Naročnina za Avstro-Ogrsko; Vi 'eta K 5; Va 'eta K 10; za celo leto K 20. — Posamezna številka 40 v. — Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19.
Štev. 23.
V Ljubljani, v sredo 5. junija 1918.
Leto V.
Cesar na Beneškem.
Eaiiouada na beneški fronti v prisotnosti cesarja Karla I.
E. G. Brat.
Beg za milijoni.
Roman Slovenca Amerikanca. 44. nadaljevanje.
Malo križev je bilo na grobeli, udrtih, razkopanih, z ledom in snegom pokritih.
V kotu pokopališča pa je stala hišica — mrtvašnica. V njej je bilo shranjeno orodje grobokopov. Tja so šli jetniki z Jackom po lopate, voz pa je zapeljal po široki, zanemarjeni cesti in preko grobov. Obstal je tik izkopane jame, vzeli so krsto z voza in jo položili tik jame. Nato se je voz odpeljal.
Jetniki so bili spretni. Tesno so ovili dve vrvi okoli krste, poprijeli vsak na svoji strani ter spustili krsto v jamo. Nato so jo začeli zasipati. Hitro so delali, ker ostro je brilo in mraz je postajal neznosen.
Ko so bili gotovi, je bila že tema. Straža s puškami na ramah je prezebovaia, cepetala s prezeblimi nogami ob tla in postala že nestrpna.
„PojdimQ! Pojdimo! Vražja zima!" je priganjal poveljnik straže in odhajal. Ostali stražniki so obstopili jetnike. Kakor domenjeno, so vsi trije jetniki korakajoč dalje izročili Jacku svoje lopate, da jih zanese v mrtvašnico. Bil je pač najmlajši med njimi, in navada je, da opravi take posle vselej Benjamin grobokopov.
Jack je zmetal torej vse štiri lopate na ramo ter odšel v mrtvašnico. Škrtaje so se odprla vrata, a se zopet hitro zaslonila.
Kam naj položi lopate?
Tedaj se je Jacka dotaknila neka roka. Nehote se je zdrznil in zona mu je polila telo. Zaslišal je šepetanje:
„Bog s teboj, bratec! Ostani tu . . . okno sem oddrhnil . .
In starši je odšel skozi vrata, jih zaloputnil in okrenil ključ, da je zaškrtalo in odmevalo po prazni mrtvašnici.
Jack je še slišal bežeče korake, nato topot odhajajočega tropa, ki se je izgubljal in končno popolnoma utonjl.
„Blage ruske duše!" je razmišljal Jack in se slačil. Jetniško uniformo je oblekel pod svojo civilno opravo, plašč in čepico pa je pustil na tleh. Pokril se je z lastno čepico in si nataknil rokavice. Nato je zlezel na okno in skočil navzdol. Padel je na trdi sneg. Naglo se je pobral in zbežal s pokopališča.
XXVI. Mačka in miška.
V Strenovem je imela medtem Polly vsak dan večje skrbi, Bobby Dodd pa vsak dan večjo jezo zaradi Jacka. Ker je potekal že tretji mesec, odkar je izginil, so bile Pollyne skrbi že neznosne, a Doddova jeza je naraščala v besnost.
Zato sta imela hude čase tudi stric svetnik Belič in samska devica Marta Zippel: tolažiti in miriti sta morala, dasi sta bila sama neutolažljiva in nemirna ; prenašati sta marala izbruhe tujega obupa, strahu, dvomov, nezaupanje ter raznih očitanj, dasi sta bila nedolžna. Poily ni imela razen strica in ravnatelja Franzelta nikogar, s komer bi se mogla lajšati srce, Dodd pa ni poznal žive duše razen Marte, s katero bi mogel izpre-govoriti vsaj včasih nekaj zaupnih besed. Toda Marta ni bila inteligetna, nego le sovražna, zlobna, duševno zelo omejena pobožnjakinja: ž njo zanimivo pokramljati sploh ni bilo mogoče.
Zato je moral Dodd poslušati le ničevne podrobnosti iz vsakdanjega življenja svetnika Beliča in gospe Polly, prazne čenče, ki so se mu gnusile, ki pa so bile vsaj pust osat sredi brezkončne strenovške puščave.
Pustil je, da mu je zrasla polna brada, nabavil si je filistrsko obleko strenovške mode, zahajal je na vse zgodaj v kavarno in šele na noč v gostilno, letel ob lepem vremenu vsako popoldne na izprehod okoli in okoli mesta, sicer pa je ležal v hotelu vznak na zofi ter se — učil ruščine. Z ruskimi glagoli je šel spat, z ruskimi zaimki se je prebujal, z ruskimi sklanjatvami se je sladil jutranjo kavo, z ruskimi števniki se je zabaval med obedom in z ruskimi frazami
Stran 234.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 23.
Cesarica Žita sprejema s STOjiuii otrolii ua liolodvoru v Badeiiu .svojega cesarskega soproga, ki se je vrnil z beneške fronte.
ubijal med večerjo. Bil je vztrajen, dasi je bil trud navidezno brezuspešen, saj se je njegova germanska pamet na vso moč upirala slovanščini.
Včasih je že obupaval, postajal je divji nase in na ves svet, celo Marto je sprejemal osorno, — toda s svojo jekleno neomaj-nostjo je iznova premagal svoje živce, dvignil zopet svojo omahujočo voljo, potolažil Marto z novo napitnino ter je životaril dalje.
Tudi Pollyno življenje je postalalo vse težje in težje. Stric ji je iz Vratislave izposodil izvrsten klavir, ji nakupil muzikalij, najrazličnejših knjig, nabavil ji je več kletk raznovrstnih ptičev pevcev, kupil ji je srčka-nega jazbečarja izredno olikanih manir, bil je ž njo že parkrat preko nedelje v Vrati-slavi, kjer sta posetila gledišče ali pa šla
na koncert: a vse to ni moglo pomiriti Pollynih skrbi in utešiti njenega hrepenenja.
Kje je Jack? Kako se mu godi? Ali~ ni ponesrečil?   Morda tiči zopet v ječi? Morda so ga ubili? —Zakaj že tako dolgo molči ?
Iz Varšave je dobila Polly zapored nekaj razglednic. Na vseh je bila edina beseba: >Poljub!" in kot podpis črkica „J." — Druzega nič. A nato ničesar več že preko dveh mesecev!
Stric jo je tolažil in bodril, toda oba sta sumila Marto in Dodda. Morda plenita ta dva Pollyne dopise? — Svetnik je šel na pošto ter je govoril sam z ravnateljem. Ta pa je zagotavljal, da izpovedujejo vsi pismonoše enako: za gospo Amerikanko že nekaj mesecev ni prišlo nobeno pismo, niti kaka dopisnica . . . Državna policija in državno pravdništvo se za korespondenco gospe Polly sploh ne zanimata, a detektiva
Dodda na poštnem ravnateljstvn nihče ne pozna. Vsakršno zlorabo pruskega urada bi si moralo ravnateljstvo energično prepovedati.
Pomirjen se je vrnil svetnik domov, a poslej sta postala s Polly napram Marti še opreznejša. Preverjena sta bila, da je mogla pred meseci le Marta izdati Doddu, kdaj in kam namerava Polly odpotovati; le Marta je izdala, da ima Polly sestanek z Jackom v Berolinu. Ali je ujela ime mesta s prisluškovanjem? — Ali pa je morda ukradla šifrirano Jackovo pismo? — Vsekakor bi bilo drugače nemogoče, da je Dodd prišel istega dne v.isti berolinski hotel! Marta je vohunka in izdajalka, zato je treba razorožiti jo v listem hipu, ko lahko postane zopet nevarna.
Dolgo sta razmišljala, kako. Končno pa je našel svetnik izhod iz zadrege. V
Draždanah je imel prijatelja. Napisal mu je pjsmo, priložil listič in oboje odposlal. Že čez par dni je prišlo iz Draždan prijateljevo pismo z novim lističem kot prilogo. Ko sta ga prejela, sta bila vesela ter sta ga skrila v zadnji zvezek konverzacijskega slovarja.
Nato sta zopet čakala . . . skrbela . . . se vznemirjala ... se tolažila . .'. se ba-vila s ptički, klavirjem, knjigami, jazbečarjem . . . hodila ob lepih dnevih na izprehod .. . in še enkrat sta izletela v Vratislavo ter šla poslušat opero ^Aido".
Naslovno ulogo je pela tistega večera baš slovenska umetnica, mezzosopranistka Fanchette Verhunk — Ljubljančanka Fani Vrhunčeva! — Zelo sta bila zadovoljna.
Ko pa sta se naslednjega jutra vrnila v strenovško vilo, je prišel brzojavni sel z brzojavko.
Brzojavka iz Petrograda! Od radosti
sta trepetala, a krotila sta se, da je odšel sel; nato sta stekla v spalnico ter šepetaje čitala :
„Pridi! Petrograd, Njevskij prospekt, hotel Europe. Hljestakov."
Nato sta se nemo objela; Polly se je razjokala iz blaženstva in tudi dobri striček je imel vse solzne oči.
Potem pa je svetnik brzojavko zažgal, jo vtaknil v peč ter gledal na požar tako dolgo, da je plamen požrl papir do zadnjega oglička; nato je še s prsti pepel zmečkal in zmešal ter končno pihnil v kupček.
„Tako. Zdaj je popolnoma nemogoče, še kaj izvohuniti!" je dejal ter zaprl durice pri peči. ,,In zdajle poiščeva konverzacijski slovar — črko Z."
In šel je ter poiskal v knjigi skriti listič prijatelja fz Draždan.
„Tukajle na mizi ga pustiva, da ga Marta lahko prečita in si ga prepiše!" je rekel in tako storil.
Na mizi je ležal listič z vrsticama:
„Predraga! Pričakujem Te v Draždanah v hotelu Carlton, Bismarckov trg 1. Jakob."
Nato je poklical kuharico, naj jima prinese zajtrk, ter se je obenem odpravljal v pisarno. In med zajtrkovanjem- je dejal:
„Gospa odpotuje jutri v Draždane. Dajte, Marta, in poskrbite, da se oba njena velika kovčga lepo osnažita in po obedu postavita v gospejino spalnico."
„Da. da, takoj po obedu začnem pospravljati obleko in perilo,- je pritrdila Poliy mirno. ^
Marti so se posvetile oči kakor mački, predno zaskoči miš, a ponižno je povesila glavo in vprašala z najslajšim glasom: „Ali naj naročim tudi voz? A za kateri vlak, prosim?"
Stev. 23.
TEDENSKE SLIKE
Stran 235.
Otroci Nj. Velič. cesarja iu cesarice5 Prestolonaslediiik^cinc Oto, iiadvoj-Toda Robert, iiadvojvodiiija Adelajda in inali niidvojvoda Feliks.
Ljubila idila cesarjeve družine; Princesa Adelajda drži vajeti, a prestolonaslednik sedi zadaj na kozlu.
Svetnik se je nasmelinil, a tiitro je vtai<nil svoj nos v skodelico, izpil kavo ter dejal:
„Zaradi vlaka se še nisva odločila. Bržčas odrineš s popoldanskim, ki je najmanj zaseden . . . li ne, Polly?"
„Kakor misliš striček," je odvrnila Polly. „Tudi z jutranjim vlakom bi se morda dobro vozilo."
„Gotovo; samo prezgodaj bi morala vstati in težje bi bilo dobiti izvoščika," je pritrdil svetnik ter zaključil ugibanje: „Glede vlaka se torej že še domeniva in voz naročiva morda sama zvečer, ko pojdiva na izprehod.   Zdaj  je  glavno,   da   napolniš
kovčga ter se mirno in udobno pripraviš na pot."
Nato je vzel svojo torbico za akte, se šel v predsobo obleč ter je takoj potem odkoračil v pisarno.
Tudi Po!ly je odšla iz obednice. Marta pa je pospravljala po mizi, stikala po košu za papir ter v svoje veliko veselje na pisalni mizi našla kuverto s svetnikovim naslovom in z lističem. Najrajša bi bila vzela oba, da bi ju nesla Doddu. Toda tega si le ni upala storiti. Zato je listič urno petkrat zapored prečitala, stekla v kuhinjo ter si ondi na papir napisala besedo za besedo. Nestrpno rada bi bila telefonirala Doddu v hotel, a si ni upala, ker je Polly hodila iz sobe v sobo ter si znašala svoje stvari. Treba je bilo iti tudi po kovčga pod streho in ju očediti. Poklicala je torej mimo gredo-
čega postrežčka v vilo ter mu velela, naj gre ž njo v podstrešno izbo po kovčga; nato se ju je lotila s cunjo in ščetjo. Ko e bilo opravljeno to delo, je morala začeti cuhati.
Tako se Marta ni mogla vse dopoldne ganiti iz hiše, dasi ji je pod nogami kar gorelo.
Toda po obedu sta hodila svetnik in PolIy vsak dan za slabo uro počivat. Polly je zadremala navadno v gugalnem stolu, stric pa se je iztegnil po zofi in zaspal. Ob dveh je bil navadno že zopet svež in ob treh je odkorakal v pisarno.
(Dalje prih.)
Obletnica jugoslovanske deklaracije.
Dne 30. maja t. 1. je minulo leto, ki je za avstro-ogrsko Slovanstvo vobče in za Jugoslovane posebej v političnem in kulturnem oziru največjega in najdalekosežnej-šega pomena.
Med Čehi in Jugoslovani se je sklenilo bojno bratstvo na življejije in smrt. In 30. maja so podali najprej Čehi svojo deklaracijo, s katero so zahtevali zedinjenje vseh čeških ozemelj s Slovaško vred v enotno upravno, svobodno državno telo.
stran 236.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 23.
1^
I
Avstrijski vnanji minister baron liiiriaii podpisuje mirovno pogodbo z Rnmiinijo,
I
Jugoslovani pa so po svojem načelniku dr. A. Korošcu podali sledečo izjavo :
„Podpisani poslanci (Slovenci, Hrvatje in Srbi), ki so združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se zemlje monarhije, v katerih žive Slovenci, Hrvatje in Srbi, združijo pod žezlom habsburško - lorenške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodarstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratskem temelju. Za uresničenje te zahteve enotnega (troimenega) naroda bodo zastavili vse svoje sile.-' '
Ta izjava je napravila v vsej Evropi velikanski vtisk; naš narod se je dvignil ves, od severa do juga kakor en mož; naš kmet, naš delavec, naš meščan in naša žena, vsi, vsi, od najmlajšega do najstarejšega smo se zavedli, da je bila izpregovorjena edina prava odrešilna beseda. Slobodno demokratsko državo Jugoslavijo hočejo združeni Slovenci, Hrvatje in Srbi kot en
narod, a naša dinastija nam bodi pravična vladarica 1 Jasna, poštena, nad vse patri-jotična, narodno radikalna, a obenem cesarju zvestobo zagotavljajoča je bila ta izjava. Zato se ji je pridružilo vse jugoslovansko škofovstvo, vse jugoslovansko duhovništvo in vse jugoslovansko razumništvo. Vse stran-karstvo med Slovenci je prenehalo, in postali smo enoten narod enega in istega cilja, ene duše, enega srca.
Majniška deklaracija je vzbudila ne le ves naš narod, vse naše sloje, stanove in spole, nego je utrdila jugoslovansko misel tudi v poslednji hrvatski in srbski koči. Prenehalo je nesmiselno politično nasprotovanje med Hrvati in Srbi, utihnilo je sovražno bevskanje bedastih verskih fanatikov zaradi katoličanstva, pravoslavja ali mohamedanstva: vsi od najskrajnejših slovenskih koroških bajt do najjužnejših moha-medanskih hercegovinskih ali srbskohrvatskih dalmatinskih domov smo se zavedli, da smo kot Jugoslovani bratje istega rodu in iste krvi, istega programa in istih načel.
Stev. 23.
TEDENSKE SLIKE
Stran 237.
Vojaška ma.ša arstrijske vojske pod razvalinami starega kurdistanskega mesta lliabekra, ležeeeg;i ob gornjem Tigridn v azijski Turčiji.
Iz nekdanje svetoTne države Asirije: Moslimanski narod občndnje avstrijske vojne avtomobile v mestn Mosula, ležečem v Mesopotamiji na srednjem Tigridu blizu razvalin propadlega biblijskega mesta Ninive.
Iz sultanove prestolice: Karakteristični prizor s carigrajske ulice: Zakotni branjevci in prodajalci
črne kave.
Velikansko delo prebujenja, utrjenja in organiziranja je izvršila tekom enega leta
majniška deklaracija. Zbudila je dremajoče, opogumila strašljivce, okrepila nas vse, ki ne nehamo zaupati v svojo veliko, svobodno bodočnost. S hvaležnostjo se spominjamo bratov Čehov, ki so nam- dali vzgled s svojo deklaracijo za jugoslovansko maj-niško deklaracijo, s hvaležnostjo se spominjamo rajnega drja. J. Ev. Kreka, dr. A. Korošca in vseh naših jugoslovanskih poslancev, ki so našo deklaracijo proglasili
Jugoslavija.
30, liiaj. Obletnico deklaracije je proslavila Ljubljana na razmeram odgovarjajoč način. Saj so vse večje prireditve prepovedane. Saj ne smeš niti s svojimi poslanci na shodih javno govoriti I Pokazali smo pa na drug način, da vemo ceniti pomen deklaracije; Ljubljana se je za ta lepi narodni praznik oblekla v svečano obleko: vsi res zavedni narodni posestniki hiš, t. j. vsi oni, ki imajo narodnost tudi v srcu, ne samo na jeziku, so razvesili narodne tro-bojnice. Mnoga okna so bila okrašena z zastavicami, da so pokazali svoje mišljenje tuni oni Slovenci, ki nimajo lastnih hiš. Zvečer je bil v veliki dvorani »Uniona« družabni večer, ki ga je priredilo narodno ženstvo v korist slovenskim invalidom. Sodelovali so pevsko druUvo »Ljubljanski zvon«, solista pevca gdična Sadarjeva in gospod Debevc, dalje orkester Šentpeterskega prosvetnega društva in pevski zbor katoliškega društva za delavka. Na programu so bili tudi govori in deklamacije, kar je pa slavna C. kr. policija prepovedala. Mesto tega je napravil deželni poslanec in podžupan ljubljanski dr. Triller krasno napitnico na narodno ženstvo. Dvorana je bila nabito polna, več kot
polovica občinstva ni dobilo več prostora. Zlasti lepa je bila udeležba žen in deklet v krasnih slovanskih narodnih nošah. Zabava bi bila brez dvoma trajala do jutra, da ni bila že opolnoči napovedana — policijska ura. Tudi mladina je manifestirala na svoj način. Po osmi uri zvečer je prikorakalo v strnjenih vrstah po šest in šest kakih 1500 mladih mož z bakljami in lam-pijoni v narodnih barvah od državne obrtne šole. Sprevod je šel, pojoč narodne pesmi, po Šelenburgovi in Prešernovi ulici do Prešernovega spomenika, od tu pred škofijo in dalje do vile pokojnega dr. Kreka, kjer se je poklonil manom velikega Jugoslovana in očeta deklaracije. Vsa manifestacija se je vršila dostojno, tako da niti policija ni imela vzroka nastopiti. — Srca gorč in tega ognja ne pogasi nobena sila!
Za kratek čas.
Zob za zob. Ko je bil Dean Swift na potovanju, je zapazil neko jutro, da črevlji niso  osnaženi.   Pokliče  slugo na odgovor.
stran 238.
TEDENSKE SLIKE.
Stev. 23.
Iz daljnih azijskih puščar: Tabor turške vojske, ki se pripravlja k odhodu na fronto. ;
Iz sultanove prestolice: Carigrajska ulica v turškem delu mesta. Na sredi v ozadju vse zastrte Tui'kinje - hauume.
V Kristovem mestu: Av.stsrijki zdravniški oddelek v Jeruzalemu pri izvrševanju svojih dolžnosti.
»Kaj bi jih vedno snažil, saj bodo itak takoj umazani.€ Svvift nič ne reče in zapove, naj bodo konji takoj pripravljeni za odhod. Sluga se pritoži, da še ni zajtrkoval. »Kaj bi vedno jedel,« pravi Dean, »saj boš itak takoj zopet lačen.«
Knostaviio sredstvo. Potniki neke ladje ponoči niso mogli spati vsled nemira dveh žensk. Ena, ki jo je mučila skrnina, je kričala: »Strežaj, zaprite duri drugače umrem.«
A komaj je bila njena želja izpolnjena, že je še silneje kričala, druga, ki jo je mučila naduha: »Strežaj, odprite duri, drugače umrem.« Ko le ni bilo miru in ne konca kričanju, zapiranju in odpiranju,-je slednjič zaklical potnik v sosednji kabini: »Za božjo voljo, strežaj, odprite duri in pustite da umre ena teh dveh žensk in potem jih zaprite in pustite, da umre še druga. <-
Stev. 23.
TEDENSKE SLIKE
Stran 239.
PEGE:
Popolnoma neškodljivo, znamenito, od zdravnikov preizkušeno, po navodilih vseučil. profesorja dr. Hagerja skrbno sestavljeno sredstvo, s katerim je mogoče v najkrajšem času odstraniti pege z obraza, e edino postavno zavarov. „Santo'' krem.
Ta zdelek je bil dolgo časa preizkušan in njegove sestavine vedno izmenjavane, dokler se ni doseglo učinkr), da polt obraza že po drugem in tretjem" natrenjn postane bela in vsak temen madež (pe^n) ter vsi izpuščaji popolnoma izginejo. Pri daljši uporabi je mogoče pričarati krasno ro-žasto barvo, tako da je mogoče ta krem tudi za obraz brez peg uporabiti z krasnim uspehom.
Nekaj res popolnejšega in docela neškodljivega sploh ne obstoja. Najboljši kosmatični izdelek.
Cena „Santo" kremu proti pegam je K 5—, s poštnino 93 vin. več. Navodilo je priloženo.
Ker se vsak dober izdelek ponareja, prosimo, da p;izite na besedo „Santo".
Vsakemu ..Santo' kremu je brezplačno priložen vzorec pudra.
Po pošti razpošilja brez navedbe vsebine — če se denar naprej vpošlje (tudi v znamkah) ali pa proti povzetju — tvrdka J. Kukla, Praga, Per-lova ulica št. 73.
Vsaka gospa
naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem
negovanju prsi.
Us; e.šen svet pri pomanjkanju in opešanju oMInosti! - Pišite zaupno IDI KRAUSE, Pi usjurg, (Ogrsko) Schanzstrasse št. 2. Abt. 95. — Ne stane nič.
Avsiru-ogrisko vojaštvu iiii pohodu po ulicah rumuiiskega pristaniškega mesta K.vstendže.
= Hlapca =
sprejme
Trakove za čevlje
iz pristnega usnja, 100 cm dolgi, 100 kosov 45 K, razpošilja Adolf VVeber v Budjevicah (Budweis), Češko, poštni predal 42/41.
Zvezna tiskarnH Ljubljani, Stan trg 19,
Zamaške      ^t^^^-
kupi vsako množino, Ljubljanska   industrija   probkovih   zamaškov
JELAČIN & KO. LJUBLJANA
Gorica    BATJEL
Stolna ulica št. 2-4.   Stari trg i\. 28.
Trgovina in mehanična delavnica.
Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne ? žepne svetilke. D Najboljše baterije. — Posebno nizke cene so za preprodajalce. —
Trgovci! Trgovci!
ako hočete, svoje odjemalce zadovoljiti poslužite se
„ A D RI A" H izdelkov
kakor: kavni nadomestek la z sladkorjem, lug, va-niljin sladkor, pecilni prašek, žafran, nadomestek škroba, naftalin, toaletno milo, dišave vse vrste itd.
Za dobro kakovost svojih izdelkov jamči naj-solidnejša. ter slovenska tvrdka
Zahtevajte cenik t'- Šlbcilik,
in vzorce. Adria-izdelki, Zagreb.
IVRM       in SIN
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo šivilluili strojev, koles, pisalnih strojev iu strojev za jdctoiije (Strickmascliiiien).
Brezplačen pouk v vezenju. Tovarna v Lincu ustanov.  I. 1377.
Zahtevajte cenik,  ki  ga dobite   brezplačno in poStnIne prosto.
Zajamčen uspehi!
Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago!
Bujno lepo oprsje!
dobite če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo
janioeno ne.^kodljivo. Za vsako starost hiter, zanesljiv »ispeh. — Zunanja ra' a. PiiSioa za poskuisnjo K .5—, velika puSica, ki zadostuje za uspeh K 10—. Kosui. Dr. A. Rix preparati, Dunaj IX., Lakierergasse 6fO. RazpoSilja se stroKO diskretno. Zaloga v ].jul)ljani: Parfu-merija A. Kane in drogerija ..Adrija'' ; v Mariboru : Scliutzengel Ai>oth.; Apoth., Jlariahllj —=      uhd Parf. Wolfram.
RiimVflol ''•"'¦¦«<^" '^^ pomlajenje r 1 ciniyU01 ^Je.-.e, svetle in sive la!«e in bra.io za trajiro temno barva. 1 stekle--uica. s poStiiinti.jjs.«;. SliUlSrJ< ......
Rydyol fo.lit-St
vo porderi lileda lic», UOinek jti (MiilDvit. 1 steklenica s [lof^tiiino vred K 2-4.r. Fov/etje 45 yi-narjeV več. — Naslov za naročila: ,
lan rVrnlinVi drogerija pri angelju t BRNU jan   VjrOllCn,--_ ^t, 645^ Moravsko---
1
Vsakovrstne SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (solne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila.
FRANC CERAR, tovarna slamnilcov —  v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.  —
] Kmetska posojilnica
- r. z. Z n. Z.
obrestuje hranilne vloge po
Hranilnih vlog nad 30 milijonov.  Popolnoma varno
4'
o
.jubljanske okolice [
v  Ljubljani
O brez   vsakršnega odbitka.
naložen denar.  Rezervni zaklad: nad milijon kron.
Stran 240.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 23.
[ŠANATORIUM • EMONA
Si ZA- NOTRANl-E • IN ¦ KIRURG iCtsE ¦ BOL.E2M1. r -PORODNISNDCA.
(7LtJUBLJANA-KOMENSKEGA-ULICAH tfc
/ SEF-zi«AvMK:pRiWfiiw Pf^FR.DERGANC 'I
SUTTNER
I KO -
v(/ vir v(/      v*/ vj^ vt.* v*/
Dobro
,IKO'
uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. — Neugajajoče zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto
Kovinaste ure.....   po K   22-— 26-—
32-— 40-- 60-—
Srebrne ure ... 60 — 70-— 90
Kovinaste verižice
. po K 48-— 54'— - 100-—
.   po K    2—   3-—
Vse ure so natančno preizkušene.
Lastn 1 protokolirana tovarna ur v Švici.
4_   6-— 10--
Usnjate verižice ....   po K    1.60  2-80 4-80
Lastna  znamka  ^IKO"  svetovnoznana.
Svetovna razpošiljalnica
H. SuttnerLjubljani štev. 5
Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice.
Priporoča se
:: umetna knjigoveznica ::
IVAN  JAKOPIČ
s LJUBLJANA. ™
^»I«..iti..itf-/itd!..i}«..»!<-..i!i..iti..»Ji..ite..xt>f..5t^^
Mazilo za lase
varstvena znamka Netopir [,
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški v Ko- j^^ lodvorski ulici št. 200 ali pa v trafiki pri farni F cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Lončki po 5 in 6 K. Pošilja se tudi po pošti če se denar naprej pošlje. Izborno sredstvo za rast F las — Za gotovost se jamči. — Zadostuje -J^ steklenica.   —   Spričevala  na razpolago.
Kislo vodo, vino :: in sadjevec ::
razpošilja
A. Oset, p. Gustanj, Koroško.
Kupim  vse  vrste  zamaške, i=gg steklenice in sode.
Josip Jug,
pleskarski in slikarski mojster Ljubljana, Rimska cesta št.  16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim, da :: delam samo s pristnim firnežem. ::
—     Solidna in točna postrežba.     —
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju
kot oficijelno subskripcijsko mesto
- sprejemajo prijave na ——^——
VIII. avstrijsko vojno posojilo
po originalnih pogojih:
I davka prosto 51/2% amort. drŽav, posojilo .......a 91.54%
II, davka proste 51/2% odpovedljive držav, zakladnice... a 95.50%
Tidkovine za prijave in pojasnila so strankam brezplačno na razpolago pri naših blagajnah.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar.
Tisk „Zvezne tiskarne" v Ljubljani.