29. Storilka. (▼ Trata. ▼ •• k«t* italir 4mm 't ^ ' rt1 j« ■ -'j* * 1WT.) Tečaj XXII. HJIOBT" likata p« trikrat »• todaa t ta«; lk »a-danjth ob torkih, ietrtklh la aobotAh. Zjutranjp iri Atkinl« t. l.S ti tli PiSMC . . . 3.— . , . 4,so ■a pol Itu . . , ».— U v m |«to . . , IV,- . . . 1» .- NeretelM Je platovatl naprej ■■ eiraAbe >fa7 ptllažonr eareonlne te uprava a« ezlra. Poaaiuićc^ itcrilh« i« dobivajo » iaj.lnieah tubai« «' 1r*tu po 9 ur«, uren Trata p« 4 ave. Of 1*4) m ni«M p« «*riti» T pw«*; a« Mil«*- a dobaUaai iri<*e»J pit!«)« oro^tor. ko'Iknr *k««fft vratk. Pn*liwi». oumrtBio« in j»rna tarivhle, do-ii»oi ng!*iii i. i* rtA-4ii*)o p - p^Kitifo v hi lupiti n») *• pošiljajo lilo« l'«iinrni i'. 13. V«nkr> pnom Tirr '■»iti frunku*na«, ko» o.»(ranko»*nu »o a-•»»rejamnio. Rr»Wor>iai »« n* N'Ma^nin-', rti kl« m m ufi** »pn jt u ftr rirtiiiftio alion Mfolinn pio* onbi nit. H. (I. aad«t. NaroAnino in osjim* jeJpU*«»T»ti loo« Trat. 0-lprt* r«*cii»nao «i|« t« pjttoiUn. 81 Ziaga rodoljobja. Pod tem naslovom piše .Slovanski list": Kdor ide v boj u sveto stvar in zaidejale, ta ima vedno in vselej na svoji strani simpatije naobraženega sveta. Človeškim idejalom je isti vir, kaker večni resnici; zato pa idejalov ne pobija nikdar tisti, kdor spoštuje resnico. Največji moije •veta klanjajo se idealem in sočustvujejo z narodi, kateri se bore za svoje idejal«. Ako bi to pravično pojmovanje prešinilo vse prosvetljene narode, ne bilo bi toliko narodnostnega sovraštva, katero danas ovira slabejše narode v občnem napredkn. V tržaški okolici bil se je te dni hnd boj za narodno stvar in čast. Zavedna okolica tržaška zmagala je sijsjno pri mestnih volitvah v vseh Šestih okrajih z vsemi iestimi kandidati I To je najve*elejši in najznamenitejši dogodek sadnjih dni, ki je vso Slovenijo nandal s nepopisno radostjo. Pa n? samo Slovenci, tndi ostali Slovani radnjo se in s-ponosom gledajo na Trst, to slavno Sparto slovansko; pozdravljajo z bratskim naudušenjem hrabre narodne bojevnike, ki so rešili narodno čast, izpodbivši najhujšega sovražnika Slovencev, strup« no kado iredentskol Odkritosrčno pravimo, da sme nestrpno pričakovali konca te borbe. Vedeli smo, da so Ita< lijani u potrebi li vsa sredstva, da jih je gnalo v boj proti okolici uajhigše sovraštvo ; vedeli smo, da imajo irredentovci v svojem programu okolico tržaško in da je njih glavni smoter oteti tudi to zemljo Slovencem in tako zapreti to pot Slovencem v Trst. Uplivali so na okoličane z naipodlejšimi sredstvi, lekarnice tržaške so se zarotile, da ne dade nobenemu Slovencu zdravil za znižano ceno. Politični agitatorji imeli so 60.000 gld. na razpolago ; da bi ujeli Slovence, posluževali so se slo* venskega jezika, naskočili so vsakega slovenskega volilc<>, grozili so, prigovarjali, dobrikali so se oko* Jičanom, in kaj so dosegli ? Okoličane morale bi zaslepiti te vabe, da bi se udali. Toda rodoljubi slovenski ogreti so okolico tržaško z ognjem živega rodoljubja, z ognjem slovenske zavednosti, in ta zavednost »lovenška zmagala je toli sijajno, da se si tržaški Slovenci priborili tudi okraj, ki dolgo vrsto let ni bil V slovenskih rokah. Tako so nam podali tržaški Slovenci dokaz, kaj premore narodna požrtvovalnost. Se pred nedavnim časom zahajali so s strahom v okolico, po kateri so prirejali shode ia učili in nauduševali narod za slovensko stvar. S strahom so hodili po svoji zemlji; iredenta jim je bila vedao za petami, in to iredento dobro poznajo naši tržaški rojaki. Še v dneh volitve je sovražna puška počila, in Zato mora res imeti mnogo poguma, mnogo lju bežni do naroda, kdor se v takih časih ne straši ili med ljudstvo. Toda veliki trud obrodil je obilo zlatega sadu, prinesel nam je vsem najlepše zadostil" ; zavedna okt lica tržaška, zaničevani in teptani narod,' zisramovani jezik slovenski kot lingua delle pipe, narod naš zmagal je, izbral si je zastopnike; ki bodo v Trstu, četudi v veliki manjšini .pouziligovali svoj glas v imenu Slovencev za svete pravice naše in pričali sloveBnoj da je to zemlja, naša. Zrnata naša morala bi gotovo tudi veseliti Avstrijo. Konservativni življi v Trstu, o katerih se je mislilo, da jih prešinja avstrijsko domoljubje, izginili so s političnega obzorja. Iredentski vihar ih je razgnal in razdejal, iu tako je premi nola stranka, ki je bila nekoliko zastopnica avstrijskega mišljenja. Nikče ne bode pretakal solz po njej, tudi Avstrija ne. Danes ima«o v Trstu samo dve stranki, stranko Slovencev in stranko iredente. Zmaga iredente ni zmaga avstrijske stvari; zmaga Slovencev pa je pridobitev drla ve, dasi se država te pridobitve brani. Kakorkoli se zasučejo naše stvari, Slovenci imamo mnogo uzroka, da se veselimo zmage tr-talkih Slovencev in da nlivamo to veselje v polni meri. Vsi Slovenci uzemimo si za uzgled svoje tržaške rojake, ki tako požrtvovalno in složno delujejo za blagor celokupse naše domovine. Zlasti rojakom na Kranjskem kličemo: borimo se tudi mi za slovensko stvar, a ne za vlado te ali one osobice, in doživimo tudi mi mnogo dni, ke bo-demo slavili zmago rodoljobja, kakor je slavč tržaški Slovenci, katarim bodi za to čast in slava I Politiike vesti. V TBBTU, dne 8. marca 1897. Državnozborske volitve. Včeraj ie bilo je poznati po vrvenju po vseh ulicah, da smo na predvečeru velike volilne bitke. V Trstu še niamo videli kaj tacega, bilo je, kakor da je kos Amerike prestavljen v Trst. Agitacga je bila uprav amerikanska : Zidovje in ogli so bili napolnjeni z lepaki v vseh mogočih barvah, vseh mogočih velikostih. Z vseh zidov kriče nasproti: Nabergoj, Hortis, Učekarl Stranke so napele vse sile. Vendar je ogronaa razlika med postopanjem Slovencev in socijalistov in pa med postopanjem progressevcev. Dočim se je agitacija prvih dveh gibala strogo v mejah dovoljenega, je bila pa agitacija progres-sovcev ostudna, gnusna, nečuveua. Strašili se niso najnemoralnejega sredstva. Vsako sredstvo : pritiska, prevare, zavratnosti je dobro došlo tej stranki, ki se nazivlja liberalno, a gazi v blato vzvileni pojm liberalizma. Tu hočemo navesti le par vzgle-dov. a) V zasmeh zakonu so dostavili glasovnice vsem italijanskim podanikom in je vsled tega število volilcev za kakih 6000 više, nego bi smelo biti v razmerja se številom prebivalstva. sin »| i b) Poznani so nam slučaji, ko biva v jedli in isti hiši po 10—12 domačinov in 1 Italijan. Prvih ,niso mogli najti" nijedaega, Italijana pa se našli prav lahko in povsodi. c) Delavcem v plinarni so oduzeli glasovnice vsem do zadnjega, a danes so jih gnali na volišče pod pazduho, v varnem spremstvu. d) Nebroj volilcev, ki so bili vpisani v volilne liste, sedaj kar nikjer „no morejo najti*. Te siromake so uprav surovo odpravljali z magistrata in z dotičnih sekcij. Njih glasovnicami pa so prav gotovo glasovali Italijani. Radi tega postopanja so bili ljudje silno ogorčeni. e) Gospodarji so pretili svojim delavcem, da jih takoj odpuste iz službe, ako ne bodo glasovali tako, kakor hočejo oni. A ne le pretili so, ampak tudi uresničili so svojo grožnjo v več slučajih, ko se naši pošteni delavci niso heteli idati nasilstvu. Tako sa je dogodilo n. pr. Tomažu Ži-bernu, ki je bil nameščen v javnem vrtu ia Ivanu Vatovcu, delavcu pri tvrdki Pepeu. Takih nemoralnih sredstev se poslužujejo pro-gressovci. Ki čudo torej, da je zavladalo silno ogorčenje med socijalisti in Slovenci proti progres- j sovcem. To ogorčenje se je pojavljalo že včeraj : sosebno mod socijalisti. Bilo je vso noč spopadov in kričanja po ulicah. Sinoč pa je neki progres-sovski pobalin pod oboki Chiozza celo ustrelil na mimoidoče socijaliste, vračajoče se s6 shoda v vrtu Ifondo nuovo. Navstal je seveda silen vrišč in krik, kar je dalo povoda različnim govoricam po mestu. Tudi današnji dan tožko da mine gladko. Vsakako bode imelo danes redarstvo veliko in težavno nalogo. Toda naj izide volitev kakor hoče, toliko je gotovo, da je današnji dan zgodovinske važnosti za mesto tržaško in gotovo usodne važnosti za stranko progressovo. Se svojim postopanjem, se svojim gaženjem pravice in morale, so dosegli gospoda le to, da je mera postala polna poprej, nego je bilo misliti. Reakcija je tn, masa se dviga proti gospodujoči stranki; reakcija je že tu, in toli silna, da bi progressova stranka propala že danes prav gotovo, da ni rabila takih sredstev in da ni tako drzno zlorabljala aparate, ki ga ima v rokah. Iz kratka: mi trdimo že sedaj, da nam je volitev za V. kurijo donesla velik dobiček. Ne moremo si kaj. da ne bi tu pohvalno omenjali našega ljudstva, ki je o tej priliki nadkrililo naša pričakovanja. Naj stoji iste ali v našem ali v so-cijalistiškem taboru: vede se dostojno, kaže se zdrelo. O izidu volitve sporočimo med najnovejšimi vestmi. Poleg Hortisa za V. kurijo so postavili pro-gresovci nastopne kandidate: za I. kolegij (prvi rafcred občinskih volitev) d.ra C a nt b o u a, za II. kolegij (II. in III. razred občinskih volitev) d.ra An gel i j a, za III. kolegij (IV razred občinskik volitev in okolica) dr. Leopolda M a u r o n er j a. i Tu ga imamo zopet večnega kandidata. Drugi okraj okoličanski ga je odslovil najuljudneje; trkal je potem na vrata V. okraja, a volilci so najprijaz-neje in irazločueje odklonili njegovo zastopanje. Sako ne, saj je mož danes na glas* kakor naj-slabši zastopnik, kolikor jih je imela prejšnja zbornica. Ali on je večni kandidat, ta gospod Poldo Mauroner! In ker je iz vrste trdih iii neustrasljivih kandidatov, ga niso nimalo preplašili vsi dosedanji porazi v okolici. Komaj so ga vrgli skozi vrata občinskih volitev, že ler.e zopet skoz okno državun/borskih volitev in predstavih se okolici smehljaj--čim licem kakor oni, ki H ju hotel zastopati na Dunaju, seveda istotako, kakor jo je zastopal, ali prav za prav ne zastopal v mestnem zboru tržaškem. No, mi smo uverjeni, da tudi sedaj okoličani prav odločno poreka gospodu Poldetu : Hvala lepa na takem zastopniku 1 Položaj na Kreti. Pariška „Atence Havas" javlja iz Kaneje: Položaj je nespremenjen. Nasprotni si stranki nti v svjih taboriščih Eneržija in pa popolno soglasje, ki je med poveljniki evropskih eskader, provzročujeta mnogih skrbij kolovodjem upornikov. Turške oblasti se vedejo vedno povsem pravilno (?). Iz Berulina je došla zasebna v^st, glasom katere so se razprave med velesilami nekoliko pretrgale. Samo poveljniki pred Kreto zbranih eskader imajo sleherni dan koufereticije. Govori se. da se Grška in Turčija pogajati p laion. Vse kaže na to, da se toliko Grška, kolikor Turška skušati sporazumeti, da se rešit« zadrege, v katero ju je spravil »ultimatum4 velesil. — Ako je res, kakor trde nekateri politiški krogi, da se sultan hoče vaakakor izogniti skrajnim korakom in da hoče zabraniti, da bi se zara ii Krete pretrgali diplomaiišni oduošaji, ako je to res, pote« je pričakovati, tla sultan dovoli Grkom koncesij, ki Uteguejo pomiriti javno meneoje in zajedno zadovoljiti narodnemu ponn.su Grške. Ako pa vse to ui res, poten — seveda — bode odločalo orožje. Kazlićne vesti« Današnje izdanje našega Ijsta smo priredili samn n.i dveh »traieh, da se uredniško in tiskarsko osobje more udeležiti volitve v V. kuriji. Z Dunaja nam je prišla od velikoš^lcev nastopna čestitka : Zrnata Slovenstva! — Naša srca so vedno z onimi, kateri delajo! Da zmagate i v peti kuriji. O volilvi v V. okraji nam pišejo iz PadriČ: Dan 28. februvarja je bil tudi za nas narodnega veselja. Že na vse zgodaj so se začeli zbirati naši možje in od uit do ust se je razlegale: zmaga mora biti naša! Vse je bilo navduieno. Okoli 6V> ure bo jeli dohajati na volišče prodani možje ali — pregrešmki. Ali dospevši v Padriče jih je zbodel v oči napia obešen, na našo lipo: , Strela udri iz višiue izdajalca domovine !u To proklestvo mora pretresti vsakogar, ako ima le kaj srca v aebi. Ob uri pa so se peljali na vozeh gosp. Preselna možaki-poštenjaki. Veselega lica so bili in jasnega čela, vedoči, da gredo v borbo za pošteno stvar. Vsa grla so vsklikala: „Živio nai kandidat Alojzij Goriup !■ Veselje in navdušenje je bilo sploiuo med njimi. Vsi so prisegali: Aii se ne damo prodati, kakor mezge ali osli, mi hočemo biti možje ! Jedne misli, jednega čuta, jednega srca smo odah na volišče v Trebče, zložni v ljubezni do te nase okoličanske zemlje. Nestrpuo smo čakali na izid volitve. Vedeli smo sicer, da je naša zmaga gotova, ali hrepeneli smo, da zmagamo čim častneje. Glavna skrb nam je bila, kolika bode naša večina nad Poldekou Mauroaerjem. Morete si misliti, kako smo se razveselili, ko smo izvedeli, da smo zmagali 96 glasovi večine. To je bila zares sijajna zmaga, ka-koršne še ni videl naš okraj. Svojemu veaelju smo dajali duška glasnimi vskliki: .Živio naš poslanee Alojzij Gori upi" V Padriču je vihrala narodna in cesarska zastava v znamenje, da slavimo zmago narodne in cesarske misli. Prodanci pa so se skrivali po kotih in — sramovali so se, Pozdru;!,— b-.ii torej še enkrat nai zastopnik Alojzij Goriup. Njegovi skrbi se priporočamo. Pozor Kraiovci! Poroča se nam, da neka poznana podla duša iz Gorice, ki je za dober denar pripravljena za vsak čin, hodi po Krasu pod* Kupovat volilne mole. V Dutovljah je ponujalo to človeče 10 gl. samo za to, da bi se dotičnik ne udeležil volitve. Kraševci! Vzemite poleno in zaženite izpred hiše lopova, ki se drzne na tak način tirati v blato Vaše poštenje ! Vrzite preko praga to brezvestno dušo, ki zahteva, da bi si pošten in značajeu Kraševec ogrešil dušo — sleparstvom. Kajti sleparstvo je in zločin, ako kdo proda glas, ki ni njegov. Da, dragi volilni možje: glas, ki Vam ga bode oddati, ni Vaš glas, ampak je last vseh onih, so Vam poverili svoje zaupanje, je last vseh prvotnih volilcev. Vi ne pojdete na volišče v imenu svojem, ampak v imenu vseli volilcev, vi ste le odposlanci poslednjih. Torej gla«, ki ga oddate, ni Vaša last; veste pa, kako se imenuje oni, ki si prisvaja tujo last ? Tak človek je — tat ! Ali pa je možno, da je gori na kršnem Krasu le jeden človek, ki bi hotel na tak uačin oslepariti svoje soobčane, ki so mu poverili toli častno nalogo ? Nadejamo se, da ga ni! Prosimo Vas torej še enkrat: le brez pardona z metlo ali polenom na moralno propalico goriško, ako se drzne približati se Vašemu pragu I O tržaških volitvah piše .Soča": Tržaškim okoličanom ostane dan 28. februvarja vedno v častnem spominu. Bil je to dan ljute borbe in sijajne zmage. Vršile so se namreč volitve v deželni in mestni zbor tržaški. V/.lic strašanskim naporom Lahonov — napad nasprotnikom je bil jako ljut, da kaj takega še ni doživela tržaška okolica, — vzlic temu, da so imeli nasprotniki pripravljenih 60.000 gld. za kupčijo z dušami m da so porabili vsa mogoča sredstva, so zmngali v vseh šestih okrajih kandidati pol. društva , Edinost*. Ne le mi, nego ves narod slovenski mora biti ponosen na take junaške, zveste in značajne borilce za sveto našo narudno stvar. Čast in in slava vs«m junakom, ki ao pripomogli k tej zmagi, k temu za vso Slovenijo veselemu dogodku. Živeli neustrašeni voditelji ! Živeli zavedni in zuačajni volilci 1 0 volitvl volilnih i ol na Spodnji Škefljl nam pišejo od tam: Značilne so bile volitve na Spodnji Škofiji dne 25. febiuvarja za V. in 16. februvarja za IV. kurijo zaradi čudne, nenavadne nasprotne stranke. Slovenski volilci Spodnje Škofije so stali nasproti Slovencem, bivajočim okoli in okoli, in volili v prilog laškega kandidata. Agitacija je namreč prihajala iz Kopra že več časa poprej ; in res so se dali zapeljati na obljnbo, da jim Lahi zgrade šolo, ake volijo zanje, ter so glasovali kakor en mož za Lahe. Ali njim nasproti se je vzdignila naša stranka v polnem številu, šla z veliko vnemo na volišče in sijajno zmagala v obeh kurijah. Pa tudi veselje po priborjeni zmagi je bilo neopisno. Prvi dan se je volitev o 4. uri pretrgala za 1 uro. in bila je naša stranka z glasovi toliko naprej, da je bila gotova zmage, zato je o nadaljevanji volitve o 5. uri dala duška navdušenju z mogočnim „živio", češ, le pojdite volit vsi, kar vas je še, premagate nas ne! Po zvršitvi volitve po 7. uri pa je bilo veselje še-le popolno. Domov gredi ao zmagovalci navdušeno prepevali narodne pesmi ter klioali „živio" 1 — Kaj pa še le drugi dan, po II. zmagi 1 Tu je po sklepu volitve o 8. uri prišla godba z zastavo iz Srednje Škofije ter je v triumfu, igiaje narodne pesmi navdušeni množici, šla do krčme g. Postojne. Volilci iz Plavij pa so korakali v domačo krčmo na Plavje ob pr pevanju „Cesarske himne" in narodnih, med živio-klici, kjrr se je nadaljevalo veselje. O mraku pa seje začula godba istih godcev, spremljanih od velike množice, došle pozdravit soborilce Plavčane. Kaka navdušenost je navstala zdaj, tega ni moči popihati. Le omenimo naj, da so bili tudi govori in sicer v slavo presvitlemu cesarju Franu Josipu I., na kar je množica zaorila „živio", godba zastirala cesarsko himno. In vsklik „Slava slovenskemu narodu 1* je oril iz vseh grl in godba je zasvirala narodno pesem. Po medsebojnem prisrčnem pozdrave, o ločitvi smo zazrli krese aa Badihi, pri Elerjih, kjer je bilo videti tudi več luči v vrstil Lepa razsvetljava. Drugi dan so vprašale ženske aa Spodnji Skorji skozi vas gredočega Plavčane, kaj je bil si-noč na Badihi tisti ogenj ? Vprašani je odgovoril pomembno: Drv imamo dosti. S tem je dvoje povedal; res je, da od tnkaj volijo drva prodajat tndi na Sp. Škofijo, kjer jih nimajo, razumele pa so lahko, da smo slavili zmago. Na poti v Trst, kamor nosijo ženske mleko, podražila je neka ženska iz Srednje Škofije drugo iz Spodnje Škofije: Danes pa znaš slovenski, včeraj pa ste bili vsi Lahi 1 Nekdo je prišel drugi dan iz Spodnje Škofije na Plavje k tastu prašat za drva; pa ni se drznil iti mimo hiš, ampak po ovinkih je prišsl. Pozdravil je taščo slovenski, ona pa je rekla: Kaj, ti znaš slovenski, saj si Lah, žal mi je, da imaš mojo hčer. Tastu se je potožil: Še ene nismo mogli dobiti. Jaz pati pravim,Vaša zmaga bi bila ne vaša, ampak laška, vi ste bili le orodje Lakov, ki se vam zdaj smejejo! Ako bi imeli Slovenci oblasti, kakor jih imajo Lahi, bi vi že imeli šolo; torej le spametujte se, šole ne delajo Lahi, ampak denar; Lahi so še veseli, da Slovenci šol nimajo, zato zadržujejo grajenje šolskih poslopij; ako je pa kdo sam zgradi, kakor na Plavjah, pa ovirajo vstanovitev redne šole. Sicer pa vedite, da vas ne zaničujemo, ampak le pomilujemo, da ste se dali tako ua led speljati. Volilcem našim pa kličemo: Bog vas živi, volilee obeh Srednjih Škofij, Plavij-Badihe, od Elerjev, sv. Barbare, Božičevt Fajtov in od koder koli je kdo naših t Iz Dolina nam poročajo: V petek je volil drugi razred. Naša .napredna* stranka zmagala s 54 glasi večine. V soboto 'je volil prvi razred; nasprotna stranka se volitve ni udeležila. — Dal Bog, da bi prišlo sedaj do pravega in potrebnega miru v naši občioi. Naša občina mora postati vzgleda* toliko v gospodarskem, kolikor v politiškem pogledu. Iz Solnograda nam pišejo: Brzojavk* iz Solnograda v jutranji izdaji Vašega cenj. lista od četrtka se ima giasiti: Zavednim okoličanom krepek »Nazdar* k sijajni zmagi 1 il e 4 r, P t u n k, pravnika; (a ue : Mesar, Prutik, Ra\nikar), kar blagovolite priobčiti. Doneski za moško podružnico (frtifcbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Na veselici pevskega društva „Skala" v sv. Križu od 14. februaija t. 1. se je nabralo 5 krou 61 at. Flenčkajnerji so nabrali na pustno soboto 6 kron. g. Dr. Mihael Truden, odvetnik, je d«roval 10 kron v proslavo zmage okoličanov pri volitvah /.a mestni zbor tržaški. Sežanke na Sokolovi roaskaradi so darovale 2 kroni Vesela družba na Sokolovi ma*karadi je nabrala 2 kroni. Poheštahin Jokl iz Kočevja je daroval čisti dobiček njegove kupčije na Sokolovi inaške-radi 12 kron. Flenčkajnerji, zbrani na pusten torek, so darovali v čast p. Gerundiasa 10 kron. <4ospici Dragica Nussdorfei jeva in Zofka Zoinikova sti nabrali na mali Sokolovi maškaradi 14 krtu. Na poroki g. Frana Colje z Ivanko Doljaktvo v Sa-motorci se je nabralo 3 krone SO st., katere so darovali g. MihaVVičič 1 krono, Josip SUfa 40 st., Anton Sterk, Štefan Colja, Ivan Doljak, Jernej Kosovel, Ivan Doljak, Franc Colja, Ivan Giuden, Fran Golja in Ivan Doljak po 20 stot. Iz Idrijo nam pišejo: Na pustno nedeljo dne 28. m. ro. je priredilo našo vrlo „Del. bral. društvo" prvo svojo maskarado v trinajstletnem obstanku svo-jem.Obširna pi varna je bila bogato odičena z zelenjem venci in zastavami za ta večer. Že pred določeno uro je bil zaseden ves prostor do zadnjega kotička, tako, da je veliko število, moralo stati da so lo prisostvovali prihodu maik, veliko se jih je pa moralo vrniti, ker ni bilo več proitora. niti da bi stali. Maskarado je počastilo obilo število gospodo? uradnikov in meščanov ter zavednega ljudstva delavskega stanu. Med maskami, ki jih je bilo nsd 40, obračali so nase pozornost tropa ogrskih in dpanjskih ciganov, ki so prišli z godbo v dvorano in vso prtljago, ki so jo nosili osli. Dospevii v dvorano so raztegnili svoje šatore, potem so jeli in kuhali ter plesali med seboj. Pa tudi med po-eameznimi maskami je bilo prav finih in v dragih kostumih, sploh je bile vse prav lepo prirejeno. „Del. bral društvo" si sme le čestitati na takem sijajnem uspehu ter ta večer zlatimi črkami upisati v Bvojo kroniko. Zatorej želim vrlemu društvu obilo podpornikov in delava h močij. Najnovejše vesti« Trot 8. Izid volitve v V..kuriji v Trstu. — Ozirom na grozen pritisk in kričeče zloraba, kakor jih opisujemo na drugem mostu, smo ve