Postato» pinomi v gOtovInL Leto XVIII.. št. 160 Upravmótvu, ujuDljana, Ünafljeva ulica 0 — Telefon «L 8122, 8123, 3124. 3125, 8128. Inseratnj oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. 6 — TeL 3382, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oceno va OL fit. 2 Telefon St. 190. Raduni pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga člslo 78.180, Wien St 105.241. L}nbl]ana, torek 1}. ]td!]a 1937 Cena t Din Izhaja vsak dan raz« ponedeljka. Naročnina mafia moecfno Din 25»— Za inozemstvo Din 40<— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon fit. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. _telefon St 65._ Rokopisi se ne vračajo. Po irskih volitvah Irska je po svoji posebni politični preteklosti dežela, ki je že od nekdaj obračala pozornost nase ne le v ožjem območju Britanskega otočja, marveč tudi po ostali Evropi. Temu primerno so bile deležne velike pažnje tudi volitve v irski parlament dne 1. julija in obenem z njimi izvedeni plebiscit o novi ustavi. Rezultati volitev so znani sedaj že v dokončno ugotovljeni obliki. Razmerje med štirimi strankami, ki so se potegovale za zaupanje volilcev, se ni bistveno spremenilo. Toda v malem so se izvršile značilne in deloma tudi važne premaknitve med posestnim stanjem političnih strank, premaknitve, ki pričajo o kole-banju ljudskega razpoloženja in o preorientaci ji političnega mišljenja. Značilno je, da so se izvršile večje spremembe v posestnem stanju pri neodvisnih levičarjih, ki so mnogo izgubili, ter pri laburistih, ki so še več pridobili. Razmeroma mnogo manjše so premaknitve med obema glavnima strankama; obe sta sorazmerno za spoznanje nazadovali, vendarle De Valera bolj nego Cosgrave. A kar daje irskim volitvam največjo pomembnost in tako rekoč senzacionalni značaj, to je dejstvo, da je De Valera nazadoval za toliko napram vsem političnim strankam, da nima več absolutne večine v parlamentu, marveč da so ga vsi politični nasprotniki skupaj natančno dosegli. Kakor rečeno, gre le za razmeroma majhne premaknitve v posestnem stanju irskih strank, toda vendarle take, da imajo za posledico to fatalno dejstvo, da je De Valera, ki ni vajen paktirati okrog svojih zasnov, izgubil večino. To dejstvo pa dobi svoj poseben pomen, ako pogledamo na izid irskih volitev še z vidika posebnega značaja tega glasovanja. Šlo je hkrati za potrditev ekstremistične politike De Valerovega koncepta, za potrditev težnje po popolni odtujitvi od Anglije. Da je število De Valerovih mandatov padlo, je vsekakor znak, da se je število nasprotnikov te politike povečalo in da je naraslo število onih, ki take politike ne odobravajo. To je nedvomno nauk iz volitev, čeprav kaže izid glasovanja o novi ustavi, da ima ta vendarle še večino glasovalcev za seboj. Toda tudi pri tem je razlika razmeroma jako majhna. Ni se težko vživeti v vzroke, da se je De Valerova večina omajala. Njegova radikalna politika nalaga deželi zelo velike žrtve. Kakor znano, se je začela z odpovedjo nadaljnjega plačevanja za odškodnino angleškim veleposestnikom. Nanjo je odgovorila angleška vlada z uvedbo carine na uvoz irskega blaga v višini odpovedanega plačila, De Valera pa je kot represalijo uvedel carino na uvoz blaga iz Anglije. Ta prenos politične borbe na carinsko odnosno gospodarsko področje pa je seveda brez primere bolj zadel Irsko nego Anglijo. Iz Irske se že od nekdaj na Angleško uva žajo poljedelski in živinorejski pridelki; ker je Irska po ogromni večini poljedelska dežela, je umljivo, da jo je ta ca rinska borba zelo udarila, saj je dan danes prav za prodajo poljedelskih proizvodov zelo trda. De Valera je moral zato napeti vse sile, da je preprečil še večje uspehe opozicije. Z izidom volitev nastaja na Irskem jako interesantna situacija. Z novo usta vo si je De Valera nedvomno utrdil svojo pozicijo v formalnopolitičnem pogledu, ker je mogoče odslej politično borbo nasloniti na trdno podlago ustave, ki ima izvedene že važne reforme, med njimi nekatere, ki prinašajo deželi nadaljnjo osamosvojitev od Anglije. Toda hkrati prinaša volilni izid De Valeri v dejanskem pogledu veliko oviro na pot, oviro, ki bi mogla postati sploh fatalna za njegov režim. Izgubil je večino. Že sedaj se napoveduje najradikalnejši odgovor na ta poraz: nove volitve po razpustu pravkar izvoljenega parlamenta. Prezgodaj je ugibati o tem, ali so take vesti preuranjene, ali pa se kaže v njih dejansko razpoloženje v Dublinu. De Valera zna biti za radikalne akcije. Toda najprej se bo vprašal, ali more pričakovati, da mu bodo nove volitve prinesle boljši izid in mu vrnile večino, ki je bila že poprej skrajno pičla. Kaj pa, če bi novi apel na volilce še nadalje ojačil nasprotnike in mu še bolj otežil položaj. Bolj verjetno se zdi, da bo De Valera iskal kompromisa z eno od manjših opozicijskih strank ali z obema. Toda brez težav tudi tu ne bo. Zakaj primerjava med glasovi, oddanimi za stranke in za novo ustavo, kaže, da so med pristaši teh dveh strank protian-gleški volilci v manjšini. Koalicija bi zato prinesla precejšnje težave v proti-angleško politiko De Valere. Ne glede na že omenjene diference z angleško vlado, ki pa se ves čas režima drži izredno rezervirano in zmerno, je napovedal De Valera že davno nadaljnjo radikalno politiko v odnošajih do Anglije. Med drugim zahteva, da se Anglija odpove tudi še onim postojankam ob obali na Irskem, ki jih drži v zaščito pomorske in zračne varnosti imperija zasedene z angleškimi vojnimi silami, ffu bodo uspehi še težji Nadalje je j>o- i FRANCOSKI ULTIMAT VELESILAM Odboru za nevmešavanje je bila izročena francoska nota o odpovedi kontrole v Pirenejih - Rok poteče danes opoldne London, 12. julija, o. Francoski poslanik Corbin je danes uradno obvestil londonski odbor za nevmešavanje v španske zadeve o sklepu francoske vlade, da bo no«oj opolnoči ukinila kontrolo na franeosko-španski meji na Pirenejih, če do tega roka ne bodo sprejeti pogoji, ki jih je sporočil francoski zastopnik na zadnji seji londonskega odbora. Kakor znano, je to Bklenila francoska vlada preteklo 6oboto in je ta sklep še isti dan sporočila listom. Francoska vlada je danes po svojem poslaniku Corbinu uradno utemeljila ta svoj siki ep z dejstvom, da ukrepi odbora za nevmešavanje niso bili učinkoviti in se niso izpolnila pričakovanja od nadzorstva na Španskem. Obenem je francoska vlada poudarila, da se smatra še nadalje zavezano glede politike nevmešavanja. Ukrepi francoske vlade proti pošiljanju prostovoljcev na Špansko in proti dobavam orožja, municije m denarja ostanejo še nadalje v veljavi, kakor tudi vse prepovedi izdane na podlagi dogovora v nevmešavanju. Glede na napetost položaja, ki je nastala zaradi tega ultimata Francije, je moral angleški zunanji minister Eden včeraj na poziv ministrskega predsednika Chamberlaina prekiniti svoj nedeljski odmor. Eden se je mudil v Dèauvilleu v Franciji, kjer se je sestal z angleškim poslanikom v Parizu, sirom Ericom Phropsom, ki ga je obvestil o svojih razgovorih s francosko vlado. Med drugim je obvestil Edena, da ie francoska vlada pristala na kratko ó^srcKÌitev sklicanja londonskega odbora. Obširno sta razpravljala o vplivu španskih dogodkov na francosko notranjo politiko v zvezi s kongresom francoske socialistične stranke, ki zaseda v Marseilleu. _ Kakor vse kaže, se bodo francoski socialist; izrecno zavzeli za valenci.isko vlado in zahtevali v tem smislu izpremembo francoske zunanie politike. Na kongresu sodelujejo tudi zastopniki valftnciiske vlade, ki so podrcbno informirali vodstvo francoske socialistične stranke o položaju v Španiji. Ze- lo dvomljivo je, da bi Blunra uspelo preprečiti izrazite manifestacije za Španijo, kar bo vsekakor znatno vplivalo tudi na politiko francoske vlade, ki mora račnnatj s stališčem socialistov, ▼ pričakovanju, da bodo za svoje nadaljnje sodelovanje v vladi zahtevali gotove koncesije v pogledu španske politike. Ukinitev kontrole danes opoldne pariz, 12. julija, w. V francoskem zunanjem ministrstvu so opoldne objavili, da. bo mednarodna kontrola na fraooosko-španski meji ukinjena 13. julija opoldne. To pomeni odgoditev ukinitve za 12 ur, kar je poslanik Corbin danes sporočil predsedniku odbora za nevmešavanje lordu Plymouthu. da izvesti svoje posredovanje v dveh etapah. Najprej bo v odboru za nevmešavanje predlagala, naj se začasno popolnoma vzpostavi kontrola na kopnem in na morju, pri čemer naj bi pomorsko kontrolo izvajale ladje vseh v odboru za nevmešavanje zastopanih evropskih držav razen Nemčije in Italije ali pa angleška in francoska mornarica sami, pri čemer bi bili razen nevtralnih tudi nemški in italijanski opazovalci na krovu ladij. V času tega začasnega režima bi angleška vlada izdelala svoj končni kompromisni predlog. Angleški kompromisni predlogi London, 12. julija, g. Strokovnjaki angleškega zunanjega ministrstva izdeluje- Angleško posredovanje Zunanji minister Eden je moral prekiniti svoj nedeljski oddih in se vrniti v London — Njegovi svetovalci izdelujejo nove predloge London, 12. julija d. Politični položaj se je v španskem konfliktu ponovno poslabšal. Angleški zunanji minister Eden, ki se je v soboto popoldne z jahto »Princeso« odpeljal v Deauville, da bi prebil nedeljo na francoski obali, Je moral svoj izlet predčasno prekiniti. Včeraj popoldne je prejel iz Foreign Oficceja telefonsko sporočilo, da zahteva poostritev položaja njegov takojšen povratek v London. Jahta, katere lastnik je izdajatelj »Daily Tele-grapha« lord Kansley, je takoj izpremenl-la smer ter odplula proti Southampthonu. Zunanji minister Eden je pozno zvečer odšel k ministrskemu predsedniku Chamber-lainu, s katerim je imel dolgo v noč posvetovanja. Kdor pozna angleško javno življenje, si Londonski odbor se bo sestal jutri Pariz, 12. julija, hr. Angleški poslanik sir Erio Phipps je danes obvestil francosko vlado, da bo prihodnja plenarna eeja londonskega odbora sklicana za sredo ob 11. dopoldne. Na tej seji bo angleška vlada pred. ložila kompromisni predlog, k| bo sestavljen na podlagi izmenjave misli med ev- Sušnega zunanjega ministrstva izdeluje-ropskimi vladami v zadnjih dveh dneh. jo predlog, ki bo predložen zastopnikom 27 držav v odboru za nevmešavanje. Opoldne so izjavljali v Londonu, da je zunanji minister Eden slej ko prej prepričan o potrebi najožjega sodelovanja med Anglijo in Francijo ne samo pri reševanju krize nevmešavanja, temveč tudi pri vseh drugih vprašanjih. Kot temelj angleških predlogov bodo služile naslednje točke: 1. izprememba pomorske kontrole ob Španiji s pritegnitvijo nevtralnih opazovalcev namesto nadaljnjih angleških in francoskih edinic, Z. imenovanje nevtralnih opazovalcev v španskih pristaniščih, S. dogovor o transportu tujih prostovoljcev, 4. omejeno priznanje pravic vojskujočih se strank tako vladi v Burgosu kakor oni v Valenciji, vendar pod gotovimi pogojL Italijansko mnenje Rbn, 12. julija. AA. Sklep francoske vlade, da ukine mednarodno nadzorstvo na Pirenejih, označujejo današnji dopoldanski li" sti kot največjo oviro za posredovalno akcijo britanske vlade. Ostra borba med socialisti v Marseilleu Na kongresu francoske socialistične stranke so se glede sodelovanja s Chautesnpsom pojavile tri resolucije Marseille, 12. julija, d. Na kongresu socialistične stranke so pristaš: levega krila ostro kritizirali politiko nevmešavanja ter zahtevali popolno svobodo prometa z republikansko Španijo, da bi se mogli španski republikanci, vojaško podpreti. Posamezni govorniki so poudarjali, da se je treba boriti za španske republikance, če se hočeta rešiti demokracija in mir. Eden izmed delegatov je zahteval, naj se socialistični ministri zavežejo, da ne bodo nikdar priznali generala Franca kot voditelja vojskujoče se stranke. Zahtevali so tudi ločitev francoske politike od angleške. Proti tej opoziciji sta branila politiko vlade generalni svetnik seinskega departmenta Lounguet, vnuik Karla Marxa in direktor »Popuilaira« Bracke, ki je menil, da je treba ostro razlikovati zunanjo politiko vlade od politike delavske internac;onale, ki je v polni meri izpolnila svojo dolžnost pri podpiranju španskih republikancev. Današnjo sejo socialističnega kongresa je otvoril Graziani. Nadaljevala se je debata o splošni politiki. Govoril je Malroux, ki je kritikoval sodelovanje socialistov v vladi, v kateri sodelujejo tudi osebe, ki ne gledajo prijazno ljudske fronte, kakor sta n. pr. Bonnet in Queuille. Strinja se z Gi-romskim, ki misli, da je nastopil težak trenutek za socialistično stranko. Zato se mora v najkrajšem času ponovno oživo-stvoriti vlada ljudske fronte. To se nam bo posrečilo, je izvajal, če bomo ustvarili ozračje, ki naj omogoči padec Chautempsa. Govornik ne izključuje sodelovanja drugih strank v novi vladi, ako bi pristale na program ljudske fronte, toda nova vlada bi morala tesno sodelovati z glavno delavsko zvezo in se nasloniti na široke množice. Ni res, pravi govornik, da bi izstop socialistov iz vlade pomenil razpad ljudske fronte, narobe, to bi jo šele rešilo. Grumbach je v svojem govoru opozoril, da je širši glavni odbor socialistične stranke z veliko večino že pristal na sodelovanje v vladi. Nato je omenjal navedbe dveh manjšinskih resolucij in jih primerjal z resolucijo Bluma in Paula Faurea. Kongresu so bili končno predloženi trije različni načrti resolucij o temeljnih političnih vprašanjih. Najbolj zmerno resolucijo sta sestavila predsednik stranke Blum in glavni tajnik Paul Faure. Njuna resolucija opredeljuje stališče stranke do vseh važnih vprašanj, vendar pa je tako sestavljena, da ne ovira sodelovanja socialistične stranke v sedanji vladi in v ljudski fronti. Nekoliko ostrejša Je resolucija prvaka levega krila v stranki Jeana Giromskega, ki postavlja za to sodelovanje nekatere pogoje. V sedanjih okoliščinah radikali teh pogojev ne bi mogli sprejeti. Tretja resolucija, ki Jo je pripravil skrajni socialistični levičar Piver, je docela revolucijonarna. Po tej resoluciji naj bi široki ljudski sloji nastopili proti senatu in na ta način preprečili neprestano popuščanje ter s silo uničili veliki kapital itd. V zvezi s temi resolucijami je zanimivo, da so o njih pred dnevi glasovali člani socialistične organizacije za seinsko okrožje. Resolucija Giromskega pod imenom »Bataille socialiste« je prejela 4.677 glasov. Za Piverovo resolucijo, sestavljeno v imenu manjšine izvršnega odbora stranke, je glasovalo 4.620 članov. Za Blumov-Faureov predlog pa so oddali samo 1915. glasov. Zaradi tega je seinska organizacija poslala na kongres v Marseille 12 odposlancev, ki bodo zagovarjali načrt resolucije Giromskega, 12 delegatov bo za Pi-verov načrt in le 5 delegatov za Blumov. To naj nikogar ne preseneča. Povsem naravno je, da udarjajo pariški socialisti, ki so v hudem boju s komunisti in drugimi levičarji, v tako revolucionarne strune. Gre pač za taktiko in strankarsko samoobrambo. V ostalem sein«*ka organizacija ni najmočnejša strankina enota. Močnejše so organizacije severnih industrijskih okrajev. Ker so drugi okraji pomirljivejši in ker tudi Giromski In Piver rada popuščata, zlasti kadar nastopi proti njima Leon Blum, glasovanje v seinski organizaciji ne more biti merilo za bližnje glasovanje v Marseillu. sebno važna zahteva glede severne Irske, pokrajine Ulster. Od nekdaj je zahteva irskega nacionalizma, da zahteva v svobodni irski državi združitev Ulstra z ostalo Irsko. De Valera je še nedavno napovedal, da prehaja njegova stranka sedaj k borbi za dosego te pro-gramne točke. Kako, to bo sedaj inte-resatno vprašanje. S svojo protiangle-ško politiko je De Valera prav gotovo zelo slabo pripravil temelje za svojo propagando med Ulsterci, ki o združitvi ne marajo nič slišati, sedaj po novi ustavi pa še celo ne. Pri tem pa nastaja še izredno zanimiva situacija. Ako bi se danes Ulster združil z ostalo Irsko, bi njegov protestantski del, ki predstavlja dvetretjin-sko večino, temeljito ojačil zmerni irski tabor, ki želi ostati v Dplitičatfi ia go- spodarskih odnošajih z Anglijo, tako da bi De Valera definitivno izgubil večino v istem trenutku, ko bi dosegel združitev obeh irskih dežel. Gotovo danes nima pomena razmišljati, koliko bi mogel ta preudarek vplivati na njegovo nadaljnjo politiko, enako kakor je brez dvoma prazno prizadevanje, razmišljati o tem, če bi se mogli Ulsterci pod silo argumentov, da podpro s pridružitvijo zmerni irski tabor, vendarle odločiti k združitvi. V vsakem slučaju je pričakovati, da zaokrene v bližnji bodočnosti irska politika v smer in na pota, ki bodo postavila na dnevni red probleme, tičoče se ne le Irske same, marveč tudi odnoša-jev do britskega imperija, in sicer v bolj konkretni obliki nego dosedaj. Volilni fiodGica take ir^^tiaft lahko predstavlja, kaj pomeni prekinitev nedeljskega oddiha. V zadnjih letih sta se pripetili samo dve taki prekinitvi in sicer prvič, ko je Anglija opustila zlati standard, drugič pa, ko je podal kralj Edvard V Ul. ostavko. Izredna napetost se pripisuje v prvi vrsti francoskemu ultimatu. Živahna delavnost zunanjega ministrstva na včerajšnjo nedeljo dokazuje, da je skušala angleška vlada še v poslednjem trenutku posredovati. V poučenih krogih so zatrjevali, da namerava Chamberlain pod-vzeti direktno diplomatsko intervencijo pri vseh prizadetih državah. Po teh informacijah, naj bi angleški poslaniki v posameznih mestih posredovali z sem poudarkom za angleško tezo. Listi trdijo, da namerava angleška vla- Edenova izjava London, 12. julija AA. Zunanji minister Eden je v spodnji zbornici na vprašanje izjavil, da britanska vlada živahno dela za izvršitev naloge, ki jo j: je poveril odbor za nevmešavanje 9. t m. Čeprav se vlada zaveda težkoč, ki jih bo pri tem srečala, je prepričana, da je bila njena dolžnost sprejeti to nalogo. Britanska vlada se popolnoma zaveda nujnosti problema, pred katerim stoji. V "teku tedna bo vlada obvestila odbor za nevmešavanje o uspehih tega svojega dela. Glede razpleta sedanjega položaja. je Eden dejal, da bi rajši sedaj ne dajal o tem nikakih izjav. Republikanska ofenziva Pomembni uspehi republikanske vojske pri Escoriata Pariz, 12. julija, br. Posebni poročevalec agencije Havas objavlja pregledno poročilo o ofenzivi španskih vladnih čet in navaja med drugim: Ofenziva se je pričela pretekli torek pri Valdemoriu, ki leži 10 km južnovhodno od Escoriala. Vladne čete so prodirale v smeri proti Navalcarneru 25 km južno od Val-demoria. Dne 6. julija zvečer so vladne čete zasedle Brunetto, prodirale dalje proti Villa del Granada in z zasedbo tega kraja dobile pod kontrolo glavne prometne zveze v vsej pokrajini. Prodiranje se je nato sistematsko nadaljevalo in so vladne čete dosegle vse, kar jim je za cilj zastavilo vrhovno poveljstvo. Dne 11. julija so vladne čete zavzele Villa Nueva de la Pardi-do. V petih dneh so prodrle v globini 15 do 20 km in v širini nad 60 km in zasedle skupno nad 130 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je bilo prej v oblasti upornikov. Franco proti umaknitvi prostovoljcev Salamanca, 12. julija. w. Zastopnik nacionalistov je izjavil dopisniku Reuterjevega urada, da je general Franco sklenil, da se ne bo pogajal o umaknitvi prostovoljce^ ker smatra to za nerešljiv problem. Francova delegacija v Londonu London, 12. julija, g. V London je prispela močna delegacija, ki jo je poslal general Franco, da stopi v zvezo z angleško vlado. Ta delegacija je že zaprosila pri zunanjem ministru Edenu za avdienco, vendar pa še ni znano, kaj so ji na to prošnjo odgovorili. Francov demanti o pozivu grofu Cavadongi Salamanca, 12. julija. AA. General Franco demantira trditve tujih Listov, da je poslal grofu Cavadongi poziv, naj se vrne v nacionalistično Španijo. Smrt vodje angleških prostovoljcev Madrid, 12. julija. AA. Kakor poročajo z madridskega bojišča, Je tamkaj padel politični komisar Spansko-angleške brigade Brown. Brigada je zadnje dni posegla v boje. Brown je bil član osrednjega odbora angleške komunistične stranke. Poostritev napetosti med Kitajsko in Japonsko Boji med japonskimi in kitajskimi predstražami pri Honanra — Japonska pošilja nove čete v Kitajsko Tokio, 12. julija, d. Vlada je imela včeraj sejo, na kateri je razpravljala o položaju, ki je nastal zaradi novih kitajsko-japonskih spopadov. Po seji je min. predsednik princ Konoye odšel v cesarsko palačo. Včeraj se je sestal tudi japonski vrhovni vojni svet. Japonska zahteva za likvidacijo spora v severni Kitajski: 1. odpoklic kitajskih čet iz Lukaučiaja, 2. kaznovanje oficirjev, ki so odgovorni za incidente, 3. onemogočen jo vsake proti japonske propagande in delavnosti, 4. izvedbo p roti komunističnih ukrepov. Japonsko vojno ministrstvo je demanti-ralo vesti, da so se srečno zaključila lokalna pogajanja med kitajskimi in japonskimi poveljniki. Trenotno se bije bitka med predstražami v Honanu. Prav tako je objavilo, da so incidenti na Kitajskem lokalnega značaja in jih je zato težko poravnati s pogajanji. Zato mora armada odbiti sleher no vmešavanje vlade v Nankingu. Vse posadke v severni Kitajski bodo morali ojačiti z japonskimi četami s Koreje in iz Man-džukoa. Na podlagi Informacij, ki jih je dobilo poveljstvo japonske garnlzije v Tientsinu, se je položaj popoldne znatno poslabšal. Japonske čete, pravi poročilo, so se po dogovoru s kitajskimi oblastmi umaknile na določene postojanke, toda kitajske čete so začele marši rati in se je tako položaj popolnoma Izpremenll. Kitajska kršitev dogovora je položaj tako poslabšala, da je poveljstvo garnizije v TVntsinu moralo reagirati. Ministrski predsednik princ Konoye je Sfidai Ir "i r-y-rnliinm BnlMlfifli Éwnfc obsežen pregled položaja. Na konferenci so bili tudi člani vlade. Zastopniki političnih strank so izjavili, da bodo odločno podpirali vlado. Glavno poveljstvo Japonskih čet v severni Kitajski je objavilo, da je v bitkah zadnjih dni padlo na japonski strani 5 podčastnikov in 13 vojakov, ranjenih pa je bilo 7 častnikov, 5 podčastnikov in 129 vojakov. P e i p i n g, 12. julija. AA. Po vesteh iz kitajskega vira se je zjutraj izvedelo, da je pršlo do novega sporazuma o unrfku kitajskih in japonskih čet. London, 12. julija. AA. Popoldanski Usti poročajo, da so britanski to drugi tuji zastopniki zaradi nenavadno resnega položaja izdali najstrožje varnostne ukrepe. V Tientsinu se je izkrcal oddelek britanske pehote. Tuji vojaški poveljniki so izdelali načrt za obrambo tujih koncesij, če bi bilo to potrebno. * Bitka pri Pejpingu Tokio, 12. julija, g. Po poročilih ic Pej-pinga se je razvila 9 km od mesta ljuta bitka med kitajskimi in japonskimi četami. Ker se je mikado predčasno vrnil iz letovišča, čeprav je bil povratek določen šele za 25- julija, pričakujemo važne dogodke, ki zahtevajo njegovo prisotnost ▼ glavnem me?tu. Nenaden povratek «wiira^n Tokio, 12. Julija. I»-. Za presojo napetosti med Japonsko in Kitajsko je najbolj značilno dejstvo, da je mikado prekinil svoje bivanje v poletni rezidenci te a$ te* m EEDtt m umlnhfcn . »JUTRO« št 160 Torefc jx yn, Načelnik jugoslovenskega generalnega štaba v Parizu Obisk generala Nediča pri francoskem vojnem ministra in šefu francoskega generalnega štaba Pariz, 12. julija., AA. Dopoldne je prispel t Pariz šel generalnega štaba jugosloveu-,ske vojske general Milutin Nedič v družbi bvojega kabinetnega šefa topniškega polkovnika J. PopoviCa in jugoslovanskega yo-, jaskega atašeja v Parizu generala Giišiča. Na postaji so šefa jugcslovenskega generalnega štaba pozdravili šef francoskega generalnega štaba Gamelin s šefom svojega kabineta polkovnikom Colbonom, jugoslo-venski poslanik dr. Božidar Purič, višje uradništvo poslaništva ter člani jugoeloven-ekega vojaškega zastopstva v Franciji. Vo-, jaško čast je izkazala četa 23. kolonijskega pehotnega polka. Ko je general Nedič pregledal častno četo, se je odpeljal s spremstvom v jugoslo vensko poslaništvo. Obisk: šefa generalnega štaba jugoslovenske vojske generala Nediča ima uradni značaj. Nedič bo ostal v Parizu več dni. — 0 njegovem obisku objavlja »Echo de Paris«, ki velja za glasilo francoskega generalnega štaba, uvodnik, v katerem naglasa, da je general Nedič znan kot velik prijatelj Francije. Njegov obisk v Parizu je nov dokaz solidarnosti obeh vlad in zasluži v sedanjih okoliščinah in v sedanjem mednarodnem položaju še posebno pozornost. Načelnika jugos Lo venskega generalnega 8taba generala Miljutina Ned'iča, ki je prišel, da obišče f rancoskega vojnega ministra Edouarda Daladieirja in načelnika franco-ftkega generalnega štaba generala Game-Ii na, ki sta ga povabila v goste, je sprejela vsa francoska javnost z velikimi simpatijami. * Francoska javnost vidi v tem obisku Jirvv dokaz solidarnosti obeh držav, katerih vojaške sile pomenijo veliko poroštvo aa mir. To pariški listi odkrito izjavljajo, in pozdravljajo generala Nediča kot zastopnika hrabre jugoslovenske vojske. Na drugi strani je general Nedič star znanec francoskih vojakov in je pariškemu tisku znan še iz let 1922 in 1923. ko je služboval v Parizu kot vojaški ataše kraljevine Jugoslavije. Listi so še pred NecEčervim prihodom z veseljem postdravili oblak zastopnika jugoslovenske vojske, današnja »Epoque« pa prinaša še poseben članek z Neidičevo sliko in pravi; General Nedič sme bita prepričan, da bo na Francoskem, kjer bo prebil nekaj dni, deležen toplega sprejema, ki smo ga dolžni njegovi močni osebnosti in vojaški sili, ki jo pri nas zastopa. Podobno pišejo tudi »Petit Parlsien«, »Echo de Paris« in veö ve&erm'ikov. Prisrčnost sprejema se (je res mogla ugotoviti že dopoldne ha postaji, kjer je četa 23. pehotnega polka z zastavo izkazala čast generalu Nerfiču, dočim je godba istega polka odsvirala jugoslovansko himno in marseljezo. Načelnik generalnega štaba general Gamelin in njegov pomočnik' general Colsu # dobro znane!), drugega pa je napisal sam nemški poslahik na Dunaju Papen. Prvi članek ostro kritizira zadržanje avstrijskih nacistov, katerih stranka je bila uradno prepovedana že 19. junija 1933, ki pa ilegalno še vedno rovarijo, ker so prepričani, da ima njih gibanje po julijskem sporazumu med Avstrijo in Nemčijo »še vedno nad e na uspeh«. List zastopa nasprotno stališče in pravi, da je prav po 11. juliju lanskega leta »narodnemu socializmu v Av. stri jI za vedno odklenkalo«, in to po volji obeh držav — kot posledica sporazuma. Z njiffl SO 9e odnošafi obeh držav »normalizirali«. težja pa je sedaj *harmohizacija« teh odnosajev, ker jo ovirajo prav ti elementi. Naši dijaki na potu v Bolgarijo Beograd, 12. iulija- AA. Nocoj ob 23.10 odpotujejo v Varno jugoslovenski dijaki» člani dijaških odsekov jugoslovensko-bol-garekih lig iz Beograda, Zagreba in Ljub-1-ane. Iz Beograda jih je 30. iz Ljubljane 12, iz Zagreba 6. Danes popoldne so obiskali prostore ju-goslovenèkobolgarske lige v Beogradu in se med seboj seznanili- Pri tej prHiki jim je podpredsednik lige inž. Borivoje Djuri-čič, ministrov pomočnik v p.> predaval na kratko o pomenu in namenu njihovega letovanja. O lepotah Vame je govoril tajnik lige Ljubomir Bozimovič, o dijaški koloniji kot taki pa predsednik dijaškega odseka beograjske lige Ljubomir Tpdorovič, pravnik. Jugoslovenske dijake, ki ostanejo čez počitnice v Varni, vodita predsednik Todoro^ vič in tajnik inž. Milan Stankovič. Dijaki ostanejo v Varni do 18. avgusta. Bolgarski dijaki todo ob istem času prebili letošnje počitnice v dijaŽki koloaiji v Splitu. Iz Sofije odpotujejo 15, t m. Postani in ostani član Vodnikove 4fviNS Beležke Prevelika vnema ■ tiskarskega škrata V nedeljo zvečer se je vtihotapil v našo tiskarno tiskarski Škrat, ravno ko se je končavalo stavljenje ponedeljskega »Jutra«. Dognali smo, da se je pritepel iz Jugoslovanske tiskarne, kjer navadno pomaga pri stavljenju »Slovenca« in »Slovenskega doma«. Tam se je tudi navadil, da je treba številka o udeležbi in raznih prireditvah pomnožiti, ako gre za prireditve slovenčevcev, deliti pa, ako gre za druge prireditve. In ko je v nedeljo večer .pri »Slovencu« opravil svoj posel prištevanja in množenja, je hitro pohitel še k nam in.tudi v »Jutru« z enako vnemo popravljal številke, tu pa seveda navzdol. Da bi se čim bolj prikupil svojim gospodarjem, pa si še olajšal delo, je delil kar z deset. Iz 6.000 gledalcev pri javni telovadbi gorenjskega Sokolstva na Jesenicah jih je naredil 600, iz 600 udeležencev sokolskega sprevoda iz Ljubljane na Vid pa 60. šel pa je v svoji vnemi malo predaleč in hudo se bojimo, da bo od svojih gospodarjev namesto pohvale dobil par krepkih okrog ušes. Seja parlamentarnih klubov JNS Senatni in poslanski klub JNS sta imela včeraj vnovič skupno sejo, na kateri sta obravnavala splošni politični položaj in priprave za parlamentarno delo. Razpravljali so podrobno o zakonskih predlogih, ki se nahajajo pred narodnim predstavništvom, zlasti o konkordatu. To se ni zgodilo v dobi režima JNS Te dni so prišle v promet nove cigarete »Bled«. Državna monopolska uprava se je znala , pri cigaretah doslej skrbno izogibati jezikovnih konfliktov. Skoro vse cigarete imajo na ovojih enakovredna napisa v cirilici in latinici, napis v latinici pa sestavljen tako, da ga ima Hrvat za hrvatskega, Slovenec za slovenskega. S cigaretami »Bled« je bil ta običaj prelomljen. Imajo sicer na ovoju napisa v cirilici in latinici, vendar pa napis v latinici samo s hrvatskim tekstom. Morda so gospodje mislili, da je dosti, če imajo cigarete slovensko ime, pa ni treba, da je na ovoju poleg srbohr-vatskega še slovenski napis. Naj ob tej priliki opozorimo še na eno šlično zadevo, vendar z docela drugega področja. V glavnem prosvetnem svetu, ki igra v naši šolski politiki zelo veliko vlogo, sta bila doslej vedno najmanj dva Slovenca, večkrat pa tudi po trije. Kakor smo pred dnevi poročali, je bil razrešen članstva v prosvetnem svetu g. Ivan Dimnik, predsednik Jugosl. učiteljskega udruženja. Na njegovo mesto je prišel upokojeni beograjski šolski ravnatelj g. Acimovič, tako da je sedaj v prosvetnem svetu samo še en Slovenec. Francoski list o našem konkordatu Kàkor poroča "Agèntija. Avals, je'pari-ški »Journal des Debate« začel včeraj prinašati članke izpod peresa Alberta Mousse-ta o jugoslovenskem konkordatu. Prvi članek popisuje zgodovino razmerja med Jugoslavijo in Vatikanom vse do sklenitve konkordata, o katerem bo podal pozneje svoj komentar. Pisec pa že v naprej poudarjaš da se je »kampanja raznih pravoslavnih časopisov proti konkordatu vršila s kaj malo krščanskega duha in s še manj oportunostf.« Črnogorci in bosanski Krajinci se ne dajo Lokalni listi na jugu še vedno živahno razpravljajo o svoječasnem predlogu nekaterih zagrebških intelektualcev, kako naj bi se uredila država, črnogorski list »Zeta«, ki izhaja v Podgorici, se protivi zagrebškemu predlogu, ker naj bi se po njem črna gora popolnoma spojila s Srbijo. List zahteva, da mora črna gora ostati samostojna pokrajina dobila pa naj bi še vso Hercegovino, del Bosne ter južno Dalmacijo, nekako od Metkoviča navzdol. Pač pa naj se po mnenju lista razkosa Bosna med bodočo črnogorsko, srbsko in hrvatsko pokrajino. Parkrat smo že zabeležili, kako revolti-ra proti zagrebškim predlogom banjaluška »Otadžbina«, glasilo bivših samostojnih demokratov v vrbaski banovini in torej eno izmed glasil zagrebške združene opozicije. List se v imenu prebivalcev vrbaske banovine na vso moč protivi predlogu, naj bi se ta banovina ukinila in se obnovila stara Bosna in Hercegovina. V zadnji številki zopet razpravlja o tem in pravi med drugim: - . »že sama misel na obnovo Bosne s centrom v Zagrebu razburi in revoltira vsakega sina teh naših krajev, ker ve vsak, da bi bili ti kraji potem spet izkoriščani in njihovo ljudstvo spet izžemano, kakor so bili nekdaj. Na osnovi takih predlogov lahko zraste zopet samo bošnjakluk in frankovluk, nikakor pa ne pošteno in iskreno sodelovanje Srbov in Hrvatov, za katerim mi težimo.« Kakšni spori in kakšni viharji bi Sele nastali, če bi zadeva res postala resna in aktualna! Vse take zahteve in vsi taki protesti so najboljši dokaz za stališče JNS, da je trajna in resnična zadovoljiva preureditev države mogoča le na osnovi jugoslovenske misli, ki zahteva, da morajo biti Srbi, Hrvati in Slovenci v enaki meri nosilci državne oblasti in da se morajo pri očuvanju državne skupnosti učinkovito zajamčiti vsi upravičeni pokrajinski lnte-resL Predsednik vlade na Bledu Bled, 12. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prispel na Bled. Danes je bil na Brdu, kjer ga je sprejel v avdienci Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Prvi profesorji trgovske visoke šole v Beogradu Beograd, 12. julija. Za prve redne profesorje nove gospodarskotrgovske visoke šole v Beogradu so imenovani: dr. Aleksander Jovanovič, izredni profesor pravne fakultete beograjskega vseučilišča, Bernard Koetič izredni profesor pravne fakultete v Sabotici in dr, Slavko Stojkovic. tajnik zunanjega ministrstva, ^ Solidarnost nemških katoličanov in protestantov Proglas katoliških škofov za skupno borbo proti refi-am je bil prečitan tudi v vseh protestantskih cerkvah Berlin, 12. julija, o. Včeraj je bil v vseh katoliških in protestantskih cerkvah objavljen proglas katoliške cerkve, ki so ga izdali nemški škofje. V tem proglasu se pozivajo vsi kristjani v boj proti antikristu. Proglas naglaSa, da morajo biti v tej borbi vsi kristjani složni in ne smejo cepiti svojih sil, ker je treba proti skupnemu sovražniku nastopiti skupno. Proglas končuje z ugotovitvijo, da se bó vse obrnilo na bolje, če bodo katoličani složni in vztrajni v tej veliki borbi. Objava proglasa je Izzvala v režimskih krogih silno razburjenje. Posebno komentirajo dejstvo, da je Ml proglas rimske katoliške cerkve prečitan tudi v protestantskih cerkvah, iz česar se da sklepati, da so se katoličani in protestanti sporazumeli za skupno borbo proti režimu. V ekstrem-nih narodno-socialističnih krogih vidijo v proglasu odkrito vojno napoved in zahtevajo, naj vlada izda najodličnejše ukrepe proti temu hujskanju, z zlorabo cerkve in vere. Z več strani je bila vladi postavljena zahteva, naj da zapreti vse škofe, ki so ta proglas podpisali. Demokratsko in zemljoradniško stališče V svojem nedeljskem uvodniku smo n« kratko orisal?, vrvež, ki je nastal v vrstah t. zv. združene opozicije v pogledu na rešitev hrvatskega vprašanja. Beograjski in zagreibŠki lasti zlasti razpravljajo o nasprot-stvih med davidovičevci in zemljoradniki, nasprotstv'h, ki jih z vsemi demantiji ni mogoče zakriti. Kolikor se da posneti po dosedanjih polemikah, je bistvo nasprot-stva v načelnem pogledu to, da zahtevajo davidovičevci najprej meritoren sporazum, zemljoradniki pa so baje pripravljeni pristati na to, da se sporazum išče šele v kon-s ti tua n ti. Čeprav se zemljoradniki načelno še aiso izjavili o osnovah sporazuma in so šli davidovičevci v tem pogledu dalje, je vendar zagrebški opoziciji stališče zemljo-radnikov mnogo bolj simpatično. Tudi dr. Maček namreč zahteva, naj se razgovori o bodoči ureditvi države odgodijo. dokler se ne izvoli konstituanta in naj potem šele konstituanta razpravlja jn sklepa o njih. Demokrati pravilno poudarjajo, da takega nevarnega skoka v temo ne more riskirati nihče, kdor čuti kaj odgovornosti za državo. Zato močno zamerjajo zemljoradnikom, da so šli na svojo pest tako daleč, pa jim indiTektno očitajo, da hočejo s tem izlicr-tirati za sebe posebne koristi. Zemljoradniiki so šli v svojem predlogu, s katerim so pristali na dr. Mačkovo zahtevo po »proceduri«, že tudi preko tega načelnega pristanka in so predlagali konkretne podrobnosti, kako naj bi se ta »procedura« izvedla. Sestavila naj bi se koncentracijska vlada iz vseh predšestojanuarskih večjih strank ne glede na to, ala so te stranke danes v združeni opoziciji ali v vladi ali kjerkoii. že. Listi namigujejo, da so zemljoradniki voditelj celo že sondirali teren pri skupinah izven združene opozicije in to ponekod z uspehom. Kako je v resnici z vsemi temi zadevami, je seveda težko reč:, ker prizadeti politični voditelji delajo kolikor mogoče zaupno, na drugi strani pa so, čeprav iz različnih razlogov, tako listi zagrebškega krila združene opozicije, kakor tudi beograjski listi na razvoju dogodkov tako enostransko inte-resirani, da sd njih poročila le prečesto tendencìozna in zato nezanesljiva, „Hrvatski dnevnik" toži o intrigah Zagreb, 12. julija, o. Nocojšnji »Hrvatski dnevnik« razpravlja o zemljoradniškem predlogu ta pravi, da so se v zvezi s tem predlogom pojavile zopet razne spletke. Zemljoradniki so dobro storili, ko so obvestili javnosti da sme dajati o tem poročila }n pojasnila edino predsednik zemljoradni-ške stranke Joca Jovanovič, drugi pa le v toliko, v kelikor jih on izrecno pooblasti. Na ta način se bodo preprečile spletke, s Ivate ri m i hočejo izzvatj zmedo in nejasnost. Za primer, kako se pletejo intrige, navaja list vest o dveh zemljoradnrških predlo gih. od katerih da ie bil eden poslan samo dr. Mačku, drugi pa samo beograjski združen! opoziciji. V resnici pa je stvar taka, dat »o zemljoradniki že v jeseni stavili svoj predlog in da je ta samo eden- Po demokratski resoluciji so ga le izpopolnili in ga ponovno dostavili vsem voditeljem opozicijskih skupin, ne pa samo dr. Mačku, Zato so netočni in tendenciozni vsi komentarji, ki govore o dveh različnih predlogih zemljorad-nikov. Tudi „Samouprava" ni zadovoljna Beograd, 12. juiL p. Dogodkom m razvoju v srbijanski združeni opoziciji je posvetila »Samouprava« kot glavno glasilo JRZ že celo vrsto člankov. Danes zopet objavlja uvodnik pod naslovom »Koncentracija«. V njem obravnava kombinacije, ki so se pojavile v tisku in političnih krogih povodom zemljoradniškega predloga. Te kombinacije označuje v glavnem za izmišljotine. V nasprotju z vestmi, da predvideva zemljoradniški predlog koncentracijsko vlado samo iz predšestojanuarskih strank, pravi »Samouprava«, da ima ta predlog pred očmi sodelovanje predšestojanuarskih strank z JRZ. »Samouprava« odklanja tudi to kombinacijo in jo označuje za fantastično, vidi pa v njej dokaz, kako daleč je že prišla tako zvana združena opozicija. Dočim je še nedavno reklamirala vso oblast zase, je sedaj že pripravljena deliti jo z JRZ. S tem priznava, da ima JRZ zaslombo v ljudstvu. Toda JRZ odklanja vsako misel na kako koncentracijo in s koncentracijo zato tudi ne bo nič. »Mi čakamo, pravi končno »Samouprava«, na nove skupščinske volitve, da se bo v;delo, koga in kaj predstavlja tako zvana združena opozicija in koga njeni voditelji. Do takrat pa imajo gospodje še preccj časa, da lahko po* pravijo svoje omajane pozicijc.« Bolezen patriarha Varnave Beograd, 12. julija. AA. Bulletin o zdravstvenem stanju patriarha Varnave: Po težkem stanju pred dvema dnevoma se danes opaža prehod k lahnemu zboljšanju. Bolnik je po naravni poti užil več brane. Utrip 82, toplota 36.7. Paroplovna proga okrog Balkana Stršak. 12. julija, o. V smislu svoječasner ga sklepa stalnega sveta Balkanske zveze je bil sedai definitivno sklenjen dogovor glede uvedle redne balkanske paroplovne proge. To progo je prevzela »Zetska pio; vidba«, k' bo dala v promet svoj največji potniški parnik >Lovčen«. Parnik obratuje sedaj na progi Sušak — Beneitke — Split — Kotor. Od L novembra dalje bo vozil po enkrat na mesec na progi Sušak — Benetke — Split — Kotor — Crač — Valona — Krf — Pirej — Carigrad — Burgas — Var na — Konstanca in nazaj. Če se bo proga obnesla, bodo pozneje uvedene po tri redne zveze na mesec- Pismonosa ustrelil postarico Petrovgrad. 12. julija, o. V tukajšnjem, poštnem uradu se je davi okrog 11. odigral krvav dogodek. Pismonoša Slavko Ralič je s petimi streli iz velikega službenega revolverja ubil poštarico Ljubico Gavrič, nato pa pognal dve krogli v gla-■vo tudi sebi. Poštarica je bila takoj mrtva plsmonošo pa so nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer leži sedaj v agoniji. Ker ga niso mogli več zaslišati, je ostalo ozadje krvavega dogodka nepojasnjeno. Napredovanje v državni službi Beograd. 12. julija. AA. Napredovati so na drž. srednji tehniški šoli v Ljubljani za profesorja 4. skupine 1. stopnje Anton Sever, za profesorja v 5. skupini Janko Lenarčič'in Stanislav Kline, za strokovnega učitelja v 6. skupini pa Pavel Kimaver. Imenovan je za inšpektorja v 4. skupino 2. stopnje oddelka za trgovino, obrt m industrijo pn banski upravi dravske banovine Oton Ketc, doslej svetnik iste ban-ske uprave. Justifikacija albanskih upornikov Tirana, 12. julija, nad Ismetom Totom, Kselalom Stupanijem kom, gfavnimi krivci meseca maja, o kateri Ii, da so jih že pred rali, so izvršili davi. , AA. Smrtno obsodbo Ismailom Džnlbegom, in Ramadanom Dra-upora v Argirokastru eo nekateri listi pisa-nekaj dnevi juetifici- Kralj Karol prt Lebrunu Pariz, 12. julija. AA. Prcdsedn*"k francoske republ:ke Lebrun je priredil danes obed na čast rumunskemu kralju Karoln IL, ki je bil v spremstvu maršala dvoTa. Obeda so se udeležili tudi rumunsiki poslanik v Parizu Cesianu, francoski zunanji mi-n:ster Delbos. ministra Bonnet in Campin« chi, general Gamelin in admiral Darlant. Krst bolgarskega prestolonaslednika Fofija, 12. juliia. p. Z velikimi sveča-noptmj ie bil danes krščen bolgarski pre* stolonaslednik knez Simeon Trnovski. Krst ie izvršil sofijski metropolit. navzoči pa so bili kralj Boris in kraljica Ivana vßi ölaDi vlade z ministrskim predsednikom Kjusei-vanovim na čelu, vsi bivši ministrski pred" sedniki, Člani diplomatskega zbora, zaetop» niki vojske in mnogi drugi odličniki. Po cerkvenh obredih je bilo čestitanje na dvoru- nato pa je bilo svečano kosilo, na katerega so bili povabljeni najvišji odličniki. Malemu princu je bil za botra najstarejši bolgarski oficir polkovnik Danilo Nikolajev, Silna vročina v Ameriki New York( 12. julija. AA. Do snoči £5 umrlo zaradi vročine 221 ljudi, utonilo pei jih je 93. Samo v New Yorku je včeraj zaradi vročine umrlo 29 oseb. Admira in Genova izključeni Benetke, 12. julija, g. Na današnji sej! komiteja za srednjeevropski pokal je bilo tìkkvnjeno, da se zaradi zadnjih dogodkov dunajska Admira in Genova za le-tos izključita iz nadaljnjega tekmovanja za srednjeevropski pokal Komite je tudi Sklenil, da za letošnje tekmovanje madžarski sodnik Ivančič, ki je sodil dunajsko tekmo med Admiro in Genovo, ne pri. de več v poštev. Igralec Admire Schall ja bil kaznovan z opominom. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Zjasnilo se je na Primorju in ponekod sredi države. V drugih predelih prevladuje oblačnost. Nekoliko dežja je bilo povsod razen v Primorju in v vardarski banovin:» Toplota je nekoliko poskočila v severnozahodnih predelih in padla v jugovzhodnih krajih. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno z nekoliko večjo oblačnostjo v severnih krajih. Možnost krajevnih neviht s kratkimi plohami Toplota se bo nekoliko dvignila. Dunajska: Na za pada polagoma izboljšanje ter manj oblačno. Na vzhodu najbržo precej oblačno in ponekod padavine. Nekoliko topleje, rfUTRO« SL IžO TordE. B. VTL 1937, moč našega Sokolstua •e! tapričale poslednje nedelja, ki jih po pravici Imenujemo sokolske nedelje, saj ao posamezna društva z nastopi in zbori dokazala, da plemenita sokolska ideja v narodu ne le živi, temveč napreduje, se Siri in krepi. Brez pretiravanja trdimo, da paše Sokolstvo Se nikdar ni bilo tako moč- no, tako borbeno, zavestno ln dostojanstveno, kakor je prav sedaj. Od poslednjih nedelj je pravkar minula bila novo potrdilo, kako mogočno je sokolska misel zajeda ves narod. — Na Jesenicah je bil pravi tabor Sokoknr, mnogo sokolskih prireditev je bflo po dežen in v bližnji ljubljan- ski Okolici, vee ao lepo uspele ob veliki udeležbi naroda, v Ljubljani pa je viSki Sokol imel na svoji letni prireditvi toliko gostov, kakor doslej Se nikoli. Po obširnem poročilu v ponedeljskem »Jutru« priobčujemo še nekaj slik z viSkega sokolskega nastopa. ..........._ * " ■ *' rtv ama planin v spomin Mikšiču In Janši so odkrili spominsko ploščo Kamniška Bistrica 11. julija. Današnjo nedeljo so si izbrali najožji prijatelji in sorodniki lami tragično ponesrečenih furistov Mladena Marcela Mikšiča in I/ida Janše, da se oddolže spominu obeh pepozabnih tovarišev ob letu njune nesrečne smrti. Vzidali so spominsko ploščo, ki raj kljub temu, da ne predstavlja velikega zunanje vidnega spomenika vendarle ostane trajen spomenik zvestobe pravih Erijateijev, ki jim je neizprosna usoda ta-o nenadno iztrgala dva dobra tovariša in iskrena prijatelja. — Prijatelji so se odpeljali z jutramjiim vlakom do Kamnika» rojstnega kraja ponesrečenega Vida Janše ter slučajno tudi pisca teh vrst. Do Kopiš •vozi avtobus, odtod pa do Kamniške Bistrice jo je pa že treba mahniti peš. — Prvotno so se zbrani tovariši in tovariši-®e dogovorili za vzidanje na vrhu planin — ob poti s Koroškega sedla proti Skuti — kjer sta Miško in Vido zdrsnila v prepad. Ker pa so že na poti dobili neugodne vesti o vremenu v planinah — na Kokrškem sedlu in Grintovcu je baš zapadel nov sneg •— so spremenili svoj načrt v toliko, da so ploščo vzidali v Malem Hudem grabnu levo od Gamzovega skreta v grapi, vrh katere so našli oba ponesrečenca mrtva. Plošča je iz belega marmorja in so vanjo vklesani le najnujnejši podatki, ki pa kljub skoposti vendarle zgovorno pričajo, da je vsaka črka posrečena spominu dragih tovarišev z ljubeznijo in iskrenostjo. V visoko skalo, vidno tudi iz doline so v dobrih štirih urah izdolbli luknje za pritrditev plošče in jo nato zabetonirall Po končanem vzidan ju so s pietetniim molkom še posebej počastili spomin Miška in Vida, šopek dehtečega planinskega cvetja, ciklam in celo nekaj planik pa je nato prvi okrasi. novi planinski spomenik, h kateremu se t »odo vedno znova radi zatekali poleg tovarišev in prijateljev tudi vsi oni planinci, !:i cenijo redke moralne vrednote, ki jih vsebujeta iskreno tovarištvo in nepotvor-jena zvestoba. — Do skale kjer je plošča fczidana je ie dobro uro hoda iz Kamniške Bistrice mimo 2a.gane peči po poti na Kokri k o sedlo, ki pa se odcepi po lovski ste-gi na desno v smeri, proti Gamzovemu skre-itn. Možno jo je torej obiskati z nenapor-rim enodnevnim izletom, zato jo bodo mogli tudi večkrat okrasiti ie po potrebi primemo vzdrževati. — Zvečer so se Jadra- naši in ostali člani te družbe vrnili v dolino in domov, vsi z najlepšim zadoščenjem, da so dragima prijateljema mogli vsaj skromno dokazati, kako zelo so ju cenili m kako težko ju pogrešajo. — Mr. Prešlo Je leto • • • Miško — prijatelj! Leto je minilo, odkar se je Tvoja duša, polna mladosti, poleta, ljubezni, trpljenja in borbenosti; nenadno osvobodila telesa — tvari. Postala je svobodna v polnem pomenu. In k prvemu letu ločitve nekoliko pogleda ne bo odveč. Ljubezen, vedno pridigo vana, povsod za-trjevana, je beseda brez zvoka, brez vsebine. In kjer se porodi, jo prva sapica dvoma posuši; ako pa uspava, jo »trup zavisti uniči. — Le malo, malo klic se raz rase 5n oplodi. Tovarištvo, družabnost poudarjajo zajeda lei človeške družbe, kujoč iz njega sébi dobrin. Na njihovo pomoč, ali pripravljenost k pomoči, ne računi 1 Razočaral se boš. obupal... V napoto «no si Simbioza — skupno žitje je nemogoča S prijaznim Id ljubeznivim licem se borim za malo prostorčka na zemlji, za malo zraka m svetlobe. Boj je nasilen, okruten, neizprosen. Ta boj imenujemo po novejši oznaki: družabnost Ne, več: boj za obstanek. To zveni preveč živalsko, vsi pa smo ljudje...! Koliko znaš, toliko veljaš. Mar vedno? Je to dovolj? Ali nf morda za uvel javi jen je in cen j en je potrebno še kaj? — Kaj pa položaji sorodnikov od prvega do devetnajstega kolena ravne in stranske rodovne črte? In oblast Moloha? Kaj to predvsem važno v kako veliki njegova oblasti se nahajaš? — Ne bo morda bolje: kolikor zvez m premoženja imaš, le toliko med ljudmi veljaš?! Miško! Koliko si se trudil za vseobče izboljšanje študentskih razmer. Za menze, domove, podpore, skupno reprezentanco; za natu ostane! v T raju era spominu fuS po-dej. naš dragi, nepozabni Vido — iskreni tovarn, dobri prijatelj. K plošči posvečeni Tebi in tovarišu v smrti — Mišku bomo radi hodili nabirat poguma za novo delo. ti nm Se čaka % odgovornimi nalogami ki katere bi skupino s Teboj in Miskom toliko lažje zmogli. Ob spominu na Tebe, Vido, bomo vztrajali Ti pa počivaj mirno, ne bodo Te pozabili prijatelji S®" * Leto dni je že poteklo, pa si fe vedno med nami tak kakršnega smo te poznali: resen in redkobeseden, vedno pa pripravljen pomagati tovarišu, ki je bQ v zadregi Tvojo redko lastnost, ki je posebno v današnjemu času med mladimi ljudmi tako redka: izgrajenost svetovnega nazora, smo še prav posebej cenili, ker n to vedno in povsod odločno brani! fai zagovarjal Za življenja nisi ljubil govoranc in fra, ker si bdi domač in vedno naraven. Tak Prvi dan uätelfcke skupščine Kakršni bodo učitelji, taka bo mladina — slovensko učiteljstvo Je zadolženo za 15 Burno pozdravljeni korakajo vrli vojaki-planinci na telovadišče — Zaključna scena vojakov-planincev: Po hudem boju je zmagala jugoslovenska misel nad vsemi sovražnimi naklepi ln intrigami, kar simbolizira razvita državna trobojnica nad premaganimi sovražniki izpopolnitev posameznih vseučilkških ustanov, za popolne fakultete! Koliko je bilo Tvojega truda pri akciji za vseučiliško knjižico, za splošno bolnico itd. Priznanj za vse to nisi bil deležen. Žar rodbinske gloriole Te ni osvetljeval; bil si preskromen, pretih delavec ... . Bolelo nas je srce, trgalo se nam je, nam, Tvoj;m vrstnikom. Malo nas je bilo, a bili smo pri pogrebu s srcem in dušo. Molitev nismo žlobudrali. Občutili smo veličino izgube molče, naše misli pa so bile pri Tebi in s Teboj. — Vendar Tvoje delo ni ostalo neplodno. Razmere se zboljšujejo, raste knjižnica — in tudi ostale akcije že kažejo začetne uspehe. Res da Tvoje ime ne bo nikjer vklesano v kameno ploščo, zato pa bo ostalo zapisano v srcih vseh onih maloštevilnih, ki so Te videval? pri delu. Miško — to pa je največji spomenik. Ne bi Ti brli iskreni prijatelji, ako bi se prepustili čuvstvom in omagali. Preboleli smo izgubo druga, pričeli še krepkeje s sa-moizobrazbo. še dosledneje zasledujemo naše skupne smotre: dozoreti v može zmožnosti, kljub pritiskom in vročini življenja postati kleni ljudje. Takih in resnično poštenih zahteva bodočnost našega naroda. Vsa zlata zrna nepričakovano požetega klasa niso padla na nerodovitna tla. Vsaj nekaj jih je, ki klijejo, cveto in zoré. — Bodočnost pa bo po novem klasu sodila o kakovosti rano sejanega zrna. — Vidu ob obletnici Velika ljubezen, ki si jo gojil do planin, Te je zapeljala v prezgodnjo smrt. Planine, večno lepe a tudi strašne, kadar se nad njimi razdivjajo neugnane prirodne sile, so Te vzele v svoje skrivnostno naročje. Nam, Tvojim prijateljem pa so iztrgale iz naše sredine dobrega, iskrenega tovariša, ki smo ga že za življenja cenili, in sedaj ko Te ni več med nami še toliko bolj občutimo, kaj si nam bil, dragi Vido. LjiAljana, 12. julija. SkupSčine učiteljske organizacije JUU so vsakoletni mejniki v delu te naše največje predstavnice prosvetnih pionirjev. Davi so se zbrali predstavniki slovenskega učitelj-stva k sedmi banovinski skupščini Zasedanje plenuma SC J€ pričelo v dvorani Delavske zbornice in se ga udeležujejo člani upravnega m nadzornega odbora sekcije JUU, predsedniki vseh 34 šolskih srezov in delegatje posameznih sreskih društev. Dobršen del dvorane so zasedli člani učitelji ni učiteljice iz vseh predelov Slovenije, ki se zanimajo za pereča dnevna stanovska in prosvetna vprašanja. Z daljšim nagovorom je g. Dimnik o tvoril skupščino, prinesel pozdrave iz Beograda m očrtal temeljne smernice za vsakega organiziranega člana in celotne stanovske organizacije. Slovensko učiteljstvo daje centrali največjo moralno in materialno podporo in stoji vsikdar na braniku upravičenih zahtev in teženj. Dolžnost vsakega člana je služ:ti edino šoli in prosveti, za srečo naroda in države. Ni je sile, ki bi nas mogla odvrniti s tega pota. Ob glasnem pritrjevanju vsega članstva je bila sprejeta predsednikova izjava: Zahtevamo, da ostane naša organizacija ne-dvisna in da v njej lahko svobodno izražamo svoje mJsli in poglede na šolske in prosvetne probleme, kakor nam to narekujejo naša vest in interesi naroda in države. Ne dopuščamo, da bi vladali v organizaciji drugi interesi m vplivi, dočim dopuščamo članstvu izven organ;zacije popolno svobodo opredelitve. Učiteljstvo zahteva, da se postavlja in premešča le na osnovi zakonov. Predpogoj za mirno delo je stalnost na službenem mestu, da se more učiteljstvo čim tesnejše povezati z narodom in okolico. Dobršen del slovenskega učiteljstva se poslednje čase marljivo udejstvuje v učiteljskem pokretu. Ta odsek deluje na pre-orientaciji nrselnosti onega učiteljstva, ki službuje v kmetsko delavskih okoljih. S podrobnim študijem kmetsko delavskega otroka in okolice, ki v njej žive, se hočejo približati svojim m učnim nalogam. Skupščina je izrekla še nekaj temeljnih zahtev, ki jih zasleduje učiteljsko predstavništvo; to je za učiteljice žene enake pravice m plačo rn avtomatsko napredovanje Co službeni starosti. Delegacija je počasti-l spomin velikega kralja Aleksandra. Stoje poslušala vsa dvorana udanostno brzojavko mlademu vladarju kralju Petru II. Pozdravno brzojavko so poslali tudi m'evi-strskemu predsedniku dr. Stojadmoviču. S hvaležnimi »lava klici so se oddolžili spominu umrl:h članov Josipa Lapajneta. Albine Travnove, Marte Mrakove in drugih. Posebej so počastili spomin vszornega šolskega veterana Gabrščka, ki ni zamudil nobene skupščine. Na naslov zborovalcev je došlo več pozdravnih braojavov iz Beograda, Zagreba in drugih krajev, ki so jih zborovale?, vzeli simpatično na znanje. Vse navzočne zastopnike iz posameznih srezov so oddelili v razne delovne odseke. V olajšanje dela je razdelil upravni odbor došle predloge in resolucije ter poročila podrejenih sresk;h edinic v razne odseke. Skupščina si je Izvolila naslednje delovne edinice: gospodarskega, odseka za pravila, za nadaljevalno šolstvo, tiskovnega, «a učiteljski pevski zbor, za izvenšolsko delo, odsek učiteljic, odsek za učiteljski pokret, organizacijski odsek in odsek za obmejno šolstvo. Posameznim odsekom so dodelili eksperte. Odseki bodo pregledali predloge in pripravili snov za plenum. Tekom dopoldneva je prišlo v razpravo ie tajniško poročilo. Natisnjeno je bilo v" poslednji dvojni številki, stanovskega glasila »Učiteljskega tovariša«. Marljivi sek-cijski tajnik g. Metod Kumelj, na čigar ramenih sloni precejšen del stanovskega dela. je prikazal v 22 kolonah dolgem referatu celotno delo m položaj v ljubljanski sekciji JUU. Za reševanje tekočih zadev potrebuje vodstvo velik aparat, ki ustreza vsem zahtevam precizne stanovske centrale. Podrobna debata se bo razvila o tajniškem poročilu šele Jutri V današnji, generalni razpravi so zahtevali delegatje soglasno, naj se prične s čiščenjem stanovskih vrst Za onega, ki deluje proti interesom stanu, naj ne bo več prostora v JUU. ! Čeprav bo izpadel s tem odstotek članstva, .. bo ugled organizacije narasel moralna kva- ; li teta pa bo pridobila. Soglasno je bila izrečena zahteva po zvišanju plač. Draginja se dviga, učiteljstvo in ostalo državno uredništvo pa prejema še vedno reducirane plače. Podrobna števila navajajo, da je slovensko učiteljstvo zadolženo za ogromnih 15 milijonov. Povprečni znesek na vsakega slovenskega učitelja in učiteljico je 3.600 din. Vzrok zadolžitvam so premestitve, bolezni, razne družinske nezgode, seveda tudi šolanje dece onih učiteljev ki so od kulturnih centrov preveč oddaljeni V poslednjem času se razpravlja z bolestjo na vseh učiteljskih zborih in družbah o najbolj občutij ivi zadevi za naše učiteljstvo: napredovanja v višje skupine. Zato ni nič čudnega, da je prišla zadeva napredovanj na razpravo že v prvi četrtini ba-novinske skupščine. Učiteljstvo je samo sestavilo rangne liste. Čeprav so te še pomanjkljive, pa je že tudi iz nj;h razvidno, da so prezrti mnogi starejši učitelji in učiteljice, ki imajo vse pogoje in odlične ocene. Zaman čakajo za prestop v višje skupine po več let, dočim so mnogi mlajši dosegi? njihove položaje že v teku nekaj mesecev po vloženih prošnjah. Z obžalovanjem je ugotovila današnja skupščina, da tak postopik demoralizira učiteljske vrste, saj lomi značaje, ki bi se morali sicer posvetiti le delu za dvig narodne prosvete. Najbolj žalostno pa je, da imajo vpliv na napredovanja izven službeni krogi. Ko je predsednik skupščine predstavil še službujočega policijskega komisaria. je zaključil dopoldanski zbor z besedami pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja, ki je dejal ob neki priliki, da so narodu najbolj potrebni močni in krepostni značaji, ker brez njih ni napredka, ni zdravega življenja. Veliki kralj pa je tudi dejal: Kakršni bodo učitelji, taka bo mladina, kakršna bo mladina, tak bo narod in njegova bodočnost. 80 letnik je simil med ballncanfam Litija, 12. julija. še pred dnevi je dejal naš vrli starina Kastelic Jože z Gradca, da si prav nič ne želi smrti v postelji. »Mene bi veselilo umreti na sprehodu, sredi polja ali pa v gozdu, ko sem vedno tako ljubil naravo« je pravil znancem. Kdo je pomislil takrat, da se bo staremu možu tako kmalu uresničila želja. Včeraj popoldne je Kastelic nenadoma omahnil in — umrl. Popoldne je prišel na Stavbe. Tam do-mujejo njegovi prijatelji s katerimi je sila rad balinal. Kmalu jih je bilo vkup za partijo in tudi stari Jože je bil vmes. Igra, ki so jo začeli okrog 15. je proti večeru nekatere utrudila, zato so odšli domov. Kastelic pa je še balinal. Prav nič se ni počutil utrujenega. Igral je kakor mladenič, da mu je eden soigralcev dejal v šah:« Danes si pa hudim ano v igri, če bi šli po stotakih, bi imel zdaj že debel žep bankovcev«. Okrog 19., ko se je stari mož ravno sklonil po kroglo, mu je prišlo slabo. Ko so mu soigralci pomagali do klopi v pre-dilniškem parku, se je še sramežljivo branil: »Ej, saj mi ni nič, le mala slabost..., počakajmo malo, da bom spet igral z vami . ..€ Pa so se življenjske ure starega moža že iztekle. Komaj je to izgovoril, mu je omahnila glava na ramena in je izdihnil. Okrog stoječi so v veri, da mu bodo še lahko pomagali stekli brž po zdravnika, pa je bilo že zaman. Došli zdravnik je mogel ugotoviti le smrt Starega Kastelica so prenesli v njegovo stanovanje na Dobravo. Vsepovsod so cenili in spoštovali dobrega, vedfto veselega moža, ki je bil še izredno krepak. V mlajših letih se je pečal s trgovino in zapušča hčerko in sina. Blagemu možu bomo ohranili časten spo-»min. t« Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši "uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljili z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Op. reg or. 19000836 Beneško pismo Draga Jene! Sedim ob vhodu male in snažne osterije, sam, popolnoma sam in Vara nemoteno posvečam svoje misli. Z levico držim krasno brušeno muransko kupo, v njej skrivnostno vibrira žlahtna kapljica — chianti. Na njeni rubinasti površini se lahko odražajo mogočni obrisi palače La-bie. Njene sence pa polže tiho preko ljubkega renesančnega vodnjaka v intimno zaključenem trgu, prav do mojih nog. Palača Labia in njene freske! Saj to se ne:mrtnj umotvori, največjega settencento kolorista, Giovanni Battista Tiepola. Ob tej priliki se spominjam predletnega poročila v umetnostni reviji »Pantheon«, da je sovjetska vlada prodala isti motiv večje oljnate slike: Pojedina pri Kleopatri, katerega je mojster ustvaril v istem časovnem odob-ju, za bajno vsoto nekemu inozemskemu muzeju. Nočem Vam banalno opisovati svojega potovanja. Znana Vam je bila moja srčna želja, da ponovno obiščem Venecijo, da si ogledam zame tn najbolj privlačne letošnje zanimivosti: Tintorettovo razstavo, nìuzej Settecento in palačo Labio, Odzval sem se laskavemu vabilu Putnika, ki je nedavno priredil dobro organizirani izlet v pravljično mesto. že ob izhodu kolodvora Venecije, preden sem stopil v družbi našega ljubeznivega potnega maršala g. Gojka Ptppenbacherja na mali parnik, sem objel z bolestjo v srcu ljubko cerkvico S. M. d. Scalzi. Nekoč Je branila Pa svojem svodu preiestni dragulj Tieopolovega čopiča: Prenos loretanske kapelice., žal v vojni vihri leta 1915. je bila ta edinstvena freska od letalske bombe uničena. FR. GUARDI: Pogled na Venecijo Hiteti smo po Canal Giesdu mimo raznovrstnih palač, katerih stopnišča segajo glo-boko pod vodo. Ob ngb. se nalahko pozi- bavajo vitke gondole ter sanjajo o lepi davnini Mala ladjica drsi dalje, že je pod obokom Rialta, vedno hitreje, mimo palače Otekrve Desdemone, in od daleč se nam že lahno rišejo vedno znova lepe silhuete Piazza d. S. Marco. Komaj se dobro zavem ozračja, barve in oblik tega divnega trga Serenissime, že se približujemo Udu. Venecija je v polnem utripu tujskega prometa in njena prenočišča so nabito polna. Zato sem pa s popolnim zadovoljstvom prenočeval na otoku Lidu — prost nadležnih malih beneških živalic — komarjev, * Venecija! V jutru, sedem kristalno čistih udarcev je odmevalo preko Širokega trga, ko sera stal ob divnem porta lu bazilike sv. Marka. Razumeli me boste, draga prijateljica, da sem se ponovno opajal na iskre-čih ae barvastih mozaikih fanpozantne kompozicije: Dož opazuje truplo sv. Marka, po kartonu G. Ricci ja. Lepi mozaik se vzpenja v mogočnem loku masivnega oboka nad drugim vhodom svetišča. Kako intimno je povezano to svetišče s palačo dožev! Koliko veselja' in žalosti je v vseh teh reliefih, slikah, marmornatih kolosih vseh barv, koliko truda in lepega uspeha je tu nakopičenega, da so se potem lahko izkristalizirale iz dolgih stoletij te neprecenljive umetnine. Kako naj Vam opišem Venecijo, ta umetnostni dragulj? Skozi mestece vodi glavna prometna žila: Canal Grande. Ob njem se vrste hiSice in palače, katerih fasade zgovorno rišejo lepa odobja stoletij. Tu se vrste mnogovrstna pročelja od bizantinskega sloga preko cvetoče gotike, resne renaisan-ce, skozi 17. stoletje zavitega baroka v divje dekorativni in graciozni rokoko. Palače so preobložene s kipi in reliefi njihove liliputanske vrtičke pa ovijajo ljubke skupine zelenja in cipres. Preko vadi teh hiSlc, palač in svetišč se izlušči jedro — Trg. sv. Marka. Poleg vseh drugih dragocenih stavb je ta bazilika, ki Je tesno povezana a palačo dožev, nekaj edinstvenega. Tu vse kipi v preobilici žlahtnega materiala. Marmornati ornamenti ae spajajo v drznih lokih v neverjetne konstrukcije kupol, ki so obložene z mozaiki in figuricami Tu se preliva orientalska fantazija v resničnost in podaja veličastno sliko moči nekdanje republike, ki je s svojo morsko sik» in lokavo diplomacijo strabevala dolga stoletja celo daljni orient. Pot me je vodila v muzej Settecento, t J. muzej umetnin 18. stoletja. Ker ae pa muzeji odpro Sele ob 9. dopoldne, sem izkorfttn priliko in posvetil vso svojo pozornost notranjosti bazilik v jutrnjih urah, ker drugače so itak zaprte, ali vsaj nedostopne brez vstopnine. S kaj čudnim občutkom stopam od svetišča do svetidča, ter ogledujem velika platna nesmrtnfii mojstrov, kt so krasili po naročilu beneSklh mecenov mogočna svetiSča. Ko pa stopam preko mosttSCa prod CA Rezzonico, se mi ustavi pogled na krasni stavbi z okusnim baročnim pročeljem. Vhod je odprt in za mal novčič sera božajoče begal od platna na platno, ki se gra-ciozno ločijo v najbolj zavitih lokih na svodu intimne dvoranice. Da, to je dolgo iskana »Scuola del Carmini«. Tu so dela G. B. Tignola in Piazzetta. Tiepolova osrednja slika »Devica z detetom v glori Ji angelov« spada nedvomno a prej omenjeno atrof , 9SBŠMt »A—ntaf v eetfcvi S.M-G.d.Frari »JUTRO« St m Torefc 11 Vn. 1937. JSK Jadran — SK Ilirija FBVAK DRŽAVE 1930 ^ JOtJO Četrtek, is« julija 1937 Kopališče Ilirija llomačc Tesli ♦ Češkoslovaški srednješolci oMSčejo Beograd in Snmadijo. S parnikom po Dunavn je prispela ▼ Beograd skupina 28 srednješolcev iz Prage» Brna in drugih češkoslovaških mest v spremstvu enega profesorja in zdravnika. Mladi gostje so bili prisrčno sprejeti od zastopnikov mestne občine in naših dijaških združenj. Češkoslovaški dijaki bodo ostali nekaj dni v Beogradu, potem pa bodo odpotovali v Koviljačo- Tam bodo ostali na počitnicah 14 dni, potem pa obiskali še Kruševac in Brus in bodo v teh krajih ostali tudi še kakih 10 dni. Iz Kru-sevca se todo vrnili v Beograd, odkoiar se bodo po isti poti 15. avgusta vrnili v svojo domovino. To počitniško kolonijo je organiziralo združenje češkoslovaških žena v Beogradu v sporazumu z mestno občino in Rdečim križem. Sporazumno bo poslana "tudi ekskurzija naših srednješolcev v CSR, ki bo odpotovala te dni. ♦ Diplomiran je bil za strojnega inže-» j er ja na beograjski univerzi g. Alojz Pratmseis iz Laškega. Čestitamo! ♦ Kongre« bosanskohercegoYskjh rudarjev. V Zenici je bil v nedeljo kongres Zve ze rudarskih delavcev za Bosno in Hercegovino. Udeležili s<> se ga delegati vseh rudnikov Bosne in Hercegovine. Poročila odbornikov in delegatov so naglašala, da naraščanjem cen življenjskih potrebščin daleč nazadujejo mezde v rudnikih. Sprejet je bil sklep, naj se zaradi tega od shrani delavcev odpovedo vse kolektivne pogodbe v vseh rudnikih Boßne in Hercegovine jn naj se ob sodelovanju oblasti čimprej sestavijo in uvedejo nove kolektivne pogodbe, ki bodo odgovarjale določilu zakona o minimalnih mezdah. Posebne točke rcsolucije se bavijo z razmeram} prj bra* towki skladnici. + Mednarodni mirovni kongres katoliških bojevnikov bo v dneh od 25.—30. avgusta na Dunaju. Kongres se prične '26. avgusta z mašo na Heldenplatzu. Po maši razni pozdravni govori, poklonitev venca na grob neznanega junaka ter odhod po mestu. Naslednji dan ogled mesta in pol" dnevui avtobusni izleti v bližnjo okolico Dunaja. Dne 28. avgusta celodnevni izlet z vlakom v Mariazell, ali z avtobusi k raznim romarskim cerkvam v bližini Dunaja 29. avgusta sv. maša v parku Schön-brunnu, nato ogled mesta in zaključni koncert na Heldenplatzu. Podrobne informacije o kongresu pri Putniku. Ljubljana, Gaje va ul. 3._ T S OH AMBA Pil Tam naredi vneto, radeee kežo rajavo ln prožne. - Brogerija Gregorio, dr.h o.b. LJubljana, Prešernova allea 5 ♦ Mednarodnih igralnic ne bo ob našem morju. Na svoji zadnji seji je občinski odbor zavrnil ponudbo neke mednarodne družbe, ki je nameravala v Splitu otvoriti in voditi mednarodno igralnico po vzoru IMonte Carla. Med debato je večina občinskih odbornikov naglašala, da bi vse gmotne korjsti te ustanove ne mogle odtehtati moralne škode, ki bi jo imelo mesto zaradi vsega ustroja velike igralnice, kjer se uničujejo eksistence in kjer se pohlepnost izživlja v pravih orgijah. Dalje so nagla-šali. da bi mednarodne igralnice naši rivieri jemale njeno domačnost in intimnost. Ustanovitev igralnice v Splitu je tako defini tivno izločena iz dnevnega reda in bodo splitski mestni občini gotovo sledile tudi druge občinske uprave, ki so v zadnjem Ča«u dobile od raznih tujih družb za ustanovitev igralnic. ♦ Podrli so najstarejšo zemunsko hišo. Na Brankovem trgu v Zemunu so podrli zaradi izvedte regulacijskega načrta najstarejšo zemunsko hišo Kuzmanovičevo, v kateri je živel leto dni kot emigrant pokojni Nikola Paiič in v kateri je dolga leta živela jn tudi umrla mati pesnika Branka Radičeviča. Ko je bil Zemun združen z beograjsko občino, je gradbeni načrt predvideval porušitev te hiše iz samih ozirov estetike in izvedbe novih ulic in trgov, pozneje pa je postala porušitev potrebna tudi zaradi graditve mednarodne avtomobilske ceste. Kakor znano, bo zadela enaka usoda tudj staro hišo nekdanje ugledne trgovske tvrdke Muhar, v kateri je dalje čaea_ stanoval pokojni Stjepan Radič s svojo ženo. ko je dopisoval za ruske in francoske liste in ko je bil v najožjih stikih s politiki nekdanje kraljevine Srbije. Pokojni Radič je takrat zelo skromno živel in se je navadno zjutraj t ladjo vozil v Beograd, se zvečer vračal domov in potem v svojem skromnem stanovanju pisal do zore. fresko cerkvice Scalzi in freskami palače Labia med njegova najboljša dela. Kako naj Vam opišem te barve? — Golota in prosoj deteta se božajoče spaja s škrlatno barvo Marijinega plašča. In dalje ti barvni odtenki smaragdno-zelenih tonov, kako intimno preidejo v modrino nebesnega svoda. Tu in tam pa žari v zlatorumenem barvnem soju plašč drznega angela. Katera beneška ljubica mu je bila za model? In to božje detece, koliko otroške ljubkosti vsebuje njegova glavica v vencu zlatih kodrčkov. To je glavna kompozicija, potem se vrste njegova dela, okusno razdeljena v raznovrstnih lomljenih lokih, drugo za drugim. Naj vam ponazorim te drzne kompozicije in skrajšava teles, ko so vendar nekaj edinstvenega! Da, da, ta dela so kristali mojstra, ki se Je oplajal na umotvorih, utemeljenih že dolge vekove na najmočnejših tradicijah beneške umetnosti. Le tako se lahko rodi genij, ki je dal 18. stoletju svoj neminljivi pečat. Od tu sem krenil v muzej »Settecento«. — Tu so zamé posebno kot ljubitelja in zbiratelja barofine umetnosti zbrani edinstveni umotvori. Ta muzej je v palači »Rezzonico«. Ponosna baročna stavba, grajena po načrtu znanega stvaritelja palače Pesaro, v kateri ie sedal Tintorettova razstava, in cerkve M. d. Salute, mojstra Bal-dassare Longhena. Umotvori so razvrščeni v vseh treh nadstropjih ž ukusom priznanih italijanskih estetov. Dvorana za dvorano preko malih kabinetov me poved e v čuda beneške umetnostne tradicie. Kako mehko se odražajo dela R. Carrie- ♦ Nor uspeh nafega znanega kiparja. ZagTetški kipar Anton Augustinčič je z arhitektom Galičem spet sodeloval pri važnem mednarodnem razpisu za osnutke velikega spomenika in tudi tokrat dosegel pomembno nagrado. Argentinska vlada je razpisala natečaj za osnutek spomenika generalu Justu Jose de UrQuiza. Pri natečaju je poleg kiparjev iz ameriških držav sodelovalo tudj mnogo kiparjev iz Evrope. Ocenjevalna komisija je odbrala kakih 80 osnutkov in je imela zaradi tega obilo dela. Po nekaj tednih je komisija izrekla svoje ocenitve in sta naš kipar Augustinčič in arhitekt Galič dobila Četrto nagrado, ki znaša v našem denarju 25.000 din. ♦ Pred otvoritvijo sokolskega doma r Sarajevu. Leta 1835 na dan obletnice tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja so bili položeni temelji monumentalnega sokolskega doma v Sarajevu. Dom bo do kraja prihodnjega meseca dovršen in se že zdaj pripralja njegova slavnostna otvoritev. Lahko bi bil dom otvorjen že prej, a ga bodo nalašč otvorili 6. septembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Sokolsko društvo Sarajevomatica. ki ie prevzelo važno nalogo graditve doma- središča vsega sarajevskega sokolskega pokreta, bo otvoritev doma združilo z veličastno prireditvijo, ki bo dokazala, da s<> baš v Sokolstvu vsi oni ideali, za katere je narodno zavedni živelj Bosne in Hercegovine toliko žrtvoval pri ustvaritvi naše državne in narodne samo stojnosti. ♦ Pred volitvam} muslimanskega verskega poglavarja. Na zaključni seji vakufsko marifskega sveta ▼ Sarajevu s<> bili izvoljeni člani odbora za izvolitev novega reis ul uleme. Ta odbor šteje 10 članov in bo po ustav; islamske verske zajednice izbral tri kandidate za islamskega verskega poglavarja, od katerih bo potem eden imenovan od kraljevskega namestništva po predlogu pravosodnega ministrstva Volitve treh kandidatov za verskega poglavarja bodo tajne in razpisal jih bo komisarjat islamske verske zajednice v Sarajevu. ♦ Dom in delavnico je zapustjl £e pped tremi tedni 18-letni ključavničarski vajenec Stanko Grzetič, kj se je učil pri nekem mojstru z Jesenic. Fant je visoke bolj šibke postave, svetlih las. na bradi pa ima brazgotino. Ko je delavnico zapustil iz neznanega vzroka je bil oblečen v modro delavno obleko, pri sebi pa je imel železniško legitimacijo in temporerko za progo Jesenice— Hrušica. Starši so že vsepovsod poizvedovali za njim ter dognali samo toda so ga neki ljudje zadnjič videli v Kranju. Kdor bi o fantu kaj vedel, naj sporoči to Rudolfu Grzetiču v Hrušici pri Jesenicah. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški — Telefon 83-87 V torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri najboljši gangsterski film KRALJ GANGSTERJEV Prihodnji spored: Vesela nevesta LUCIE ENGLICH ♦ Kostrivnjška—Slatina, domača povsem naravna mineralna voda izredno bogata na vezani in prosti ogljikovi kislini, jodu, litiju itd. + Koliko so vredni lepi zobje? To vprašanje si stavimo navadno tedaj, ko zobe že izgubimo ali kadar je že prepozno, da si jih ohranimo. Najpogostejši povzročitelj obolenja zob je zobni kamen. Zaradi tega je treba zobe pravočasno negovati z zobno paslo: Sargov Kalodont, ki vsebuje sulfo-ricin oleat dr. Bräunlieha protj zobnemu kamnu, pa bodo ostali Vaši zobje vse življenje zdravi in lepi. + Zobozdravnik na Rakeku ordinira vsak torek in četrtek popoldne od 3.—7. Eno srce — ena RADENSKA. Iz LjnMfane n— Francoski državni praznik. V sredo 14. t. m. na francoski državni praznik uradi francoskega konzulata Tie bodo poslovali. Od 11. do 12. bo reeepciia, ob 10.40 poklo nilev pred spomenikom Ilirije, ob 10.45 pa pred spomenikom Vodnika. a— Ife nasedajte «leparjeail V neko trgovino v Ljubljani je pred dnevi prišel mlad, elegantno oblečen gospod in se predstavil za trgovskega pomočnika, zaposlenega pri nekem jeseniškem trgovcu. V imenu Šefa ie naročil za okrog 4000 din blaga, ki naj bi ga tvrdka poslala na Jesenice. Mimogrede pa ie nabral še nekaj drobnjave, ki jo je sklenil odnesti s seboj. Ko je tvrdka naročilo izvršila, pa je prišlo na dan, da jeseniški trgovec sploh ni naročil nobenega blaga, in je elegantni neznanec ▼so reč fingiral samo zato. da je prišel do predmetov, ki jih je vzel s seboj. Policija je domiselnemu sleparju na sledu. Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oadih se oglasite pri Foto Touristu Lojzu Smucu na Aleksandrovi cesti 8 — ali v podružnici Prešernova 9 — kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetlite Vaš film, ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Na počitnicah Vas postrežemo poštnoobratno. Fotoaparat Vam posodimo brezplačno — le da kupite filme. Cadet Box vel. 4.5 x 6 s tremi filmi samo Din 99«" Se priporoča Foto Tourist Lojze $ntuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8, ali podružnica PREŠERNOVA 9. Lastniki konj in druge vprežne živine ee opozarjajo, da bc v sredo 14. t_ m. Ob 7. zjutraj na Ambroževem trgu vojaški pregled živine za mosto Ljubljano. Pregledala se bo vsa doslej Še nepregle-dama živina. Kdor ima tako živino, naj jo zanesljivo prižene k pregledu, da se ogne neprilikam in kazni. KINO IDEAL ■■ Willy Fritsch, Hell Finkenzell er v filmski opereti »BOCCACCIO« Danes ob 16., 19. in 21.15 uri n— Pojasnilo s pasjem kontumacu. Zaradi različnega tolmačenja 1. točke razglasa o pasjem kontumacu v Ljubljani podaja mestno poglavarstvo naslednje pojasnilo: Vsi p6i v mestu morajo biti prikljenjeni na verigi doma, na ulici pa morajo bitj zavarovani z zanesljivimi nagobčniki ne glede na to« če se vodijo na vrvici- u— Obleke In klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 Iz Celja e— Dve tekmi kmetskih fantov in deklet na Ljubečni ln v Orli vasL Druätvo kmetskih fantov in deklet na Ljubečni pri Celju bo priredilo v nedeljo 18. t. m. ob 15. na Ljubečni tekmo ročnih opekarjev. Pred tekmo bo kmetsko kulturno zborova-vanje, po tekmi pa zabava pri Mariji Nagličevi na Ljubeòni. Tekma je v zvezi s proslavo tradicionalnega praznika opekarjev, ki se pranuje na dan sv. Ane. Društvo je priredilo 6. junija dobro uspelo tekmo koscev na Ljubečni. Društvo kmetskih fantov in deklet v Orli vasi pri Bra-slovčah bo priredilo v nedeljo 38. t. m. ob 15. v št. Rupertu pri Gomilskem tekmo žanjic, združeno z manifestacijskim zborovanjem, na katerem bodo govorili zastopniki sosednih društev. e— Redna seja mestnega sveta bo v petek 16. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odborov, poročilo o doslej doseženih uspehih akcije proti onesnaževanju Savinje po industrijskih podjetjih in volitev novega upravnega odbora mestnega avtobusnega podjetja. e— Jablan, ki zori in cveti obenem. Na posestvu g. šmigla v Grajski vasi pri Gomilskem imajo jablan, na kateri zorijo jabolka, obenem pa je začelo drevo na vrhu cveteti. Ljudje si z zanimanjem ogledujejo ta redki naravni pojav. e— Na poti v mesto je izdihnila. Ko je šla 69-letna Marija Naraksova, služkinja pri posestniku Lipovšku v Medlogu, včeraj zjutraj ob pol 6., kakor vsak dan, z mlekom v mesto, ji je nedaleč od doma postalo slabo. Zadeta od kapi se je starka zgrudila nezavestna. Ko so jo našli, je bila že mrtva, e— žrtev napadalca. Ko se je vračal 27-letni zidarski delavec Anton Podlesnik z železnega pri Veliki Pirešici v soboto zvečer z dela s kolesom domov, ga je pri hiši posestnika Franca Stamola napadel neki moški iz Velike Pirešice ter ga zabodel z nožem dvakrat v levo ramo in enkrat v desno dlan. Podlesnik se zdravi v celjski bolnišnici. mestnem pokopališču. Ko je mestni trini nadzornik g. Jakob Pomlč v nedeljo popoldne obiskal na mestnem pokopališču grob, r katerem počiva njegov sin, je opazil, da je cvetje, ki raste na grobu, razrvano in da je zemlja pod cvetjem zrahljana. Gosp. Poznič je nekoliko odgr-nil prst ln našel pod tanko plastjo v raztrgan predpasnik zavito trupelce okrog 10 dni starega dečka. Trupelce je bilo že v razkroju. Prenesli so ga v mrtvašnico in javili zadevo državnemu tožilstvu, ki je odredilo obdukcijo za ponedeljek popoldne. Vse kaže, da je bil otrok umorjen. Uvedena je preiskava. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »Cvetje iz Niče« z Erno Sack in tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »POSLEDNJI AKORD« (Lil Dagover). Iz Maribora a— Lep uspeh jarenlnsklh tambnraSev. V nedeljo popoldne so nastopili v dvorani g. Srečka Krajnca na Pesnici vrli jarenin-ski tamburaši pod vodstvom g. Josipa Udela. Tamburaši šo organizirani kod odsek pesniške gasilske čete. Poleg tambu-rašev se je odlično uveljavil tudi klavirski trio z gg. Udelom, Kogelnikom in Hribe rnikom, pa tudi baritonist Josip Poljan-čič je prijetno presenetil s svojim krasnim, polnodonečim glasom. Navzoči so nagradili nastopajoče s prisrčnim aplavzom. a— Proslava 40Ietnice mature na mariborskem učiteljišču. Absolventi mariborskega učiteljišča lz leta 1897 so praznovali v četrtek 8. t. m. pri Gambrinu svojo 40 letnico. Od takratnih 20 tovarišev je d oš! o k proslavi vseh 14 še živečih maturantov. Navzoči so bili: Medved Josip, višji inšpektor zvezne avstr. železnice v p. v Gradcu, Schnurer Teodor, višji inšpektor avstr. zvezne železnice na Dunaju, Schaup Alojz, tajnik v ministrstvu avstr. kancelarja na Dunaju, Zmerescheg Franc, šolski ravnatelj v p. v Gradcu, Hohnjec Tone, ravnatelj jetnišnice v Mariboru, Irgolič Franc, inšpektor pošte v p., upokojeni šolski upravitelji Cuček Josip, Loče, Klemenčič Josip, Pobrežje, pri Mariboru, Kos Štefan, Maribor, Majer Drago, Trbovlje, Marin i č Mirko, Ptuj, Pajtler Josip, Maribor, žolnir Oskar, Maribor in državljan Žedinjenih držav ameriških Sle-kovec-Udell Josip iz Jarenine. Sestanek je potekel v najlepšem razpoloženju, staro iskreno prijateljstvo se je utrdilo ter so zadovoljni udeleženci obljubili praznovati tudi 45 letnico v Mariboru. a—■ Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi vse gg. predsednike obrtniških združenj in vse interesente za obrtno razstavo na sestanek, ki bo v sredo 14. t. m. ob V-20. v društveni pisa.rni, Maribor, Ve-trinjska ulica 11/1. Ker bo obrtna razstava v okviru Mariborskega tedna ugodna prilika pokazati širši javnosti prvovrstno kakovost izdelkov domače rokodelske obrti, vabimo obrtnike k čim večji udeležbi. a— Kolo sreče. Pri nedeljski tomboli pobrežkih gasilcev so bili deležni glavnih dobitkov: 1500 din gotovine je dobil delavec Leopold Fleischhaber; žensko kolo Liza Skrabl, moško kolo Josip Koder, čevljarski pomočnik, vsi trije iz Pobrežja; moško kolo Wagner Marija, šivilja lz Maribora, kuhinjsko posodo delavka Mlaker Roza iz Razvanja, blago za moško obleko mizarski pomočnik Ivan Vaupotič, blago za žensko obleko delavka Marija žižek, 4 m* drv trgovski pomočnik Maks Kitak, vrečo moke vajenec Franc Crešnjar, vsi iz Pobrežja, kožo pa slikarski pomočnik Josip Ribič lz Peker. a— Nova tatinska afera. Policiji se je posrečilo odkriti novo veliko tatinsko afero, pri kateri je prizadeta tukajšnja prodajalna tvrdke F. Batjel na Aleksandrovi cesti. Gre za škodo najmanj 15.000 dinarjev. V zvezi s tem je aretirala mariborska policija 21 letnega pri F. Batjelu uslužbe-nega trgovskega pomočnika Miroslava Krajška, ki je po daljšem oklevanju tatvine priznal. Na sled velikim tatvinam so prišli na ta način, da so ormoški orožniki ustavili sumljivega moškega s paketi za nekega ormoškega mehanika. Ugotovili so, da izvirajo ti predmeti iz Batjelove prodajalne. Zdi se, da so Krajšku pri tem pomagale še druge osebe, ki jih sedaj iščejo. Iz Škofje Loke šl— Za razširjenje Rdečega križa. V mestni posvetovalnici je bil v četrtek sestanek sreskega odbora Rdečega križa z zastopnikom osrednjega odbora, višjim računskim svetnikom g. Skalarjem zaradi razširjenja RK v škofjeloškem srezu. Ideja je prav v zadnjem času precej pridobila. Ustanovljeni sta bili poverjeništvi za občini Staro Loko in Zminec, v Javorjih in v Gorenji vasi obstojita organizaciji že od prej, v ostalih občinah pa se bodo skušale krajevne postojanke še organizirati. Na sestanku se je razpravljalo o tem, kako bi se poživilo delo za RK. Govorilo se je tudi o nižjem samaritanskem in o bolničarskem tečaju, ki naj bi se vršila jeseni. KINO re, ti nežni pasteli od krepkih potez Piaz-zetovih slav in Tiepolovih orientalcev. Tam v kotu se pa leskeče v prosojnih barvah Fontebassova kompozicija, vstavljena v polkrožni vitki lok, pozlačenem na poli-ment. Poleg prestolne dvorane kraljuje nedosegljivi rezbar A. Brustolon. V vseh treh nadstropith se vrste dragocenosti v lesu, kamnu, tkanini, zlatu, vse v najraznovrst-nejših odtenkih filigranske umetnosti. Ne morem pozabiti malega starčka v kitajskem salonu, kako spretno je oblikovana njeerova lobanja in vsaka vlakna njegove brade je čudovito naravno vdelano v lasni rasti. Sobana za sobano, polna najlepše izbrane umetnosti 18. stoletja. Poleg celostenskih Tiepolovih, Guardie- ! vih fresk se vrste dvorane z Longhievim! j deli, saloni z flamskiml preprogami, deko- ! rirani z najlepšimi brokati, vitrine beneških šivanih čipk ter dva kabineta, polna izbranih Tiepolovih, Guardievih in Piazzettovih risb in osnutkov. Iz stukaturne dvorane stopim v rokoko soalnico. bosa mi. ta me popelie v preteklost lascivnih beneških noči ob vinu in mesečini. Ce Vam označim še ljubke marionete in celotno malo gledališče s krasnimi kostumi, naj zaključujem svoje misli ob tej divni zbirki. Hočem pa Vam ta dela ovekovečiti v posebnem kulturnem odlomku »Settecento«. Iz Ponte Rialta me je vabila že od da-leö brokatna zavesa s štirimi razporkami v razstavo Tintorettovih del. Kako naj Vam spet tu oriSem ta nesmrtna dela, ki so poleg Tizianovih in Veronesejevih del tako tesno povezana z mojim obiskom. Gotovo mi ostane nepozabna v spominu »Pieta«. Ta moistrovina je za tega jriganta v resnici malo platno, a vendar čudovita in nedosegljiva. Priznati pa Vam moram, da kljub vsemu svojemu michelangeleskemu znanju, napravi namé nekak hladen vtis. Ce primerjam niegova gigantska platna z Veroneseievimi deli, kako prijetno mi prične utripati srce. Kako topli občutki me navdajajo, ko božajoče brodim z očmi po lepih in top!ih fjmfifragdno-zelenih tonih Veronesejevega čopiča, ki je vendar polnovreden sodobnik velikega Tiziana. Kakor je Tintoretto mogočen, tako ie Veronese eiobok in prijeten v risbi in barvi, zato čutim, da dela temu mojstru umetnostna zgodovina a svojimi očitki veliko krivico. Zato Vam ne zataiim. da sem šel kliub časovni zadregi v R. Accademio, da šem saj nekaj trenutkov strmel v lepa platna Veronesejevih oblik, obujal nadalje ob Pit-tonievih gigantskih figurah jasne obrise anatomičnega znanja, preletel vse male kabinate favoritov čopiča ln pastela 17. in 18. stoletja, se nekoliko pomudil ob primi-tivistih in, ko izstopim, bije ura v bližnjem zvoniku štiri popoldne. Kmalu nato me pod kolonado na Markovem trgu, ko skiciram, zaloti prava beneška nevihta in nehote se spominjam lepih Feuerbachovih beneških zapiskov in skicirke Janeza šubica, ki jo hranim v svoji zbirki. Ne bi bil zbiratelj starih umetnin, če ne bi dovolil temnopolti mladenki, da me po* vede v temni del mesta, v privatni antikvariat. Tu se zrcali nekdanje bogastvo in lepota pod težkimi plastmi prahu in vlage. Osvojil sem si malo umetninico, slikano na desko, ki je pa potrebna mnoge nege in snage, da bo zopet zasijala v prvotnih barvah. In ko obujam v tem trenutku ob njej svoje spomine, Vam moram potožiti, da sem zaman trkal na palačo Labio, ker je do nadaljnega zaprta in nedostopna tudi za — bankovce. Prežalostno zgodbo mi je pričal z živahnimi gestikulacijami ondotni prijateljček finih cigaret, da je ta stavba menjala lastnike kot beneška kurtizana — uhane. Sedaj je spet po čudnem naklučju v posesti pranečaka grofa Labia, kj zapuščeno stavbo okusno lušči nevšečne patine, iz pozabljenja, da bo gotovo kaj kmalu dostopna častilcem Tiepolovega čopiča. Plačujem svoj zapitek, na uho mi pa udarjajo mehki glasovi nežnega alta Verdijeve melodije. Pripis: Preden sem se naslednji dan t poznem jutru podal na kolodvor, sem si spet ogledal Tizianovo »Assunto« v »Fra-ri«. da vidim, kako io boža loče poliubljaio žarki junijskega solnca skozi visoko obokana okna ln kako žari v soju nenadkri-ljive barvne lepote Tizianovega čopiča. 6« »Seoula di S. Rocco« — in potem proti domovini. Ob spominu na Vašo lepo Renato zaključuje svoj opis doživetja lepih umetnosti Vaš E. Justin, sltkar-grafik. TEI. 22-21 UNION TRAUDL STARK, čudovito dunajsko deta v svoji filmski veseloigri NJEGOVA HČERKICA JE PETER Paul Hörbiger Carl Ludvig Diehl Predstave danes ob 12.15 in 21.15 uri Priprave za pedološki kongres Ljubljana. 12. julija. Pripravljalni odbor za II. pedološki kongres ima spričo bližajočih se kongresnih dni dela čez glavo. Prireditev ne bo pomembna le zgolj iz vzgoznega m učnega gledišča, temveč tudi s tujsko prometnega, ker bodo prišH v Ljubljano kongresisti iz vseh delov naše države in iz vseh slovanskih držav. Kongresna pisarna je razposlala v teku zadnjih dni nad tisoč vabil. Tiskana »o v slovenskem in francoskem jeziku. Prejeli so jih vsi sreski šolski nadzorniki v naši državi, k? bodo s posebnimi okrožnicami opozorili in povabili učiteljstvo na velopo-membno ljubljansko pedološko prireditev. Povabilo so dobile tudi vse banske uprave in prosvetne ustanove v državi. Prav tako je bilo povabljenih nad 70 pedagoških društev v ČSR. Vabili so tudi vse pedagoške edinice na Poljskem in v Bolgariji. Iz seznama vabil niso izpustili niti ene pedagoške revije v slovanskih državah. Vabila pa so šla tudi po vsej Evropi. Of;cielno povabilo je bilo dostavljeno vsem 4 prosvetnim ministrom na kongresu sodelujočih držav: Jugoslavije, Češkoslovaške, Bolgarije in Poljske. Prosvetni ministri šz Beograda. Prage, Sofije in Varšave bodo zastopani po visokih uradn:loih svojih ministrstev. Število razstav, ki bodo v kongresnih dnevih dostopne udeležencem, «e stalno Siri. Edinstvena bo razstava o negi zobovja, ki bo prav gotovo zanimala vse naše pedologe, zlasti pa še zdravnike, zobozdravnike rn dentiste. Razstavo bo organizirala zobna klinika iz Brna v ČSR. Na kongresu in na razstavi bo predaval eden največjih zobozdravnikov slovanskega sveta dr. Bazant, ki je osebni zdravnik prezidenta dr. Masaryka in dr. Beneša. Večina razstav bo na liceju. Na novo je prijavljena tudi razstava o pomožnem šolstvu v ČSR, ki bo služila za temelj vsem ostalim. Kakor smo že poročali, bodo predavanja — doslej je prijavljenih 70 predavateljev — v plenumu in v odsekih. Dopoldanska predavanja bodo pred celokupnim poslušalstvom, dočim bodo kongresisti razdeljeni za popoldneve na delovne edinice. Te bodo naslednje: 1. mladinoslovsko — higienska, 2. psihološka, 3. o socialni zaščiti, 4. za defektno deco, 5. za uporabno pedologijo. Prireditveni odbor se je obrnil do pristojnih čšniteljev za podporo. Edini odziv so dosegli na banski upravi, ki je dala v ta namen 25.000 Din. Zato bo predpisana za vse prijavljence še vpisnina v znesku po 20 Din. Pripravljalni odbor je dobil te dni obvestilo, da bo sikoro istočasno tudi glavna skupščina JUU v Skoplju. Zato se je obrnil na vodstvo JUU v Beogradu, naj bi premaknilo skopljansko skupščino za nekaj dni prej. Iz vrst prijavljenih kongresistov so prišle želje, naj bi se omogočilo udeležencem, da si po kongresu ogledajo lepote slovenske zemlje. Ekskurzijska odsek si je že izbral turo. na katero bo peljal vse prijavljence v posebnem vlaku. Izletniki bodo pohiteli na Bled in v Bohinj. Prepričani srno. da bodo udeleženci iz ostalih krajev Jugoslavije in drugih slovanskih držav odnesli tako iz Ljubljane, kakor tudi z Gorenjske najlepše spomine. Vremenska poročila Dozdevno vreme x juliju po stoletnem koledarju Dan je dolg 16 ur, 2 minuti in se do konca meseca skrajša za 56 minut. T. 13. Marjeta S. 14. Bonavent. C. 15. Henrik P. krajec ob 10.36 P. 16. Marija K. S. 17. Aleš N. 18. Miroslav od 11. do 27. »do vroča in lepo, suša, le redkokje malo dežja P. 19. Viricene T. 20. Elija S. 21. Danijel 0.22. Magdalena P. 23. Apolinarij Ščip ob 13.45 S. 24. Kristina N. 25. Jakob P. 26. Ana T. 27 Rudolf Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 11. jnlija Ljubljana 7. 7606, 12.S, 85, SSE2, 9> dei, 17.2; Maribor 7. 761.2, 12.0, 80, S2. 8- dež, 18.0; Zagreb 7. 7614, 13.0, 95. ESE3, 10, dež, 9.0; Beograd 7. 756.9, 16.0, 80- NW2, 10, dež, 6.0; Sarajevo 7. 758.7, 16.0, 80. N4. 10- —, —; Skoplje 7. 756.7, 19.0, 90, SI, 4. —, — Temperature: Ljubliana 23.4. 12.2; Maribor 27 0, 11.0; Zagreb 25 0- 13.0; Beograd 29.0. 16.0; Sarajevo 28.0, 15-0; Skoplje 32.0, 14.0; Split 31.0, —. 12. folija Ljubljana 7. 759.8, 13.0- 95, SEI, 10, —, —; Maribor 7. 758 3, 14.0- 80, NW1, 8, —. —; Zagreb 7. 759.3, 14.0, 90, NEI, 10, —» — ; Beograd 7. 79.4, 16.0. 70, 0, 3, —, — ; Sarajevo 7. 761.1, 7.0- 95. SSE7, 8, —, —; Kumbor 7. 755.4, 230, 50. 0, 4, —w —; Split 7. 758.0, 22.0, 40, ESE3, 2, —. —; »ab 7. 759.9, 22.0. 60, O, 0, —, —. Temperature: Ljubljana 20.8. 12.2; Maribor 27.0. 12 0; Zagreb 22.0, 12.0; Beograd 21.0, 11.0; Sarajevo 27.0, 6.0: Skoplje 32.0. —; Kumbor —, 20.0; Split 304). 17.Ö; P o R T Kolesarski kongres v Celju Todttoi funkcionarji našega kole važna vprašanja glede še lej V nedeljo dopoldne so ee »brali po XV. kolesarski zvezdni dirki r Celju funkcionarji, delegati in dirkači t hotelu »Hubertuau« v Celju, kjer je predsednik Kluba «loven, ekih kolesarjev v Celju g. Mirko Fajs pozdravil podpredsednika Kolesarskega save-7,a kraljevine Jugoslavije g. Romiha iz Zagreba, tajnika ljubijanskega kolesarskega podsaveza g. Gregorca, predsednika koroške kolesarske župe g. Cajnka ter ostale udeležence in dirkače. Gosp. Fajs je nato i?.rodü vsem trem zmagovalcem na treh progah zvezdne dirke kolajne. Klub «lov. kolesarjev je tudi pokloni svojem« častnemu članu, zaslužnemu kolesarskemu organizatorja in ustanovitelju zvezdnih dkk v Ceu lju g. Jakobu Gorjancu v Ljubljani ter svojemu agilnemu članu, odborniku in nekdanjemu dirkaču g. Avgustu Sumni v Celju dvoje lepih diplom. Ob 11.30 je podpredsednik Kolesarskega Bavera g. Romih o tvoril savezni kongres, opravičil zadržanega predsednika saveza g. Roßenberga in pozdravil zastopnika oblasti in tiska. Savezni tajnik g. Ferrari je poročal o delovanju sa veza v zadnjih šestih mesecih, odkar vodi savez nova uprava. Poudaril je, da nova uprava intenzivno dela za povzdL go kolesarskega sporta v Jugoslaviji, ki je v zadnjih letih vidno propadal, ker so prejšnjo upravo vodili predvsem loikalni inte_ resi. Nova sa ve zna uprava hoče s svojim delom omogočiti kolesarski organizaciji, da bo dajala jugoslovanskemu kolesarstvu tudi ideološke in organizatorne smernice. Taj_ nik je razpravljal o nezadostni tehnični pripravljenosti naših dirkačev na inozemskih fcoiesanskih dirkah, o dejstvu, da nimamo nacionalnih in saveznih dirkačev ter o potrebi temeljite reorganizacije saveznih sodnikov. Ministrstvo za telesno vzgojo je od_ rodilo, da morajo imeti vsi kolesarski klubi motna pravila. Za kolesarsko dirko Sofija — Varna je bik našim dirkačem zagotovljena državna subvencija v znesku 20.000 din. Savezna uprava je prosila železniško opravo, da bi dovolila njenim članom polovično voznino na železnicah, prejela pa je odgovor, da imajo člani lahko ra razpolaga samo posebne vlake proti plačilu polovične voznine. Savezni tehnični referent g. Kranjc je poročal o dirkah v zadnji dobi, odkar vodi navez nova uprava. Nova uprava je odredila, Ba morajo vsi podsavezi prirediti propagan- sporta so v nedeljo pretresali številna razmaha te športne panoge dne kolesarske dirke, temu pozivu pa se je doslej odzval samo karlovški podsavez. Tajnik je poročal o letošnji kolesarski dirki okrog Slovenije in o mednarodni dirki Beograd — Sofija. Zaradi pomanjkanja subvencij se naši kolesarji ne morejo udeležiti dirke Tour de Hungaria in kolesarske dirke okrog Vrbekega jezera. Za letos je predvL dona velika kolesarska dirka Jugoslavija * Italija. Tehnični referent ljubljanskega podsaveza g. Maver je govoril o potrebi vzgoje dobrega kadra, kolesarjev s prirejanjem med-klubskih in po možnosti tudi mednarodnih dirk. Pritoževal se je, da jugoelovenski dnevniki obravnavajo kolesarski sport zelo mačehovsko in mu posvečajo vse premalo prostora. V listih se predvsem ocenjujejo športni funkcionarji, vse premalo pa se poudarjajo zasluge dirkačev. Pogrešno je, da se poudarja ožja narodna pripadnost naših dirkačev, namesto da bi se poudarjala jugoslovenska pripadnost. Tajnik ljubljanskega podsaveza g. Gregore je pohvalil delovanje nove savezne uprave, nato pa je podrobno poročal o čudnem postopanju na kolesarski dirki Beograd — Sofija, s katerim so bili oškodovani naši dirkači, pri čemer nosi glavno krivdo naj savezni delegat g. Frankovič. Gosp. Gregore je tudi kritiziral način izvedbe jugoslovenskega državnega prvenstva junior-jev na progi Ljubljana — Celje, o katerem je bil g. Gorjanc obveščen šele pol ure pred dirko. Dirka ni bila po predpisih priiavlje-na baiwki upravi. Ker se je govorilo, da dirke ne bo, se je večina slovenskih kolesarjev tudi ni udeležila. Govornik ie zahteval, da se letošnie državno prvenstvo juni-orjev razveljavi. Sledila je razprava, nakar je predsedujoči g. Romih izjavil, da bo sa_ vez upošteval dejstvo, da se morajo dirke v dravski banovini prijavljati banski upravi. Sporočil ie tudi. da je s a ve?, uvedel proti g. Frankoviču preiskavo zaradi njogo-vesra postopanja. Ob zaključku je podpredsednik siveza g. Romih izročil diplome, ki jih ie poklonil savez gg. Jakobu Gorjancu. TT. podpredsedniku saveza. predsedniku ljubljanske?? nod-saveza Jožefu Groimu, predsedniku Kluba slov. kolesariev v Celju Mirku Fajsu. tajniku ljubljanskega. podsaveza Metodu Gregoren iti predsedniku koroške kolesarske župe G? inku. Kongres je potekel v prijateljski slogi in pravem športnem soglasju. Bolgarija : Jugoslavija 4:0 (2:0) Sofija, 12. julija, o. Danes je bila pred 10.000 gledalci na stadionu »Junaka« odigrana nogometna tekma med reprezentancama Bolgarije in Jugoslavije, ki se je končala z rezultatom 4:0 (2:0) v koràt Bolgarov. J ugoslovensko moštvo je podalo zelo sla_ ho igro in se v vseh 90 min. ni moglo znajti. Nasprotno so Bolgari igrali zelo dobro, ob burnem navijanj« gvojega občinstva. Zla. sti sta bila odlična v bolgarskem moštvu Angelov in Jordanov. V našem moštvu j© bil dober samo Glaser, ki je pa zakrivil četrti gol. Zadovoljila sta tudi Hiigl in Kokotovič, v napadu pa Moša in do gotove mere tudi Pleše v prvem polčasu. Vsi ostali so bili slabi, in se more celo reči, ds so bili indolentni. Napadalci so sicer oddali nekoliko strelov, vendar pa je žoga zletela bodisi poleg gola ali pa jo je odbil odlični bolgarski golman. Kar je pokazal Glaser v Zagrebu pred 10 dnevi proti Ju-ventusu, kjer se je boril sam proti odličnemu nasprotniku, je danes pokazal odlični vratar bolgarske reprezentance. Masnikov je odbil nekaj nevarnih udarcev Moše, Božovi-ča in Perliča, čeprav so bili plasirani v vogale gola. Naši napadalci so prišli sicer do kazenskega prostora, a so netočno podajali ali pa bili prepočasni. Presenetila je slaba igra Beloševiča in Jazbeca, ki sta popolnoma odpovedala. Tega neuspeha je kriva tudi sestava jugoslovenskega moštva, ki se ji ni posvetila potrebna pozornost za to srečanje. Razpis nacionalnega mitinga za proslavo 10 letnice klubovega obstoja SK Železničar v Mariboru priredi dne 1. avgusta 11. v proslavo desetletnice klubovega obstoja nacionalni lahkoatletski miting, in Sicer na stadionu SK. železničarja ob Tržaški cesti z začetkom ob 8.30 iln naslednjim sporedom: tek 100 m, 200 in, 400 m, 800 m, 3500 :m. 5000 m, 4x100 m, meti krogle, diska, topja in kladiva ter skoki v višino, daljino, troskok in skok s palico. V okviru nacionalnega mitinga se vrši twü laiikoatletskl dvoboj med ekipo S*K. M&rathoma (Zagreb) in ekipo SK. železničarja v naslednjih disciplinah: tek 100 m, 800 m, 5000 m in 4x 100 m, met krogle, diska in kladiva ter skok v "Hišno, daljino in troskok Zmagovalna ekipa 'prejme v prehodno last lep pokaL Pravico nastopa imajo samo verificirani lahkoatleti klubov včlanjenih v JLAS. Prijave s prijavnino Din .3. je poslati najkasneje do 24. t. m. opoldne na naslov SK. Z. delavnica drž. žel. Maribor. Te.k-HTxrranje se vrši na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja in je po suto z ugaski. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravi tokih JLAS. Nagrade: Prvo-dirugo-m tretieplasirani vsaki disciplini prejme diplomo. Razpis lahkoatletskega prvenstva Maribora za posameznike Športni klub Železničar—Maribor razpisuje za dneve 23- 24. in 25. julija t. L lah-koatletsko prvenstvo Maribora fca poedin* re. Prireditev bo na stadionu SK. Železničarja na Tržaškj cesti z naslednjim sporedom: 23. julija z začetkom ob 18.30.: tek 800 m in tek 5000 m. 24. julija z začetkom ob 16.: predteki na 100 m. met krogle, ekok v višino s zaletom. predteki na 400 m, 100 m finale, met kladiva, troskok. 400 m finale, zapreke 110 m predteki. 25. julija z začetkom ob 8.30: tek 110 m zapreke finale, met diska, 200 m predteki. ekok ob palici, tek 1500 m. met kopja, finale 200 m, tek 10.000 m. skok v daljino z zaletom in 6tafeta 4 x 100 m. Pravico nastopa imajo v'si verificirani atleti mariborskih v JLAS včlanjenih klubov. Prvoplasirani v vsaki disciplini prejme naslov: »Prvak Maribora za 1- 1937« ter častno priznanico. Prijave je poslati najkasneje do 16. t. m. opoldne na naslov SK. Železničar—Maribor, Delavnica drž. železnic. Upoštevale se bodo samo prijave klubov. Prijavnina za atleta znaša Din 3. — Prijave brez prijavnine, kakor tudj zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Teka-lišie je dolgo 428 m. ima dva nedvignjena zavoja in ie posuto z ugaski. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLÄS. V nekaj vrstah V Zagrebu je bila v nedeljo redna glavna skupščina zagrebškega nogometnega podsaveza, kj je po nekaterih časopisnih vesteh obetala bolj viharen potek kakor ga je imela v resnici. Zdi se, da so zagrebški nogometni gromovniki ves žolč na JNS in njegove zaveznike izlili že v tiskanem poročilu o svojem delu, ki so ga na skupščini sprejeli brez velikih razprav. Saj je značilno, da je skupščina tega močnega nogometnega foruma, ki šteje 97 klubov, trajala le pičli dve uri in pol. Ker je stari odbor podal ostavko v celoti, je bil izbran ves nov s prejšnjim predsednikom Željkom Berger-jem na čelu. V upravi so v večini člani Gradjanskega, po eno odborniško mesto pa imata tudi Hašk in Concordia. Skupščini je prisostvoval kot zastopnik JNS. dr. Hadži, ki je dal tudi zanimive podatke o začet-med drugim dal zanimive podatke o začetku novega tekmovanja v ligi. Te tekme se bodo za prihodnjo sezono začele 22. avgusta, žrebanje parov pa bo v navzočnosti vseh prizadetih klubov 27. t. m. v Beogradu. Glede verzij, da bj se število ligaških klubov povečalo na 12, savezni delegat nI vedel povedati nič novega, poudaril pa je, da je sedanji sistem določila zadnja glavna skupščina in ga bo mogla tudi samo ona spremeniti. V Mariboru so bile v soboto in nedeljo odigrane finalne teniške tekme za damsko državno prvenstvo, in sicer med ekipama domačega Rapida in Karlovca. Rapid je v tej tekmi zmagal s 4 : 1 ter se s tem kvalificiral za medpasni finale, ki ga bo odigral skupno s prvenstvom za moške proti beograjskemu teniškemu klubu. Te prireditve bodo v okviru »Mariborskega tedna« prve dni avgusta. V nedeljo je bila zaključena velika kolesarska dirka v Bolgariji z etapo iz Rušču-ka do Varne (204 km). Na tej zadnji progi je zmagal Bolgar Konstantinov in tudi drugo mesto je zasedel njegov rojak Nenov. Na tretjem mestu je ostal naš najboljši vozač Grgac, ki pa je po času zelo malo zaostal za prvima dvema. V skupni klasifikaciji je zmagala Bolgarija, na drugem mestu je Jugoslavija (za 26 min. slabša), na tretjem pa je Rumunija. V placementu posameznikov pa je bil prvi Grgac, drugi Nenov (9. min. slabši), tretji pa Georgijev (še 11. min. slabši). Jugo*loven Prosenik je zasedel četrto, Gartfter pa deseto mesto. Prihodnjo soboto in nedeljo bodo v Ljubljani sodniški izpiti. Sodniški odbor JNS je v komisijo za te izpite imenoval zagrebškega sodnka Otona Rosenfelda in Antona Mlinariča, za namestnika pa Iva Lukežiča iz Ljubljane. Mariborski železničar je moral v nedeljo nastopiti v Indjiji proti tamkajšnjemu železničarju in sicer v izločilni tekmi za pokal prometnega ministra. Ker so Mariborčani morali ta dan igrati doma kvalifikacijsko tekmo s Saškom, so poslali v Indjijo rezervno moštvo, ki je tekmo izgubilo z 2 :10. Službeno k zbora pUvahfc »»dnJkov _ sekcija Ljubljana. Za tefcmo Jadran - Sirija dne 15. t. m. ob 20. v kopališču Ilirije se določa tale žirija: trhovni sodnik» dr. Bradač, starter: Prezelj. sodniki na cilju: Stegnar, Stergar, Pevalek, Antosiewicz, sodniki na obratu: Jesih, Kogovšek, Poto-kar, Caso meril ci: Pöschl, Seunig, Meguüar, dr. Sever, Paumgarten. Sodnik za waterpo-lo Stegnar, sodniki na golu: Jesih, Vran-kar, časomerileo Pevalek. _ Gg. Poto-karja, Antosiewiecza in go. Pamngarten nujno pozivamo, da sodelujejo pri tekmovanjih, sicer bo sledila kazen. _ Poslednji« pozivamo vbo gg- sodnike, da pošljejo svo- jo točne nadev« de SO. t n. na aask>v: ZPS sekcija Ljubljana, tajnik d*. Bradač Franjo Ljubljana, Gradišče 8 b/I. SK Ljubljana. Danes ob 17-30 obvezen trening ligine skupine. tSK Herme« (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19.30 v garderobi na igrišču strogo obvezen sestanek vseh članov lahko-atletske sekcije. Vabijo se tudi drugI člani, ki bi hoteli sodelovati v sekcijL ŽSK Hermes, mono-sekcija priredi db lepem Tremerai v nedeljo 18. t. m. »let v Bohinj. Odbod iz Ljubljane ob 8. zjutraj. Zbirališče pri garaži Desa (gostilna KerŠič, Šiška). Prijatelji kluba in gostjo vabljeni! Gospodarstvo Po novem zakonu pride na prebivalca za 97 Din kovancev Poročali smo že. da je lil v narodni skupščini sprejet zakon^ o novih kovancih. Finančni minister Dušan Letica je podal pri razpravi kratek ekspoze o zakonu, iz katerega povzemamo: V prometu je bilo doslei 1212 milijonov Din kovancev. Z novim zakonom se bo povečala cirkulacija na 13(50 milijonov Din. Povečanje bo torej znašalo 148 milijonov Din. V drugih državah prjde na enega prebivalca mnogo večja količina kovancev kakor pri nas. Tako znaša v Nemčiji (preračunano v dinarje) la vsota 423, v Avstriji 148, v Bolgariji 121 in v Poljski 97 Din. Pri nas pa pride na enega prebivalca le 81 Din. Po novem zakonu se bo ta znesek povečal tudi pri nas, tako da bo znašal 97 Din. Ta številka se ne more smatrati za previsoko in nesorazmerna zlasti ako se primerjamo z državami s podobno strukturo. Pri nas je povečanje obtoka nekaterih kovancev potrebno toliko prej, ker imamo pretežno večino kmečkega prebivalstva, in na deželi ie potreba kovanih novcev mnogo večja kakor v mestih. Kar se tiče posameznih vrst kovancev, ki so zda j v prometu, se je pokazalo, da je SOdinarskih novcev preveč. V začetku je bilo teh novcev v stvarnem obtoku 90.8 odstotka emisije, med tem ko je ta odstotek po stanju 1. seprtembra lanskega leta padel na 69.1"/o. To pomeni, da se je ta novec izrival iz cirkulacije- Po javnih blagajnah, zlastj pri Poštni hranilnici. Državni hipotekami banki in Narodni banki so velike količine teh kovancev kljub tesavriranjn pri imovitejših kmetovalcih. Naš srebrni novec za 50 Din je med najtežjimi srebrniki na svetu, kar ie tudi vzrok, da ga občinstvo v večjih količinah ne mara Zaradi tega 6e bo količina teh novcev zmanjšala od 550 na 500 milijonov in se bo tudi zmanjšala njih teža. Tako postopajo vse ostale države in kujejo lažje novce. Izpremenili smo težo in obliko tudi ostalim novcem, ki se radi zamenjujejo, na primer dinar jn desetaki. Z novim zakonom bosta uvedeni dve vrsti novcev: beli novci po 50. 20 in 10 Din in bronasti po 2 in 1 Din, po 50 in 25 par. Novci po 25 par. ki bodo nekoliko večii od novcev po 50 par, bodo prevrtani. Novci za 10 Din bodo iz čistega niklja- a novci po 2 in 1 Din in po 50 in 25 par iz aluminija brona. Na ta način se bo preprečevalo tudi ponareianje. Doslej so se največ ponarejali srebrni kovanci, zlasti za 20 in 50 Din. Dohodki, ki se bodo dosegli s kovanjem novih novcev, se bodo uporabili za izredne državne potrete tudi izven proračuna. Novci se bodo kovali v novj državni kovnici-Tako se bo zdaj prvič ves na3 kovinski dr trik» aevamo, da JI zdrimific ni mogel pomagati in je dete naslednjega dne wnrlo» Podobna nesreča ae je pripetila v Pijani gori pri Leskovcu. Pol drugo leto »taira bèi posestnice Gorenc Jožica je potegnila ▼ kuhinji nase posodo s kropom in se tako močno opekla, da so jo morali prepeljati v krško bolnico, kjer je podlegla hudim poškodbam. Pri Zgornjem Pija/vškem je neki vozač z luksuznim avtom podrl jurja in pol vrednega vola, last posestnika Franceta Kozinca. Ker si Je govedo zlomilo nogo, ga. je moral lastnik zaklati. Skok v smrt ». .Od petnajstih potnikov mednarodnega spalnega voza je ostala živa samo ena ženska. Stala je v trenutku trčenja pri oknu in sunek jo je vrgel ven. . . Sprevodnik tega Severo-južnega ekspresa je bil vajen marsičesa. Gospodje v vagonih so često popivali vso noč aH pa so pozabili na spanje pri kvartah. Pri parčkih se je dogajalo, da se dame niso prav nič sramovale, če jih je kdo opazoval v de-kolteju. Prav zaradi tega so ga dostojanstveni gospodje z brki tako visoko cenili. Imel je v teh petnajstih letih svoje prakse opraviti s pustolovci, generali in svetovnimi bankirjL Stregel je kokotam in ljudem, ki sami niso vedeli, koliko milijonov imajo. Tudi bankroterjem seveda. Toda takšnega para, ki je vstopil včeraj v vlak na Gare de Lyon, dve minuti pred odhodom ekspresa ter Je dobil prostor v kupéju št. 10, ni srečal Še nikoli v svoji službL Vozovnici sta bili izstavljeni na ime F. Kingbell in žena. Bili sta v redu. Prtljaga pa je imela začetnici S. S. D. Sprevodnik je bil to takoj opazil. Med prtljago ni bilo majhnega kovčka iz usnja, v kakršnem nosijo ženske običajno nakit, niti enega kosa, ki bi bil pričal o tem, da spada med damsko prtljago. Vsega skupaj so bile tu tri velike solidne torbe in mapa iz usnja z dvema zaporama. Sprevodnik je poznal takšne reči. V petnajstletni službi na tej progi se je izostrilo njegovo oko. Ko je brzi vlak zapustil lycmsko postajo in se je s stopnjujočo se brzino pognal skozi zarjavela predmestja ven iz Pariza, je začel sprevodnik, po svoji navadi, pripravljati kupéje za nočni počitek. Oddelek št. 10. je bil zadnji, ki bi ga bil moral pripraviti. Potem ko je enkrat zaman potrkal na vrata ter se ni nihče odzval, naj vstopi, je sam vtaknil ključ v ključavnico in odprl vrata. Kingbell in njegova žena sta nepremično sedela na zofi, ki je bila pripravljena za dnevno vožnjo. Ko je sprevodnik vstopil, se je ženska ozrla kvišku, Kingbell pa Je ostal negiben ln je mirno gledal naprej skozi okno. »Oprostite«, Je dejal sprevodnik z vljudnim glasom, »ali gospoda dovoli, da pripravim ležišča?« Potem je tiho pristavil: »V tem primeru bi prosil gospoda in milo-stivo, da za trenutek stopita na hodnik«. Ostal je brez odgovora. Trenutek ni vedel, kaj naj stori. Zato je vljudno dodal: »Ostale kupéje sem že pripravil za nočni počitek«. šele zdaj se je Kingbell ozrl in rekel: »Pustite kupé takšnega, kakor je. Kadar se nama bo hotelo počivati, vaju pokliče va! « »Vedno na uslugo!« je izustil sprevodnik ter se umaknil iz oddelka. Vedel je, da z nočnim mirom ne bo nič. Kdo ve, kdaj se bo tema čudnima potnikoma iz kupéja št. 10. hotelo spati! m Sest ur je minilo. V oddelku St. 10 je bilo še vedno mirno, niti ena beseda ni prišla čez ustnice moškega in ženske. Zunaj se je že danilo. V medlem svitu jutranje zarje so se risale konture hiš in ograj ob progi. Mimo so brzeli drogovi brzojavnih žic in krošnje dreves. Nenadoma je mož pri oknu okrenil svoj obraz k ženski, premeril njeno postavo od temena do nog in rekel: »Ali si vse preudarila?« »Ne muči me več!« mu Je odvrnila »V Lyonu se bodo ločila najina pota. Nočem imeti svojih rok v tvoji umazaniji. . .« »Molči!« je siknilo iz obraza pri oknu. »Mar misliš pobegniti? Ne, nikakor! Z menoj pojdeš! Ali misliš, da ti je mogoč po-vratek v družbo? Za to, kar sva storila, ni drugega izhoda kakor robija. . . Zame in tudi zate. . . Dà, tudi zate. Mar misliš, da ne boš delila usode z menoj?« »Preveč sem te ljubila. . .« je dejala ■'enska. »Draga moja, to boš lahko povedala pred sodiščem. . .« Lump! Nočem tega, razumi — nočem!« Možu ob oknu se je podaljšal obraz. »Kako si dejala? Nočeš? Smešna stvar! Tak ne igraj nu komedije!« ženska je zaihtela. »Nočem!. . . je trmasto ponovila. Rajša se usmrtim kakor doživim ta pekel. Rajša umrem!« »To bi bila dobra rešitev«, je pristavil cinično moški in položil glavo na blazino. Ženska je zaprla oči. Nato pa je nenadoma vstala in kakor v snu je šinila mimo moškega ob oknu. Zavrtela je ročaj in začela odpirati okno. Hladen jutranji hlad je udaril v zastore in puhnil dim tobaka v velikem oblaku iz voza. »Rajša umrem!« je ponovila. Obraz moškega se je hipoma spremenil. Z izbuljenimi očmi je zrl v njo, ki se je globoko sklanjala skozi odprtino, kakor bi hotela zadnjič premeriti razdaljo. »Karla. . . Karla!. . .« je zavpil. V tem trenutku je prišlo do trčenj«. žensko so našli trideset metrov od kraja nesreče. Bila je edini potnik, ki je preživel katastrofo, toda njenih podatkov niso mogli dobiti. . . NA POTOVANJE S SORELO! Na potovanju so lasje posebno izpostavljeni prahu, zato ne pozabite na SORELO. Redno umivanje las s SORELO iste osvežuje, jih ohrani zdrave, brez prhljaja in se prepreči izpadanje. — Dobi se v vseh strokovnih trgovinah po ceni od din 7.—, 12.—, 25.—. / YKOTLÖ« It BS ■■6 Z balonom v belo smrt - Polarna tragedija pred štiridesetimi leti Andréejev balon »Orel« po pristanku (Originalna fotografija ponesrečene ekspedicije) Dne 11. julija 1897, torej te dnj pred štiridesetimi leti, se je dvignil raziskovalec Salomon Avgust Andrée s tovarišema Nil-aom Strindibergom in Knirtom Fräniklom z balonom k poletu na Severni tečaj. Odle-tel je z Danskega otoka pri Špicbergih. Nje- fov cäj je bri Severni tečaj. Pri pomanj- Jjivih sredstvih tedanje tehnike za zračne vožnje pa se je Andrée zanašal predvsem na veter, češ, da ga bo ta že prinesel na Cilj. Pred tem poskusom je imel švedski raziskovalec za seboj že devet voženj po zraku. Eden izmed teh poletov je trajal skoro enajst ur, z balonom »Svea« pa je dosegel celo 4400 m višine. Vseh devet poletov je Andrée srečno dovršil, z vsakega se je vrnil domov živ in zdrav, zato je imel popolno zaupanje tudi v svoj deseti podvig. Toda že takoj pri startu se je zgodila reč, ki ni obetala nič dobrega pri nadaljnji vožnji, Vrvi, na katere se je Andrée zanašal, da mu bodo pomagale krmariti balon, so se potrgale č;m se je balon dvignil v zrak. Balon je nato izginil v oblakih. Dne 15. julija 1897., štiri dni po startu, so ustrelili goloba, ki je imel pri sebi poročilo raziskovalca od 13. julija. Tri leta pozneje so odkrili bojo s poročilom na dan starta. To iso bili zadnji znaki še živega Andréeja in tovarišev. Pozneje so našli še dve boji, med njima esno, ki se je André© o nji teja-j vil,-da jo bo vrgel v morje, če ae mu posreči doseči Severni tečaj. Iz vsega tega sklepajo, da se je primerila katastrofa balonu četrti dan po vzletu, ko je balon izgubil sposobnost za vožnjo. L. 1930. so našli mornarji na 80. stopnji širine zarjavelo pločevinasto škatlo, ki so jo izprva smatrali za ostanek ponesrečene Nobilove ekspedicije. Toda kmalu se je izkazalo, da so zadeli na ostanke Andréejeve odprave. Odkrili so taborišče s trupli. Iz najdb so sklepali, da je moral prvi umreti Strindberg, kaj ri bil je pokopan pod skalo, njegove stvari pa so bili pri truiplih Andréeja in Fränkla. Nastalo je vprašanje, na čem so umrli pogumni raziskovalci? Študiranje dokumentov, ki so jih našli pri mrl'òih, opravičuje domnevo, da je nastal med tovariši iz balona neki spor. To se je moralo zgoditi okoli 20. septembra 1897. Dne 2. oktobra se je razklala ledna gruda in preživeli so se izkrcali na kopno. Zdaj se je začelo menda najhujše: selitev iz kraja v kraj. Hrane so imeli dovolj, opremljeni so bili zadostno, goriva jim ni manjkalo. Zato domnevajo, da se je med njimi odigrala tragedija, ki je pač mogoča v takšnih razmerah. Vsi trije član5 ekspedicije so namreč imeli eno samo spalno vrečo. In ni izključeno, da je ravno ta vreča dala povod za Andrée j evo smrt. V Abesiniji Se nI miru Italijanka vlada v Risan je telala nar. seznam žrtev gveril je v Abesiniji. Po teh podatkih je padlo letos v juniju na tleh zavojevane Abesinije 59 častnikov in vojakov. Med njimi je Sest letalcev. Največje izgube so imeli poizvedovalni oddelki ln policijske čete. V več provincah Abesinije so namreč domačini ooio-vali upomiSka jedra, ki Štejejo 500 do 4000 mož. Ti ljudje napadajo Italijane in jim povzročajo raznovrstne težave. Velike skrbi dela Italijanom v Abesiniji tudi preskrba z živili, kajti Abesinci se branijo dati zavojevalcem na razpolago svoje pridelke. Kozmična žar en j a v Arktidi Pod vodstvom cambridgeskega profesorja J. M. Wordieja je odplula te dni a Lei-tha angleška ekspedicija na mali norveški jadrnici »Isbjörn«. Ta ekspedicija hoče v Arktidd spuščati poskusne balone, da bi raziskovala kozmično žarenje. Ekspedicija bo trajala tri mesece in se bo mudila ta čas v bližini Baffinovega zaliva, ker so v tem predelu kozmična žarenje doslej najbolje opazovali. Torek U ML 1332. ie Avtomobilska nesreča abesinskega cesarja Bivšemu abesinskemu cesarja Haileju Se-lassieju ee je primerila te dni v Londonu avtomobilska nezgoda. Peljal se je po cesti v spremstva svojega sina. Nenadoma je vozilo trčilo v avto iz nasprotne smeri. Sunek ni poškodoval potnikov v vozu, pač pa ee je prednji del avtomobila precej razbil. Kardinal Pacelli v Franciji Nameravana delitev Palestine 1 ° eß^-t. r-/^ F TA 36 let je presedel v ječi V Budimpešti je te dni stal pred sodniki neki 551etni tat, z imenom Franc Weiss. Možakar je presedel doslej v ječi 36 Jet. Zdaj so ga zopet zašili za ieto dni. V Francijo je prispel te dni papežev odposlanec kardinal Pacelli. Otvoril je paviljon Vatikana na svetovni razstavi v Parizu, potem pa je odšel na evharistični kongres v Lisieuxu Strahotna eksplozija v tvornici granat v Sveaborgu na Finskem Angleška vlada hoče razdeliti Palestino na tri dele, z načrtom delitve pa niso zado-- voljni niti židje niti Arabci Kakor smo že poročali, se je primerila v finski tvornici za granate v Sveaborgu strašna eksplozija, k5 je povzročila velik požar. Po najnovejših vesteh iz Helsinkov, se je sicer posrečilo omejiti ogeni. toda podrobnosti o nesreči so kljub temu grozne. V trenutku katastrofe je bilo v tvornici na poslu kakšnih 700 delavcev. Pri prvi eks-ploz'ji so zapustili svoja mesta in tekli na prosto. Gneča pri vratih je bila tako velika, da so mnoge pohodili. V nekaj trenutkih se je tvorniški rajon spremenil v pekel eksplodirajoč-ih granat. Najhujše je grmelo v skladišču, ko je požar dosegel 300 velikih topovskih 5zstrelkov. Granate so eksplodirale s strahovitim pokanjem. Ogenj je uničil tudi več bomb s strupenimi plimi, pred katerimi so bežali delavci na morje. Pariz brez postrežbe Natakarji stavkajo, gospodarji pa strežejo gostom Ker so se pogajanja za 40-urni delovni teden v francoski hotelski industriji razbila, so natakarji proglasili splošno stavko, vendar 6 to omejitvijo, da smejo uslužbenci še dalje delati v obratih, kjer gospodarji ugodijo zahtevam nameščencev. Proglasitev stavke je izzvala v francoski prestolnici čuden položaj. Vse velike kavarne so zaprte. V manjših obratih pa strežejo gostom sami gospodarji in njih sodelavci Stavka je torej prizadela predvsem hotele, restavracije in kavarne I. in II. vrste, dočim manjši lokali obratujejo naprej, seveda na račun potrpežljivih gostov. Natakareka stavka je precej spremenila lice Pariza ravno v dneh največjega tujskega navala na svetovno razstavo. Kavarne in restavracije na Velikih bul va r j ih počivajo. Ne poslujejo med drugim znana kavarna »La Paix«, kavarna »Brebant«, kavama »Maxeville« in tudi taverna »Paris«. Na Elizejskih poljanah sta gostom dostopna samo dva večja obrata, kavarna »Mari-gnan«, in »Triomphe«. Kavarni »Rondpoint« in »Colisée« skušata postreči gostom kolikor je mogoče. V bližini postaje St. Lazar Novi Zeppelin bo polnjen s helijem Kakor poročajo iz Berlina, èe bodo dela na novem Zeppelinu »L. Z. 130« precej zavlekla, in sicer zaradi tega. ker je odločen no, da bodo novi zrakoplov polnili s helijem," ne pa z vodikom. Obenem bo treba preurediti ladjo za tovor, kajti za daljše vožnje v Južno Ameriko bo moral imeti Zeppelin s seboj večje rezerve helija, ki je dvakrat težji od vodika. Zato bo treba skrčiti težo zrakoplova za kakšnih 20 ton. Kuhar je padel v kotel V okolici Lodža na Poljskem tabori počitniška kolonija revnih otrok. Te dni so malčki pripravljali kakao v velikem kotlu. Zajtrk je bil namenjen več sto otrokom. Ku_ har, ki je pripravljal zajtrk, pa se je tako nerodno sukal okrog posode, da je padel v vrelo tekočino. Potegnili so ga iz kotla s hudimi opeklinam!. Oddali so ga v bolnišnico, toda dvomijo, da bo okreval. so vse kavarne zaprte, prav tako tudi restavracije. Na razstavišču pa so zaprli samo nekaj lokalov. Hoteli so povečini angažirali zasiLno osebje in 6tkušajo z njimi ugoditi zahtevam gostov. Zanimiv je ponekod položaj v manjših obratih. Natakarji prihajajo tja kot gostje in se pustijo streči od svojih bivših gospodarjev. Seveda skušajo stavkujoči motiti promet, toda policija povsod energično nastopa in ne dovoljuje nobenih demonstracij. Posledice stavke pa bodo za Pariz vsekako neprijetne. Tujnu računanja, to je o kalkulacijah in drugih računih tiskar-niškega značaja- ki takisto nazorno kažejo, kako zapleten je prav za prav nastanek knjige ali lieta, koliko deležnikov je treba uvaževati, če hočemo priti do pravilne cene nekega tiska- — Knjigo zaključuje kratek pregled tiskarstva v Jugoslaviji. Med vrline Ambrož'čevega »Tiskarstva« smemo šteti dober jezik. Pisec skrbno rabi domače strokovne izraze, v kolikor jih imamo in v kolikor so potrebni, kajti ne zdi se nam potrebno, da bi slovenili mednarodne nazive posameznih tehnik (stereotipi j a, galvanoplastika in pod.). V Ambrožičevi, sicer tako pregledni knjigi pa pogrešamo tega, kar imajo dandanes v tujih jezikih skoraj vse znanstvene knjige in zlasti še strokovni priročniki te vrste: stvarni register, ki gre v mnogo večje podrobnosti kakor sama »vsebina«. Z druga strani bi uporabnost knjige samo še povečal glosar nemško-slovenskih strokovnih izrazov. Glede slednjega pa dajmo prizadevnemu piscu pogum, da izda izčrpen tiskarski slovar, ki naj bi dokončno odpravil še vedno razširjeno rabo nemških strokovnih izrazov. Vsekako je »Tiskarstvo« Miroslava Anr brožiča knjiga- ki smo je lahko vsi veseli: ne le zaradi njene reprezentativne opreme, marveč še zlasti zaradi njene vsebinske vrednosti. Avtor je tu na široko razoral ledino naše strokovne tipografske literature in nam dal hkrati knjigo, ki je v svoji stroki na moderni višini. Ta knjiga ni kompilacija tujih del te svrie, marveč je naslonjena na domače razmere in spojena z našim kulturnim življenjem. Zadnje premiere v zagrebškem gledališču n. Zagreb, v juliju. Naposled moramo kratko omenit] še »nano kmečko književnieo Maro Matočec, ki je sedaj poskusila še z ljudsko igro. Po zaslugi druge »Hrvatsko srce« je v gledališču prikazala s svojim lastnim ansamblom iz vasi Korije pri Virovitici »Po-vratak iz grada na selo«. V času splošnega »seljakovanja« je prireditev zanimive stare kmečke žene, ki se je lepo uveljavila s svojimi novelami in ib'istrimi predavanji, vzbudila lepo pozornost. Kmetje iščejo v mestu novo srečo, toda mesto jih Farno izkorišča in potem zavrže. Potlej se vrnejo nazaj na vas in spoznajo, da je kljub vsem nadlogam kmečkega življenja, vendaT najboljše ostati na domača grudi. Vsi dialogi so seveda v duhu naukov bratov Rad i če v in propagandno sredstvo za Hrv. seljačko stranko. Nekateri so hoteli videti v tej ljudski igri nekaj originalno-kmečkega, a nepristranska kritika je ugotovila samo imitacijo mestnega teatra z diletanti. I Zaenkrat naj samo kratko omenimo značilni jubilej našega ožjega rojaka, prvaka zagrebške drame, igralca in režiserja Hinka Nučiča. Preteklo je namreč 25 let od prvega nastopa Nučiča v Zagrebu. Ta naš veliki igralec, ki bo čez nekarj let lahko slavil 401etnico odrskega udejstvo-vanja, je bil takrat še ugleden člajn ljubljanske drame. Postal je dostojni učenec velikega Borštnika in je po njegovem odhodu prevzel ves njegov repertoar, že 16 let nosi seda j Nučič vso težo širnega zagrebškega dramskega repertoarja, od klasičnih do sodobnih del, od ljubimcev do težkih karakternih vlog. Niso pozabljene tudi njegove velike zasluge za obe slovenski gledališči takoj po osvobojen ju. Tedaj je reorganiziral ljubljansko gledališče in takoj nato organiziral slovensko mariborsko gledališče kot njegov prvi upravnik. Prepričani smo, da bo marljivi in vestni Hin ko Nučič še dolgo uspešno deloval za uspeh zagrebške drame in na čast svojih številnih častilcev! Zagrebško gledališče je menda prvo izven bratske republike vprizorilo čapkovo najnovejšo a legorično-utopistično dramo »Bela bolezen«, ki je od svoje krstne predstave v januarju dosegla tako prodorni uspeh skorajda na vseh češkoslovaških odrih. »Jutro« je že obširno poročalo o ideji in gledališkem uspehu te drame, zadnjič zopet ob priliki mariborske premiere, tako da se omejujemo samo na zagrebške opazke. Drama je izvajana v dobrem prevodu dr. Branka Gavelle, bivšega režiserja tukajšnjega gledališča, ki sedaj uspešno deluje kot režiser v Brnu. Gotovo smo "tudi po njegovi zaslugi dobili novo dramo tako hit'-T v Zagreb, ker njene tendence ustrezajo izrazitim nazorom prevajalca. To humanitetno-pacifistično tendenco je sprejela tudi zagrebška publika s pritrjevanjem, toda predvsem kot protest zoper preteklo stanje, ki je baje za vedno minilo. Hkratu pa ista publika goji vsvo-;ü lastni sredini stremljenja, ki samo karikirajo idealno ureditev po čapkovih načelih in ki stavijo resno vprašanje, ali je v takih razmerah sploh mogoča taka ureditev, zlasti v svoji klasični obliki. »Bela bolezen« je izredno uspela predvsem po (saslugi svoje aktualnosti, saj je prav se- , daj talko žgoča delitev sveta po avtoritarni in revolucionarni ideologiji, medtem ko Capek odklanja to in ono in se izjavlja za moralni ideal human'itete, za demokratske svoboščine, za svetovni mir in za spoštovanje človeških pravic in življenja. Občinstvo aplavdira bolj avtorjevemu tekstu, kakor igri akterjev. Režija Tita Strozzila se zdi, kakor da je bila v dvomu, ali naj prikaže delo bolj groteskno ali celo realistično. Režiser je igral tudi vlogo diktatorja, ki pa njegovi osebi nikakor ne ustreza — kljub dobri maski in nastopu Tuidi druga važna vloga dvornega svetnika, ki jo je igral Ivan Mirjev. je bila ponesrečena s svojo pretiraaiostjo, daSi si je ta svetnik bdi svest svoje Dede. Zato je vse prekosil Duibravko Dujšin v vlogi velikega. humanista dr. Galena, ki ga je podal z globoko psihološko igro. To je največja kreacija te predstave. Izmed manjših vlog naj omen'imo samo Nučiča v vlogi očeta karierista, ki je igral tako prepričevalno, da je dobil aplavz pri odprtem odru. Ker ima delo 14 slik, js bil prvič uporabljen novi rotacijski oder, na katerega lahko hkrati postavijo 4 do 5 slik, tako, da so se slike vrstile z filmsko hitrostjo in s primemo inseenačijo prof. Babiča. Vsekakor je »Bela bolezen« napisana v duhu Masarykovega humanizma in klasične demokracija bratsfke republike, kjer se posebno poudarja, da ima »mali narode polno pravico braniti se pred napadi »velikega naroda«. Kritika je čapko-vo delo ocenila kot najboljše v inozemski dramski umetnosti zadnjega časa in naglasa, da je čapek v svoji taJkisto utepi-stiSni drami o robotih »R. U. R.« preroško dogledal že pred petnajstimi leti današnje razmere. Eno leto za Ljubljano je tudi zagrebška opera uprizorila delo sovjetskega skladatelja šostakoviča »Katarino Izroajlovo« ki sodi gotovo med nalepše letošnje uspehe tukajšnje opere in ki je vzbudila tudi v Zagrebu izredno zanimanje. Kritika sina tra, da je v tej operi iskal šostakovič svoj lastni glasbeni izraz, vendar stoji še pod močnim vplivom Stravinskega, Straussa, čajkovskega in zlasti Musorgskega. Glasbeno vodstvo je bilo v veščih rokah ravnatelja Baranoviča, ki je vedno delal sporazumno z invenCiozno režijo Margarete IVoman, kar je že bilo poroštvo dobrega uspeha. V naslovni vlogi je bila Ančica Mitrovič izredna, pevsko in igralsko. Vprav demonski je bil Josip Križarj kot stari hišni tiran-oče, a njegovega sina — slabiča je podal Anatol Manoševski. Šimenc je bil kot brezobzirni ljubavn'ik Sergej zelo dober. Rus je znal izvrstno videti duhovnika", ki ga avtor izpostavlja zasmehu. Scenograf prof. Babič je s svojim uspešnim delom takosti doprinesel k lepemu uspehu predstave. Zaradi tega, ker je skladatelj gledal razmere ruske biedermeierske dobe z današnjimi očmi kari tično in obenem satirično, je nastala v glasbi stilska različnost opere, k5 se ji avtor ni mogel izogniti. Včasih vse dejanje preveSi v orkester, ki je častno rešil svojo težko nalogo. Avtor hoče opravičiti dejanja Katarine. Toda niso z njegovega zrelišSa, tudi Sergejeva dejanja opravičljiva? In naposled, kje je v tem delu etična ideja, ki brez nje ne more biti prave umetnost*! Puškinova proslava v Zagrebu in na Hrvatskem je Mia dekaj Skromna: nekaj izoliranih, malo znanih prireditev v ožjem krogu. Največja proslava je imela biti v 3» ljltelj modernega ruskega girti abšča te ker je naposled močno vpttval twB na hr-vatsko književnost. Namesto da publika sliši genialnega pesnika samega, je fcfta uprizorjena biografóka drama »PnSfcln«, delo Irine Kuiijine-Aleksand«-, ruSke emigrantske književnlce, ki živi stalno v Zagrebu. Prav dober prevod je ostal anonimen. Avtorica je že pnerj objavila lirik», novele in več romanov. Toda pričujoče delo sploh ni drama v pravem pomenu besede, ker mfu medloataja sleherne drama tske akcije in konfliktov; je to samo vrsta kronoloških slik iz ždvlrjenja Puškina v zadnjih dvanajstih letih pregnanstva do njegove nasilne smrti, torej kvečjemu dramatizirana reportaža aH največ ro-mansiraaa drama. V tem delu se centralna osebnost, tragični lik pesnika-genija skoraj izgublja v stalnih dvorskih intrigah, zlobi in obrekovanju. In tako je sama osebnost pesnika-upornika in bojevnika za svobodio v svojih nasprotjih in strasteh le medlo označena v tragediji de-kabristov. Zagrebška kritika je z eno samo izjemo odklonila, ta draimski prvenec kot popolnoma neuspel. Neki kritik je celo napisal, da je Puškin po tej uprizoritvi že drugič poginil zaradi —žene. Sicer tudi avtorica ni imela večje pretenzije, ka-kod podati vrsto podob iz Puškinovega življenja. Vendar je bilo vse preveč salonskega »trača«, po katerem si gledalci nikakor niso mogli predstaviti pesnikovo osebnost. Režija Strozžija je bila precej površna in ni mogla rešiti delo. V naslovni vlogi je igral Afrič, ki pa tolkrat ni bil tako dober kakor v knezu Miškinu. Njegov Puškin je bil bolj slabič kakor upornik; sicer je to sledilo tudi iz teksta. Pesnikovo ženo Natašo je igrala Nadja Gra-hor. Spričo take Naše, kakor Si jo je zamislila avtorica., je bila kar neuimljiva pesnikova ljubosumnost, v ostalih vlogah je bdi zaposlen skoraj ves dramski an-sambl: Naj omenimo glavne: Nino Vavro (pestunja.), Dujšina (žukovisikij), Grkovi-ča (car Nikola I), Nučiča (komandant žandarmerije), Kukič (Dantes). V dvanajstih slikah sodeluje čez 30 oseb. Delo je samo nekajkrat izvajano. Tako smo v delu Aleksandrove dobili žal samo torzo Puškinove genialne osebnosti, od meteorskega pojava je ostal samo žarek. O. A. Zapiski Ravnatelj Polič v Beograd? Zagrebške »Novosti« poroča-o. 0 umjetnosti 1906 i. dr.<). — Dr. Bazala je sodeloval v goriški FILMSKE ZVEZDE V HOLLYWOOD U z lahkoto prenašajo poletno vročino, ker tako pri delu kakor pri športu in pri razvedrilu uporabljajo WRIGLEY-gumo za žvečenje. Preprečuje sušenje ust in grla. Zavojčki po 1 in Z dinarja se dobivajo povsod. WRIGLEY («taf rlgUI Gen. zast» in tovarniško skladišče: Albert Ozmo, Zagreb, Vlaška 72 a. Tei., »Vedi«, kjer je leta 1913 objavil članek »Problem ličnosti«. V uvodu Aškerčeve antologije, kj jo je leta 1913 izdala Matica Hrvatska, obravnava Aškerca kot misleca. Takisto je obdelal s filozofske strani delo Maruliča, Prera dovila in Fr. Markoviča. Prof. dr. Bazala ie od 1. 1933 predsednik Jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Češki glas o Žirpanfifevih poezijah. Praški dnevnik »Českč slovo« je priobčil 10-t. m. na uvodnem mestu svoje kulturne rubrike poročilo dr. Otona Bcrkopca o novi izdaii pesniškega dela O. Župančiča (Akademska založba- I.—III). Pisec karak-terizira položaj 0. Zupančiča v slovenski poeziji in pravi o njem: »Je eden izmed redkih slovanskih pesnikov, ki ni eamo hodil po stopnjah velikih sodobnih zapadno* evropskih vzornikov, marveč se je kot niim enak postavil v isto vrsto z njimi in si sam krčil pota«. O novi izdaji sodi češki kritik (obenem pesnikov ožjj rojak) prav ugodno in pravi, da je šele ta izdaja pokazala pesnika v celoti. Ob koncu omenja Tesniè-reovo in Cronievo monografijo in češke prevode. — Zupančičeve pesmi so prevajali v češčino: Jaromir Boreok?. Adolf Černr, F. Hrbek. F. Babler, Jar. Zàvada, toda vsi prevodi eo boli ali manj ekiučajni in raztreseni po časopisih- Upravičeno sklepa dr. Berkopec: »Zaradi tega nima češki čitafelj možnosti, da bi spoznal največjega slovenske ga modernega pesnika tako, kakor bi leta zaslužil. Pesnikov jubilej prihodnje le*o bi nudil najugodnejšo priliko, da bj dobili v knjižni obliki izbor iz njegove poezije in sicer v prevodu, ki bo dostojen velikega pesnika«. — Zenitovanjske pesmi in napeve je samo primerjati z istimi ob Kolpi, pa b* »pragermanska izvirnost« skopnela kot sneg na solncu. Razni Jakliči in Mikliči najbolj zgovorno govorijo za simbiozo med Ko-čevci in Slovenci. Ni prav, da nemška javnost pomiluje Kočevce, ko jim nič hudega ni, medtem pa istočasno Germani brezobzirno zatiraj» ostanek slavnega srbskega naroda in slovenske Korošce. Dr. Nikša GriMjanovič Narodnost Hočevarjev in Lužiski Srbi Ni je skoraj države v Evropi, ld bi ne imela na svojem področju večji ali manjši odlomek kakega tujega elementa. Take na primer živi na tleh nemške države več ko 900.000 Poljakov (po nemškem uradnem štetju 721.000) in 150 — 160.000 Lužiških Srbov (po nem. uradnem štetju le 81.000), ki bi po reciprociteti pogodb morali imeti svoje narodne šole in vsaj prvo izobrazbo na materinem jeziku. To je' zagotovljeno tudi v § 113 Weimarske ustave. Nekaj časa po vojni so se Nemci vsaj deloma zavedali svoje človeške dolžnosti napram manjšinam, sedaj pa je pritisnilo ponemčevanje na vseh koncih in krajih. Pri Lužiških Srbih so raz-puščena telovadna in športna društva, svojo narodno banko so morali likvidirati in zapovedano jim je, da svoje edino kulturno društvo »Domovina« spremene v zvezo lužiško-srbsko govorečih Nemcev (»Verband wendisch sprechender Deutschen«). Poljaki se pritožujejo, da je v poljskih ljudskih šolah Nemčije prostora samo za 1636 otrok od celokupnega števila 260.000. In vendar so Poljaki in Lužiški Srbi v Nemčiji domorodci, ki tam prebivajo od začetka srednjega veka, od časov preseljevanja narodov, medtem ko so se Nemci kot tujci k njim priselili. Polabski Srbi so bili že leta 631 zavezniki slovanskega imperatorja Sama in so bili tako močni, da so se pozneje sami vojskovali s Karlom »Velikim« v začetku IX. stoletja. V Jugoslaviji živi nemška narodna manjšina, ki šteje 3.59% celokupnega prebivalstva in prebiva po večini na območju bivše Vojvodine, kjer je razpršena na jezikovne otočke. To so potomci onih nemških kolonistov, ki so se v XVII. in XVHL stoletju naselili na Ogrskem in se pod Marijo Terezijo in Jožefom n. pomaknili v Bačko in Banat. šolski zakon iz leta 1929, po katerem celokupno šolstvo spada v območje države, dovoljuje, da se lahko pri vsaki šoli osnujejo manjšinski razredi, če se za to zglasi 30 šoli doraslih otrok in če starši zaprosijo za pouk v jeziku manjšinskega naroda. In tako razpolaga po podatkih iz leta 1933 nemška manjšina v Jugoslaviji s preko 150 ljudskimi šolami, ki imajo preko 570 razredov, nadalje z 1 srednjo dolo, 1 zasebnim učiteljiščem, 6 meščanskimi šolami ter mnogimi gospodinjskimi, zadružnimi 1. dr. tečaji. Razen tega poseduje 26 časnikov ter 45 kulturnih društev z eno osrednjo zvezo, da njenih denarnih zavodov in gospodarskih ustanov sploh ne omenjam. In Se vedno naši dragi Nemci niso zadovoljni, četudi je Jugoslavija obzirna napram njihovim željam. Primerjajmo samo naše Kočevarje in Lu-žiške Srbe! Vseh Nemcev in nemško vzgojenih Slovencev v dravdti banovini je bilo po vojni nekaj desettisočev, ■ ki so bili največ raztreseni po manjših mestih in trgih nekdanje mariborske oblasti. Jezikovni otok kmetskega prebivalstva na slovenskem ozemlju predstavlja samo okolica Kočevja, ki danes šteje približno 10.000 duš. Za te se posebno zanimajo v državi, ki je daleč od nas, češ, kako zanimivo ljudstvo je to, polno germanske prvobitnosti. Cela literatura je nastala na Nemškem o naših Ko-čevcih. V Prokrustovo posteljo natezujejo njihove etnografske posebnosti in njihovo število. Mi Slovenci sicer želimo vse dobro našim nemškim sodržavljanom, nikakor ne želimo njihovega narodnega pogina, temveč samo da delijo z nami dobro in zlo, ki ga naša narodna država doživi. Naši Kočevci pa morajo vedeti, da so prišli kot zemlje potrebni tujci na slovenska tla, da nosijo vasi, gore, parcele in potoki na Kočevskem slovenska imena že od časov pred njihovo naselitvijo. To pomeni, da so prvo delo trebljenja v tamkajšnjih pragozdovih in divljinah opravili Slovenci in da so oni njihovo započeto delo samo nadaljevali. Ko je prišel naval turških vojsk, so Kočevci ostali doma za pečjo, a žumberčani in Belokranjci so se z dednim sovražnikom borili ne samo ob Kolpi, ampak so jih podili celo do Rihača. Naj ne zamerijo sosedje od potoka Rinže, da jih zato zmerja Valvazor kot prave figovce. Ko pa je nastala oseka turške nevarnosti v XVII. stoletju, so bili Kočevci prvi, ki so silili v polje in vinograde ob Kolpi im preko Kolpe, kajti dvestoletni boji so zahtevali od slovanskih Belokranjcev silne krvne žrtve, ki so jih občutno decimi-rale. Kako uboga je kočevska narodna osebnost v primeri z Lužiškimi Srbi! Pri slednjih slavna zgodovina, lastni prevod Sv. pisma, velika moderna literatura, narodni muzej v Budišinu, Matica Srbska istotam. Imajo svoje znamenite slikarje in skladatelje. Pa jim ne dajo Nemci niti pravice, da nosijo svoja pristna slovanska imena, ampak jih morajo prevajati in ponarejati (na pr. skladatelj Krawc — Schneider, slikar M. Nowak = Neumann itd.). Narodna noša Lužičanov iz Sprevskega gozda je tako krasna, da se celo sami Berlinci z njo radi ponašajo ter jo Cesto slikajo po časopisih in revijah. Pa tudi naši Kočevarji se radi ponašajo s svojo »pragermansko« nošo pri raznih javnih prireditvah na Kočevskem in v inozemstvu. Toda. če ima kdò samo malo pojma o etno-grafiji, se mora sladko nasmejati takemu šarlatanstvu. Narodna noša naših Kočevar-jev je pristna belokranjska noša, kakor so jo Se pred kratkem nosili v Poljanah ob Kolpi. Bela, platnena ali pa tudi suknena, oprava je vedno obče slovanska/ Posebno belosukneni »zabunc« brez rokavov se ne more nikdar utajiti, ker so ga v starejših časih nosili po vsej Beli Krajini, pozneje pa se je pod vplivom mesta nekoliko modificiral v vaseh metliškega sreza, a v Poljanah je ostal isti. Kočevarice v planinski in črmošnjiški župniji so deloma tudi nosile belo obleko, ki pa je bila po kroju in okrasu ista »šokarska« iz ssmiške župnije. Sokol Sokol Ljnbljana-Zgornja Slika. V nedeljo 18. t. m. bo najmlajša ljubljanska 6okol-ska edinica-Sokol v Zgornji Šiški na jem novem, lepo urejenem letnem telova-dišču — imela svoj redni letni javni nastop, ki nanj vabi ne le V6e ljubljanske in bližnje sokolske edinice. ampak tudi Sokotetvu naklonjeno občinstvo- Naše mlado druitvo je potrebno toliko bolj pomoči, ker je brezdomec in je navezano za sedaj sffoii na svoje letno telovadišče, ki si je na njem letos postavilo kroge, delo požrtvovalnih članov. Za nastop marljivo vežbajo vsi od-deikj in bo z njim društvo ponovno dokazalo svojo življenjsko moč. Sokol za Rimske ToplHm ftnorjets priredi običajni letni nastop, združen s prosto zabavo, v nedeljo 18. t. m. ob Vtl6. ▼ Rimskih Toplicah za hotelom »Staro pošto«. Sode lova .la bo prtanana ManÄSsr-ska godba z Zidanega mosta. Dopoldne bodo okrožne plavalne tekme V kopališkem bazenu na prostem. Bratske edtoiee vabimo, da se naše prireditve udsMgo v čim večjem številu, ker je društvo potrebno moralne in gmotne podpore, železniške zveze m »ek> ugodne. Bratje te sestre, idilične Rimske Toplice te prijavna šmarjeta vas pričakujejo. h na deiel? BLED. Zvočni kino predvaja od torka de četrtka »Medeni tedni«. V petek »Poslednji akord« z Beethovnovo simfonijo IX., ki jo izvaja orkester berlinske drž. opere. RADIO Torek 13. julija Ljubljana 12: Reproduciran kooeert *■»-nih zborov. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Domke in ptujsko polje (g. Rudolf Dostal). — l*-50: 10 minut zabave. — 20: Koračnice (ptoSče). 20.10: Delavska ura: Uredba o odpiranju m zapiranju trgovskih m obrtnih obratovalnic (g. Pernišek Franc). — 20.30: Operni spevi: g. Stjepan Marčec in gdč. Štefka Ko-renčanova s spremi j e van jem klavirja (prof. M. Lipovšek), vmes Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Slovenska glasba (Radio orkester). Sreda 14. julija Ljubljana 12: Pesmice za ples (pioŠ6e). — 12.45: Vreme, poročila. —: 13: Cas, spored, obvestila. — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, Obvestila. — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled. — 19.50: šah. — 20: Slovenske narodne (plošče). — 20.10: Kastel te Kästele! (g. Marjan Tratar). — 20.30: Prenos koncerta iz Rogaške Slatine' (dirigent Vinko šušteršič). — 22: Gas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz, pevske vložke poje g. Mirko PremeJč. Beograd 17.20: Narottoe pesmi. — IS: Delmo izvajanje CharpentSerjeve opere »Luiza«. — 20: Simfoničen koncert. — 21.20: Klavirske skladbe. — 22.20: Plošče. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: PTe-nos Iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Prag* 19.40: Francoska glasba in recitacije. — 20.25: Operni večer. -- 22.20: Plošče. — Varšava 20: šramli igrajo. — 21: Chopi-nove klavirske skladbe. — 22: Ura francoske glasbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika — Dunaj 12: Koncert orkestra— 16.06: Pester program s plošč. — 17.30: Sodobni avstrijski ekladabeftji. — 19.25: Orkestralen koncert. — 31.40: štirteočne klavirske sfclad.be. — 22.20: Avstrijski skladatelji. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.20: šlagerjl is operet te zvočnih filmov. — 20.10: Koncert vojaflce godbe. — 21: Lahka godba. — 22.30: Plesni orkester. — München 1»: Zabaven program. — 21.10: Večer nemške umetnosti. — 22.20: Operna glasba. — 23: Nočni koncert. »JUTRO« Si I6Ö 8 Torek. 13, VIL 1933L Rafael Sabatini: 8 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Ä Mjub temu samospoznanju se mu sir Oliver Tressilian vendar ni zdel primeren mož za Godol-phimsiko Rozamumdto. Njen pokojni oče je M izročil sina in hčer njegovi oskrbi, dokler ne postaneta poflnoäetna, in sir John je nesebično opravljal to skrbniško dolžnost Njegovo nagnjenje do Ra-zamunde je bilo nežno kakor nagnjenje ljubimca, ublaženo po očetovskem čuvstvu. Oboževal jo je in zato je vedel tudi danes še dovodj razlogov, da se je branil Oliverja Tressiliana kot Rozamundinega moža. Zato jo je taikoj po okrevanju obiskal, da bi ji, kakor mu je velevala domnevna dolžnost in kakor ga je bil plemič Peter naprosil, odsvetoval to možitev. Ker se je pa zavedal svoje nekdanje krivične jeze, je svoje razloge bolj uMaževafl, kakor pa pretiraval. »Ali, sir Jofch,« se mu je trprla Rozaimiunda, »če bi hoteli vsakogar obsoditi zaradi tega, kar so pregrešili njegovi predniM, kako majlo bi jih tedaj ušlo obsodlbi! Kje bi potem vobče našli zame moža, vrednega vaše pohvale?« »Njegov oče —« je začel sir John. *Ne govorite mi « njegovem očeta, ampak o njem,« mu je segla v besedo. Zlovoijmo je nagrbancä čelo: »Saj pnav to sem hotel.« Bil je nekoliko užaljen, kajti ta opomin mu je jemal najboljše razloge. »Dovolj je, da je — kakor kaže njegovo življenje — podedoval mnoge pokvarjene lastnosti svojega očeta; in šele prihodnost bo pokazala, ali ni podedoval vseh.« »Z drugimi besedami,« se je z resnim obrazom porogala, »prav aa prav naj čaliam, dokler v visoki starosti ne umre: tako lahko zanesljivo vidim ali niima napak, ki ga delajo neprimernega za moža.« »Ne, ne,« je vzkliknili, »moj Bog, kako si trdo. vratna!« »Trdovratni ste vi, sir John. Jaz sem zgolj vaše zrcalo.« Vitez je v zadregi podmsai na stolu sem ter tja in za godrnjal: »Nu, v božjem imenu, govoriva torej samo o lastnostih, ki jih razodeva že danes ta dazi.« In jel je naštevati grehe sira Oliverja. »A to je vendar samo vaše mnenje — samo vi tako mislite o njem.« »Ves svet tako misli!« »Dobro; vkljuib temu se ne bom nikoli z nikomer omožila zato, ker drugi tako ali tako sodijo o njem, ampak se boan zmerom zanašala na svojo lastno sodbo; in moje prepričanje pravi, da delate siru Oliverju okrutno krivico. Za svojo osebo ne najdem pri siru Oliverju nobenih takih napak.« »IW »to, 3a ti prihranim to najdbo, te rotim, dia ga ne jeculjl za moža.« »A takšna najdba je vendar le tedaj mogoča, ako ga vzamem aa moža, in dokler se to ne zgodi, ga boni zmerom ljubila in hrepenela po tem, da bi bil moj mož. AjK naj vse življenje tako prebijem?« Poredlno se je zasmejala ter avida siru Johniu kakor očetu rokto okoli vratu — in sir John se je mahoma zavedel, da motna biti vendarle že častitljivih let Previdno ga je pobožala po nagifoanče-nem čelu. »Oh, kakšne grde gube! Jezite se, ker vas je ženska pamet ugnala v kozji rog.« »ženska trma, svojeglavost ki noče videti, me je premagala.« »Ali, sir John, saj nxu niste mogli ničesar diofca_ zaiti.« »Ničesar? Kaj so vse moje besede nič?« »Besede niso dokazi; sodlbe niso dejstva. Trdite, da je Oliver tak in tak, če pa terjam dokazov, mi samo odgovarjate, da je i» vaše prepričanje. Vaše misli utegnejo biti poštene, sir John, a vaša logika je Mamma, da se Bog usmili.« Njegova zmedenost jo je innova pripravila v smeh. »Tako bodite zdaj vsaj enkrat pošten in odkrit scdnik in mi povejte le eno dejanje sira Oliverja, ki zanesljivo veste o njem in ki dokazuje, da je res takšen, kakor ga slikate. Nu, sir John!« Zlovoljno je vzdignil oči, nato se je vendar že nasmehnil. »Navihanka!« je vzkliknil — in poznej- Se čase se jb mnogokrat spomnil naafetitajfli 6e* sed —: »če bi kdaj stal pred sodniki, boljše sago. vornice od telbe ne bi vedel zanj.« Hitro je porabila uspeh In ga poljubila: »Jaz pa ne bi vedela poštenejšega sodnika.« Kaj drugega je mogel siromak stoeiti po teh besedah kakor to, kar je storil? Da bi opravičil nje-no dobro mnenje o sebi, je neutegoma obiskal sira Oliverja ter pokopal stari prepir. Odkrito je priznal svojo krivdo, in sir Oliver je .to priznanje enako viteško sprejel. Ko ßta pa jela govoriti o gospodični Roeamundi, je sir John, kakor mu je velevalo čuvstvo dolžnosti, vendar po-vedial siru Oliverju, da se mu ne zdi primeren ženin zanjo. »Ali,« je dodal, »s tem ni rečeno, dia bi se upiral. Umaknem se, čeprav mi ta ženitev ni po godu. Do njene polnoletnosti brat seveda ne bo privolil. Pctern pa n&mava več besede ne on ne jaz.« »Upam«, je odvrnil sir Oliver, »da bo dotlej tud£ Petra srečala pamet. Sicer je pa vse eno, kako misli o tem. Vsekako se vam, sir John, zahvaljujem za odkritost, in če vas tudi ne smem šteti za prijatelja, me vendar veseli, da niste več moj sovražnik.« Vkljub nepristramcsti sira Johna, se jeza plemiča Petra nikakor ni polegla, narobe, večala se je od dne do dne, in kmalu se je pridružil še nov vzrok, ki je podžgal ta srd — vzrok, ki ga ni sir Oliver niti v sanjah slutil. MALI WFIfWffM lmfaarfirfft rubimi