Naročnina za Avstro-Ogrsko; Vi 'eta K 5; Va 'eta K 10; za celo leto K 20. — Posamezna številka 40 v. — Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19. Štev. 23. V Ljubljani, v sredo 5. junija 1918. Leto V. Cesar na Beneškem. Eaiiouada na beneški fronti v prisotnosti cesarja Karla I. E. G. Brat. Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 44. nadaljevanje. Malo križev je bilo na grobeli, udrtih, razkopanih, z ledom in snegom pokritih. V kotu pokopališča pa je stala hišica — mrtvašnica. V njej je bilo shranjeno orodje grobokopov. Tja so šli jetniki z Jackom po lopate, voz pa je zapeljal po široki, zanemarjeni cesti in preko grobov. Obstal je tik izkopane jame, vzeli so krsto z voza in jo položili tik jame. Nato se je voz odpeljal. Jetniki so bili spretni. Tesno so ovili dve vrvi okoli krste, poprijeli vsak na svoji strani ter spustili krsto v jamo. Nato so jo začeli zasipati. Hitro so delali, ker ostro je brilo in mraz je postajal neznosen. Ko so bili gotovi, je bila že tema. Straža s puškami na ramah je prezebovaia, cepetala s prezeblimi nogami ob tla in postala že nestrpna. „PojdimQ! Pojdimo! Vražja zima!" je priganjal poveljnik straže in odhajal. Ostali stražniki so obstopili jetnike. Kakor domenjeno, so vsi trije jetniki korakajoč dalje izročili Jacku svoje lopate, da jih zanese v mrtvašnico. Bil je pač najmlajši med njimi, in navada je, da opravi take posle vselej Benjamin grobokopov. Jack je zmetal torej vse štiri lopate na ramo ter odšel v mrtvašnico. Škrtaje so se odprla vrata, a se zopet hitro zaslonila. Kam naj položi lopate? Tedaj se je Jacka dotaknila neka roka. Nehote se je zdrznil in zona mu je polila telo. Zaslišal je šepetanje: „Bog s teboj, bratec! Ostani tu . . . okno sem oddrhnil . . In starši je odšel skozi vrata, jih zaloputnil in okrenil ključ, da je zaškrtalo in odmevalo po prazni mrtvašnici. Jack je še slišal bežeče korake, nato topot odhajajočega tropa, ki se je izgubljal in končno popolnoma utonjl. „Blage ruske duše!" je razmišljal Jack in se slačil. Jetniško uniformo je oblekel pod svojo civilno opravo, plašč in čepico pa je pustil na tleh. Pokril se je z lastno čepico in si nataknil rokavice. Nato je zlezel na okno in skočil navzdol. Padel je na trdi sneg. Naglo se je pobral in zbežal s pokopališča. XXVI. Mačka in miška. V Strenovem je imela medtem Polly vsak dan večje skrbi, Bobby Dodd pa vsak dan večjo jezo zaradi Jacka. Ker je potekal že tretji mesec, odkar je izginil, so bile Pollyne skrbi že neznosne, a Doddova jeza je naraščala v besnost. Zato sta imela hude čase tudi stric svetnik Belič in samska devica Marta Zippel: tolažiti in miriti sta morala, dasi sta bila sama neutolažljiva in nemirna ; prenašati sta marala izbruhe tujega obupa, strahu, dvomov, nezaupanje ter raznih očitanj, dasi sta bila nedolžna. Poily ni imela razen strica in ravnatelja Franzelta nikogar, s komer bi se mogla lajšati srce, Dodd pa ni poznal žive duše razen Marte, s katero bi mogel izpre-govoriti vsaj včasih nekaj zaupnih besed. Toda Marta ni bila inteligetna, nego le sovražna, zlobna, duševno zelo omejena pobožnjakinja: ž njo zanimivo pokramljati sploh ni bilo mogoče. Zato je moral Dodd poslušati le ničevne podrobnosti iz vsakdanjega življenja svetnika Beliča in gospe Polly, prazne čenče, ki so se mu gnusile, ki pa so bile vsaj pust osat sredi brezkončne strenovške puščave. Pustil je, da mu je zrasla polna brada, nabavil si je filistrsko obleko strenovške mode, zahajal je na vse zgodaj v kavarno in šele na noč v gostilno, letel ob lepem vremenu vsako popoldne na izprehod okoli in okoli mesta, sicer pa je ležal v hotelu vznak na zofi ter se — učil ruščine. Z ruskimi glagoli je šel spat, z ruskimi zaimki se je prebujal, z ruskimi sklanjatvami se je sladil jutranjo kavo, z ruskimi števniki se je zabaval med obedom in z ruskimi frazami Stran 234. TEDENSKE SLIKE Stev. 23. Cesarica Žita sprejema s STOjiuii otrolii ua liolodvoru v Badeiiu .svojega cesarskega soproga, ki se je vrnil z beneške fronte. ubijal med večerjo. Bil je vztrajen, dasi je bil trud navidezno brezuspešen, saj se je njegova germanska pamet na vso moč upirala slovanščini. Včasih je že obupaval, postajal je divji nase in na ves svet, celo Marto je sprejemal osorno, — toda s svojo jekleno neomaj-nostjo je iznova premagal svoje živce, dvignil zopet svojo omahujočo voljo, potolažil Marto z novo napitnino ter je životaril dalje. Tudi Pollyno življenje je postalalo vse težje in težje. Stric ji je iz Vratislave izposodil izvrsten klavir, ji nakupil muzikalij, najrazličnejših knjig, nabavil ji je več kletk raznovrstnih ptičev pevcev, kupil ji je srčka-nega jazbečarja izredno olikanih manir, bil je ž njo že parkrat preko nedelje v Vrati-slavi, kjer sta posetila gledišče ali pa šla na koncert: a vse to ni moglo pomiriti Pollynih skrbi in utešiti njenega hrepenenja. Kje je Jack? Kako se mu godi? Ali~ ni ponesrečil? Morda tiči zopet v ječi? Morda so ga ubili? —Zakaj že tako dolgo molči ? Iz Varšave je dobila Polly zapored nekaj razglednic. Na vseh je bila edina beseba: >Poljub!" in kot podpis črkica „J." — Druzega nič. A nato ničesar več že preko dveh mesecev! Stric jo je tolažil in bodril, toda oba sta sumila Marto in Dodda. Morda plenita ta dva Pollyne dopise? — Svetnik je šel na pošto ter je govoril sam z ravnateljem. Ta pa je zagotavljal, da izpovedujejo vsi pismonoše enako: za gospo Amerikanko že nekaj mesecev ni prišlo nobeno pismo, niti kaka dopisnica . . . Državna policija in državno pravdništvo se za korespondenco gospe Polly sploh ne zanimata, a detektiva Dodda na poštnem ravnateljstvn nihče ne pozna. Vsakršno zlorabo pruskega urada bi si moralo ravnateljstvo energično prepovedati. Pomirjen se je vrnil svetnik domov, a poslej sta postala s Polly napram Marti še opreznejša. Preverjena sta bila, da je mogla pred meseci le Marta izdati Doddu, kdaj in kam namerava Polly odpotovati; le Marta je izdala, da ima Polly sestanek z Jackom v Berolinu. Ali je ujela ime mesta s prisluškovanjem? — Ali pa je morda ukradla šifrirano Jackovo pismo? — Vsekakor bi bilo drugače nemogoče, da je Dodd prišel istega dne v.isti berolinski hotel! Marta je vohunka in izdajalka, zato je treba razorožiti jo v listem hipu, ko lahko postane zopet nevarna. Dolgo sta razmišljala, kako. Končno pa je našel svetnik izhod iz zadrege. V Draždanah je imel prijatelja. Napisal mu je pjsmo, priložil listič in oboje odposlal. Že čez par dni je prišlo iz Draždan prijateljevo pismo z novim lističem kot prilogo. Ko sta ga prejela, sta bila vesela ter sta ga skrila v zadnji zvezek konverzacijskega slovarja. Nato sta zopet čakala . . . skrbela . . . se vznemirjala ... se tolažila . .'. se ba-vila s ptički, klavirjem, knjigami, jazbečarjem . . . hodila ob lepih dnevih na izprehod .. . in še enkrat sta izletela v Vratislavo ter šla poslušat opero ^Aido". Naslovno ulogo je pela tistega večera baš slovenska umetnica, mezzosopranistka Fanchette Verhunk — Ljubljančanka Fani Vrhunčeva! — Zelo sta bila zadovoljna. Ko pa sta se naslednjega jutra vrnila v strenovško vilo, je prišel brzojavni sel z brzojavko. Brzojavka iz Petrograda! Od radosti sta trepetala, a krotila sta se, da je odšel sel; nato sta stekla v spalnico ter šepetaje čitala : „Pridi! Petrograd, Njevskij prospekt, hotel Europe. Hljestakov." Nato sta se nemo objela; Polly se je razjokala iz blaženstva in tudi dobri striček je imel vse solzne oči. Potem pa je svetnik brzojavko zažgal, jo vtaknil v peč ter gledal na požar tako dolgo, da je plamen požrl papir do zadnjega oglička; nato je še s prsti pepel zmečkal in zmešal ter končno pihnil v kupček. „Tako. Zdaj je popolnoma nemogoče, še kaj izvohuniti!" je dejal ter zaprl durice pri peči. ,,In zdajle poiščeva konverzacijski slovar — črko Z." In šel je ter poiskal v knjigi skriti listič prijatelja fz Draždan. „Tukajle na mizi ga pustiva, da ga Marta lahko prečita in si ga prepiše!" je rekel in tako storil. Na mizi je ležal listič z vrsticama: „Predraga! Pričakujem Te v Draždanah v hotelu Carlton, Bismarckov trg 1. Jakob." Nato je poklical kuharico, naj jima prinese zajtrk, ter se je obenem odpravljal v pisarno. In med zajtrkovanjem- je dejal: „Gospa odpotuje jutri v Draždane. Dajte, Marta, in poskrbite, da se oba njena velika kovčga lepo osnažita in po obedu postavita v gospejino spalnico." „Da. da, takoj po obedu začnem pospravljati obleko in perilo,- je pritrdila Poliy mirno. ^ Marti so se posvetile oči kakor mački, predno zaskoči miš, a ponižno je povesila glavo in vprašala z najslajšim glasom: „Ali naj naročim tudi voz? A za kateri vlak, prosim?" Stev. 23. TEDENSKE SLIKE Stran 235. Otroci Nj. Velič. cesarja iu cesarice5 Prestolonaslediiik^cinc Oto, iiadvoj-Toda Robert, iiadvojvodiiija Adelajda in inali niidvojvoda Feliks. Ljubila idila cesarjeve družine; Princesa Adelajda drži vajeti, a prestolonaslednik sedi zadaj na kozlu. Svetnik se je nasmelinil, a tiitro je vtaioth.; Apoth., Jlariahllj —= uhd Parf. Wolfram. RiimVflol ''•"'¦¦«<^" '^^ pomlajenje r 1 ciniyU01 ^Je.-.e, svetle in sive la!«e in bra.io za trajiro temno barva. 1 stekle--uica. s poStiiinti.jjs.«;. SliUlSrJ< ...... Rydyol fo.lit-St vo porderi lileda lic», UOinek jti (MiilDvit. 1 steklenica s [lof^tiiino vred K 2-4.r. Fov/etje 45 yi-narjeV več. — Naslov za naročila: , lan rVrnlinVi drogerija pri angelju t BRNU jan VjrOllCn,--_ ^t, 645^ Moravsko--- 1 Vsakovrstne SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (solne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. FRANC CERAR, tovarna slamnilcov — v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. — ] Kmetska posojilnica - r. z. Z n. Z. obrestuje hranilne vloge po Hranilnih vlog nad 30 milijonov. Popolnoma varno 4' o .jubljanske okolice [ v Ljubljani O brez vsakršnega odbitka. naložen denar. Rezervni zaklad: nad milijon kron. Stran 240. TEDENSKE SLIKE Stev. 23. [ŠANATORIUM • EMONA Si ZA- NOTRANl-E • IN ¦ KIRURG iCtsE ¦ BOL.E2M1. r -PORODNISNDCA. (7LtJUBLJANA-KOMENSKEGA-ULICAH tfc / SEF-zi«AvMK:pRiWfiiw Pf^FR.DERGANC 'I SUTTNER I KO - v(/ vir v(/ v*/ vj^ vt.* v*/ Dobro ,IKO' uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto Kovinaste ure..... po K 22-— 26-— 32-— 40-- 60-— Srebrne ure ... 60 — 70-— 90 Kovinaste verižice . po K 48-— 54'— - 100-— . po K 2— 3-— Vse ure so natančno preizkušene. Lastn 1 protokolirana tovarna ur v Švici. 4_ 6-— 10-- Usnjate verižice .... po K 1.60 2-80 4-80 Lastna znamka ^IKO" svetovnoznana. Svetovna razpošiljalnica H. SuttnerLjubljani štev. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Priporoča se :: umetna knjigoveznica :: IVAN JAKOPIČ s LJUBLJANA. ™ ^»I«..iti..itf-/itd!..i}«..»!<-..i!i..iti..»Ji..ite..xt>f..5t^^ Mazilo za lase varstvena znamka Netopir [, napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški v Ko- j^^ lodvorski ulici št. 200 ali pa v trafiki pri farni F cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Lončki po 5 in 6 K. Pošilja se tudi po pošti če se denar naprej pošlje. Izborno sredstvo za rast F las — Za gotovost se jamči. — Zadostuje -J^ steklenica. — Spričevala na razpolago. Kislo vodo, vino :: in sadjevec :: razpošilja A. Oset, p. Gustanj, Koroško. Kupim vse vrste zamaške, i=gg steklenice in sode. Josip Jug, pleskarski in slikarski mojster Ljubljana, Rimska cesta št. 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim, da :: delam samo s pristnim firnežem. :: — Solidna in točna postrežba. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju kot oficijelno subskripcijsko mesto - sprejemajo prijave na ——^—— VIII. avstrijsko vojno posojilo po originalnih pogojih: I davka prosto 51/2% amort. drŽav, posojilo .......a 91.54% II, davka proste 51/2% odpovedljive držav, zakladnice... a 95.50% Tidkovine za prijave in pojasnila so strankam brezplačno na razpolago pri naših blagajnah. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tisk „Zvezne tiskarne" v Ljubljani.