C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi — 14 settembre ^2i Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo Stane za celo leto 15L x, » pol leta 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. wwamtii St 66 V QoricU v sredo 14. septembra 1927 Leto X. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglazi se računajo po do\*o> voru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že«. — Tisk Katolišktt tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta st. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Telef. int. štev. 308. sJ)eIo rodi uspehe. Nasa Idrija je zadnjo soboto in nedeljo slavila izredno sltivje: se= demdeseti rojstni dim dekana Ar? kota, svojega častitljivega duhov; nega očeta, in tridesetletnico njego; vega delovanja v idrijskem niestu. Če pregledamo slavljenčev kratki životopis, ki ga prinbčujemo na drin gern mestu, potem moramo veči, da je bilo to slavje prav za prav slavje neumornega in požrtvovalnega de; la. Saj nam vendar skoro vsnka vrsta v životopisu odkriva kako no- vo polje, na katerem je oral in se pehal delaljubni g. dekan. To vsestnmsko delo pa ni ostalo brez uspehov, temveč je rodilo nrno* go sočnih sadov. Ne samo Idrija, ampuk celokupni idrijski okraj, ki je neprestano črpal iz vedno zivega idrijskega vrelca, predstavlja da-, nes eno najtrdnejših in najponos; nejsih pokrajin v nasi ozki domas čiji. Na verskem, na gospodarskem, na socialnem, na prosvetnem, na političnem, sploh na vseh poljih imata Idrija in njena okolica ustm nove, ki sluzijo ostali deželi lahko za vzgled. Zuto nan ne sme preset netiti, če sta naš tisk in naša knjiga v tein okraju tako razširjena kakor mulokje drugod. Naj razodenemo majhno skrivnost: zavedni idrijski rudarji ne imenujejo »Goriške Stra* ze« drugače kakor naša »Straža« in s tihim strahom v očeh povprašuje? jo po njeni usodi. Kuko je prišlo, da je to ustvarja* joče delo pognalo tako globoke ko- renine in zajelo tako široke kroge? Temelji fega dela, kateremu je kw moval veliki kladivar Krek, so bili udarjeni na neporušni granit kr? ščanske misii in zavesii. Iz te jnisli so zajemaie naše organizacije svojo življenjsko silo. Zato ni čuda, da so v teku zadnjih desetletij pre: obrazite slovensko zemljo ter pre* ustrojile in pojeklenile njen rod. Drugi vir moči pri snovanju nasih Ijudskih ustanov je bilo nesebičnim zidarjem naše narodne bodočnosti zdravo narodno prepričanje. Z njim so bogato oplodili miselnost našega človeka. Vzdramili so v njem spoštovanje do samega sebe in do narodne celokupnosti. Pregnali so plühost in neznačajnost ter vžgali korajžo in upanje v bodočnost. Po^ kazali so z lastnim delom, da se nam ni ireba bati tekme s sosedi in so vzbudili v našem ljudstvu neuteš; Ijivo hrepenenje po naobrazbi in napredku. Sklesali so naše Ijudstvo v zaveden narod, ki se v polni meri zavedü svoje enukovrednosti. Poleg teh dveh temeljnih načel, na katera so naši kutturni delavci oslonili svoja stremljenja in prizas devimja, so se pri svojem dehi dali voditi od iskrene socuüne zuvesti. Vedeli so, da je treba odstraniti^ raz: ne socialne krivice, če hočemo ustvariti v ljudstvu vse predpogoje za razmah in obstoj. S socialnimi ustanovami in socialnim poukom so skušali doseči ta svoj vzvišeni cilj. Oprli pa so vse to svoje delo na čut pravičnosti, ki naj zavlada vse: povsod, in na ljubezen, ki naj bo vsakemu vodilo pri vseh njegovih korakih in ki naj veze celokupno, naše življenje. Če v nas ni smisla za pravičnost, potem tudi pri svojih sosedih ne moremo računati na njo. S tern je pa odprta pot surovi sili, ki rodi vedno samo gorje in nam zapira pot v življenje. Ravno tako tudi brez ljubezni ne pridemo nU ' kamor, kajti predpogoj vsega dela je nesebična ljubezen. V začetku smo rekli, da se je oh' hajal v Idriji praznik dela. Pod vet ščim in spreinim vodstvom msgrja Arkota, ki zuvzema med graditelji naših organizacij odlično mesto, se to dclo ni nikoli odmaknilo od zgo- raj oznučenih smernic. Zato pa je bilo biagoslovljeno in je rodilo mnogo klenih sadov. Kaj se godi po sveiu? Pretckli tedcn v dncvih od 4. do 6. septembra so se v Dortmundu, največjem wcstfalskem mestu, zbrali nemški katoličani k 66. nem* škemu katoliškemu shodu. Dort* mund je industrijsko mesto. Pri* pravljalni odbor La ie zato izbral, da že z izbiro poudari važnost so- cialnih vprašanj, ki jih bo shod moral rešiti in da počasti spomin velikef4a nemške.Ua socialnej4a škofa Kettelerja. Letos je namreč minilo 50 let, odkar je umrl. Ketteler je že prvemu nemškcmu katoliškemu shodu, ki se je vršil od 3. do 6. okt. 1848. v Mo.auncu (Mainz), vtisnil socialni značaj s tern, da jc poudar* jal potrebo krščanske družabne preuredbe. Shoda so je udeležil papežev nun* eij Pacelli in mnoge nemške vodil- ne osebnosti, n. pr. nemški državni kancler dr. Marx, avstrijski zvezni kancler dr. Seipel, badenski mini- strski predsednik Trunk, bavarski ministrski predsednik Held, držav* na ministra Brauns in dr. Köhler in mnogo dru^ih. Predsedoval je voditelj nemških kršeanskih stro= kovnih zvez, poslanec centruma in bivši pruski ministrski predsednik Stej4er\vald. Najvažnejše točke zborovanj so bile: novi nemški zakon o verski šoli, soc. vprašanja in stališee ncm* ških katoličanov do zunanjc politi- ke. Glavno delo se je vršilo v raz- nih odborih in odsekih. Vsak dan pa se je vršilo po eno plenarno zbo* rovanje, na katerih so razni go vor* niki povzcli vodilne misli, ki so bi- le sprejete pri sejah odsekov. Na prvem plcnarnem zborovanju je govoril papcžcv nuncij Pacelli o sc.cialncm vprašanju, ki ne bo reše* no, doklcr ne bo vse družbe prc* veval žar in iskrenost katoliških na* eel. Namignil je tudi na drzavni sol ski zakon s tern, da je rekel, da sc mora vzgoja mladine vršiti v strogo katoliškem duhu. Zboroval- ci so nato sprejeli sledeeo resoluci* jo: »66. obeno zborovanje nemških katolieanov na novo izpoveduje neovrgljive osnovne zahteve kato- Hškega ljudstva: »Katoliških šol za katoiiške otroke«. V verski soli vi* di najboliše jamstvo za vzgojo otrok in za nravno^vcrsko obnovo ljudstva.« Marx govori. V ponedcljek 5. septembra po* poldne se je v glavnem zborovanju katoliškc šolske organizacije ogla- sil k besedi državni kancler dr. Marx. Bavil se je s prihodnjim dr^ žavnim šolskim zakonom. Rekel je: »Prva in najnujnejsa naloga kato* liškega šolskega gibanja je, da pri bližnjih pogajanjih o državnem šol* skem zakonu gleda na to, da bodo praviene želje nemških katolieanov izpolniene. Pravica staršev do vzgoje otrok, ki jim jih je Bog zau* pal, je prva. Pravica države do So= lc naj sc v pravicnih mcjah nika* kor ne izpodbija ali utesnjuje. Bla* ginja države in splošnosti se pa ne more ohraniti, ako se država vtika v pravico staršev in vesti; posledi* ca so usodni boji. Šolska zakono* daja države ne sme mimo tega dej* stva. Pravičnost in svoboda za vse državljane tudi v šolskem vpraša* nju, to mora biti veliko geslo mlade ljudske države. Nemški katoličani zahtevajo od državnc zakonodaje, da da verskim šolam enakoprav* nost in svobodno razvojno mož* nost v vseh deželah države. Miro* vali ne bodo prej, dokler ne bo ta upravičena zahteva izpolnjena.« Delo in kapital. Na vzporedu drugega plenarnega zborovanj a, ki se je vršilo v pone* deljek, je bil govor avstrijskega zveznega kanclerja drja Seipla glav* na toeka. Seipel je razložil »kršean.* sko pojmovanje dela in kapitala«. Menil je, da je gospodarsko vpra* šanje najvažnejše vprašanje da* našnjega easa in da je dolžnost vsa? kega katolieana, da po svojih mo* čeh pripomore, da se bodo tudi v gospodarstvu uveljavila načela kr* ščanske morale. Sklepi in zaključitev. Na koncu zborovanja je predsed* nik Stegerwald dal na glasovanje resolueijo, ki obsega vse važnejše zakljueke shoda. Zborovalci so jo soglasno sprejeli. Resolucija pravi: Nemški katolieani naj smatrajo vsako resno delo za častno in naj radi tega spostujejo tudi najnavad* nejšega delavca. Bojujejo naj se proti hlastanju po nezmernih zaba* vah, ki so sprieo težkega gospodar* skega položaja ljudstva škodljive. Povsod naj se vzpostavijo stari na* zori o nerazdružljivosti zakona. Stanovanjsko vprašanje naj se te* meljito reši. Vsi nemški katolieani naj posveeajo posebno pozornost dobrodclnemu delovanju. Zborovalci so se spomnili tudi katoliških Nemcev zunaj mej nem* ške republike. V zaključnem govoru je predsed* nik Stegerwald pokazal na velikan* ske naloge, ki jih bo katolicizem moral rešiti. Povdaril je, da zahte* va katolicizem splošno svetovnega, vesoljnega mišljenja. Prebral je še pismo, s katerim sc jc papež za= hvalil za vdanostne izjavc. Nato je zaključil shod, ki je določil smcr javnega in zasebnega življenja nemških katolieanov v bodoeem letu. * * * Skoro istočasno kot nemški ka* toliški shod se je začelo tudi neko drugo zborovanje, ki pa je važno za širšo javnost. V Ženevi se je namree 5. septembra otvorilo je? sensko zasedanje Družbe narodov. Od kraja se je zdelo, da bo zbo* rovanje dolgočasno in da bo po* tcklo brez važnejših dogodkov. Za predsednika jc bil izvoljcn Guani, zastopnik južnoamerikanske re* publike Uruguay. Nato so diplo* matje zehali in poslušali dolgovez* ne stavke, ki so jih razni govorniki govorili tarn v veliki, zgodovinsko znameniti zborovalni dvorani. Pa tudi govornikov ni bilo mnogo. Poljski predlog. Zborovalci so bili že trdno pre* pričani, da se bodo razšli brez vsa* kega pomembnejšega sklepa. Kar se raznese vest, da bo poljska dele* gacija vložila predlog o splošni pri* jateljski pogodbi med vsemi drža* vami, ki so članice Družbe narodov. Osupnjcnje se še ni dobro poleglo, ze je vstal nizozemski zunanji mi* nistcr in rekel, da bi za svetovni mir ne bilo ravno napačno, ako bi so obnovile določbe ženevskcga za* pisnika iz 1. 1924. Dvignil se jc tudi norveški zastopnik in z ostrimi be* sedami šibal spletke tajne diploma* cije. Sploh so to pot govorili le bolj zastopniki majhnih držav in brali velikim državam levite. Vsa stvar je bila podobna uporu proti vele* silam. Najbolj delavni pa so bili Poljaki, ki so po svojem delegatu Sokalu vložili žc prej omenjeni predlog, ki je obsegal v glavnem te*le določbe: Vsi elani Družbc na* rodov se zavežejo, da ne bodo nikdar in nikoli začeli napadalne vojne. Napadalna vojna se progla* si za zločin. In sedaj se že par dni sučejo vsi žcnevski govori in vse dejanje in nehanie ženevskih diplomatov oko* li tega pol j skega prcdloga. Velike države niso mogle preko njega. Da pa mu vzamejo ost in zaželjcni uči* nek, so ga po svoje prikrojile. Polj* ski predlog se v spremenjeni obliki velesil takole glasi: »Zborovanje Društva narodov priznava solidarnost, ki druži med* narodno skupnost; oživlja ga volja do zajamčenja spložnega miru; ugotavlja, da napadalna vojna ne sme nikdar biti sredstvo za uredi* tev prcpirov med državami in da je radi tega mednaroden zločin. Zbo* rovanje je zato mnenja, da bi slo* vesna odpoved vsaki napadalni voj* ni zelo pospešila ustvaritev ozraeja splošnega zaupanja, kar bi bilo za napredek prieetih razorožitvcnih del zelo koristno. Zborovanje iz* javlja: 1. Vsaka napadalna vojna je in ostanc prepovedana. 2. Za urcditev kakršnihkoli spo* rov, ki utegnejo nastati med drža* vami, se morajo porabiti vsa sred* stva miru. Zborovanje izjavlja, da so drža* vc, ki so članice Družbe narodov, dolžnc se tema dvema načeloma prilagoditi.« Poljaki so na ta spremenjeni pi\dlog pristali. Nato so vse drža* vc povedale svoje mnenje o pred* logu. Pokazalo se je, da med njimi ni soglasja. Zlasti sta proti pred* logu nastopila italijanski zastopnik Scialoja in angleski zunanji mini* ster Chamberlain. Zanj pa se je zavzcmal francoski zunanji mini* ster Briand. Končno so splošno de* bato o prcdlogu zaključili in pred* log izročili eni izmed stalnih ko* misij Družbe narodov, da ga še en* j krat prouči. S tern ]e stvar ziicasno končana. Vprašanje jc le, ako jc I svetovni mir z zadnjimi razprava* : mi kaj pridobil. Stran 2. »GORISKA STRA2A« Okno v svet. Volitve v Jugoslaviji. V nedcljo so se vršile volitve v jugoslovansko skupščino. Potekle so popolnoma mirno. Vladni blok je dobil vcčino. Uraden izid je sledeč: radikali 112, dcmokratska zajed* ni'ca 79, samostojni demokratje (Pribičevič) 23, radičevci 60, slo* venska ljudska stranka 20, zemljo* radniki 9, Nemci 6, hrvatski blok 2, hrvatska ljudska stranka 1, črno* gorski federalistl 1, socialisti 1, slo* vcnski kmetje 1. Vseh mandatov je 315. V Sloveniji je izid tak: V Ljubljani jc izvoljen ravrnatclj »Jutra« in bivši minister dr. Albert Kramer, samostojni demokrat. Dr. Korošec je dobil samo 23 glasov manj. V volilnem okrožju Ljubljana« Novomesto je Slovenska ljudska stranka dobila 8 poslancev. Izvolje? na sta bila tudi dr. Žerjav (sam. de* mokrat) in Ivan Pucelj (kmet.) Na Štajcrskem je bilo izvoljcnih 12 poslancev ljudskc stranke, 2 sa* mostojna demokrata in 1 socialist. Volitve v Sloveniji so torej pri* nesle ljudski stranki 20 poslancev, samo-stojnim dcmokratom 4 poslan* ce, socialistom in kmetom pa po enega. Sestanek med Mussolinijem in Chamberlainom. Angleški časopisi pi'sejo, da se bo zunanji minister (Chamberlain v kratkem podal na oddih na Sredo* zemsko morje. Pri tern ga bo baje ¦obiskal Mussolini. Podjetni Rothermere Francoski listi pišejo, da name* rava znani angleški lord Rother* mere začeti gibanje, ki bo stremilo za odcepitvijo Črne gore od Jugo* slavije. Počakal bo samo na zaklju* eek in uspeh svoje akcije v prid Madjarom. Vstaja na Litavskem. Na Litavskem so imeli prejšnji teden vstajo. Povzročili so jo ko* munisti, ki so v malern mestu Tau* roggen zasedli brzojavni urad in podružnico državne banke. Ko je dospelo vojaštvo in je nekaj ljudi padlo, je bila revolucija končana. Nekaj sto komunistov so zaprli. Razmerje med Francijo in Rusijo. Pariški sovjetski poslanik Rakoy* ski je poleL svojega uradncga dela vršil tudi komunistično propagan* do med Francozi. Francoska vlada jc to opazila in i'zrazila svojo ne* zadovoljnost radi takcga početja. Ruski komisar za zunanje zadeve Čičcrin je moral javno povedati, da Rakovski nc dela prav. Francoski zunanji minister Briand je rekel na? to, da je s Čičerinovim odgovorom zadovoljen in da prepušča njegovi uvidevnosti, ali naj Rakovski še ostane v Parizu ali ne. Sedaj pa se je v zadevo vtaknil tudi francoski ministrski predscdnik Poincare, ki je dosegel, da je ministrski1 svet sklenil pozvati Moskvo, naj Ra* kovskega nadomesti. Poraz komunistov v Edinbourghu. V Kdinbourghu je te dni zboro* val kongres angleških delavskih strokovnih zvez (Trade Unions). Z velikansko veci'no glasov je bil sprejet predlog, naj angleške stro* kovnc zveze prekinejo vsak stik z ruskimi boljševiškimi strokovnimi organizacijami. Volitve v Turčiji. Dr/avnozborske volitve v Turčiji so koneane. Kandidatje ljudske stranke so bili soglasno izvoljeni. DNEVNE VESTI. Učiteljska premeščenja. Pretekli teden so bili premeščeni v notranjost države sledeči učitelji in učiteljice: Ivan Trebše na Žagi, Katarina Boštjančič iz Ustja, Zo* fija Kcmpcrlc iz Sv. Križa, Marica Bianchi iz Šturij, Fanica Balanč iz Vrhpolja, Zora Kavčie iz Dornber* ga, Poldi Lcskovec iz Ledin nad Idrijo, Marica Soban iz Rihember* ka in Fanei Pagon iz Zakriža pri Cerkncm. »Edinost« v drugič posvarjena. Tržaški prefckt je poslal odgo* varnemu uredniku »Edinosti« prof. Filipu Pericu odlok, v katerem mu | našteva tiskovnc prestopke, ki jih i je zagrešil po prvem svarilu. Radi ! teh prestopkov ga ie v drugič po* svaril. Razpuščena društva. Goriški prefckt je pretekli teden razpustil katoliška prosvetna dru* štva v Solkanu, na Iderskem, Rav* nah pri Cerknem, Sovodnjem, Ga* berju pri Mirnu, Livku, Svinem pri Kobaridu, St. Mavru, Sv. Luciji, Fojani in na Dobrovem. »Edinost« poroča poleg tega, da so bila razpuščena sledeča društva: »Lipa« v Biljani, Slovensko planin* sko društvo v Tolminu, »Napre^ dek« v Tomaževici pri Komnu, »Zarja« v Zatolminu, »Pomlad« v Žabčah, »Škrjanček« v Čepovanu, »Hrast« v St. Mavru, »Pcvmica« v Podsabotinu, »Čitalnica« na Ponik* vah, »Dom« na Logarščih pri Pod* melcu, »Bodočnost« na Slapu pri Idriji, pevsko društvo v Ozeljanu, pevsko društvo v Kobaridu, pro* svetno drustvo na Pečinah, telovad* ni krožck v Komnu, pevsko društvo v Kozani, pevsko društvo v Mcda* ni, Sportni klub, ženski krožek in Čitalnica v Vertojbi, »Planinka« na Volarjih, društva v Čiginju, Rutah, Kamnem, Hlevniku, Štandrežu, Sr* penici, Kobdilju, Kontovelu, Bazo* vici in Lonjerju. Bili so razpuščeni tudi športni klubi: »Adria« pri Sv. Jakobu v Tr* stu, »Val« v Barkovljah, »Concor* dia« v Škednju in Telovadna zveza v Trstu. Utcmcljitev pa jc pri vseh enaka, namreč delovanje, ki ni v skladu z narodnim rcdom v državi. Težka nesreča na goriškem korzu. V sredo 7. septembra v četrti uri popoldnc sta v Gorici na križišču ulice S. Chiara in Corso Verdi tr* eila skupaj dva avtomobila. Avto* mobil, v katerem so sedeli trije al* pinski častniki, med njimi podpol* kovnik Ezio Campini, se je pre* kucnil in podpolkovnik Campini je odletel v zid in si razbil glavo. Pre* peljali so ga takoj v vojaško bol* nišnico, kjer pa je kmalu potem izdihnil. Pokojni podpolkovnik je bil star 39 let. Doma je bil iz Bru* sasca v Piemontu. Cenili so ga kot izvrstnega eastnika. Predno je pri* šel kot podpolkovnik v Gorico je bil več let povcljnik v Tolminu. Radi svojega ljubeznivega značaja in dobrega srea je bil zelo spošto* van tudi od naših ljudi, katerim je rad pomagal. Naueil sc je tudi ne* kaj slovenščine in je občeval z vsa* kim preprostim človekom. — Po* greb se je vršil v petek 9. sept, ob mnogoštevilni udeležbi občinstva. Obsojen šofer. Šofer Bruno Del Re, ki ie povzro* čil žalostno smrt alpinskega pod* polkovnika Campinija, je bil v so* boto 10. t. m. obsojen na dve leti zapora in 1500 lir kazni. Proces proti socialističnemu poslancu. V noči od 11. do 12. decembra lanskega leta je bivši milanski so* cialistični poslanec Filip Turati u* šel z motornim čolnom na francoski otok Korzika. 8. t. m. se je pred so* discern v Savoni pričela obravnava proti njemu in desetim sokrivcem. Obravnava utegne trajati štiri do pet dni. Nov armadni zbor. Vojaški list je objavil odlok, ki ustanavlja nov armadni zbor s se* dežem v Vidmu. Potni list za brezdomovince. Mednarodna prometna konferen* ca, ki se je pred kratkim vršila v Žencvi, je sklenila, da bo vplivala na vlade vseh držav, naj vpeljejo neko vrsto potnih listov za take ljudi, ki v nobeni državi nimajo državljanske pravice (ruski izse* ljcnci itd.) Ta potni list bi izstavile države, v kateri je prizadeti že dalj časa bival. Clemenceau bolan. Kivši francoski ministrski pred* sednik Clemenceau je 5. septembra nevarno zbolel. Vzrok je oslablje* nost srea. Clemenceau je star 86 let. Komunistični muzej. Ruska vlada bo menda hiso, v ka* teri so leta 1918. tako žalostno končali člani carske družine, spre* menila v muzej komunistične stran* ke. — Manjšinsko vprašanje v Nemčiji. Pred kratkim se je v Nemčiji iz zastopnikov države in dežel sestavil odbor, ki naj prouči stanje narod* nih manjšin in naj uredi njihove pravice. Odbor je svoje delo do* končal. Njegovo mnenje je, naj se manjšinsko vprašanje ne reši v ok* viru državne zakonodaje, temveč z deželnimi odredbami. Gjuraskovic zopet v Albaniji. Znani tolmač pri jugoslovanskcm kcnzulatu v Tirani Gjuraskovic se je zopet vrnil v Albanijo. Alban* ska vlada ga je bila zaprla in s tern povzročila prekinjenje diplomat* skih stikov med Jugoslavijo in Al* banijo. Ko je bil Gjuraskovic izpu* seen iz jece, je odšel na grški otok Krf. Kmalu nato so se diplomatski odnošaji obnovili, nakar se je lahko vrnil v Albanijo. Spor med Farinaccijem in Settimellijem. Poslanec Farinacci je pozval rav* natelja rimskega lista »lmpero« Settimellija na dvoboj. S sabljo v roki bosta rešila nesoglasja, ki jih nista mogla poravnati s peresom. Italijanski podkonzul v Parizu ubit. V ponedeljek 12. t. m. opoldne je prišel na italijanski konzulat v Pa= rizu mlad človek in zahteval, naj ga pustijo k podkonzulu grofu Nar* diniju. Ko ga je podkonzul sprejel, je neznanec potegnil samokres in ga ustrelil. Zločinca so zaprli. Pod* konzul je kmalu umrl. Most na Želinu podrt. Obilni dež, ki je slcdil suši, je ta* ko napolnil strugo Cerknice, da je odncsla leseni most na Želinu. Zve* za med Idrijo in Sv. Lucijo je torej zopet pretrgana. Čas je, da se en* krat postavi močan most, ki bo kljuboval vsem navalom naravnih sil. Potres. Na severnih obalah Črnega mor* ja je te dni divjal hud potres. V Se* bastopolu je mnogo his podrtih, takisto v Odesi. To je menda naj* hujši potres, kar jih je bilo v tistih Zgubljeno. Dne 8. t. m. je zgubila podpisana svileno šerpo za na glavo. Šerpa je velika in široka, modre barve s pe* pelnastimi rožami. Ker je bila serpa ljub spomin se naproša pošten naj* ditelj, da jo vrne proti primerni na* gradi in povrnitvi stroškov. Marija Martelanc, Volčjadratja 77. PRISTNI TROPINOVEC IN BRINJEVEC DOBITE VEDNO PRI »ZADRUŽNI ŽGANJEKU^ HI« V DORNBERGU. Valuta. Dne 12. septembra si dobil: za 100 franc, frankov za 100 belg. frankov za 100 švic. frankov za 100 češ.-slov. kron za 100 dinarjev za 1 sterling za 1 dolar Novci po 20 frankov za 100 avst. kron 71 85 do 72.35 Lir 253.5U do 258.50 „ 352.50 do 356.50 „ 54.25 do 54.75 „ 32.65 „ 89.65 „ 32.15 do 89.25 do 18.33 do 70.- do 18.43 72.- 0.0254 do 0-0264 Vojno - odškodninske obveznice: 68.75. Beseda prihodnjega rodu. Te dni se spet polnijo easopisni stolpci s poročili o zborovan ju Dru* štva narodov v Ženevi. Kot smo že večkrat brali v politienih preglcdih naše »Straže«, za enkrat vsaj maj* hni narodi ne smejo dosti računati na to sicer prelepo zamisel Wilso* novo, ki naj človeštvo privede na pot miru. Te jesenske seje pa prav očitno kažejo, da jc tajna diploma* cija le preveč na dclu, da bi se mo* glo Društvo narodov približati svo* jemu vzvišenemu cilju. Zato je tu* di padel v vodo zadnji nacrt Polj* ske in Nizozemcev o meddržav* nem jamstvu za mir. Toda je*li zato pritajeno in vdu* šeno hrepenenje vseh ljudi po mir* nem sožitju manjše? Neki zgodo* vinar je zapisal, da je bilo v zad* njih 1900 letih eloveškc zgodovine komaj 240 let brez vojn. Ne pove* do že sami ti dve goli številki, ko* liko barbarizma tiči v eloveški na* ravi? In ker vlačimo to dcdiščino s seboj že toliko stoletij, ali jc s tern reeeno, da ne sine človeštvo otre* sti ali vsaj olajšati to breme? Ne toliko umsko spoznanje kot podza* vestna potreba bo tekom prihod* njih rodov tudi najbolj zakrknje* nega vojskovalca preobličila v apo* stola občega bratstva. Rod, ki dorašča, nam mora biti za to porok. Množica na gori. Prelestna kresna noč je bila le* tos, ko so se stoglave množicc mladcev zgrinjale na Freusburg v Porenju. Baklje so razsvetljevale resne obraze iz vseh delov Evrope. Vrhu gore se trume Nemcev, An? glcžev, Čchov, Nizozemcev, Slova* nov in vseh mogočih narodov po* stavijo krog velike grmadc suhlja* di. Polled plove v daljavo, kjer umirajo na obzorju zadnje zvezde in se njih soj že umika jutranjemu zoru. Nekdo izmed trume vtaknc gorečo plamenico v grmado. Visok plamen sine po množici, ki zre v eloveka vrhu skale. Nemški pesnik Fritz von Unruh tako govori mla* dini vseh narodov in jczikov: »Grmada gori! Plamen razganja temo. Kot očarani strmite, čakate, da se pojavi drugi plamen, ogenj vaše zajednice. Ko sem pred dve* ma tednoma hodil po verdunskem bojnem polju in sem našel nepoko* pane kosti padlih, že napol razpale — tedaj sem našel teh ubogih kosti globoko resnico, ki sc zove smrt. Vi vsi stc obrnjeni proti o<4nju, za* to ne vidite senc na obzorju. Ozrite se! Za vami so strnjeni nemi bata* ljoni in eno prašanje zeva iz njih razstrcljenih ust. Kdo od vas vsta* ne in se drzne na dan z besedo, ki jih bo odrešila od njih strašnega čemu«? In višje in višje so sikali plameni, ko jc pesnikov glas prese* kal rišino noei: »Božja podoba jev slehernem izmed vas! In kako naj se dvigne ruška proti mojemu bliž* njemu, ec vem: Bog je v njem! Va* ša svetovna zveza je ustvarjena. Mladi možje, bodite magnet blode* cim narodom, vest, svetovna vest z novo tehtnico, pred katero bodo trepctali ncpravični sodniki!« Ogenj je pojemal. Krog mladih teles je strmel v zagonetni mrak, ko je njih vodja jenjal. Mladina združcna v Svetovni mladinski zve* zi za mir je prisegla zvestobo no* vemu času. Priloga »Goriške Straže« št. 66 »GOKISKA STKA2A« Stran 3 FTlonsignor fTlihael flrko. Scdcmdcsct let življenja je že lep , dar, za katerega lahko Boga zahvali j vsakdo, komur je bil podeljen. Dva? j krat in še vcčkrat Boga zahvali, I kdor lahko po 70 letih z veseljem { nazaj gleda, ko vidi uspehe svojega j dolgega življcnja. Mnogo dcla, mno? lie, skrbi, mnogo trpljcnja, — a tudi rnnogo sadu. Tako se bo monsignor Mihael Arko dne 18. septembra t. 1., ko izpolne sedemdescto lcto staro? sti, lahko z zadovoljnostjo ozrl okoli scbc, kcr bo videl, da ni živel zastonj, ampak njegova vscstranska dcla pričajo, da je od Boga pode? ljenc darovc pošteno uporabljal vse svoje življenje Bogu in Cerkvi v čast ter v blagor bližnjega. Nekaj ertic iz njegovega življenja naj o tem priča. Mladostna leta. Monsignor M. Arko je bil rojen v Zapotoku hšt. 5, župnije Sodra? žica, dnc 19. scptembra 1857. ter je bil tudi v duhovnika posvečen 19. SLptcinbra 1880. po izvršenem tre? ijun letu bogoslovja. Že kot dijak se je oprijel z vso vnemo godbe in pet ja. Kot osmošolec je bil orga? nist v Alojzi'jeviscu v Ljubljani, v s.cmcnišču pa je vodil petje vsa štiri leta. Tedaj so priredili profesorji konservatorija na Dunaju glasbeni tečaj za pevovodje. Knezoškof Po? gačar je v avgustu 1881. poslal tudi mladega Arkota na ta tečaj, da se izpopolni v glasbi. Izborno podkovan v bogoslov? nih in drugih vedah je nastopil svo? je duhovsko službovanje. Povsod je vestno vršil svoje duhovsko zva? nje ter zapustil neizbrisan spomin. Kot kapelan je bil štiri leta v Skofji Loki in tri leta v Hrenovicah, dve kapelanski mesti, ki sta med naj? težjimi' Ijubljanske škofije. Leta 1888. je prišel za kurata v Sturije na Vipavsko, kjer je bil 3. januarja 1894. inštaliran za župnika na novo ustanovljeni župniji. L. 1896. je umrl v Idriji dekan Jožef Kogej. Kdo bo njegov naslcdnik, so se vpraševali. Dogodki niso Bog ve ka? ko sijajni, toli'ko več pa dela v cer? kvi in zunaj cerkve. Pokojni dr. Krek, ki je tedaj že spoznal in vzlju» bil idrijske rudarje, vprašan za svet, odgovori: Za Idrijo dobite šturskega župnika Arkota, poznam ga, mlad je, izobražen, ima veselje do dela, pa cudi poguma mu ne manjka. Knezoškof Missia, poznej? ši iiadškof in kardinal v Gorici je bil istega mnenja. Le njemu se mo? ra Idrija zahvaliti, da je dobila za duhovnega voditelja mladega, eile? ga Arkota. Trideset let je prctcklo 1. julija letos, ko je bil inštaliran na Idrijo, kamor je dospel od vseh pozdravljen 7. julija. Plodonosna leta v Idriji, Trideset let delovanja v Idriji ni malo. Njegovo duhovsko delova? nje je bilo vzor in vzgled delovanja drugih duhovnikov v dekaniji. Ko gre za duhovno prenovljenje ver? nikov, se monsignor ne meni ne za trud ne za stroške. O tem pričajo veekratni misijoni in duhovne vaje, ki jih je oskrbel. Sam je ustanovil Marijino družbo za žene, ki jo vodi že leta, kakor tudi III. red. Svojim duhovnikom se ne kaže predstojni? ka, ampak sobrata, ki je pripravl jen storiti mesto njih vse. Kot vnet duš? ni pastir poma<Lipa« v Biljani, Slovensko planin? sko društvo v Tolminu, »Napre^ dek« v Tomaževici pri Komnu, >.Zarja« v Zatolminu, »Pomlad« v Žabčah, »Škrjanček« v Čepovanu, »Hrast« v Št. Mavru, »Pevmica« v Podsabotinu, »Citalnica« na Ponik? vah, »Dom« na Logarščih pri Pod? mclcu, »Bodočnost« na Slapu pri Idriji, pevsko društvo v Ozeljanu, pevsko društvo v Kobaridu, pro? j svetno društvo na Pečinah, telovad? ; ni krožek v Komnu, pevsko društvo v Kozani, pevsko društvo v Meda? ni, Športni klub, ženski krožek in Čitalnica v Vertojbi, »Planinka« na Volarjih, društva v Čiginju, Rutah, Kamncm, Hlevniku, Štandrežu, Sr? penici. Kobdilju, Kontovelu, Bazo? vici in Lonjerju. Bili so razpuščeni tudi športni klubi: »Adria« pri Sv. Jakobu v Tr? stu, »Val« v Barkovljah, »Concor? dia« v Škednju in Telovadna zveza v Trstu. Utemeljitev pa je pri vseh enaka, namreč dclovanje, ki ni v skladu z narodnim redom v državi. Težka nesreča na goriškem korzu. V sredo 7. septembra v četrti uri popoldnc sta v Gorici na križišču ulice S. Chiara in Corso Verdi tr? čila skupaj dva avtomobila. Avto? mobil, v katerem so sedeli trije al? pinski častniki, med njimi podpol? kovnik Ezio Campini, se je pre? kuenil in podpolkovnik Campini je odletel v zid in si razbil glavo. Pre? peljali so ga takoj v vojaško bol? nišnico, kjer pa je kmalu potem izdihnil. Pokojni podpolkovnik je bil star 39 let. Doma je bil iz Bru? sasca v Piemontu. Cenili so ga kot izvrstnega častnika. Predno je pri? sei kot podpolkovnik v Gorico je bil več let poveljnik v Tolminu. Radi svojega ljubeznivega značaja in dobrega srea je bil zelo spošto? van tudi od naših ljudi, katerim je rad pomagal. Naučil se je tudi' ne? kaj slovenščine in je občeval z vsa? kirn preprostim elovckom. — Po? greb se je vršil v petek 9. sept. ob mnogoštevilni udeležbi občinstva. Nov armadni zbor. Vojaški list je objavil odlok, ki ustanavlja nov armadni zbor s se? dežem v Vidmu. Volitve v Jugoslaviji. V nedeljo so se vršile volitve v jugoslovansko skupščino. Potekle so popolnoma mirno. Vladni blök je dobil večino. Uraden izid je sledeč: radikali 112, demokratska zajed? ni'ca 79, samostojni demokratje (Pribicevic) 23, radieevei 60, slo* venska ljudska stranka 20, zemljo* radniki 9, Nemci 6, hrvatski blök 2, hrvatska ljudska stranka 1, črno? gorski federalist! 1, socialisti 1, slo? Kramer, samostojni demokrat. Dr. Korošec je dobil samo 23 glasov 315. V Sloveniji je izid tafc: i V Ljubljani je izvoljen ravnatelj »Jutra« in bivši minister dr. Albert na sta bila tudi dr. Žerjav (sam. de? inokrat) in Ivan Pucelj (kmet.) Na Štajerskem je bilo izvoljenih 12 poslancev ljudske stranke, 2 sa? mostojna demokrata in 1 socialist. Volitve v Sloveniji so torej pri* nesle ljudski stranki 20 poslancev, samostojnim demokratom 4 poslan« ce, socialistom in kmetom pa po enega. Potni list za brezdomovince. Mednarodna prometna konferen? ca, ki se je pred kratkim vršila v Ženevi, je sklenila, da bo vplivala na vlade vseh držav, naj vpeljejo neko vrsto potnih listov za take ljudi, ki v nobeni državi nimajo državljanske pravice (ruski izse* ljenci itd.) Ta potni list bi izstavile države, v kateri je prizadeti že dalj časa bival. Clemenceau bolan. Bivši francoski ministrski pred* sednik Clemenceau je 5. septembra nevarno zbolel. Vzrok je oslablje* nost srea. Clemenceau je star 86 let. Komunistični muzej. Ruska vlada bo menda hišo, v ka? teri so leta 1918. tako žalostno končali člani carske družine, spre* menila v muzej komunistične stran* ke. — Manjšinsko vprašanje v Nemčiji. Pred kratkim se je v Nemčiji iz zastopnikov države in dežel sestavil odbor, ki naj prouči stanje narod? nih manjšin in naj uredi njihove pravice. Odbor je svoje delo do* koneai. Njegovo mnenje je, naj se manjšinsko vprašanje ne reši v ok* viru državne zakonodaje, temveč z deželnimi odredbami. Gjuraskovič zopet v Albaniji. Znani tolmač pri jugoslovanskem konzulatu v Tirani Gjuraskovic se je zopct vrnil v Albanijo. Alban* ska vlada ga je bila zaprla in s tem povzrocila prekinjenje diplomat* skih stikov med Jugoslavijo in Al* banijo. Ko je bil Gjuraskovic izpu* seen iz ječe, je odšel na grški otok Krf. Kmalu nato so sc diplomatski odnošaji obnovili, nakar se je lahko vrnil v Albanijo. Spor med Farinaccijem in Settimellijem. Poslanec Farinacci je pozval rav* natelja rimskega lista »Impero« Settimellija na dvoboj. S sabljo v roki bosta rešila nesoglasja, ki jih nista mogla poravnati s peresom. Italijanski podkonzul v Parizu ubit. \r ponedeljek 12. t. m. opoldne je prišel na italijanski konzulat v Pa* rizu mlad človek in zahteval, naj ga pustijo k podkonzulu grofu Nar* diniju. Ko ga je podkonzul sprejel, je neznanec potcgnil samokres in ga ustrelil. Zločinca so zaprli. Pod* konzul je kmalu umrl. Proces Na severnih obalah Črnega mor* ja je te dni divjal hud potres. V Se* bastopolu je mnogo his podrtih, takisto v Odcsi. To je menda naj? hujši potres, kar jih je bilo v tistih krajih. Zgubljeno. Dne cS. t. m. je zgubila podpisana svileno šerpo za na glavo. Šerpa je velika in široka, modre barve s pe? pelnastimi rožami. Ker je bila šerpa ljub spomin se naproša pošten naj* ditelj, da jo vrne proti primerni na* gradi in povrnitvi stroškov. Marija Martelanc, Volčjadraga 77. Stran 2. »GORISKA STRA2A« ITIonsignor FTlihael flrko. Sedemdeset let življenja je že lep dar, za katerega lahko Boga zahvali vsakdo, komur je bil podeljen. Dva? krat in šc vcčkrat Boga zahvali, kdor lahko po 70 letih z veseljem nazaj gleda, ko vidi uspehe svojega dolgega življenja. Mnogo dela, mno? go skrbi, mnogo trpljenja, — a tudi mnogo sadu. Tako se bo monsignor Mihael Arko dne 18. septembra 1.1., ko izpolne sedemdeseto leto staro* sti, lahko z zadovoljnostjo ozrl okoli sebe, ker bo videl, da ni živel zastonj, ampak njegova vsestranska dela pričajo, da je od Boga pode* ljene darove pošteno uporabljal vse svoje življcnje Bogu in Cerkvi v cast ter v blagor bližnjega. Nekaj črtic iz njegovega življenja naj o tern priča. Mladostna leta. Monsignor M. Arko je bil rojen v Zapotoku hšt. 5, župnija Sodra? žica, dne 19. septembra 1857. ter je bil tudi v duhovnika posvečen 19. septembra 1880. po izvršenem tre* tjem letu bogoslovja. Že kot dijak se je oprijel z vso vnemo godbe in petja. Kot osmošolec je bil orga? nist v Alojzijevišču v Ljubljani, v semenišču pa je vodil petje vsa štiri leta. Tedaj so prircdili profesorji konservatorija na Dunaju glasbeni tečaj za pevovodje. Knezoškof Po? gaear je v avgustu 1881. poslal tudi mladega Arkota na ta tečaj, da se izpopolni v glasbi. Izborno podkovan v bogoslov* nih in drugih vedah je nastopil svo? je duhovsko službovanje. Povsod je vestno vršil svoje duhovsko zva? nje ter zapustil neizbrisen spomin. Kot kapelan je bil štiri leta v Škofji Loki in tri leta v Hrenovicah, dve kapelanski mesti, ki sta med naj? težjimi' ljubljanske škofije. Leta 1888. je prišel za kurata v Šturije na Vipavsko, kjer je bil 3. januarja 1894. inštaliran za župnika na novo ustanovljeni župniji. L. 1896. je umrl v Idriji dekan Jožef Kogej. Kdo bo njegov naslednik, so se vpraševali. Dohodki niso Bog ve ka? ko sijajni, toliko več pa dela v cer? kvi in zunaj cerkve. Pokojni dr. Krek, ki je tedaj že spoznal in vzlju« bil idrijske rudarje, vprašan za svet, odgovori: Za Idrijo dobite šturskega župnika Arkota, poznam ga. mlad je, izobrazen, ima veselje do dela, pa tudi poguma mu ne manjka. Knezoškof Missia, poznej« ši nadškof in kardinal v Gorici je bil istega mnenja. Le njemu se mo* ra Idrija zahvaliti, da je dobila za duhovnega voditelja mladega, eile? ga Arkota. Trideset let je preteklo 1. julija letos, ko je bil inštaliran na Idrijo, kamor je dospel od vseh pozdravljen 7. julija. Plodonosna leta v Idriji. Trideset let delovanja v Idriji ni malo. Njegovo duhovsko delova? nje je bilo vzor in vzgled delovanju drugih duhovnikov v dckaniji. Ko gre za duhovno prenovljenje ver* nikov, sc monsignor ne meni ne za trud ne za stroške. O tem prieajo večkratni misijoni in duhovne vaje, ki jih je oskrbel. Sam je ustanovil Marijino družbo za žene, ki jo vodi že leta, kakor tudi III. red. Svojim duhovnikom se ne kaže predstojni? ka, ampak sobrata, ki je pripravljen storiti mesto njih vse. Kot vnet duš? ni paslir pomaga tudi v drugih žup? nij ah. Ko je Godovič izgubil svo? jega duhovnika, je hodil dekan Arko več mesecev opravljat božjo službo. Ko potrebuje duhovnik sve? ta, dobi ga zanesljivo pri dekanu Arkotu. Župnik, ki gleda kot svoj vzor božjega Zveličarja, je tudi vnet za lepoto hiše božje in bogoslužja. Tak duhovnik je dekan Arko. Cerkev sv. Barbare je dal preslikati 1. 1904. Oskrbel je slikani okni v prezbi* teriju, dal napraviti nov portal z glavnimi vrati, tudi stranska vrata so nova. L. 1909. je dal napraviti nove orgle, od 1. 1917, goni meh elek? trični motor. L. 1911. je izposloval pri rudniškem ravnateljstvu oziro* ma pri ministrstvu za javna dela elektrieno razsvetljavo. Zadnja le* ta so cerkev tudi na zunaj preno? vili ter ji dali novo streho iz ce? mentnih plošč. Preskrbel je tudi mnogo cerkvene obleke in druge po? trebne nove oprave. Prav tako se je mnogo trudi'l, da je Idrija dobila že 1. 1922. nove zvonove. Vkljub velikim stroškom za žup? no cerkev tudi podružnic ni zane* maril. V cerkvi sv. Antona so na* pravili nov šamotni tlak, stopnjice pri stranskih oltarjih so dobile nov kamenit okvir, prezbiterij novo ograjo in prižnica nov, zložen do* hod. Zadnje leto je dobila cerkev tudi novo streho iz cementnih plošč. Obnovili so z nemajhnimi stroški tudi kapele križevega pota na Kalvariji nad sv. Antonom. Pokopališče je občinsko, torej ima županstvo skrbeti tudi za on* dotno cerkev sv. Križa. L. 1901. in 1908. je dal mestni župnik preples? kati streho, ker županstvo tega ni storilo. Ko je vihar 1. 1914. prevrgcl veliki pokopališki križ, ga je dal tudi dekan Arko prestaviti na cer? kveni zid. Prav tako je poskrbel 1. 1915, da se je cerkev znotraj okra? sila, prevlekla s katramom ter po? belila. Tudi1 okna je dal popraviti. Odkod pa kritje teh velikih stroš* kov? Posebnost mons, Arkota: Za* upanje v Boga, skrbno gospodar? stvo, previdnost pri izbiranju cer? kvenih ključarjev in zavest, da ver* niki radi pomaga jo, ako vidijo, da se kaj dela. S tem je premagal vse izdatke. Skrb za službo božjo. Božja služba naj bo čim sloves? nejša! Poleg lepih paramentov, bo* gate razsvetljave, okrašenih oltar? jev povzdiguje slovesnost zlasti lepo petje in primerna glasba. Zato je bilo izmed prvih del Arkotovih v Idriji, da je študiral, kako bi prišel do novih orgel. Še prej pa si je oskr? bel dober pevski zbor. Podlago mu je dal društveni zbor katoliške de? lavske družbe, ki je bila ustanovlje? na blizo pet let pred nj ego vim pri* hodom v Idrijo. Ta zbor je vežbal z vztrajnostjo, ki je bila vzgled pev? cem in pevkam. Na teden najmanj po dvc vaji, in ni je zamudil nobe? ne. Trud je imel uspehe, Idrija je dobila lepo, cerkveno petje pri ti? hih in slovesnih sv. mašah, končno v največje monsignorjevo zadošče? nje in veselje še orkester ob naj? večjih praznikih. Ko je prvikrat zaigrala godba pevskega in godbe? nega odseka katol. del. družbe je rekel: Zdaj je dobro, še to sem že* lei, da postanemo kdaj neodvisni tudi glede godbe. Malokje se more* jo ponašati, da bi slovesneje obha* jali praznike kakor v Idriji, zlasti ves veliki teden. Pevski in godbeni odsek katoliške delavske družbe povišuje tudi slovesnost državnih praznikov, v kolikor se obhajajo tudi v cerkvi. Znani so tudi njegovi krasni koncerti, zlasti vsakoletni Cecilijin koncert dne 22. novembra, ki je slednje leto za monsignorja dan srčnega vesclja, ko vidi, da nje? govo življenjsko delo nc hira, am? pak se krepi in priznava. Socialno delo. Ne pozabimo tudi njegovega tru* da za zboljšanje stanja duhovnikov v Idriji. Bili so pred njim časi, ko se je skoraj ponujalo njegovim prednikom, da dobc primerno žup? nišče, a niso sprejeli. Monsignor Ar? ko ni miroval, dokler ni zamenjal 1. 1906. stare neprimerne hiše štev. 319 z mnogo udobnejšim sedanjim župniščem. Izven zakristije je monsignor povsod sodeloval, kjer je šlo za dobro stvar. Kot častni predseetnUt Vinceneijeve družbe je bil ob enem njen najbolj delavni ud. Med vsemi delavnimi člani ima tudi vkljub bo? lezni najmanj zamud. Katoliški de? lavski di:užbi je že po pravilih pred? sednik ter jo vodi z vso skrbjo ves čas bivanja v Idriji'. V Ljudski po? sojilnici je do zadnjega delal vsak uradni dan kot kak uslužbenec, — a ni maral nobene nagrade. Prav tako je pri krščanskem gospodar* skem društvu skrben clan nadzor? stva že mnogo let. Svojo blago, dejansko ljubezen do bližnjega je pokazal zlasti v hu? dih dneh svetovne vojske. Idrija je bila tik za i'ronto. Bojevniki raznih narodnosti so tukaj zadnjikrat pre? jemali sv. zakramente, prvi ranjen? ci so scm prihajali. Monsignor Arko je neumorno spovedoval in poln ljubezni obiskoval bolnike in ra* njence, jih tolažil z besedo in deja? njem. Komaj se je prikazal, so ga bili veseli brez ozira na narodnost ali vero, saj so vedeli, da ni prišel prazen, ampak, da jim prinaša naj? zaželjenejše: tobaka in cigaret. In to je bilo v tistih dneh težko dobiti. Še po devetih letih se ti doj>odi, da naletiš v stari'h pokrajinah Italije na duhovnika, ki te vpraša, ko zve, odkod si: Ali monsignor v Idriji še živi? — Kako ga poznate? — Bil sem vojaški kurat, bil sem sanitejec v italijanski armadi ter ž njo prišel v Idrijo. Monsignor nam je bil tako prijazen in postrežljiv, da ga ne po^abim. Delovanje v javnih zastopstvih. Kot zvest sin sv. katoliške Cer? kve je trikrat vodil romarje v Rim. Za prvo romanje se je pripravil s tem, da se je marljivo naučil laš? čine, v svetem letu 1901. je zbudil s slovenskim mešanim zborom v vee* nem mestu splošno pozornost, ka? kor tudi ob Konstantinovi slavnosti 1. 1913. Tega leta je bil z odlokom 3. decembra imenovan papeževim komornikom z naslovom monsig* nor. Zasluženo odlikovanje! Poleg tega odlikovanja je prcjel kot nagrado tudi več zaupnih mest, s katerimi je imel pa le stroške. Davkoplačevalci so ga ponovno vo? lili v cenilno komisijo za osebno dohodnino, kjer je nepristransko zastopal davkoplačevalce brez ozi? ra m) stranko. Prav tako so mu uči? telji zaupali svoje želje kot članu okrajnega šolskega sveta. Največje zaupanje pa je prejel, ko je bil na usodni svoj dan 19. septembra (dan rojstva in posvečenja v mašnika) 1901. izvoljen za deželnega poslanca mesta Idrije. Stal je v prvi vrsti onih borilcev, ki so končno zma? gali in pripravili kranjski deželi čas mini in miru sledečemu splošnemu napredku, ki je dvignil Kranjsko visoko nad druge avstrijske krono? vine. Uspešno je delal za podržav? ljenje realke, ki je bila hudo breme za mestno občino. Zgodovinar. Delavno življenje pa ni bilo s tem izerpano. Veliko se je pisalo že o Idriji in njeni zgodovini, toda slo? viti rudnik je našel pravega zgodo* vinarja šele v monsignorju Arkotu. Sklenil je ugotoviti zgodovino rud? nika in cerkva v Idriji. V cerkve? nem arhivu je bilo le malo gradiva, ker je bila Idrija vedno tesno skle? njena z usodo rudnika. Vsi spisi so prihajali in se reševali pri rudniš? kern predstojništvu. Monsignor Ar? ko je torej prosil rudniška pred? stojnika Schmida in Billeka, da je zbiral iz grajskega arhiva zgodovin? skc podatke. Zclo mu je šcl na roko kontrolor Ivan Tušar, ki je prav tedaj dobil nalog, da pregleda vse ohranjene akte. Dvanajst let se je monsignor trudil, da je material uredi'l in nam pokazal, kdo in kaj so delali v Idriji v dobi od začctka Idrije do danes. Naj monsignor Arko še dolgo gleda napredovanje tako ljube mu Idrije! Slavje v Idriji. V soboto 10. t. m. zvečer in v ne* deljo 11. t. m. je Idrija z ljubeznijo in hvaležnostjo praznovala dvojni jubilej svojega duhovnega očeta. Ko smo se v pondeljek predpoldne poslavljali od prijaznega mesta, je bil še v vseh sreih odmev svečano? sti in vsi so bili edini v sodbi: »Le* po, zelo lepo je bilo«! In priznati moramo, da je bilo slavje res nekaj izrednega. Bilo je prisrčno in je dihala i'z njega iskrena domačnost, obenem je pa bilo veličastno in je s svojim sijajem dokazalo, kaj Idri? ja zmore. V soboto zvečer so se poklonila častitljivemu slavljencu zastopstva vseh katoliških organizacij, ki so v Idriji. Zbrala so se v župnišču vod* stva K. D. D. in njenega pevsko* godbenega, dramatičnega, fantov* skega in dekliškega odseka. potem mladeniške, dekliške in ženske Ma* rijine druzbe, Tretjega reda, Pri* jateljev presv. srea Jczusovega, Kršč. gosp. društva, Ljudske po* sojilnice, Kmetsko ? delavske zve? ze, Ccrkvenega pevskega zbora in Vinceneijeve družbe. Predsednik pripravljalnega odbora je v pripro? stem, toda duhovitem nagovoru ča? stital odličnemu duševnemu vodi? telju kat. ustanov k sedemdesetlet? nici in se mu je zahvaljeval za po* žrtvovalno delo, ki ga vrši že tride? set let v Idriji. Slavljencc se je še? gavo zahvalil in je bil kljub bolni nogi, ki se še vedno noče zaceliti, čil in dobre volje. Med tem so zago* reli pred farovžem lampijončki in godba je zaigrala in pesem je zado? nela. Bil je prav ganljiv prizor, ko je prišel jubilant med svoje ljub? ljene pevce in godce, ki so se res potrudili. da se mu dostojno poklo? nijo in dokažejo, da njegov dolgo? letni trud ni bil zaman. V nedeljo zjutraj je zdramila Idrijčane iz njihovih zaspanih sanj živahna budni'ca godbenega odseka, ki je prekorakal vse mesto. Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša. Cer? kev je bila nabito polna meščanov in okoličanov. Na častnih sedežih pred altarjem smo videli zastopni? ke številnih idrijskih uradov in ustanov. Tudi iz Gorice so prihiteli nekateri prijatelji, da izrazijo mon? signorju častitke k veselemu dnevu v imenu naše celokupnosti. Na koru je bil zbran polnoštcvilni pevski zbor z godbo na lok in pihala. Mo? gočno je izvajal lepo Gruberjevo mašo. Žnani naš tenorist Joško Bra? tuž je pa s svojim prikupnim gla* som dal vsej svečanosti še posebno očarljiv podvig. Slavnostno pridigo je imel prof. Terčelj, ki jc govoril s sreem k sreem tako kot zna pač samo on. Ravnotako slovesen kot sv. maša je bil tudi popoldanski blagoslov, pri katerem se je izka? zala s svojim lepodonečim glasom gdč. Justi Kovačič. Da je bila cer? kev zelo lepo okrašena, — saj so sa? mo pridne dekliške roke napletle par sto metrov zelenih kit — je sa? mo po sebi umevno. Tudi vhod v cerkev je bil z mlaji in zelenjem prav okusno ozaljšan. Po sv. maši so se poklonili slav* ljencu v župnišču zastopniki idrij? skih uradov in organizacij. Zastop? niki rudnika in raznih drugih obla? stev, ki so že s svojo prisotnostjo pri slovesni sv. maši doprinesli do? kaz kako cenijo in spoštujejo svo* jega dekana, so mu pri tej priliki ponovno izrekli svoje častitke. Popoldne po litanijah je bila v prostorih Kat. del. družbe prirejena društvena akademija na cast slav? ljencu — predsedniku. Okrašena dvorana je bila nabito polna in je v njej parila vročina, da je bila označ? »GORISKA STRA2A« Stran 3. ba »pajštev« prav primerna, vendar to ni nič kalilo prisrčnega razpolo* ženja. Med petjem, deklaraacijami in raznimi govori je zbrano clan? stvo ponovno dajalo duška svojemu spoštovanju, ljubezni in hvaležno* sti do svojega duhovnega očeta. Pri tej priliki je bila izročena delavne* mu g. dekanu tudi diploma »Pro? svetnc zveze« v Gorici, ki ga je radi zaslug na polju krščanske pro* svete imenovala za častnega člana. Diplomo je narisal naš Domen in je prav posrečeno delo. Slavljenec je bil od tako nepričakovanih in šte* vilnih dokazov globoke ljubezni ga* njen in prcsenečen in je v svojem zahvalnem nagovoru tudi poudarjal in prosil, naj ta ljubezen ostane vedno med nami, kajti ona nam daje nepremagljivo, neporušno moc. Iskrena zahvala. V teh dneh sem prejel od raznih strani toliko pismenih častitk iti raznih drugih dokazov ljubezni, da se pri najboljši volji zlasti še radi svojega bolj rahlega zdravja ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Bodi zato na tern mestu izrečena iskrena zahvala vsem, ki so se me na katerikoli naein spomnili. Bog povrni! Msftr. Mihael Arko, dekan. Vpisovanje bo trajalo od 19. sept, do 13. oktobra vsak dan od 9. do 12. Sprejemni izpiti bodo od 10. do 13, oktobra. Ponavljalni izpiti se l zacnejo 27. septembra. Pouk se prične 17. oktobra ob 8. uri zjutraj. Pojasnila daje tajništvo sole (Go? rizia, via della Croce, 3). Dijaški vestnik. Sprejemni in ponavljalni izpiti za I. razred goriških srednjih šol se bodo vršili v sledečem redu: a) na gimnaziji: 16. septembra: računska naloga. 17. septembra: diktat in risanje. 19. in 21. sept.: ustmeni izpiti. 22. septembra: prova integrativa. b) na komplementarni šoli: 16. septembra: računska naloga. 17. septembra: diktat in risanje. 17. septembra: ob 3. uri popoldne ustmeni izpiti. Trgovske sole v Gorici. Goriška trgovska sola se deli v dva dela: 1. dvoletna trgovska sola. 2. trgovski zavod, ki ima priprav* nico in štiri razrede. Prosnjo za sprcjem je treba po* slati ravnatelju zavoda (Gorizia, Piazza Rota, 3) do 20. septembra. Pisana mora biti na kolkovanem papirju za 2 liri. Priložiti jc treba sledeče dokumente: 1. rojstni list, ki mora biti legali* ziran, ako se je prosilec rodil v dru* gi provinei; 2. izprieevalo o cepljenih kozah na navadnem papirju; 3. predpisano šolsko lzpričevalo; 4. zdravniško izprieevalo na kol* kovanem papirju za 2 liri, potrjeno od obeinskega načelnika; 5. pobotnice o plačanih pristojbi* nah (zadevni obrazci se dobijo v tajništvu zavoda). Pristojbine za dvoletno trgovsko solo so sledeee: za sprejemni izpit 60 lir, za dopolnilni izpit 50 lir, za vpis 60 lir, šolnina 150 lir letno. Natančnejšc podatkc daje tajni* štvo zavoda vsak delavnik od 10. do 12. dopoldne. Industrijalna sola v Gorici. Industrijalna sola v Gorici se de- li v tri oddelke: 1. strojni oddelek; 2. mizarski oddelek; 3. ženska strokovna sola. Pouk v vsakem oddelku traja tri leta. Prošnje za sprejem morajo vse* bovati oznaebe o bivališču staršev in stanovanju gojenca in morajo biti opremljene s sledečimi doku* menti: 1. rojstni list (legaliziran); 2. izprieevalo o cepljenih kozah; 3. predpisano izprieevalo; Pristojbine so: vpisnina 10 lir, šolnina 30 lir letno. Kaj je novega na deželi? Kronberg. Dne 8. septembra se je vršila v Kronbergu velika slovesnost — po* svečenje nove cerkve in altarja. Sveti obred se je zaeel ob 8. uri in je trajal do poldne. Fantje in de* kleta so se izredno potrudili, po* stavili mlaje, dva slavoloka in pros stor pred cerkvijo prav lepo okin* čali. Točno ob 8. je prišel knezo* nadškof. Med silnim dežjem mu je pri prvem slavoloku zapel eerkveni pevski zbor pozdravno pesem in mala deklica je deklamovala mično pesmico in pred njim natrosila eve* tlic. Vkljub moenemu nalivu je prevzvišeni ob asistenci desetih du* hovnikov z mladcniškim zanosom opravil sv. obrede. Popoldne je bila prenešena v slovesni procesiji al* tarna podoba Matere Božje iz ba* rake v novo cerkev. Lepo okrašeno podobo so nosile belo obleeene de* klice in kronberška godba je svirala Marijine pesmi. Po blagoslovu je imel prevzvišeni še procesijo s sve* tim Rešnjim Telesom, med katero je pevski zbor lepo prepeval in god* ba ubrano igrala. Vsa slovesnost je napravila na navzoče najlepši utis. Krasna nova cerkev, umetniško iz* delani altar, lepo petje, nbrana godba, okusno okrašeni prostor pred cerkvijo — vse to narn ostane neizbrisno v spominu. Vkljub skraj* no neugodnemu vremenu se je ven* dar zbrala velika množica ljudi. Dasiravno vsi prcmoeeni — smo se vendar veseli in zadovoljni vračali domov. Deskle. Dolgo časa ni bilo ničesar slišati o nas. Med tern se je cerkev obno* vila. Sedaj je lepša od prejšnje. 4. septembra so jo blagoslovili. Ze mesec prej so se vršile priprave za okrasitev. Pa so imele tudi uspeh, ki je v cast fantom in dekletom. Obiskal nas je tcnorist Bratuž, ki je pri vstopu procesije v cerkev za* pel pozdrav iz barake se preseliv* šemu Kristusu Kralju. — Vsako le* to trpimo hudo sušo v vodnjakih. To posebno škoduje živinoreji. Ne* kateri vozijo vodo iz Soče, ki pa ni tako dobra, ker je pomešana z raz* nimi odpadki iz tvornic. Čas je, da se vprašanje vodovoda že en* krat reši. Rabelj. Že zopet moramo poročati o smrtni nesreči v našem rudniku. Dne 3. septembra je rudar Zornik iz Čezsoče padel po neprevidnosti v čez 20 m globok rov in se smrtno ponesrečil. Zapušča osirotelo dru* žino. Njegovi duši bodi Bog mi* lostljiv! Cerkno. V ponedcljck 5. t. m. je umrl po daljšem bolehanju zadet od mrtvo* uda g. Franc Obid v najlepši moški dobi. Zapušča vdovo in 5 nedora* slih otrok. Bil je zelo delaven. skr* ben in podjeten mož. Bil je naš zvest somišljenik in je sodeloval zlasti pri »Gasilnem društvu«, či* gar ustanovnik je bil. V zadnjem času je razširil svojo mehanično delavnico v obširno podjetje, ki je obetalo lepo prihodnjost. Vse za* luje po značajnem možu. Pokoj nje* govi duši, osirotelo družino naj pa tolaži dobri Bog! Dornberg. Ko so se vojaki vračali z vaj, so se tudi pri nas ustavili par dni. Ta* koj po kosilu se je šlo nekaj voja* kov kopat v Vipavo k zaloškemu mostu, dasi jim je poveljništvo to strogo prepovedalo. Enega izmed vojakov je nenadoma popadel kre in kmalu je zginil v valovih. Za vo* jakom je neustrašeno planil sin za* loškega učitelja Golja, obut in oble* čen; izvrstni plavač je kmalu pri* vlekel na breg vojaka. Poskusili so z umetnim dihanjem, a bilo je že prepozno. Truplo nesrečnega voja* ka so prenesli v mrtvašnico na po* kopališče. Novica se je takoj raz* nesla po vasi. Ljudje so prieeli zna* šati na pokopališče cele kupe rož in v kratkem času je bila vsa kapela polna cvetja. Častniki so se eudili temu činu pietete; niso si mislili, da bo slovcnsko ljudstvo italijanske? mu vojaku izkazalo toliko cast. Drugi dan se je vršil pogreb. Zbra* la se je vsa vas. V cerkvi in ob gro* bu je vojaku zapel zadnjo pesem zbor prosvetnega društva »Čitalni* ce«. Častniki in posebno naš občin* ski načelnik so bill veselo presene* čeni nad tako lepim pogrebom, ki so ga pripravili1 domačini. —- Naš občinski načelnik nas menda ne pozna še dobr,o. Prvič se je začudil, ko smo prefekta tako lepo sprejeli, sedaj, ko smo italijanskega vojaka tako svečano pokopali. Veseli bi bili, ko bi nas občinski načelnik do*= dobra spoznal. Prepričani smo, da bo potem podpiral vsako našo pros* njo. Zvedeli smo, da se v zadnjem času dela na to, da bi se občine Dornberg, Gradišče in Vogrsko pri* ključile Prvaeini. Nekateri celo go* vori'jo, da je tudi naš občinski na* čelnik za prikljueitev k prvaški ob* čini. Mi tega ne moremo verjeti: saj dobro vemo, da se je naš občinski načelnik ob prihodu k nam pohval* no izrazil o vzorni upravi naše ob* čine. Znano je tudi, da ima naša občina veliko premoženj.e. Dornber* ška občina je po številu in prebi* valstvu sama dvakrat tako velika kakor prvaška in prvotno je tudi Prvačina spadala pod njo. Mislimo, da se občina, ki šteje okoli 2500 ljudi, lahko sama vzdrzuje. Mero* dajna oblastva prosi'mo, naj vse to vpoštevajo, predno napravijo kak sklep v tako važni zadevi. Komen. Po izredno hudi vročini in dolgo* trajni suši smo dočakali prepotreb* ni dež. Tako smo vsaj začasno re* šeni, da nam ne bo treba odmerjati vode. Naše matere so imele pred praznikom tridnevne duhovne vaje, ki jih je vodi'l e. g. Terčelj iz Go* rice. Polnoštevilna udeležba in pri* kladni govori so poživeli žensko Marijino družbo, ki je blagoslov na* ši župniji. Vsa cast gosp. dekanu, ki se trudi za verski preporod svo* je župnije. Bog blagoslovi njegovo delo! Goče. Na tako zvaneip Strmcu nad našo vas jo imamo naše farno pokopali* šče. Na njem se nahaja kapelica božjega groba, sezidana leta 1687. Pokopališče so tu še le kasneje na* pravili. Kapelica je biser stavbarske umetnosti. Na zunanji zadnji stra* ni ima pet kamenitih kolon, stran? ske zunanje stene imajo po sredi od vrha do tal eno vrsto rezanega kamna, iz enakega kamna so tudi vogali. Vitki zvonik je iz samega kamna. Da je bila ta kapelica po* sebno v časti in za kaj posebnega določena, spoznamo iz tega, da je bila 2. avgusta 1699. od škofa Janeza Millerja posvečena. V starih časih so namreč prenesli iz fame cerkve v procesiji sv. Rešnje Telo na veliki petek v to kapelico, od koder je bila potcm na veliko noč proce* sija vstajenja Gospodovega. Pred* vojni 200 let stari zvon, je imel kot okrasek monštranco, pač v do* kaz, da je kapelica določena, da hrani v sebi veliki teden v mon* štranci bivajočega Boga. Zob casa se je poznal na kapelici. Škrbasta streha je bila v nevarnosti, da se zruši ter tako vniči celo kapelico, Lani smo torej streho prenovili, le* tos pa notranjost. Ker je bila tudi altarna slika silno slaba, smo naro* eili novo, ki jo je napravil goriški slikar Delneri. 28. avgusta smo praz* novali 240 letnico kapelice ter v pro«» cesiji prenesli novo altarno sliko iz župne cerkve v jubilejno kapelico. Slovesnost je vodil in sliko blago* slovil v sprcmstvu domačega in sla* penskega gospoda župnika naš preč. gospod dekan, ki je imel krasen go* vor. Poudarjal je, da je kapelica božjega groba star dokaz posebne* ga češčenja presv. Rešnjega Telesa v goški župniji, zato je bilo iz te župnije že dosti duhovnikov, izmed katerih jc še pet živih. Priporočal je tudi za naprej to češčenje, ker je silno pomanjkanje duhovnikov. Redke slovesnosti se je udcležilo poleg izredno dosti faranov tudi mnogo iz sosednih župnij. Žene so svetile s svečami ob sliki; prav pri* memo je to bilo, saj so zlasti žene Jezusa spremile v grob na Kalvariji. Fantje in dekleta so lepo okrasili prostor pred kapelico. Naj bi be* sede preč. gospoda dekana obrodile polno sadu. Saksid. Fantje in dekleta na Saksidu pri Dornbergu prirede v nedeljo, dne 18. t. m. vrtno veselico s sledečim sporedom: 1. Italijanska deklama* cija; 2. Vetrček po zraku gre, poje mešani zbor Saksid; 3. Blejskemu jezeru, mešani zbor Dornberg; 4. Slovenska deklamacija; 5. »Stari Ilija«, narodna igra v treh dejanjih s premeno. Začetek točno ob 3'30 popoldne. aGoriška Stražaa v vsako hišo! PR1STNI TROPINOVEC IN BRINJEVEC DOBITE VEDNO PRI »ZADRUŽNI ŽGANJEKU* HI« V DORNBERGU. Solska vodstva - šolarji! Vse potrebščine za solo dobite po najnlžjiti cenah v KATOLIŠKI KNJIGARNI v Gorici Via Carducci 2 Stran 4. »GORISKA STRA2A« Koledarček. 19. sept, poned., Januarij, m.; 20. sept, torek, Evstahij, m.; 21. sept, sreda, Kvatre, Matej; 22. sept, četrtek, Tomaž, škof; 23. sept, petek, Kvatre, Tekla; 24. sept, sob., Kvatre, Marija D. 25. sept, nedelja, Kleofa, sp. Idrsko. Dne 3. t. m. je prefekt razpustil naše »Bmlno društvo« z navedbo, da nje^ovo delovanje ni bilo v skla* du z narodnim redom. »Bralno društvo« je bilo ustanovljeno leta 1903. ter je delovalo do vojne. Po vojni je bilo 1. 1920. zopet obnovlje* no in je dobro delovalo do sedaj. Bovško. V zadnjem času nas je mraz že dru^ič pritisnil. Vrhovi gora so bi'li že zopet pobeljeni. Letoviščarje je ta mraz prestrašil, da so že zapustili naše kraje. Povsod so se letos pri* toževali o grozni suši, pri nas pa je, hvala Bogu, nismo bogve kako ob* čutili. Letkia kaže letos prav zado* voljivo. Log. Po 32 letih smo letos zopet ob* hajali sv. misijon. Ljudje so se tega sv. misijona prav vestno udeleže* vali. Zadnji dan sv. misijona je cela župnija pristopila k obhajilni mizi. Ginljiv je bil popoldne sklep, le škoda, da nam vreme ni dopustilo imeti sklepnc process je. Kamnje. Dne 29. t. m. na god sv. Mihaela, farnega patrona, bo prevzvišeni knez in nadškof posvetil našo novo cerkcv in dva altarja. K redki slo* vesnosti so vabljeni tudi vsi naši sosedje. Ledine. Kritje naše župne cerkve srečno napreduje. Ako bo tudi za naprej tako lepo vreme, bo delo kmalu do? vršeno. Zelo se veselimo tudi no? vih zvonov, katere bomo dobili. Res da bodo stroški veliki1, a ne straši* mo se, z dobro voljo se da vse zma? gati. Na prvi živinski razstavi, ki je bila 4. t. m. v Idriji, sa dobili največ odlikovanj Ledinci. Vidi se, da se zelo trudijo za zboljšanje živino* reje. Saj ista pri nas tudi največ do? naša. Pred tremi tedni je bila zopet otvorjena občeznana gostilna pri šubicu na Razpotju. Nadejamo se, da bo sedanji lastnik kot znaeajen mož skrbel, da tarn ne bo več pro? stora za razuzdano popivanje in razgrajanje. Spodnja Idrija. Ne dolgo tega, kar je »Straža« poročala o poroki g.čne Mici Bru? sove, že prihajajo iz Avstrije poro? čila, da je njen soprog zdravnik dr. Anton Tonsa v najlepši1 mladeniški Na velikonočni ponedeljek sta bila tu poročena ter sta nato odšla — oba mlada, polna življenja in nad — 29. 8. pa že smrt. Res, človek ne ve, ne ure ne dneva! N. v m. p. — Globoko užaloščenim rodbinam, zlasti kruto prizadeti gospej Mici naše iskreno sožalje. Idrijske novice. Živinska razstava, V nedeljo dne 4. t. m. se je vršila tu razstava živine. Na prostoru zraven pokopališča so bila lepo uvr? ščena goveda. (Voli, krave, biki, junice in teleta.) Prignanih, oziro? ma pripuščenih je bilo k razstavi nad 100 glav. V rudniški baraki takoj zraven pa je bilo okrog 15 prašičev in 25 mladičev ter nekaj lepih ovac. Živina je bila res kras« na, zlasti prašiči so vzbujali sploš? no pozornost. Najlepša ŽTvina vsa* kc VTSte je bila odlikovana. Nagra? de so se delile v denarju, svetinjah itd. Posestnica Žakelj iz Ledin je dobila odlikovanja za 4 glave (500 lir in svetinje.) Tudi par Idrijčanov je bilo deleženih odli'kovanj, med njimi gospa Didič, ki je s svojimi lepimi pujski marsikateremu obi? skovalcu razstave vzbudila poželje? nje po taki živalici. Bilo je oddanih še mnogo odlikovanj in nagrad raz? nim živinorejcem iz celega okraja. Želeti je, da bi se slične razstave ponavljale, da se čimbolj pospeši in izboljšuje živinoreja. Gasilni dom. Zidanje gasilnega doma letos hi? tro napreduje. Upamo, da bo do jeseni pod streho. Saj je tudi že skrajni čas. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: Druž? ba pri Bricu v Brjah 10 L; Nekdo v Št. Vidu 50 L; prcplačila za knji? go Gospod Luka 11 L. Srčna hvala! Valuta. Dne 12. septembra si dobil: za 1Ü0 franc, frankov 71.85 do 72.35 Lir za 100 belg. frankov 253.5'j do 258.50 „ za 100 švic. frankov 352.50 do 356.50 „ za 100 češ.-slov. kron 54.25 do 54.75 „ za 100 dinarjev 32.15 do 32.65 „ za 1 sterling 89.25 do 89.65 „ za 1 dolar 18.33 do 18.43 „ Novci po 20 frankov 70.— do 72.— „ za 1C0 avst. kron 0.0254 do 0'0264 „ Vojno * odškodninske obveznice: 68.75. Ljudska posojilnica v Prvačini vabi svoje Clane na REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 25. septembra 1927. ob 15. uri v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaklj. za 1. 1926. 3. Volitcv enega člana načelstva. 4. Volitcv nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako ob določenem času občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne gledc na števi? lo navzoeih članov. Načelstvo. Boljša družina v mestu sprejme diiake na hrano in stanovanje. Na? slov povc uprava »Goriške Straže«. Lovska puška, popolnoma nova, kaliber 12 je na prodaj. Naslov po? ve uprava »Goriške Straže«. Velika izbera prenosljivih grt» mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga fotografskih šip in papirja za fotografe; fotografski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go- rica, Corso Vitt. Em. III. št. 7. — Tel. 3—47. Zaloga vina v Gorici, via For? mica št. 1 tik Korna, ima v zalogi prava, pristna vina, bela in črna, ka? kor tudi kraški teran iz lastnih vi? nogradov. Konkurenca izključena. Postrežba vestna in točna. Se pri? poroča Pirec Josip. VOJNA ODŠKODNINA. Konzulence, zastopstva, prizivi, konkordati, likvidacije, davčne za? deve, posojila vsake vrste, vštevši brezobrestna posojila na starostno obrabo. — Pisarna: A. Trampuž, sod. oficijal, Gorica, Via Gari? baldi 20, I. nadstr. Domača brivnica v Gorici, Via Seminario št. 2. Poseben kabinet za ženske ondolacije, česanjc, pranjc glave, najmodnejše strižcnje itd. ? Izvršuje vsa lasna dela točno in se priporoča Andrej Rojic. STAVBENO PODJETJE Klančič & Žigon Gorica — Štandrež 224. išče delovodjo in 20 delavcev, ki so praktični v polaganju železniških tračnic (šin). PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre? dah in petkih ob pop. urah). ZOBOZDRAVNISKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Cor»o Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918, Sprejema od 9. do 12. in od 2. do #., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. Zavod Dr. B0NCIN9-FINETTI TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel.48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trgranje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokill. - Sprejema od 10- 12 in od 15-17. Dott. Bius. Cornel specialist za bolezni v nšesfih, nosn in grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah je odprl ambulatorij v Gorici, Via;Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema cd 9-11 predp. in od 3-4 pop. ¦ "8 ZdravnäBc za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIfiHER sprejema v GORiCI Piazza della Vittoria štev. 20 ACQUÄ DELL' ALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po- sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Stekleniea po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Ortopedicni zavod A. ZECCHI TURIN - Via R o m a 31 I. n. - T Ü R I K Ozdravljenec v Trstu : Bolan sem bil na kili le več let in sem že obupal. Poskusil sem različne pase, a nisem dosegel nikakega uspeha. Po sreči sem mogel poskusiti posebni aparat ZECCHIV ki mi je povrnil prejšnje zdravje. Čutim se vsled tega dolžnega, da javno in povsod to izjavim, ker sem res dobro potrosil svoj denar. Piazza Anton, Trst, Via Galvani 3. Važno! Vsled mnogih povprasevanj naznanjamo, da bo dajal ortopedik ZECCHI oscbno vsa pojasnila v slcdcčih mestih in dnevih: Gorica: Petek 16. septembra, hotel Angelo d' Oro. — Tržič: Čctrtek 22. septembra, hotel a I Cervo. TeoriL Hribai* (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) VBliha zbIobb čBšhBga platno iz znone tovarne Hegcnchart S Raymann, iiaho- ipstno biago za poročrncc hahor tudi iBilbo Izbira moShEya in žcnsbiga suhniL Blago solidno! Cene zmernel PODRUŽNICA Ljubljonshe kpeditne banke v Borici Corso Verdi „Trgovskl Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank» Centrala L3UBL39HD Rezerve Din. 10,000.000 Delniška glavnica Din. 50,000.000 Podružnlce in agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. Vloge na knjiiice po 4'/2%- Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut. cekow, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.