Leto 1878. 127 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XX. — Izdan in razposlan dne 14. junija 1878. 53. Ukaz niinistiTstva za trgovino od I . maja IS7S. ° enakšnem narejanji in prigledovanji priprav v dajanje znamenj po propisih, katerih namen je ubraniti tisto nesrečo na morji, ko ladja ob ladjo udari. §• 1. Vsaka tozemska ladja mora imeti v tem ukazu ustanovljenih sredstev ali priprav za dajanje znamenj (signalov) in toliko in takih, kakor je v njem določeno, in one morajo stati na oznamenjenih mestih. §. 2. Te priprave so: ' 1. Za ladje jadrenice in parnice daljne vožnje po dvoje (podvojica) stavnih svetilnic, med katere spada tudi okrogla luč, ki jo je vzdigniti, kadar se ladja Usidri, signalni ognji (bliskala), glasan zvon in pa rog, ki mu se glas o mirnem ozračji mora najmanj eno morsko miljo daleč slišati. Poleg tega mora vsaka ladja parnica imeti parno zvizdalieo, ki dobro služi. 2. Za ladje obrežne vožnje in tenderje kar je stavnih svetilnic (z okroglo lučjo vred), od vsake po ena, signalni ognji, zvon, rog in pri parnicah še tudi parna zvizdalica. 3. Za privodniske ladje po dve okrogli luči, signalni ognji, zvon. in rog. §. 3. Barvovite bočne ali stranske luči (razen na parnicah s kolesama) naj se postavljajo vsogdar kolikor je moči daleč k sredi ladje, in sicer, ne ovirajo vrvja takč, da jim jadra nikakor ne morejo kratiti vidnosti. Parnice na kolesi naj si postavljajo bočne luči na najvišjih končinah kokošnjakov. Bela luč na prednjaku, ki naj jo imevajo samo parnice, vozčč se o paru ali ° paru in jadru, bodi takisto kakor barvovite stavne luči popolnoma nepo-nučno postavljena tako, kakor je določeno v mednarodnem propisu v odvračanje Oesreč na morji, da ladja ob ladjo ne udari (Drž. zak. 1863 št. 25). (SloTtmiuch.) o« §• 4. Da se ne vidi zelena luč na levem in rdeča luč na dnesnem boku, naj se bočne luči opravijo na notranjo stran s lesenimi zasloni, ki so tako visoki, kakor svetilniee, ter k prednjemu koncu segajo najmanj 90cm pred dotično luč. Ti zasloni naj se trpežno pritrjajo zunaj vaut (lestvie, sartij) in drugega vrvja na ploščah ali na žerjavih, ali pri ladjah z vrtežem eventualno na konceh poveljstvenih mostov, molečih na ven, in pri ladjah s kolesoma na najvišjim in najkrajnejšem delu kolesnjakov. Žerjavi, na katere se pritrjujejo ti zasloni, morajo segati na ven tako, da morejo stavne luči, ki se ne smejo nikdar na vrvje pritijati, v prepisano mer in nepretrgoma vidne biti. Zasloni bočnih luči morajo tako postavljene biti, da ustrezajo namembi, v katero so določeni po mednarodnih propisih v odvračanje namorskih nesreč po zagonu ladje na ladjo. Zaslon svetilniee na desnem boku je zelen, a zaslon na levem boku rdeč. Da se preubrani premena rdeče luči z zeleno kadar se postavljata na ladji, naj bodo mesta, kamor se dcvajo te luči, ali okrovi svetilnic tako napravljeni, da se rdeča luč more samo na levem, a zelena luč samo na desnem boku postavljati. §. 5. »Stavne svetilniee je narejati iz medi (bakra) ali iz bele pločevine in od znotraj skoz in skoz dobro pokositeriti, vrh tega je bočne svetilniee od zunaj namazati z barvo enako njihovemu steklu in zaslonu, torej svetilnico desnega boka zeleno, a svetilnico levega boka rdeče. Oblika bokovnih in pa svetilnic na prednjaku je razvidna iz podob ali figur 1, 2, 3 in 4, a njih obmer iz skrižali (tablice) pridjane na konci tega prepisa, po kateri se ladje razdeljujejo na 3 različne kategorije. §. 6. Ni dopuščeno, rabiti pri svetilnicah krogovito zakrivljena navadna stekla enakomerne debelosti, mariveč ukazuje se izrečno, da se za barvovite bočne sve-tilnice jenrljö samo in edino ravno-izbočene (plankoveksne) leče (fig. 5) a za svetilniee belih prednjaških luči na parnicah edino ahromatična stekla (fig. 6)-Izimajo se ladje iz pod 15 bečev ali ton in pa parne barke. Leče in stekla svetilnic desnega boka naj bodo modro-zelenc, a leče ia stekla levega boka črešnjevo-rdoče in tako jake barver da bode moči dotične barve v prepisani razdaljini popolnoma razločno razpoznati. Barvovita stekla bokovnih svetilnic ne smej.o manj od tretjine kroga, to jo 120 sfopnjev, a brezbarvena stekla prednjaških luči na parnicah ne manj od dveh tretjin kroga, t. j. 240 stopnjev meriti. Obmere leč in stekel, o katerih so tu govori, poočitujo skrižal, na konci tcgil propisa pridodana. §. 7. Vsaka stavna svetilnica imej po eno lampo, narejeno za svetilo z laškim oljem, če se tudi navadno rabi lainpa za kameno olje napravljena. Ni dopuščeno za svetilo pri stavnih svetilnicah rabiti parafina, niti sveč 7‘ več stenji, ako prem bi bile nalašč v ta konec narejene. Lampe teh svetilnic naj bodo dovolj velike, t. j. tolikega obima, da zlahkoma sprejemajo po toliko laškega, oziroma kamenega olja, kolikor ga je potreba za gorenje skoz 16 ur najmanj. V lampe, namenjene za porabo kamenega olja, naj se vlaga navadna, vendar dobra morska goba, da vsrka in v sebi drži nekaj kamenega olja, da se ne izlije njih, kadar morje valove žene. Lampa bodi tako narejena, da plamen biva v središči vodoravnega kroga svetilničnega stekla, sredi njegove višine. Podobe ali figure 7, 8, 9, 10 in 11 kažejo razne razredbe stenjev a njih °bmeri so razvidni iz skrižali, pridodane pričujočemu ukazu. §• 8. Vrh tega, da morajo notranje stene stavnih svetilnic biti povsod dobro poko-siterjene, naj ima še tudi vsaka svetilnica, bodi narejena za rabo laškega ali pa kamenega olja, (razen svetilnic na barkah izpod 15 bečev drž 'čihin parnih barkah) po en reflektor iz gladko olikane alpake, ki je za bočne svetilnice narejen iz treh 'ned sabo trdno zvezanih kalot, a pri sprednjih svetilnicah iz sferiČne ploskve. Podobe reflektorjev se vidijo iz figur 12 in 13, njihovi obmeri pa iz skrižali, pridjane na konci. Ker je namen reflektorjev moč luči kolikor je koli mogoče pojačiti, morajo kiti tako postavljeni, da jim bode vodoravna srednja Črta dosegala sredo višine plamena. Ti reflektorji naj se delajo tako, da se lahko snemajo in brez truda postajo na lampah, naj v njih gori laško ali pa kameno olje. §. 9. Steklo svetilnic z rdečo lučjo, kakoršne morajo imevati usidrene ladje, naj kode oblo, brez barve, povsod enako debelo ter okroženo z omrežjem iz žice. Petlje teh hranilnih mrež naj bodo toliko raztegnjene, da se luč teh svetilnic °koli in okoli kar je moči brez pretrga lahko vidi. Podoba teh svetilnic se vidi iz fig. 14, njih obmer iz skrižali, pridodane konci. §. io. Svetilnice, imajoče po eno zeleno in rdeče steklo in pa eno brezbarveno oteklo za ribarske in druge nepokrite ladjice, katerih se tiče člen !K prepisov v odvračanje namorskih nesreč od sokoba ladij na morji, izdanih z ukazom po-oiorstvenega ministerstva od 27. februvarja 1863 (Drž. zale. št. 25), morajo biti kdte, da jim bode vidnost enaka vidnosti, katera je zapovedana za barke izpod Ib bečev držeče. §•11. Ogledujoč različne svetilnice paziti je sosebno na to, da ne more va-nje ni o dežji, ni o zaganjanji valov priti voda, da bi plamen pogasila, niti naj sc ne pušča v nemaij da dogledaj luči ni samo zavisen od velikosti in jakosti plamena, temuč da je vsegdar v zvezi z višino stajališča teh luči, in se'torej te luči ne smejo postavljati niže nego 2 metra nad morskim licem. Pri c. kr. pristanskih glavarstvih (kapitanatih) hrani se na ogled in vzor po ena od vsake teh različnih vrst propisanili stavnih svetilnim §• 12. Dolžnost c. kr. pristanskih in pomorsko-zdravstvenih uradov je, poprije-mati se vsake prilike, ki se jim ponudi, da ogledajo stavne svetilnice in znamenja o megli dajana avstrijskih ladij, katere so kje v uradnem okoliši imenovanih uradov, in to sosebno tedaj, kadar ima za kaj misliti si, da so se utegnili ti propisi zanemariti. Isto dolžnost imajo tudi c. in kr. konzulski uradi glede avstrijskih ladij, ležečih kje v njihovem uradnem področji. Tiste stavne luči, za katere se najde da ustrezajo propisom, oznameniti je z oblastvenim v to nalašč določenim pečatom ali štempljem. Kjer koli bi stavne svetilnice ali znamenja o megli dajana propisom popolnem ne ustrezale, naj organi c. kr. pristanskih in pomorsko-zdravstvenih uradov, oziroma c. in kr. konzulskih uradov primorajo kapetana tiste ladje, da si omisli priprav za dajanje znamenj, ki bodo popolnoma po propisih. §. 13. Vsak kapitan je odgovoren za škodo, ki nastane iz prestopa tega propisa. §• 14. Ako kapitan kake avstrijske ladij«; ne izpolni določil tega propisa, če prav se mu je to reklo (§. 12), pokazni ga c. kr. pristanski in pomorsko-zdravstveni urad, oziroma c. in kr. konzulski urad z globo do 50 gld. avstr, velj., ki teče v pomorstvono-podporni zalog, ter se, ko bi se ne dala potirjati, premenja v zapor, in to za vsakih pet goldinarjev v en dan. Vrh tega smejo c. kr. pristanski in pomorsko-zdravstveni uradi takšnej ladji odreči odpravo dotle, dokler se zahtevane predrugačbe ne storé, ali naročiti jih je ladjarju o pravem času. Zoper odloko, ki jo izreče c. kr. pristanski in pomorsko.-zdravstveni in pa c. in kr. konzulski urad, moči se je v 15 dnevih vzklicati (uteči) na c. kr. pomorsko oblastvo v Trstu. Ako to oblastvo potrdi odloko prve stopinje, če tudi kaz en zlajša, ni več nadaljšnjega vzklica. §• 15. C. kr. pristanski in pomorsko-zdravstveni uradi dolžni so ogledovati tudi stavne svetilnice in znamenja o megli dajana ogorskih in tujih ladij, ki pridej0 v obsežaj njihovega uradnega okoliša, ter imajo pravico, prvič omenjenim ladjam enako avstrijskim naložiti, da se ravnajo p> pričujočih propisih. Obrazci ali fleure stavnih svetilni? in njih sestavnih delov. Fig. 1. Fig. 2. Fig. 6. Fig. 8. Fig- 3. Fig. 9. Fig. 4. Fig. 10. Fig. 5. Fig. 11. "% ji Fig. 12. I'J] Fig. 13. V_______L m Fig 14. rs\ Gledé tujih ladij bode omenjenim organom paziti na to, da v misel vzeta kamenja ustrezajo mednarodnim prepisom v odvračbo nesrečnega sokoba ladij na morji, a sosebno na to, da jim so stavne svetilnice v propisanih razdaljah •lobro vidne, in da osvetljujejo propisani lok obzora. Ako bi se zapazila kaka nepravilnost, naj ti organi popravo naročajo. Ako bi se njih naročilo gledé odprave zaznanih nepravilnosti ne poslušalo, naj rečeni organi precej o tem dogodku poroôé e. kr. po orskemu oblastvu, ka-bnm stvar po primernem načinu na znanje dâ kr. pomorskemu oblastvu na Reki . —- kadar gre za ladijo tuje zastave, — oblastvu tiste države, iz katere Je ladja. §. 16. Ase nove ladije, ki se opremijo po tem ko bode ta ukaz razglašen, naj ime-Va.l° samo in edino take stavne svetilnice, ki v vseh svojih delih ustrezajo temu Popisu. Ali že opremljene ladje, katerih stavne svetilnice so v dobrem stanu ter Ustrezajo dozdanjim propisom danim v odvračbo sokoba ladij na morji, smejo s'°je dozdanje svetilnice rabiti še do konca leta 1879. §. 17. Vsak voditelj ladije ima dolžnost, imeti en primerek tega ukaza, ki naj se laiu pri lädjinih listinah ter na zahtev pristanskega ali konzulskega urada P°kaže. Cliliimecky s. r. Boc Tablica o najiuanjili obmerih stavnih svetilnic in njih sestavin. trsta j svetilnic 0 b m e r i Ladje ; čez ISO*) becev Ladje in barke od ISO do 15*) becev Krite I barke izpod || 15 ton*) in parne barke I milimetrov milimetrov milimetrov JI Š *8 « « ■B "3 Svetilnice. Višina notranja od dna do doljnjega kraja od po- 280 23 I 150 Višina od doljnjega pokrovnega kraja do tiajzgornjega 130 110 70 Premer dimnika 120 100 00 Širina ene izmed obeh pravokotno slikajočih se zadnjih (hrbtnih) plati 230 170 120 Leče in stekla. Tetiva vodoravnega notranjega loka rdečili in zelenih leč, odbijaje tist del, ki je v svetilnici vdelan . . . ISO 120 — Tetiva ta, z delom v svetilnici vloženim vred .... 10,1 130 — Tetiva vodoravnega notranjega loka rdečih in zelenili zakrivljenih stekel enake debeline, eventualno lec, brez dela v svetilnici vloženega 100 Tetiva ta z delom v svetilnici vloženim vred .... - - 110 Višina ali razdalja od gornjega do dolnjega kraja rdečili in zelenih lec, brez dela v svetilnici \ lo-ženega 123 05 Višina la z delom v svetilnici vred 135 105 — Steklena debel ina lec sredi njih višine • . . : 3 30 — Dolžina navpičnega loka leč, brez dela v svetilnici 150 10 — . Dolžina tu, z delom v svetilnici vred t BO 1 10 — Višina ali razdalja od gornjega do doljnjega kraja rdečili in zelenili zakrivljenih stekel enukšne debelosti, eventualno leč brez. dela v svetilnici .... 75 — — 85 Stenji. Odstoj med središčem prvega in drugega in pa središčem drugega in tretjega stenja pri Inmpali s tremi stenji za laško olje 13 _ Odstoj med obema stenjema pri lampuli z dvema stenjema, narejenih za laško o|jc — 15 — *) Kosmata držina ali nosilnost. Vrsta «'etilni,• 0 b m e r i Ladje čez 150*) bečev Ladje in barke od 150 do 15*) bečev Krite barke izpod 15 ton*) in parne barke milimetrov milimetrov milimetrov Premer vrečastega stenja I 5 5 4) ali širina lokoma vdjanega (rakastega stenja pri lampah za laško olje 30 20 15 'S Širina premočrtno vdjanega trakastega stenja pri lampah za kameno olje 17 8 8 « ali premer krogoma vdjanega trakastega stenja pri lampah za kameno olje O ■s 8 ””” g % *»• Reflektorji. 03 « Pol um er obla ali krogle, ki seje tičejo 3 kalote . . . 90 90 — Premer omejilnega kroga 3 kalot 75 75 — £ Kot, pod katerim so kalote naklonjene druga k drugi . Razdalja med središčem plamena in središčem 120° 120° srednje kalote 50 35 r * ® s S Višina svetilnice na prednjaku enaka višini bočne svetilnice Premer dioptričnega stekla svetil nie na prednjaku 190 150 - g Višina dioptričnega stekla brez dela, kar gaje v sve- tilnici 130 100 — ? Višina ta z delom v svetilnici vred 140 110 — 95 0) Ohmeri stenjev pri lampah, za olje kakor pri bočnih svet Inicali *r- ? •- & „ trakastih stenjev pri lampah za kameno olje . 17 12 Reflektor je enovita sfericna ploskev sč širim svetilničnc zač nje plati |îè iis Višina svetilnice z dimnikom vred Premer (vodoravni) oblega stekla „ vrvčastega stenja pri lampah za laško olje 400 200 300 150 300 150 S?£ sega-m = z dvema stenjema Širina premočrtno vdjanega trakastega stenja pri 5 5 5 lampah 12 8 8 Notranji premer krogoma vdjanega stenja .... 8 8 8 *) Kosmata drzina ali nosilnost. **) Parne barke izpod 15 bečev nesoče morajo, kadar se vozijo pod parom, razen obeli bočnih svetilnic imeti še tudi tisto belo luč, ki jim je zapovedana za slučaj, ko so usidrane. 51 Razglas finančnega niinistersfva od 5. junija 1878. da se Risenski carinski in solno-prodajni urad zedini z ondukajšnjim sodno-hranilnim uradom, in da se ustanovi mala colnija II. razreda v Perastu. ✓ Počenši od 1. dne julija 1878 zedini se e. kr. carinski in solno-prodajm urad v Risnu z ondukajšnjim sodno-hranilnim uradom ter se ob enem ustanovi <■. kr. mala colnija II. razreda v Perastu. Pretiš s. r.