina. Vsi ljudje niso enako podvrženi temu strupu. So ljudje, ki so za gotove strupe posebno občutljivi (indiosynkracija), drugi pa zopet manj.
Omenili smo že, da je le malokomur znano škodljivo delovanje bencina in bencola, na človeški organizem. In to tudi ni bilo znano ne krojaškemu mojstru Ignacu Vinku in ne njegovim pomočnikom. Nesreče torej ni zakrivila malomarnost, marveč nevednost in nesrečno naključje. Tudi ventilacija brez drugih ukrepov bi je ne bila preprečila. 2rtve ben-colske afere so žrtve svojega poklica, ki jih bo v bodoče preprečila le stroga previdnost.
KAJ PRAVI KROJAŠKI MOJSTER MUNDA.
Ko je ob novem letu opustil krojaški mojster Ignac Vinko svojo delavnico v Vetrinjski ulici zaradi bolezni, ie prevzel njegov posel krojaški mojster Josip Munda. G. Munda je bil že pri mojstru Vinku prikrojevalec. Zaradi velikih naročil je že Vinko mislil na večje prostore, ki pa jih je po prevzemu najel g. Munda v Krekovi ulici 14. v prostorni dvoriščni zgradbi. Tja se je preselil z vsem inventarjem in pomočniki ter nadalje izdeloval dežne pia šče. Tudi krojaškemu mojstru g. Mundi ni ni bilo znano, da sta bencoi in bencin tako huda strupa. Zaradi zdravniške ugotovitve, da se je Vinko zastrupil z bencolom, je takoj odstranil z delavnice bencoi ter se sam s pomočniki vred takoj prostovoljno podvrgel temeljit, zdravniški preiskavi. Tudi si je 21. t m, ogledala njegovo delavnico posebno uradna komisija, ki mu je predpisala posebne varnostne ukrepe. V izogib hujšim posledicam je
ti usodno tudi za njegovega naslednika Mundo. Krojaški mojster Munda se je specializiral za izdelovanje dežnih pla ščev na Dunaju in pravi, da se tam še nikdar ni pripetila podobna nesreča. Zaradi krize izdelujejo na Dunaju največ dežne plašče po svojih domovih brezpo selni krojači na isti način, a brez posledi. in nesreče.
STRAŠNA SMRT.
• Krojaškemu mojstru Vinku so zdravniki v mariborski bolnišnici ustavili krvavitve iz nosa. Priporočali so mu naj se poda na zagrebško kliniko. Storili so vse, kar je bilo v njihovi moči, toda nad njegovo rešitvijo resno dvomijo. Prav tako so z veliko požrtvovalnostjo in prizadevanjem skušali rešiti tudi krojaška pomočnika Ivana Konca in Stanka Klobčarja. A vse je bilo zaman. Strup se je globoko zajedel v kri in organizem ter storil svoje. Oba sta umrla naravnost strašne smrti. Krojaški pomočnik Konec je mirno prenašal hude bolečine. Ko pa se mu je bližala zadnja ura, ni bil v smrtnih bolečinah nesrečnež več podoben človeku. Še strašnejše je umrl v bolnišnici njegov tovariš Stanko Klobčar. Usoda je hotela, da so prvega pripeljali v bolnišnico Konca, da ga je v bolnišnici obiskoval tudi Klobučar, ki se je nato sam vlegel v posteljo, na kateri je izdihnil njegov tovariš Konec. Klobčar se je nekaj dni hudo boril s smrtjo. Bolnike, ki so ležali v njegovi sobi, je klical k sebi naj ga pridejo pogledat kako umira. Naravnost grozna pa je bila noč pred njegovo smrtjo. V smrtnih bolečinah se je nenadoma dvig nil iz postelje in pričel napadati bolnike, Ko so nesrečneža vtaknili v prisilni jopič, se je pomiril, milo prosil vse odpuščanje in se v prefresujočem vzdihu poslovil od tega sveta.
Krojaški pomočnik Anton Horvat sploh ni iskal pomoči v bolnišnici in je umrl na domu pri svojih starših. Na internem oddelku se zdravita sedaj 221etni krojaški pomočnik Franc Golc in njegov tovariš ČSletni Viktor Toman. Stanje pomočnika
I ščenstva, ki naj z optimizmom in posne-majoč zgledno stanovsko zavest drugih stanov zre v bodočnost. Tov. Ambrožič pa je seznanil navzoče z ugodnostmi-pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo zasebni nameščenci pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Nato so se slovenjebistriški tovariši v živahni diskusiji zanimali, za posamezna oktualna za-s^na nameščenska vprašanja; na katera so pobili pojasnilne odgovore. Ob zaključku so se vsi navdušeno izjavili za program in stališče Zveze društev zasebnih in avtonomnih nameščencev ter se korporativno včlanili pri Društvu zasebnih in avtonomnih nameščencev vMa riboru. Tudi se je določilo zaupništvo za Slovensko Bistrico, ki itna nalogo, da stoji v stalnih pismenih ter osebnih stikih z mariborsko organizacijo. Vrli in zavedni slovenjebistriški zasebni nameščenci so obljučili, da bodo vse svoje stanovske tovariše in tovarišice v Slovenski Bistrici pridobili za svojo stanovsko organizacij« in so izrekli željo, da bi se slični informativni sestanki večkrat vršili.
Nova postojanka zasebnega nameščen-stva je vznikla v Slovenski Bistrici. Navdušenost in živa zavest slovenjebistriških tovarišev in tovarišic jamči, da se bo ta nova postojanka uspešno in lepo razvijala. Pri tem delu želimo slovenjebistriškem zasebnim nameščencem kar največ uspeha!
Su&ttulL AiCL/kutO
g. Munda odpustil vse pomočnike, dokler j Golca je zelo resno, ker so se pojavile pri si ne uredi svoje delavnice točno pobijem krvavitve. Vdan v svojo usodo pa oblastvenih predpisih.	j	mirno čaka tudi pomočnik Toman, kaj se
Kakor je bilo za mojstra Vinka usodno; bo z njim zgodilo, uporabljanje bencola, tako bj utegnilo bi-'
Nova postojanka nacionalno namešfenskega pokreta
Ustanovno zborovanje v Slovenski Bistrici
V vrstah nacionalno zasebnega name« ščenstva, ki je organizirano v najmočnejši zasebno nameščenski organizaciji, v Zvezi društev zasebnih in avtonomnih nameščencev, se opaža v zadnjem času živahna akcija in delovanje. Vedno bolj se čuti potreba združitve zasebnega na-meščnestva v svrho obrambe dosedanjih
meščenstva. ki ima v Zvezi društev za sebnih in avtonomnih nameščencev svojo številčno in moralično najmočnejšo za-ščitmeo in varuhinjo. Zadevnemu vabilu mariborskega Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev so se slovenjebistriški tovariši odzvali v lepem številu in zasedli zbdrovalne prostore pri Rastei-
pridobitev in pravic. Hvalevreden je od-jgerju. Zastopane so bile na sestanku vse
ziv izvenmariborskih tovarišev, ki kaže s kolikim zanimanjem in stanovsko zrelostjo ter razumevanje spremljajo to poživljeno skrb svoje najmočnejše stanovske organizacije za dobrobit jn dobro-počutje vsega našega zasebnega name-ščenstva. Saj gre za pomembne pridobitve kakor je na primer Pokojninski zavod, bolniška blagajna itd. Nacionalno zasebno nameščenstvo je lani zadobilo v Rušah svojo novo, močno stanovsko postojanko. Sedaj je sledila Slovenska Bistrica in v programu je zajetje vsega zasebnega nameščenstva v glavnih centrih bivše mariborske oblasti v Zvezo društev zasebnih in avtonomnih nameščencev.
Včeraj zvečer jc bil v Slovenski Bistrici pri Rasteigerju ustanovni sestanek, ki je imel namen, poučiti slovenjebistriške stanovske tovariša o vseh perečih vprašanjih, ki živo zadevajo življenske interese zasebnega nameščenstva, ter jih obenem priključiti pokretu zasebnega na-
stroke zasebnega nameščenstva v Slovenski Bistrici. Krasno uspeli ustanovni sestanek je s primernim toplim in prisrčnim pozdravnim nagovorom otvoril in vodil zaslužni predsednik mariborskega Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev tov. Tomo Trop. Sledilo je nato izčrpno ter s konkretnimi številkami podprto poročilo tov. Lebana o Pokojninskem zavodu ter raznih načrtih, ki se delajo okoli preureditve Pokojninskega zavarovanja. Tudi slovenjebistriški tovariši so se kompaktno in navdušeno izrekli za nameščensko decentralistično stališče v tem vprašanju. Nato je poročal tov. S. Rej a, upravnik »Jutra« in »Večer nika« v Mariboru, o dosedanjem živahnem delovanju in pobudah ter intervencijah Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru. Zatem je govoril urednik »Jutra« in »Večernika« t. dr. F. V a t o v ec o razvoju stanovske misli in potrebi organiziranja zasebnega name-
Jugosiavija v Ga-Pa
Jugoslovanska smučarska reprezentanca je včeraj odpotovala na zimsko olimpijado v Ga-Pa (Garmisch-Parten-kirchen). Še pred dnevi je bila udeležba naših tekmovalcev dvomljiva in zahva-'iti se moramo le privatni pomoči, da se ni uresničila naša bojazen, o kateri smo obširno poročali na tem mestu že meseca decembra ter je kljub demantijem iz Ljubljane grozila, da postane resnica. Jugoslovanski olimpijski odbor je sicer pravočasno preskrbel potrebna sredstva za kritje stanovanj in hrane naših tekmovalcev, a to je bilo za ekipo, ki šteje 18 mož. vse premalo. Uspeh ni odvisen samo od strehe in jela, ker so drugi momenti, ki v večji meri vplivajo na kondicijo in uspeh.
Treninga pod vodstvom izbornih tujih trenerjev so imeli naši tekmovalci kakor še nikoli. A skromna denarna sredstva so komaj zadostovala, da se je trening zaključil doma. Po zgledu drugih narodov bi morali naši že pred tedni zaključiti s treningom na domačih terenih ter ga nadaljevati na smučiščih v Ga-Pa-Spoznavanje terena, skakalnic, aklimatizacija i. dr., to je oni veliki plus, katerega so tekmovalci drugih narodov v obilni meri deležni in ki ga naši ne bodo mogli doseči, ker prispejo kot zadnji na torišče borbe.
Privatna pomoč je omogočila, da s« naši enotno in prvovrstno opremljeni-Seveda o zadostni rezervni opremi, kakor jo imajo druge ekipe, posebno norveška, ki ima s seboj 600 parov rezervnih smuči za 52 tekmovalcev, pri naših ne more biti govora. Vendar moramo m morajo biti s tem kar imajo zadovoljni, ker je to napram prejšnjim letom velik napredek, ki nas bo uvrstil med elitne ekipe. Ako izvzamemo obupne napor« pri nabiranju finančnih sredstev in nekoliko zapozneli odhod naše reprezen-*ance, moramo priznati, da je jugoslovanska vrsta za zimsko olimpijado dobro pripravljena ter pričakujemo od njo tudi uspehov. Reflektirati na prva mesta ne moremo, vendar niso izključena v eni ali drugi disciplini presenečenja* kakor v pretekli sezoni v Tatrah, ko se je Franc Smolej nepričakovano plasiral pri 50 km tekmi n<j častno 10. mesto.
Še z večjim optimizmom bi zrli zimski olimpijadi naproti ako bi vedeli, da se naše vrste ne bo oprijela ona izrazi^ smola, ki jo trajno spremlja na mednarodnih tekmah v obliki polomljenih smuči, bolezni in »zamazanja«, kar je vedfl° imelo za posledico slabe rezultate. Želimo naši smučarski četi mnogo uspeha, da bi častno zastopala naše barve v teJ viteški borbi narodov ter dokazala, da upi, ki smo jih stavili v naš narod111 šport, niso bili zaman. Domovina vam kliče: Dober spyik!	V—h-
dta li H; isae.
Aarlborskf »»V e S er n tjig Jotta
SImuMS>
HUuMoesItž Ut	jok
fe poštne službe. V Velenje je premeni Mihael Horvat, višji kontrolor, do-»ej pri poštnem uradu Ljubljana I. Na PPŠto Ljubljana I. pa je premeščen višji kontrolor Ferdinand Nadrah, doslej na Pošt; v Velenju.
fe banovinske službe. ArMvarka pri tu-K^šnji splošni bolnišnici Vilma Princlo-73 je napredovala v 9. položajno skupi-n°- Za začasnega banovinskega cestarja Pti okrajnem cestnem odboru v Pituju je 'Plenovan Anton Kontaršek.
Bog daj srečo! Te dni so se poročili v Mariboru: Rafael Podgornik, šofer v Ipavčeva ulica 10, in Avguština ^Šen, posestniška hči, Gosposka ul. 40. 2" Alojzij Horvat, kmečki sin, in Rotza tjhek, posestniška hči od Sv. Janža na pavškem polju. — Jožef jPeklar, spedi-Krčevina, in Jožefa Pihlerič, krojača, Ruška cesta 37. — Maks Vernik, uasbeničar, Nova vas, in Rozalija Kolar, brniška delavka. — Matija Peče, to-Jjhhiški barvar, in Marija Noll, predica, Obrežje.
^ Poslovnega življenja. Izbrisala se je "t*aišnja barvarna in apretura »Jugo t ra-radi ustavitve obrata in končanega V^kurza. — Izbrisala se je tvrdka Katama Dobljekar, trg. z mešanim 'blagom v Mariboru, radi prestanka obrta.
Gospod minister dvora je obvestil ^dsedstvo Ljubljanskega velesejma, da r^a letošnji spomladanski in letošnji renski Ljubljanski velesejem od 30. ma-8. junija, oziroma od 29. avgusta ?? 9. septembra pod pokroviteljstvom ^ Vel. kralja Petra II.
.Avtomatski bufet v palači Banovinske J^nilnice je kupila od g. Val jaka gospa Marija Vastlova, bivša gostilničarka v idilah pri Guštanju:______________■
Zdravnik Med univ.
dr. Stopar Ludvik
je otvoril privatno prakso v Studencih pri Mariboru, Kralja Petra cesta 39.
Ordinira od 13, — 16. ure.
Sklad PTL. V mesecu novembru in de-j^utbru 1935 so s prostovoljnimi prispevaj, in darili (namesto venca na grob) oja-azilni sklad PTL sledeči dobrotniki: Marta in Viljem Freumd 200 Din, ne-J^novani 1000 Din, g. Bela Weis 100 Beiersdorf 250 Din, tvrdka inž. arh. rienc & inž. arh. Šlajmer 100 Din, sena-2* dr. Ploj 60 Din, tvrdka Meinl & He-j®<d 50 Din, Združenje trgovcev v Mariju 156 Din, lekarnar g. Franc Minafik ji} in. Kavarna »Central« ga. Ida Stick-u 120 Din, J. Szinicz 200 Din, g. Berg ^6rnian 100 Din, Kletarska zadruga v priboru 100 Din, rodbina Andraschitz 2^ Din, g, Kiiher Jakob 50 Din, lekarnar >’ Sirak 100 Din, neimenovani 20 Din. jAiteršperška opekarna iKiffmann 50 Din, J1rtborska tekstilna tovarna Mautner Ehn, g. Auš 20 Din. Slednji trije pri-j?6Vajo mesečno navedene zneske. Prav 'ena hvala vsem dobrotnikom! toč® az»lski sklad so izročili uradniki tu-isnje tekstilne tvornice Hutter in drug
^80
dinarjev ob priliki smrti očeta knji-
*v°dje g. Kozinca.
»Mariborčani ljubijo meso. Tukajšnja !)t7na kuhinja izkazuje v svojem letnem ^Gstičnem poročilu za 1. 1935 med dru-^_tndj potrošnjo 15.200 kg mesa. ^Kovačev študent« na pobreškem odru. ^ Poročilu o gostovanju krčevinskega PVačevega študenta« na pobreškem jj.ru hi še dodali, da je imela ob tej prilili, ‘9Pel pozdravni nagovor o pomenu ^^Psa križa gospa Š v a r c e v a, ki je . vzor dejanske ljubezni do bližnjega ®nda blagopokojnega velikega kralja ^sandra, ki je mesec dni pred svojo njo v okolici Zemuna lastnoročno poko	skromnega	kmeta izpod tež-
. obloženega prevrnjenega voza. Temu sledimo vsi in si medsebojno Ca«ajmo kot člani velike narodne črnko ' ovPr je navzoče Občinstvo globo ta«** hi je bila vneta govornica de-sPlošnega priznanja. Prireditev je ^bansko sijajno uspela. wW»ik nas pelje s posebnim vlakom v Ua omogoči vsem, ki še roso imek
prilike, ogledati si in doživeti sveto vno-znane razkošne karnevalske svečanosti na francoski rivijeri, doseči to na ugoden in cenen način, priredi Putnik v času od 19. do 27. februarja izlet s posebnim vlakom v Nico. Odhod iz Maribora bo 19. II. ob 5.12, prihod v Nico 20. II. ob 15.46. Ro vcatek se vrši 26. II. in se vrnejo izletniki v Maribor 27. II. ob 11.14. — Vozna cena iz Maribora v Nico in nazaj znaša za 3. razred Din 825.—, za 2. razred Din 1.340-od Celja pa za 3. razred Din 815.—, za
2.	razred Din 1.330. Za aranžman v Nici (prevoz od postaje v hotel in nazaj, hrana in stanovanje v dobrem hotelu od 20. do 26. II., vstopnice k različnim prireditvam) se plača Din 1.200 po osebi, za fakultativne izlete v okolico Nice Din 300. Izlet se vrši na podlagi kolektivnega potnega lista, ki stane s potrebnimi vizumi vred Din 90. Inozemci potujejo na podlagi rednega potnega lista. Vse nadaljnje informacije, prospekti, prijave, nabave potnega lista, vizumov in vseh valut najceneje pri Putniku v Mariboru, tel. 21-22, v Celju tel. 119.
Zahvala. Povodom težke bolezni moje soproge izrekam za skrbno nego in veliko požrtvovalnost gg. primariju, dr. C e r n i ču, dr. Zakrajšku in dr. Žitniku tem potom svojo najprisronej-šo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem gospodu asistentu kirurgičnega oddelka mariborske bolnišnice dr. Vrbnjak u, ki je bolnici kljub lastni težki bolezni s takojšnjo operacijo rešil življenje in s tem ohranil štirim otrokom mamico. Marcel Sobatkiewiez, meter »Večernika«.
Novice z Ljudske univerze. Stoletja je bil človek prepričan, da je zemlja središče vsega sveta, da se soltice, mesec in zvezde vrte okoli nje. Izumi in iznajdbe pa so omogočali konstrukcijo novih, vse popolnejših in občutljivejših instrumentov, ki nam razgrinjajo vekovme tajne 'vsemirja. Kaj so dognali astronomi s pomočjo teleskopa, fotografskega aparata, spektroskopa in drugih aparatov, kaj vemo o navideznem in pravem gibanju nebesnih teles, o osrčju in osvetju, kakor o znanstvenikih, ki so umov ali o postanku sveta — o vsem tem 'bomo dobili jasen odgovor na predavanju g. dr. Čermelja prihodnji četrtek in petek dne 6. in 7. februarja t. 1., s temo: Kaj vemo o vsemir-ju? Predavanje bodo spremljale skiopti-čne slike. V pondeljek, dne 3. februarja ni predavanja. V ponedeljek, dne 10. februarja predava ga. prof. Marija Boršnikova o Aškercu — ob priliki njegove 80 letnice.
O ledenikih v naših Alpah bo predaval v sredo 5. tm. ob 20. uri v prostorih Ljud ske univerze g. dr. Valter Bohinec. Njegovo predavanje je v ciklusu predavanj alpinistične šole mariborske podružnice SPD.
Dr. Velker Hugo, ordinira celo dopoldne Koroška cesta 10, tel. 25-75.
Nastop malih harmonikarjev v Studencih. Zbor malih harmonikarjev, ki ga vodi strokovni učitelj g. Šušteršič, bo nastopil jutri v nedeljo ob 17. uri v Grmekovi dvorani na prireditvi studenške Narodne obrane. Spored je bogat in so iskre no vabljeni vsi prijatelji malih harmonikarjev kakor tudi prijatelji Narodne ohra-ne.
Podporno društvo paznikov moške kaznilnice v Mariboru priredi v nedeljo,
dne 2. februarja v dvorani gostilne Renčelj na Pobrežju družabni večer s sledečim sporedom: »Kakšen gospod, takšen sluga«, burka v onem dejanju, petje, godba, ples itd. Začetek ob 17. uri. Vabljeni vsi, ki se hočejo dobro zabavati. — Vstopnine ni!
Pogrebno društvo na Pobrežju ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 16. februarja, ob dveh popoldne v dvorani gostilne Hren na Pobrežju. Dostop dovoljen samo proti članski izkaznici. Člani, ki so tri mesece v zaostanku, nimajo glasovalne pravice.
Veliko dobrodelno tombolo za počitniški dom Kraljice Marije na Pohorju priredi, dne 10. maja t. 1. mariborsko žensko društvo. Opozarjamo na to vsa druga društva!
Pohorski ples motosportnega kluba
storili priljubljene gostilne Balon (Moti) na Pobrežju.
Ker se opaža izredno veliko zanimanje
za letošnji »Trgovski ples«, ki bo 8. febr. v vseh prostorih »Uniona«, nam sporoča Združenje trgovcev, da je še na razpolago nekaj vabil, ki jih je lahko dobiti Pri tukajšnjem Združenju trgovcev (telefon 20-71).
Poverjeništva SK Maribor, službeno.
Prijateljsko tekmo ASK Primorje :SK Ra-pid v nedeljo 2. t. m. sodi g. Franc Nemec. Poverjenik.
Dne 4. februarja 1936 se vrši ob 9. uri javna licitacija najdenih predmetov v novih prostorih zraven restavracije (stari izhod) na glavnem kolodvoru.
Okrožni odbor LNP, službeno. Na prihodnjo sejo OOLNP, ki bo v ponedeljek
3.	t. m., se vabita gg. Konič in Kaspar v svrho zaslišanja.
Društvo ljubiteljev ptičarjev bo imelo v sredo dne 5. februarja svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom ob 6. (18.) uri zvečer v hotelu »Orel«, na katerega vabi svoje člane.
Pojedina domačih klobas in krofov s koncertom na Svečnico. Gostilna Riedl, Pobrežje.
V nedeljo 2. februarja v gostilni Šiker
v Kamnici pojedina jeternih 'klobas s koncertom!
Danes sobota sprememba sporeda v Veliki kavami.
Pri Pavešiču, Kamnica jetrne in krvave klobase. Sveži, domači krofi! Lutkovno gledališče ponovi v nedeljo februarja ob 15. uri igrico »Čarobna piščalka«.
Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Savostova in Sirakova, jutri'v nedeljo pa Albaneževa in Maverjeva lekarna.
Zorko je bil obsojen. Še v svežem spominu so sleparski podvigi 36 letnega bivšega narednika Karla Zorka, ki je skušal s ponarejenimi potrdili tvrdke E. Bauman v Št. liju pri raznih trgovcih izvabiti blago na račun omenjene tvrdke. Ponekod se mu je to posrečilo, pri. Pregradil pa-; je imel kakor smo svojčas obširno poročali, smolo. Itaknili so ga, četudi je izginil iz Maribora in je bil pred tukajšnjim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval sos. dr. Tombak, obsojen na dve leti ro-bije in triletno izgubo častnih državljanskih pravic.
Poškodbam podlegla. Preteklo noč je v mariborski bolnišnici v silnih mukah izdihnila 16-letna viničarjeva hčerka Magdalena Grilova iz Krčevine., Mladenka se je pred dnevi pri štedilniku vžgala. Na mah je bila vsa v plamenih in je zadobila opekline po vsem tetesu. Včeraj jo je smrt rešila groznega trpljenja.
Karambol na Trgu svobode. Včeraj popoldne je na vogalu mariborskega gradu ob Jugoslovanskem trgu trčil industrialec Miroslav Auš iz Krčevine v motociklista Filipa Kopača, lesnega trgovca iz Maribora. Posledice karambola so bile občutne. Motor je skoraj popolnoma razbit, poškodovan pa je tudi avtomobil. Motociklist Kopač pa je zado-bil globoko rano na desni nogi, tako da je moral iskati zdravniško pomoč. Po izjavah prič ne zadene motociklista ni-kaka krivda, ker je vozil počasi in pravilno po desni strani, medtem ko je avtomobilist privozil, po skrajni levi strani. Zadeva se bo končala pred sodiščem.
Huski
preložen od 8. na 15. februar
Nepoštena napovedalka sreče. Včeraj dopoldne se je zglasila pri služkinji Mariji Vebrovi v Gregorčičevi ulici neka 40-letna ciganka in povprašala, če imajo kaj zabrusiti. Naposled ji je ciganka zaupala, da zna z dlani povedati srečo v ljubezni. Pri tem pa, da rabi kak zlat predmet, kajti zlato prinaša srečo. Služkinja ji je izročila zlate uhane, popolnoma novo obleko in nekaj perila, nakar je ciganka odšla, češ, da se bo kmalu vrnila in ji povedala srečo. Ker ie pa le
GRAJSKI KINO. Od danes daSjc seneacfe za Maribor, vohunski veietikm, ki se lattem na svetovno vojno,
»TAJNI KURIR*
V glavni vlogi Hans Atbers, 'Vohunka titoar-lote Suša.
Matineja. V soboto ob M. m nedetto«db
11. uri »Čast zapada«. Film pofeisenzaci in spremembe. V glavni v^ogi Kem jftap-nard.
Kino Union. Danes vdjki mtrzrkaiiwšfa-
ger, biser filmske lepote »Božasrsžve«; žena« z Marto Eggert.
REPERTOAR.
Sobota, 1. februarja ob 20. uri: »Kaneta kanchsta Winziga«. Premiera. Red C. Nedelja, 2. februarja ob 15. uri: »Ztati rudnik«. Znižane cene. Ob 20. mk »Bajadera«. Znižane cene.
»Kariera kanclista VVmziga«, ta izrvrslfc-
na Lichtenbergova komedija, ki sj osvaja v poslednjem času vse odre, doživi svojo mariborsko premiero v soboto, 1. februarja. Delo je napisano z izborno odrsko tehniko, nastopajoče osebe so o-risane plastično, vsebina, ki se godi v nekem finančnem ministrstvu, pa hrani premnoge zabavne, pa tudi r.esne situacije. Režiser je Bratko Kreft kot goafc sodelujejo Starčeva, Rasbergerjeva, Košič (Winzig), Furijan, Gorinšek, Nakrst Grom, Košuta, Blaž in Verdooik.
Drevi vsi na Planinski plevi
Veliko blaga je bilo na današnjem trgu. Slaninarji so pripeljali 45 vozov svinjine in slanine, kmetje pa šest vozov zelja ki čebule, pet vozov jabolk, tri voze kurilnih drv in 3 voze lesene in lončene robe. Cene so )bile: piščanci 10 do 17.50, kokoške 20 do 35, goske in purani 25 do 45, do-mačr zajci Srdo: 30,; divjiczajci 18 do 24, fazani 18 do 22, krompir 0.75 do 1, krsto zelje 3 do 4, čebula 2 do 3, česen 6 do 7, hren 5 do 6, karfijola 2 do 4, ohrovt 1 do 1.50, jabolka 3 do 6. Seno so prodajali pa 50 do 62, otavo po 50, slamo po 30 do 35.
Zanimive reči še vidijo včasih pri tukajšnjem nagačevalcu VVallnerju. Sedajsi ogledujejo pri njem Mariborčani neko sinico z obročkom, na katerem je bila o-značba Polonia, Varšava, G 60267.
Mariborski svinjski sejem. Na včerajšnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 85 svinj., od 'katerih je bilo prodanih 63. Cene so brle sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, 70 do 90 dinarjev, 7 do 9 mesecev 100 do 130, 3 do 4 mesece 160 do 210. 5 do 7 mesecev 250 do 320, 8 do 10 mesecev 370 do 500, 1 leto 590 do 920. 1 kg žive teže 5.50 do 6.50, mrtve teže pa 7.50 do 10 dinarjev.
ni bilo, je prevarana služkinja prijavila Rotarje« ta dne % H. 1036 v Mseh ptguSMOjo oeaaieta pota&L
Razstava slikarja Slavka Tomerlina
Znani zagrebški akademski slikar Slavko Tomerlin, ki je razstavil pretekle dni svoja dela v Ljubljani, otvori jutri v nedeljo 2. t. m. ob 9. uri dopoldne svoja razstavo tudi v Mariboru, in sicer v vogalnih prostorih gradu na Trgu svobode (nekoč Berdajsovi trgovini). Razstava bc odprta od 9, do 19. ure do vključno nedelje 9. t. rn. ter bo vsebovala 74 del. samih olj s folklorističnimi in pokrajinskimi motivi. Akad. slikar Slavko Tomerlin je Po vsej Jugoslaviji zlasti kot folkloristični slikar, bavi se pa tudi s pejsaži, marinami itd. Našo javnost bodo gotovo najbolj zanimali motivi iz pestrega narodnega življenja Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Južne Srbije itd. Razstava bo otvorjena brez’ posebnih formeluosti,
flfltfffff 2>a spomenik b4agx>* mmmmmmmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra I Zechrrk tešja v Mariboru.
Mesino poglavarstvo,
%g k sob* M. Ota
Jutra
EVgSrt' Vm
Morje je temelj naše bodočnosti
Beseda naši javnosti, v prvi vrsti mladini
Doba, v kateri živi današnja mladina, j najintenzivnejša in najtežja od velike rancoske revolucije dalje. Svetovni na-iori, od abstraktnega individualizma in iberaliznia do najstrožjega kolektivizma n komunizma se menjujejo in lomijo v| dušah mlade generacije; jo razdvajajo, navdušujejo in varajo. Mlada duša je pol-la življenja in elana, rada bi se sprostila ceh svojih moči in jih stvarno postavila v prid skupnosti in idejne smotrenosti. Toda negotovost in idejna razrvanost, ki jo obdajajo, ji jemljejo ogenj duha; ji tržejo idejni polet, ji odkrivajo trdo, včasih brezupno borbo za obstanek ter nečejo senco na nieno bodočnost. Posledica tega je, da postaja čimdalje bolj nlačna in brezbrižna za vse kar je bistvenega in velikega v nas in v našem jarodu. Brutalno je odtrgana od žive sredine duhovne skupnosti naše zgodovine in naše rasne moči.
Potaplja se čim dalje bolj v gospodarice in politične utopije tujih teorij, ker ic najde v sebi ne vere in ne zaupanja / lastno moč idejnega, političnega in :asno-etičnega preporoda. Brez zdrave nladine pa r.e more biti zdrave bodoč-losti.
Strankarstvo, ki ima namen, da vzdrži
in ki segajo v globino naše idejne, kulturne in politične zgodovine. O vseh ni mogoče tu govoriti. Želel pa bi, da bi mi mladina le trenutno sledila do obale našega Jadrana.
Vsi poznamo koristi ir. pomen našega morja za našo državo, ki je od vseh slovanskih držav deležna najlepše obale in največjega prostora na lepem južnem solncu. Ta obala nam je sveta, ker nam odpira vrata v širni svet in ker je rastla z zgodovino in tradicijami našega naroda. Ali pa storimo vsi svojo dolžnost,
Visočanstvo kneza Pavla, ki so m« prisotni zaklicali trikratni »Živio!«
Ker se je zapisnik zadnjega občnega zbora prepustil overovateljema, so precej nato sledila poročila funkcionarjev
Piuiske Movtu
;ršil
Sejem za prešiče v Ptuju, ki se je '
v sredo 29. januarja t. 1., je bil sredtu
. -	založen in tudi kupčija je bila srefflu
G. predsednik je uvodoma izčrpno poro-; pf. ^ 1?g	svinj	in	57	pras-
čal o vsebini poslanice glavnega odbora R. K., nato pa o ciljih in delovanju občinske edinice R. K. v minilem letu. Agilnemu odboru je lebdelo pred očmi predvsem človekoljubje; v mnogih primerih *e po možnosti podprl zlasti z živili občinske ubožce in brezposelne, največjo pomoč v gotovini pa je naklonil siro-mašnišolski deci za obleko, čevlje in šolsko kuhinjo P.R.K. Iskreno hvalo izreka mnogim dobrotnikom, ki so v sklad za božičnico ubogim šolarjem tako izdatno prispevali, bodisi v blagu ali v gotovini. Obdarovanih je bilo okroglo
da se z morjem tesneje spojimo, da ga j 330 otrok, stroški za to pa so znesli čez
vzljubimo in se zraščamo ž njim v eno neločljivo celoto jugoslovanskega rodu? Koliko it še naše mladine, ki šc morja ne pozna, ki še ni objela v svoji duši hrepenečih valov sinjega Jadrana! KO'
12.000 Din. Marsičesa odbor ni mogel izvršiti. Odgoditi se je moral samarijan-ski tečaj, takisto nabava predmetov zo-
cev, skupaj 235 ščetinarjev. Od teh prodali 80 komadov. Cene svinjam, ki v zadnjem času nekoliko poskočile, so stale od zadnjega sejma netepremeiueDj Povprečne cene so bile: Pršutarji 4.50'' 5,25 Din, mastne svinje 5.50—6.50 E 1 plemene 4.50—4.75 Din za kg žive težj mrtve teže 7.50—8 Din; prasci stari o^ 6 do 12 tednov so se prodajali po ka*°' vosti in sicer od 70—120. Din.	,
Dobra »prijatelja«. Trgovec s svinjam Jožef Jeza iz Apač pri Sv. Lovrencu n Dravskem polju, se je mudil te dni po P°' slih v Ptuju. Proti večeru sta se mu Pfl' družila dva poznanca iz ptujske okolij katera je Jeza povabil v neko gosti® na vrček vina. Po policijski uri so se vS
,	.	,	,. .	1	trije	podali	čez	Dravski	most	na	Brež'
per napade ,z zraka, k, s, j,h mhce ne	d	f	^	se	J
zeli. Ob koncu izvajanj so pa prisotni	•»
liko pa je še takih, ki jim je to morje ?janj zaklicali še trikratni »Slava!« dve-le ugoden bazen prevelike razneženosti nia umrlima članoma in dobrotnikoma in osebnega ugodja ter ne pom.slijo na j uboge šolske dece, gospodoma Bmeriku
Wogererju in dr. Frid. Paltaufu.
Blagajničarka ga. Terezija Švarčeva je ** svojem poročilu navedla letni prebitek v znesku 2406.25 Din. Za njeno vestno
tisočletne borbe neštetih mladih žrtev za oblast in posest te svete obale.
Treba je da nam pride zavest moči in slave našega morja v meso in kri ter da vzgojimo našo hrepenečo mladino v herojskem ognju in ljubezni nekdanjih gusarjev, da bo stala na straži kompaktna in strnjena kot mogočne legije
,'isoko zavest narodnega dela, da vzpod- nekdanjega Rima. Ni pa prave in resne
juja. medsebojno krepi in utrjuje politično zavest, da prilično spaja duhove n jih vabi k skupnemu delu in tekmovanju za dograjenje najvišjega cilja: jugoslovanske organske skupnosti, je da-tes večinoma v idejnem razsulu in ža
vzgoje brez t>ožrtvovanja. Žrtvovati moramo za Jadransko stražo, to našo lepo, mladostno, vzgojno organizacijo svoj obrok. To nam nareka narodna zavest in dolžnost v svesti si, da s tem služimo domovini. Ni veliko za poedinca, to
ije ravno nasprotne sadove. Namesto 1 da je veliko za skupnost in idejo, kateri jubezni in jakosti žanje sovraštvo in! služi. Koliko revnih otrok našega naro-
ipatijo. Iz tega sledi nepobitno dejstvo, la se dela in gradi iz periferije in ne z sredine, ter da so heteronomni cilii posameznih struj močnejši, kot pa auto-lomna smotrenost zdravega jugoslovan-ikega jedra. Če ne gradimo, se razkra->mo, kolikor pridobi periferija, izgubi sredina; vse pa se maščuje na živem :elesu jugoslovanskega naroda. Nič se ne izgubi in vse se v polni meri plačuje v zgodovini organske skupnosti našega ■naroda. Vse, dobro in slabo, tega se moramo vselej zavedati. Stoletja so ras razkrajali, trgali in drobili tujci, nam j jemali zavest in nas nasilno učili hlapčevstva. danes boleha naša mladina na isti bolezni, vzrok pa niso več tesne drtžavne meje in politična podrejenost, temveč tesne idejne meje politične nedozorelosti in narodne samozavesti.
Tega pa se lahko rešimo samo na tak način, da se vrnemo k svojemu bistvu, da upremo duhovni pogled v jedro naše moči in našega narodnega zdravja. Da si znamo predočiti vse ono, kar nas druži in spaja in s prezirom zavreči vse ono, kar nas slabi ir. razkraja. Mnogo
da bo s temi prispevki prvič v življenju zagledalo morje, koliko sanj, koliko duševnega razmaha za mali denar, ki ga žrtvujemo.
Slišal sem, da namerava' oblastni od
poslovanje ji je g. predsednik izrekel zahvalo. Prav lepo in zanimivo poročilo je podala tajnica ga. Jasna Šetinčeva, iz katerega smo povzeli, da je odbor imel 12 sej. — Predsednik nadzornega odbora g. Ivan Cvetko je povdarjal priznalno vnemo in triidoljubivost predsednikovo ter mu v iskrenih besedah izrekel čestitke povodom »šestega križa«, ki ga odloži 1. februarja. Po poročilu, da je nadzorni odbor na seji 22. jan. pregledal račune ter našel vse v polnem redu, je bil predlog za razrešnico celokupnemu odboru sprejet soglasno.
Po desetminutni prekinitvi sta bila soglasno izvoljena: za predsednika zopet Sol. upravitelj g. Franjo Cvetko, za podpredsednika pa učitelj g. Leopold Salda
bor Jadranske straže v Mariboru raz- Nadalje so bili soglasno izvoljeni: a) v poslati pristopnice za vpisovanje v to j odbor 15 članov (na novo gg. Cerinšek
našo vzgojno in narodnoobrambno organizacijo. Letna članarina je samo 12 Din. Pristopajmo v zveste vrste stražarjev našega morja, stražarjev naše veličine in bodočnosti!	L. B.
h Mtšik dmsiet/
Občni zbor RdČega križa Krčevina-Košaki
V nedeljo 26. jan. je imel krajevni odbor R. K. v Krčevini Košakih svojo VII. redno letno skupščino, katere se je razen ostalih članov udeležil tudi sedanji predsednik občine Košaki, g. Ivan Cerinšek. Predsednik g. Cvetko je ob! letu bil agilen in dosegel v smislu vzvi-pol 11. uri otvoril občni zbor, pozdravil' šenega namena D. R. K. zadovoljive uspe-prisotme redne člane, nato pa opozoril he, je g. predsednik zaključil ta VII. red-
Dasko in Zupančič), b) v nadzorni odbor: kot predsednik g. Cvetko Ivan, kot člani: Goltes Franjo, Šturm Jožko in ga. Zagažen Pavla. Tajništvo sta prevzeli gospe: Šetinc Jasna in Gorup Tinčka, blagajniško funkcijo pa gospe Švare Terezija in Fiirst Marica. — Za delegata na sreski skupščini R.K. v Mariboru sta bila izvoljena g. Ivan Cvetko in ga. Terezija Švarcova.
Soglasno je skupščina odobrila račun za leto 1935 ter proračun za 1. 1936, ki predvideva 9564 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Dovolila je tudi primerno vsoto za dajanje nujne pomoči občinskim revežem in brezposelnim. Z željo, naj bi novoizvoljeni odbor tudi v tem
Jeza vlegel v nekem hlevu k počitku ^ takoj nato tudi zaspal. Ko pa se je z)u' traj prebudil, je na svoje začudenje tovil, da mu je izginila listnica, v kateri je imel 750 Din. Jeza je tatvino prijavi orožnikom, ki so njegova dva pajdas izsledili. Osumljenca tatvino priznava*3'
Streli v noč. Franc Kokot, 18 let s&-mizarski vajenec iz Moškanjcev, se f vračal pretekli večer iz Male vasi, ^ je zaposlen, na svoj dom. V bližini MoS' kanjcev pa je nenadoma padlo več st#' lov in je eden strel Kokota zadel v desflc stegno. Ves okrvavljen s težko rano, * je le z muko privlekel do doma. Spra'’1,1 so ga v ptujsko bolnišnico. Napadalca P3 išče orožništvo.
Ua&jtanske neme
V znamenju občnih zborov. Pretek0
nedeljo so bili tu kar tri občni zb°rl‘ Razen Sokola, o čemer poročamo drugem mestu, so zborovali še gasilci !l| sadjarji. Poročila gasilskih funkcionar6'' so pokazala veliko delavnost. Volitve se vršijo prihodnje leto. Sadjarska in v . narska podružnica je imela občni pri Vodeniku. Zborovanje je namesto od' šotnega predsednika vodil šolski uPra" vitelj Janko Živko, ki je imel tudi krat^0 predavanje, in to: O negi, dobičkauosn0' sti. in pošteni kupčiji sadja. Pri volit''2 so bili izvoljeni: Drozg za predsednik1' Jože Gajšek za .podpredsednika, tajnik 1 blagajnik je Štefancioza, ostali odbor P tvorijo Štoporko, Josip Bauman, HauP man in Pukl.
Zvončkov, trobentic in poinladansl^ žefranov je vse polno po solnčnih rebri'1’ kakor da smo v začetku spomladi, a "e sredi zime.
je takih problemov, ki so pristno naši na vzvišenega predsednika D. R. K., Nj. ni letni občni zbor.
sa?
Težak začetek.
No, prijatelj kako pa kaj gre pr^’
Mlad advokat: Že gre, že, toda 1,i' enkrat živim samo od zaušnic.
EVGENIJ SABAN6V:
Maseeuaide	Uh&om
ROMAN
Toda žival ni čutila vihre za bleskom njegovih oči; brez bojazni, kakor ukročena in navajena človeške bližine, je obstala in zrla vanj. V njenem pogledu se je zrcalila Ie naivna radovednost. Šele ko je Gal srdito zamahnil z roko, je skokoma izginila med mladimi jelkami.
Gal je pogledal na uro. Zakesnila se je že skoraj za dvajset minut, dvajset neskončno dragocenih minut, kajti potekle so v prazno — pred slovesom. Naposled je pa vendarle prišla. Stopala je vedro, a tako počasno, ko da se ji nikamor na svetu ne bi mudilo. In ko ji je stopil nasproti ves viznemirjen, se mu je veselo nasmehnila v pozdrav;
»Potrpljenje je božja mast...«
»Apolonija,« je planilo tedaj iz njega, da se ga je v hipu prestrašila, »te zamujene minute so bile zadnje najine neome jene sreče...«
»Zadnje? Kaj se je zgodilo-*«
»Ločiti se morava...«
Planila je k njemu, se ga krčevito okle nila in ga vroče poljubila.
»Nikoli... nikoli...«
»Ni leka. Doktor mc je premestil v vzrejevališče.«
»Zaradi tega se nama vendar ni treba ločiti?«
»Ostati bom moral tam...«
»Stalno?«
»Da.«	,
»Po dnevu in po noči?«
»Vedno.«
»To je strašno, blazno.,.«
»Še več.«
»To je odločil samo zato, da naju razdraži.«
»Ne. O najini ljubezni ne ve še ničesar.«
»Si tako trdno prepričan?«
»Da.«
»čemu te potem pošilja preč za stolno?«
»Ker mi je poveril sltlžbo svojega zaupnika.«
»To pomeni?«
»Da tvojemu očetu in njegovemu asi-tentu ne zaupa polnoma.«
>Kaj in .čemu jima ne bi zaupal? Njuno znanstveno delo je vendar tako preprosto.«
»Tako sem do včeraj mislil tudi sam.« »Iu?«
»Ne mislim več.«
»Ne razumem te.«
»Poslušaj! Toda prej mi sveto obljubi, da ne zineš nikomur besede o tem, najmanj očetu. Mi lahko obljubiš?«
»Brez oklevanja.«
»Torej: delo v vzrejevališču je neka peklenska nakana; katere cilje slutim...«
»Nakana?«
»Tam ne vzgajajo živalskih velikanov, k: bi mogli biti človeštvu v prid.«
»Ampak?«
»Same pošasti zverinskih, uničevalnih nagnenj...«
»Moj Bog!«
»Pošastne ptice roparice, kače, kuščar je, škorpijone, volkove, ogromne muhe, komarje, obade, kobilice in druge podobne nestvore.«
»A čemu?«
»Za domačo porabo zofovo ne**
»Ampak?«
»Za uničevanje ljudi.«
Ni mogoče. Gotovo sa motiš.«
»Morda, vendar je bolje presojati i,i35 mere dr. Evarista s temnejše, kakor svetlejše strani.«	j
»To bi bilo strahotno! In pri tem ^ pomaga moj oče?
»Vsekakor.«	r
»Potem gotovo ne ve, kaj doktor 1,1 merava.«
»Bojim se, da ve še predobro.«
»In je z njim sporazumljen?«
»Zelo verjetno.«
»Ne, ne... Tega ne verujem, ne I]li rem verjeti. Moj oče... in ...«	^
»Vidiš, dasi mi je ta, četudi le zača5,^ ločitev od tebe strašna, se mi vendar^ da mi jo je določila previdna in usoda.«
»čemu?«	.	ju
»Da razvozljam ta krivnosflffi voz®1 ^ preprečim peklensko namero, ako sta doktor in profesor zares zasnovala-»Kako bi jo mogel preprečiti?«
»Tega sedaj še s?m ne vem, veifl
p3>
da bom posvetil vse svoje sile tej nosti in bom nazadnje le našel reS pot. Boril se bom pač za —naju.	.
(Dalie
7 Mariboru, dne 1. II. 1936.
Aariborski »Več er ni k« Jutrt
Stran 5.
Sokolstva
Sokolstvo je pokret, ki v smislu Tyrševe sokolske ideje teži za povzdigo in napredkom vseh telesnih in moralnih sil posameznikov in vsega jugoslovanskega naroda ter drugih bratskih slovanskih narodov do najskrajnejših meja popoluosti. V stremljenju za temi cilji želi Sokolstvo v slehernem pripadniku razviti v sveži moči vs njegove telesne in duševne sposobnosti kolikor je to najbolj mogoče. Sokolstvo hoče in mora vzgojiti svoje pripadnike za čim vrednejše in koristnejše člane človeške družbe.	/
Kot glavno in neposredno sredstvo sokolske vzgoje smatra Sokolstvo telovadbo po Tyrševem sistemu in njegovi metodi. V telovadbi vidi Sokolstvo najboljše sredstvo za primerno in sodobno vzgojo telesa in duha, za discipliniranje in jačanje volje. Zato zahteva od vseh svojih pripadnikov, da telovadijo. Moralno in telesno vzgojo smatra Sokolstvo za temelj vsega narodnega življenja, njegovega zdravja, njegove svežosti in delavnosti.
Sokolstvo hoče in mora v smislu svojih načel bratstva, enakosti in svobode ter v smislu socialne pravičnosti krepiti naš narod telesno, moralno in duhovno v pravcu večnega gibanja in Tyrševega nauka: nikdar biti zadovoljen z že doseženim, marveč vselej in vedno stremeti za boljšim in lepšim. Od Jugoslovanstva moramo k Slovanstvu, od Slovanstva k človečanstvu, toda na vsaki poti, pri vsakem delu visoko dvignimo zastavo bratske ljubezni, pozivajoč pod njo ves narod na skupno delo.
2	iu SV£&&
Nova vojna bo izbruhnila leta 1938
Kaj pravi Ludendorf In kaj Fowler Wrigt	—	Bodoča
vojna brez vojne napovedi — Pričetek v češkoslovaški republiki — Fantastične trditve in podrobnosti o bodoči vojni
Uspet občni zbor Sokola Poljčane
»Sokol Poljčane bo v kratkem pokopa«, tako in podobno se je namigavalo Ogovorilo zlasti zadnje dni pred občnim zta:om. Razumemo, da bi naše nasprotje zdaj to še prav posebno veselilo in
bi
Jim to veselje prav radi privoščili, pa
Je žal naš idealizem, četudi ogrožen od vSeh strani, še tako globoko zakoreninil v sokolski ideji, za katero se je tc-°i_n let ogreval in ogrel, da se mu ra Pač težko izruje iz srca. Res je, da je v društvenem delu v zadnjih treh mescih preteklega leta nastopila nekaka s*agnacija, po kateri pa je nastopila prav !}asprotna reakcija, kakor se je bilo solo-»bo pričakovalo.
To je prav jasno in določno pokazal °bčni zbor (šesti po številu) 26. t. m. v tukajšnji sokolski dvorani. Res da ni bilo ‘OOodstotne udeležbe, a tisti ki so prišli. 's° dali čutiti in slutiti, da jim je Sokolstvo v resnici na srcu in da se jim hoče '5°zitivnega dela.
2 bratskim pozdravom je otvoril občni 2bor brat starosta Lipovšek, -ki je oo-j^bej pozdravil župnega delegata brata irca iz Maribora. V svojem govoru je 0lyienjal tri glavne ovire iz delovanja 'Gnilega leta: ena najvažnejših je že od početka pomanjkanje sposobnega tehničnega osebja, zato v tem pogledu ni moglo priti do- vidnejšega navedka. Drugič je treba vedeti, da so •jOljčane narodnostno pomešan kraj in ^Ije, da imamo tudi med seboj ljudi, ki ^ še vedno trdno prepričani in smatrajo, J*3 je sokolska organizacija politično pobarvana. In tretja specifična ovira prostega leta so pa redukcije, ki so marsi-0rtiu upravičeno zrahljale živce. Pohvalno je omenil pevski odsek, ki vodi že nad 10 let brat Janko Živko, ' nas sedaj zapušča. V tem pogledu je
Disciplina naj vlada pri vsem sokolskem delu, namreč tista res zavestna sokolska disciplina. Za vzor naj nam bodo braije Čehi.
Da je zavladalo med članstvom sveže življenie, so pokazale živahne, a stvarne volitve. Vsi navzočni bratje so se slednjič zedinili za sledečo listo bratov in sester: Lipovšek starosta, Iv. Kovič podstarosta, Jurij Perdija načelnik in prosvetar, Mesarič podnačelnik, Krajnc Danica načelnica, Gašparič Poldka pod-načelnica, Živko. Alojz tajnik, br. Pristo-nik blagajnik, v ostali odbor pa Ritonja, Raner, Krašovic Anica, Šerbec, Perdija Pavla, dr. Hrouovsky, Bregar, Malner, Detiček, Gašparič Franc, Štefancioza in Knez. Novi, pomlajen odbor, nam — vse kaže — jamči za uspehe. Pri slučajnostih se je določila članarina na 24 Din, odnosno za telovadce 12 Din na leto.
Kč. —
^ Posebno brat Janko nenadomestljiv. *T.alie je pohvalil orkestralni odsek (vo-br. dr. Hronovsky) in vzorno knjiženo poslovanje sestre Anice Krašovic 111 blagajnika br. Franca Detička.
.Sledila so poročila posameznih fu<nk-Cl°narjev: tajnika, načelnika, podnačel-£1Ce, blagajnika, prosvetarja, knjižničar-
ke
teh
m pevskega odseka. V podrobnosti se ne bomo spuščali. Iz vseh poroči
e bilo razvidno, da je društvo po možati delovalo vse do oktobra, ko je za-vac*i znanega udarca, ko so popustili dr-nameščenci, zapadlo v brezdelje Jied letom smo izgubili agilno načelnico sestro Miro Požegovo, ki ie od oboja društva vestno in s sposobnostjo odila svoje oddelke, ki so bili prav za-di tega vedno številčno najmočnejši, ^dbor je dobil razrešnico, nato pa je spodbudno spregovoril župni delegat, n?vdarjajoč med drugim: Dobrobit orgj-'xacije sloni na odboru in članstvu, ki °nita biti medseboj povezana. Zavest
upnosti naj nam bo vedno pred očmi.
'deali™™	   1.	....
sk
tucb k ustvaritvi svobodne države, na
a organizacija, ki nam je pripomogla di k ustvaritvi svobodne
tudi v najtrpkejših časih ne zapusti
Članski sestanek Sokola matice. Sokolsko društva Maribor - matica je sklicalo za sredo 5. t. m. ob 20. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma sestanek, ki je obvezen za vse članstvo. Na sestanku bo razgovor o občnem zboru. — Zdravo!
Občni zbor Sokola - matice. Sokolsko društvo Maribor matica bo imelo svoj letošnji redni letni občni zbor v sredo 12. t. m. ob 20. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma. Dolžnost članstva je, da se udeleži občnega zbora polnoštevilno. — Zdravo!
Sokolska smuška revija. Prireditveni odbor V. smuških tekem za prvenstvo Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal lepo spominsko publikacijo sokolskega smu-čarstva. Pozdrav Sokolom-smučarjem je napisal starosta mariborske Sokolske žu-pe br. dr. Gorišek, članke pa so prispevali savezni načelnik br. dr. Pihler, sa-vezna načelnica s. Skalarjeva, načelnik saveznega smuškega odseka br. prof. Krejčik, sokolski novinar Hrvoje Maca-novič, predsednik zadruge »Sokolska koča« br. dr. Mihalič tn tiskarnar br. Lojze Strašnik. Publikacijo krasijo lepe slike, in sicer pokrovitelja smuških tekem Nj. Vel. kralja Petra'11. portreti, nekaterih sokolskih delavcev in krasni posnetki z zasneženega Pohorja. Spominsku publikacija je dragocen in lep prispevek k naši sokolski literaturi. Prireditveni odbor zasluži za svoj trud vse priznanje.
Nedavno sta izšli skoraj istočasno dve knjigi, ki kažeta, kakšna bo bodoča vojna. Prva knjiga je Ludendorfova in ima naslov »Totalna vojna«, drugo pa je napisal Anglež Fo\vler Wrigt pod naslovom »Vojna v 1938«. Ludendorf prikazuje bodočo vojno s strokovne strani. Ludendorf izhaja pri tem iz stališča, da se politika vojskujoče se države mora podrediti momentu nujnosti ter neobhod-nosti, da se vodi vojna. Podmornice in letala so docela izpremenila način vojskovanja. Sleikoprej je smatrati za dolgočasno željo prizadevanje, da se v bodočnosti omeji ali pa popolnoma prepreči uporaba podmornic v vojni ali pa da se iz zraka pokončava civilno prebivalstvo. Bodoča vojna se bo začela brez vojne napovedi. Sicer ta slučaj ne bo prvi. Že Japonska je leta 1904 napadla Rusijo, ne da bi bila popreje napovedala vojno. Pa tudj Angleži so pričeli borbo proti Burom v Južni Afriki brez vojne napovedi. Ludendorf predvideva splošno mobilizacijo narodov. Takoj se bodo mobilizirale od vsega začetka vse vojne sile: zračne sile, konjenica, pehota, mornarica in prevozna sredstva. Prvi dan mobilizacije bodo pripravljene vse redne in pomožne edinice prvega poziva, v teku treh do pet dni pa vse ostale edinice. Ludendorf navaja, da ni nikakšnega nezmotljivega strateškega pravila, ki bi se moglo uveljaviti pri pričetku vojnih operacij in da ni nobena vojska na svetu nikdar dovolj močna na tistem mestu, na katerem je mogoče izsiliti odločitev. Zato je treba ravno na to točko osredotočiti čim več vojnih sil. ostale pa porazdeliti po ostalih delih fronte, kolikor ie nujno Dotrebno. Ludendorf trdi, da je znani načrt napada na Francijo, ki ga je izdelal general von Sclieffen, bil dober za leto 1904—1905, da pa leta 1914 ni več odgovarjal novi situaciji. General Moltke, šef nemškega generalnega štaba ob pričetku svetovne vojne je sicer v prvih mesecih po izbruhu vojne spremenil ta načrt, ni se pa ga mogel popolnoma otresti in ravno radi tega ni umel izkoristiti sovražnikovih ranljivih točk. V bodoči vojni mora biti vrhovni poveljnik vojske obenem tudi vrhovni civilni šef, ker bo bodoča vojna objela vse življenje vojskujočega se naroda. Ob zaključku še omenja Ludendorf, da so v zgodovini narodov sila redki veliki vojaški voditelji. Edino vojna more
pokazati, kateri vojskovodja je kos aktualnim nalogam.
Knjiga Fowlerja Wrigta »Vojna v 1938« pa v nasprotju z Ludendorfovo ni strokovno delo, zato pa je tem zanimivejša. Pisec je mišljenja, da bo Hitlerjeva Nemčija pripravljena za vojno leta 1938. Tedaj bo brez vojne napovedi navalila na Češkoslovaško. Pisec ve celo čisto točno povedati datum napada. Pričetek vojne bo dne 22. januarja 1938. Nemški poslanik bo izročil češkoslovaški vladi ultimat in sicer pod pretvezo zarote proti »Fiihrerju«. Obenem bo zahteval, da izžene vlada iz češkoslovaške republike vse komuniste in da izroči Nemčiji vse politične begunce. Tudi bo Nemčija dala svojim številnim tajnim agentom navodilo, da poženejo v zrak vsa skrivališča in zatočišča proti napadu s strupenimi plini v Pragi, čim bo radijska postaja v Nurnbergu začela predvajati »Egipčansko Heleno«. V tem trenutku bo na stotine nemških letal obkrožilo Prago, ki bodo po zlomu junaškega odpora češkoslovaških letalcev popolnoma uničili pretežni del Prage. Istočasno pa bodo nemški agentje poskrbeli, da sfrčrjo v zrak vsa zatočišča proti zračnim napadom v Pragi, pri čemer bo našlo smrt na deset-tisoče ljudi. Nemcem se bo posrečilo, da izvršijo okupacijo češkoslovaške zemlje še preje, predno bosta francoska in ru* ska vojska prihiteli Čehoslovakom na pomoč. Istočasno pa se bodo zbrale tudi ostale zaiveznice češkoslovaške države, da ji poskočijo na pomoč. Nemški posla* nik v Londonu pa bo angleški vladi izročil ultimatum nemške vlade, v katerem se zahteva, da nudi Velika Britanija potrebna jamstva, da ostane nevtralna, kot jamstvo pa bo zahteval, da se izročita Nemčiji Sueški prekop in Gibraltar, do* kler se vojna ne konča. Angleži pa se bojijo nemškega napada iz zraka in bi radi ostali nevtralni. Nikakor pa se ne morejo odločiti k temu, da bi Nemčiji iz* ročili Sueški prekop in Gibraltar. Še tri minute je do poteka nemškega ultimata-. No, britanska vlada se še ne more odločiti in pisec končuje tukaj svojo veleza-nimivo in velezabavno knjigo. Kje je vse te zanimive podrobnosti izvedel, ne pove. Ljudje, ki so ga kritizirali, pa pravijo, da je Fowler W'rigt vreden rival slovitega Wellsa...
»PLAVAJOČI« ŠKOF.
Monsignor Wade, apostolski vikar za severne salamonske otoke, je znan pod označbo »plavajoči« škof. Do te označbe je prišel, ker se njegova škofija razteza za mnoštvo otokov, ki obsegajo skupno preko 800.000 kvadratnih kilometrov. Da lahko vrši svojo nalogo, je škof Wade stalno na potovanju ter je imel na razpolago dva mala parobroda. ki ju je pa pred nedavnem vihar na morju razbil. »Plavajoči« škof pa mora sedaj čakati, da dobi novi parobrod.
jpominiaite se CMD
ASKARI DEZERTIRAJO.
Kakor poročajo londonski časniki, je te dni prekoračilo mejo Kenije okoli 400 Askarov, ki so jih bili Italijani poslali iz Eritreje v italijansko Somalijo, da se s četami generala Grazianija borijo proti Abesincem. Angleži so Askare čisto enostavno internirali. Askari se niso pri tem niti najmanj branili.
ŠVICARSKI KONJI V PERZIJI.
V Teheran, glavno mesto Perzije, je prispela velika pošiljatev švicarskih konj takozvane freiberške rase. Ta partija je potovala preko mesec dni, da je prispela iz Švice v Perzijo. Gre za majhne švicarske konje, ki so zelo odporni in ki
vzdržijo najnapornejše delo po višinah. Peržani potrebujejo takšne konje, da z njihovo pomočjo lahko zgradijo železniško progo po velikih nadmorskih višinah.
Pred sodniki.
Zaradi krvavega pretepa je moralo več fantov pred sodnike. Sodnik, ki je vodii razpravo, opozarja pričo na svetost pri-= sege:
— Govoriti moraš čisto resnico, ker boš nato zaprisežen.
— Hočem, toda vi mi morate priseču da obtoženec ne bo oproščen...
Zamorec: »Čudovit odmev!«
Mali oglasi
Razno
BRZOPODPLATO
preselil na Ruško cesto 4.   _	505	_______
PRIM A VINO
od 5 litrov naprej naprodaj, liter po Din 5,— in 6.—. Vinogradništvo Ipavic-Reichen-berg, Košaki 62, nasproti gostilne Kekec.	544
V NEDELJO
dne 2. februarja v gostilni Krajnc, Sv. Radvanje, kašnate klobase.	506
DANES
vsi v gostilno Papež, Pobrežje, na domačo zabavo in pojedino domačih jeternih klobas ter pečenic. Z dobro kapljico je tudi preskrbljeno! 503
KONCERT
in pojedina klobas v nedeljo pri Antonu Šoberju v Košakih.	497
V soboto in nedeljo POJEDINA
krvavih in jeternili klobas. Se priporoča gostilna Očke. 495
Naznanjam ccnjenim gostoma da sem prevzel
GOSTILNO »TRIGLAV« na Glavnem trgu. Priporočam se cenjenim gostom za obileri obisk. Nudil bom prvovrstna jedila, vsaki čas toipla in mrzla ter prvovrstno vino, domače ljutomersko in rdeče bizeljsko. Se priporočata Alojz in Marija Jarc.___________515
PRIMA VOLOVSKO MES(i
po najnižji ceni ima Lasič,-Vodnikov trg 3. Istotam se sprejmejo abonenti na dobrd domačo hrano. ___________Sl-t
GOSTILNA »PRI LOKOMO'-TIVI«
dne 2. j februarja otvoritveni koncert. Pojedina puranov: Za obilen obisk se priporoča gostilničar Gračner. 5iS>
DEaftnA poluick	Huma,
mvamWm	HKMMERLI	vseh	širinah	in	kakovostih	po	nizkih	cenah
JOS TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično oo-djetie, Maribor. Slovenska uL 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kon-korečnih cenah
Naznanjam cenjenemu občinstvu. da bom odprl
Čevljarsko podružnico
»brzo podpiata« s 1. februarjem v Trubarjevi ul. 9. Izdelava dobro ročno delo, točna in po najnižji dnevni ceni. Se priporoča Ivan Pirc. 465
Ali že veste, da sem otvoril novo vpeljano MIZARSKO DELAVNICO?
Cenjenemu občinstvu nudim nov način izdelave v vseh v to stroko spadajočih delih oo zelo zmernih cenah kakor tudi zalogo pohištva. Alojzij Verzel, mizarski mojster. Vojašniška 8, prej Kolarič. Imam na zalogi fino spalnico in kuhinjo v moderni izdelavi. Preprieaj-.te se!	472
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t
HAMMERLE
HIŠICA
(soba in kuhinja) z gradbeno parcelo za vilo, ca 900 m", na krasnem prostoru v Kamniškem predelu vil naprodaj-Nekatere vložne knjige se prevzamejo. Vprašati: Suče-vič, trgovina, Slovenska ul. 8.   461 ___________________
HIŠA
z njivo in sadonosnikom se da v najem. Franc Perc, Zg. Radvanje.	479
HIŠA
z dobro vpeljano gostilno in trgovino v bližnji okolici ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	493
Od Gradbenega urada dovoljene
STAVBENE PARCELE
ugodno naprodaj. Studenci, Aleksandrova 5.	529
POZOR!
Tapetniška dela brez konkurence in solidno pri Ferdu Kuharju. Vetrinjska 26.	74
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
speratie, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48.
ODEJE.
navadne Din 68.—, odeje iz klota Din 88.—, odeje iz svile z vato Din 245.—. odeje iz svile s pubom Din 610.—, ptth Din 85.— do 145.—, perje od Din 9,— naprej, nudi najugodneje samo Franjo Novak Vetrinjska 7, Koroška 8. 359
Posest
Posestva, kmetije od 30.000. Družinske hiše okolica cd 10.000. Obrestonosne hiše — vile v Mariboru od 70.000 naprej. Gostilne, pekarije, mline prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska 26.
516
NOVA TRISTANOVANJSKA HIŠA
na predaj. Naslov v upravi »Večernika«.__________ 508
KUPOPRODA.IALCL hiš, vil. posestev In parcel,
obračajtese na znano in solidno posredovalnico Ivan Go dina, Aleksandrova 30. Ker je dnevno povprašanje za stanovanja, gostilniških in trgovskih lokalov in ker se toni stalno bavil s teni poslom, se vljudno priporočam gg. hišnim posestnikom, da mi iste v te svrhe brez naplačila oddajo.	510
Službo
UCENCA
za trgovino z mešanim blagom, krepkega, sprejmem. Legat, Meljska cesta.	454
SAMOSTOJNA KUHARICA
samo za tri osebe dobi stalno, dobro službo. Maribor, Stritarjeva 17. trgovina. 480
Sprejmem prvovrstno GOSTILNIŠKO KUHARICO,
ki obvlada tudi primorsko kuho. Naslov v upravi »Večernika«.	536
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
z vrtom, na severni periferiji mesta, oddam s 1. marcem. Ponudbe pod »350.—« na upra vo lista.	470
SOBO S HRANO
oddam. Vrbanova ul. 28, pri-i tličje. desno.	 478
Novozgradba, 2 sobi, kuhinja, veranda, vrt Din 17.500. — Vila, novozgradba, 2 stanovanja po 2 sobi, vrt 70.000. — Dobroidoča gostilna s posestvom, 14 oralov, tudi vinograd 140,0.00.	— Dobička-
nosna hiša, centrum, lokal, več stanovanj 170.000. — Posredovalnica »Rapfd«, Gosposka 28.	534
Prodam
PISALNI STROJ
naprodaj. Pobreška cesta 13. v lokalu.	484
Prodam globok, modem OTROŠKI VOZIČEK
malo rabljen. Naslov v upravi »Večernika«. ______________489
~ KLAVIR
prodam ali zamenjam za radio ali motorno kolo. Dvorakova 10*111, levo. 502
DVA GOSPODA
sprejmem takoj na hrano in stanovanje. Vprašati Stritarjeva ulica 17, trgovina. 500
SPREJMEM 2 GOSPODIČNI
na hrano in stanovanje, cena nizka. Plinarniška 15-11. 496
1 ALI 2 SOBNO STANOVANJE
s kopalnico in vsem konifor-tom ter opremljeno, oddam za eden ali dva meseca, boljši stranki, v centru mesta in krasni legi. Ponudbe je poslati pod »Ugodno bivanje« na upravo lista.	511
Dijak
MANJŠO DIJAKINJO (dijaka)
sprejme v vso oskrbo boljša družina. Maistrova 3-II.	517
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Koroščeva ul. 8, vrata 2.	485
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Studenci, Slomškova ul. 9.	535
STANOVANJE
s hrano pri kolodvoru oddam solidnemu gospodu. Lešnik. Aleksandrova c. 64 .	530
Sodo odda
Oddam separirano lepo SOBO
v centrumu z razgledom, dvema gospodoma, eventuelno s hrano. Trg svobode 1, Mislej, nad mlekarno.	457
LEPO SOBO
s posebnim vhodom. Naslov v upravi »Večernika«. 482
OPREMLJENO SOBO
oddam. Frančiškanska 21-1, levo.	499
Oddam takoj prav poceni SOBO
z dvema posteljama. Koroška cesta 196.	528
SOBO.
prazno, oddam s 15. februarjem ali 1. marcem. Koseskega ul. 22.	525
UDOBNO OPREMLJENO SOBO
separirano, oddam v vili. Koroška c. 99.	486
NA STANOVANJE
sprejmem boljšega delavca. Ruška c. 9.	501
Znanja želi
VDOVA ŽELI ZNANJA
z državnim vpokojencem radi skupnega gospodinjstva. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Vdova«.	501
Zapustil nas je za vedno naš predragi mož, in atek, gospod
Adolf Smode •
ključavničar drž. žel.
Pogreb nenadomestljivega moža in očeta bo v nedeljo, dne 2. februarja ob pol 17. uri iz mrtvašnice na studenško pokopališče.
Studenci, Dolgoše, Pobrežje, Ptuj, dne 1. febr. 1936.
Žalujoča žena Erika, sinček Adi in tašča.
Opravilna številka IX I 2531/35-14
Dražbeni oklic
Dne 23. marca 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču ii št. 11 dražba nepremičnin.
v sobi
«.	Zemljiška	knjiga	Radizel vi. št. 36.
Cenilna vrednost: Din 23.097-50.
Najmanjši ponudek: Din 15.399-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 15. januarja 1936.
Za neveste
Najcenejše, toda najlepše elegantne posteljne odeje
iz puha in vate dobite že od nekdaj samo v speci jalni trgovini
A. Štuhec
Maribor, Stolna ulica 5.
Gostilna
Felič, Tezno
V soboto in nedeljo
Gostilna Balkan
v nedeljo Jazz-band godba WERGLES. Specijalna vina kakor muškatelec in rizling« Mrzla in topla jedila.	513
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI BOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
*
Sprejema hranilne yioge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
SSSSffi9
pri naših inseff&fi*
kupujte !ih ter ®9|ažušts
w
BasiiBiHHHiiBHnaBaBBBaaaBBaBHaHaHBBfiai?
Za pristno vino je preskrbljeno!	483
Bodočnost je za vas
neznana deieia
Cc	hočete	spoznati vašo	življenjsko pot, ne oklevajte,
atnpdk	pišite	astrologu, ki bo	nezmotljiv in zanesljiv vodnik
Vaše življenjske sreče.
Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za	Vaše najbolj zaželjeno spoznanje, za	Vašo bodočnost? Zakaj tavate
v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen m blagostanje. Nevarnost pa jc, da vse to zgrešite in Vam sreča meče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, ljubeča žena, tu Vas čaka kariiera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspehi se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe Številke :n igrate v nepovoljnent časti?
V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam« Namesto da blodite v negotovost, . nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On Se poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče.
Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tei poti sreči in uspehom, naproti.
Spoznali boste jasno in natančno to. kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah.
Grafološki burcau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode.
Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitajtel:
\ »Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na studil mojega življenja in mojo psihoanalize, sc Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker sp vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevali, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me jc napotil tudi loterijski' uspeh, ki sem ga dosegel v prostem kolu loterijskega igranja« Zahvaljujem se Vam za Vase delo. Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.«
Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni ji,datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze-
Stalna in točna adresa se glasi:
Grafološki bureau - Celje
poštni predal 100.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naložba ..denarja, karjamii ata vloge pd, hranilnici Pvavska banovina s celim svofun premoženjem in * vso svoje flt*—***** ntožjo — — Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle ločno in kulantn o
Sprejema	Podružnica:	CELJE	M^S^VraMaVaMaJST1
Izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.