SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 (14., za pol leta S *ld.e za četrt leta 4 (Id., aa jedea meiec 1 (Id. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 (Id., aa pol leta 6 gld., za ietrt leta S (Id., la jeden Mesec 1 jld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 20 kr. vsi aa leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaierate) »»prejema npravniitvo in ekgpedlcija v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice «t. 2. Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v BemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iavaemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. 284. V Ljubljani, v četrtek 10. decembra 1896. Letnilt XXIV. Politični shodi na Koroškem. Iz Celovca, 9. dec. Minula dva praznika so se priredili od slovenske strani trije politični shodi. V nedeljo, dne 6. t. m. sta poročala dež. poslanca H u b e r in Graienauer svojim volilcem v Pontablju invZabnicah. V Pontablju je bil shod pred-poludnem, v Zabnicah popoludne. G. Huber je govoril o delovanju koroškega deželnega zbora, novoizvoljeni poslanec Grafenauer pa o programu katoliške ljudske stranke. Shoda sta bila dobro obiskana, oni v Zabnicah je bil proti koncu celo prav buren. Liberalni trgovci na sv. Višarijah, ki živijo popolnoma le od romarjev, so namreč na ostuden način napadali vč. g. dekana. „Mir" je že zadnjič označil višarske liberalne prodajalce ; izpregovorili bodemo o tem pa tudi še v Vašem listu, ker je potreba, da zlasti slovenski romarji spoznajo te ljudi in se jih potem ogibajo. Sijajen in zelo pomenljiv je bil včerajšnji shod v C a č a h ob Zi 1*1. Pomenljiv, pravim, ker dne 22. nov. so tu zborovali nemški nacijonalci, s pomočjo svojih vnetih pristašev, učiteljev, zbobnali so precej ljudij vkup in jih z vso silo spravljali na nemškonacijonalni led. Privlekli so tudi znanega pa-rade-kmeta Cernika, ki naj bi pregovoril kmete za nemškonacijonalni program. Nemški listi so po onem Bhodu v gostobesednih dopisih oznanjali svojo zmago, češ : Žila je zopet naša I A ne boš I Včeraj je slov. katoliško-politično društvo priredile v C a č a h javen shod, ki se je vseskozi iz-borno obnesel. Ljudstva, tudi nasprotnikov, jo prišlo veliko, vkljub zelo slabim potom. G. Huber je po- ročal o deželnozborskem delovanju. G. Grafenauer je razložil načrt katoliške ljudske stranke. G. vi-karij Podgorc je govoril o političnih strankah in razmerah na Koroškem in navzočim razkril nemško-nacijonalne spletkarije s posebnim ozirom na zadnje zborovanje nemških nacijonalcev. Utis povsem mirnih, a jasnih in odločnih govorov je bil velik. Glasno so pritrjevali navzoči; malo prej so bili na ušesa slišali nasprotnika, sedaj se jim je podala čista resnica in odločili so se za r e s n i c o s svečano obljubo, da hočejo kakor pri zadnjih volitvah tako tudi v bodoče trdno stati za našo stranko. Živeli ! ; 'j Volilci so se na shodu seznanili s svojima poslancema in spoznali, da so svoj glas oddali pravim možem, katerih srce bije za ljudstvo in ki se bodo gotovo v vsem vneto potegovali za narodove pra-vioe in koristi. —rn.— Napake pri zavarovanju- (Konec.) Grajali smo prvič hitrico, s katero se zavarovanje sklepa, govorimo sedaj rsiločneje. Navadno se je — vsaj iz začetka zavarovalne dobe — zavarovalo kako poslopje s suhimi besedami: za celo stavbeno vrednost. Ta izraz pa je grda past, v katero se je žalibog že mnogo, mnogo nesrečnežev vjelo ! Stavbeno vrednost pomenja namreč vse, gorljivo in negorljivo, kar se je postavilo. Gotovo je, da močen zid ne bo pogorel, enako ostane vselej med pogoriščem še peč in nekaj malenkostij. Ta ostalina se sedaj smatra za izgovor .stavbene vrednosti" in kot predmet odiranja pri nepoštenih zavarovalnicah jako visoko ceni. Seveda na tak način ne ostane mnogo zavarovalnine za ubozega pogo-relca, kateri kot neveden kmet je vedno živel v nadi, da je „dobro" zavarovan. V glavnem, pravim še enkrat, so tako sleparile ubogo ljudstvo ptuje banke, katere so nekatere že bližale se polomu ; škoda da ne morem tajiti, da v malem jih hočejo še celo domače posnemati. Toraj na besedah v knjižico zapisanih je skoraj vse ležeče. V poluzidanih stavbah naj se nikoli ne piše: za celo stavbeno vrednost; nego naj se omeni: za streho in gorljive dele spodnje stavbe! Tako izostane vsak izgovor, kadar nesreča prihruje in nada zavarovančeva ni osleparjena! Tukaj naj še opomnim, da se enako sme zapisati takrat, kadar je poslopje z opeko krito, katera se pri rušenju poslopja gotovo potare, za katero škodo je banka enako zavezana plačati, kakor da bi streha bila zgorela. To je glavna napaka zastopnika, ako v knjižico ne zapiše pravi izraz, oziroma zavarovalnine, ako pod takšno pretvezo išče nalašč do-bičkarije ! Druga napaka se pogosto prikaže pri meri poslopij in pogorišč. Kar se je prvič v vsej naglici napačno merilo, popravi se ob nesreči vse, žalibog da navadno na račun zavarovanca I Kako se more takšno postopanje opravičevati od zavarovalnice, ker vendar zavarovanec ni nikdar osodepolne mere imel v rokah, nego vselej zastopnik? tega ne razumemo. Izgovarja se rado v takšnih slučajih na nenavzočnost dotič-nega zastopnika, posebno če ta ni več v službi te zavarovalnice, ali tak izgovor nam ne zadostuje. Vsaj se zastopniki najemajo in pošiljajo kot os obje banke, za katero se naj smatra vseskozi, pred in po nesreči! Vsaka zavarovalnica naj pazi, komu zaupa, da bode i ona sama vredna zaupanja ! V tretje moramo zopet lahkomišljene zastopnike tožiti, da ne pregledajo pred zavarovanjem dotičnih LISTEK Brodnik. (Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan Čestimir.) Prvi del. Valerija. IV. Valerija in Marcel. Tri dni po tem dogodku sedi Marcel v Vale-rinej sobi, sicer še bledega lica, toda že nekoliko boljših močij. Valerija sedi pri svojem bratu in se igra z opico. Smeje se ko dete in jo boža s pahlja-čem iz slonove kosti. Dolgčas jima je ; ne vesta, kaj bi delala, ker nimata okoli sebe zbranih onih pijavk, ki jima izsesavajo kri, gosteč se na njihov račun. Ze v rani mladosti sta jima umrla oče in mati. Mati je pred svojo smrtjo napisala pismo jedinemu bratu v Dalmaciji in mu izročila svoja otroka. Za časa ju izroči svojemu zvestemu služabniku Milonu in mu zapove, naj ju po njenej smrti pelje k bratu v Dalmacijo. Brat pokojne matere je bil lahkoživec, kateremu je bila prisotnost sirot skrajno neprijetna. Da se ju znebi, pošlje ju čez par let v Rim nazaj pod pretvezo, da se v majhnem dalmatinskem mestecu ne moreta izobraževati tako, kakor zahteva njiju plemeniti stan. Proda hišo, v katerej sta se otroka rodila in odgojila, in jima kupi večjo in lepšo. Želeč, da otroka nosita njegovo ime, ju posiuovi. Otroka sta živela od tega časa v Rimu brez vseh skrbi}, ker jima je stric vsak mesec pošiljal znatno svoto denarja, da živita primerno svojemu visokemu rodu. Ker nista imela nikakega nadzorstva, vzrasla sta, sama sebi prepuščena; za njiju ni skrbel nihče razven slabotnega Milona. Prva leta njijunega bivanja v Rimu je zadostoval stričev denar; kasneje pa, ko se je Marcel spoprijateljil z nekaterimi lahko-živci, pričel se je malo po malo pogrezati v dolgove. Za vedo in znanost se ni brigal, tako da je bil v izobraženosti jednak prostaku. Tudi Valerija ni bila bolje izobražena ; komaj da je znala brati; nekaj glasbe jo je naučila neka sužnja. Živeč v razkošji sta imela veliko število sužnjev, ki so ju goljufali, kjerkoli so ju mogli. Vkljub temu Marcel nikoli ni poprosil strica denarja, ampak si je izposojeval pri upnikih, ki so se nadejali, da po stričevi smrti dobe dvojno glavuico nazaj. Valerija se naveliča božati opico; zapodi jo od sebe, obrne s k Marcelu in mu de: „Ti si pozabil na onega plemenitega človeka, ki te je rešil; hvaležnost zahteva, da mu daš kako nagrado." „Prva moja misel, še v Decijevej hiši, je bila na mojega rešitelja; toda niti Decij niti oni mož z resnim licem mi nista hotela povedati njegovega imena, češ, da jima jd prepovedano, povedati mi je. — Morda še ne veš, kako trdoglav da je Decij ? Prisilil me je, da sem mu obljubil, da se nočem več zadolževati in da se več ne upijanim." „Decij ima prav, in ti ne smeš prelomiti dane mu besede." „S prvo zahtevo sem zadovoljen, v kolikor se tiče mene," odgovori Marcel. „Kar pa se tiče vina, ostanem pri starem. Sem mari jaz kriv, da mi včasih zleze v glavo?" „Ti se preveč udajaš pijančevanju. Ali te ni baš zaradi tega stric odpravil iz Dalmacije ?" pripomni Valerija. „Najin stric ne misli na naju niti v sanjah ; jaz pa menim, da naju je stric poslal semkaj samo zaradi tega, da se naju znebi. Sicer se pa bogatinu ni treba učiti." „Decij ne misli tako. On se uči od zore do mraka," meni Valerija. „Decij je siromak, pa se mora učiti; toda bolje bi bilo zanj, da se ne trudi toliko in da ni zvit kristijan." „Toda, saj sva midva tudi kristijana," pripomni Valerija. „Odkod to veš?" vpraša začudeno Marcel. „Milon mi je povedal." „Milon laže," reče Marcel in zmigne z rameni. „Bil je zvest prijatelj najine matere," nadaljuje Valerija ginjena. „Kolikorkrat se spomnim na najino mater, mi solze stopijo v oko. Povedal mi je 7 J ' poslopij, v koliko so radi ognja nevarna. Marsikje vlada po hišah živa nevarnost za požar, bodisi pri ognjiščih, dimnikih in sploh pri vsej kurjavi ali svečavi. Ne bilo bi le pametno, ko bi se zastopnik na-jemaje vsakoršuo zavarovanje vselej o tej kočljivi reči prej prepričal, li je dotični kmet, kočar ali kdor koli vreden zaupanja zavarovanja? Morda bi takšen pregled in resen opomin za časa zabranil marsi-kako nesrečo, kar bi bilo enako v korist tudi zavarovalnici ! Ne spreglejte, prosim, tega predloga naše zavarovalnice in zastopniki ! Dalje moramo tožiti o visokih premijah, katere zavarovalnice posebno zsračunjajo pri vodnih stavbah, pilah (žagah) in mlinih. Resnica je, da so ondi požari najbolj gosti, pa tudi res, da bi ondi natančno prej imenovano pregledovanje ognjišč našlo največ graje vredne lahkomišljenosti. To grajati, opominjati in če treba tudi krivca kaznovati, morda bi več izdalo, ko pa vso težavo v obliki visokih premij zvaliti na ramena vseh lastnikov takšnih stavb, kateri sami dostikrat za nevarnost niso vedeli. Sicer bi pa včasih ne škodilo sodnijsko po krivcu požara bolj poizvedovati, da bi bilo to vsaj pozneje drugim lahkomišljencem v večji strah. Seveda menim tukaj krivice, ki so požara ne po hudobiji, nego po zani-kernosti in lahkomišljenosti krivi. Slednjič navajam še jedno pritožbo, namreč radi umikanja pri zavarovalnini, kadar se mora ta izplačevati. Ako zgoraj imenovani izgovor „za celo vrednost" ne pomaga, poišče se drugi, ki sicer manj, ali vendar dosti vleče. Ta pa je ostarelost ali obrabljenost poslopij in predmeta. Tudi tukaj zvračam večino krivde na zastopnika, kateri bi pri zavarovanju moral vestno po pravi vrednosti ceniti, da ne bi trebalo plačevati zavarovancu previsokih premij in gojiti nad neutemeljenih 1 V ostalem pa bi se glede ostarelosti morala napraviti nekaka meja ali mera, po katerej ona teče. Tako recimo, da imamo še dosta lesenih poslopij do sto let starih, katerim prva desetletja niso trohice škodile na ostaranju ali vrednosti. Pozneje bi se to, pa le po malem upoštevalo, zajedno pa zavarovancu na premijah se odjenjevalo. Najbolje pa bi še bilo, ko bi se vsakih deset let vsa zavarovana poslopja znova pregledovala in ocenjevala, da bi zavarovanje in vrednost ali resnica hodile jedno pot! Najti bi se še dalo več napak v zavarovanju, kakor ona o skoparenju, koder gre pridnim gasilcem podariti kakšno svotico. Ne gre nam namreč v možgane, ako mora zavarovanec plačevati gotove odstotke kot gasilni prispevek, da se pri dajanju tega plačila smatra ono kot največja velikodušnost zavarovalnice! Dostikrat se ona svotica podeli v takej meri, da še najubožnejši ne mara je vzeti. Tukaj velja izrek: Varčuj pri velikem, spregledaj pri malem ! Kako bodo zavarovanci takšnih bank zamogli ob času nesreče upati, da jim priteče na pomoč obilna človeška bramba, ako že ta naprej ve, da dela — zastonj?! Tu bi najbolj ugajala postava tudi, da je bila vedno žalostna; vzroka te žalosti pa ni vedel nihče." Na njene besede v kotu sobe nekdo globoko vzdihne. Marcel se ozre, opazi Milona, ki je preplašen stal v kotu, in mu reče jezno: „Kaj iščeš, grdoba?" Pritlikavec prebledi, se globoko prikloni in reče, drhčeč od strahu: „Zdelo se mi je, da me kličeš, patricij. Zato sem prišel, da zvem, česa želiš." „Menda sem klical tvojega brata," reče Marcel, pokaže s prstom na opico in se krohotaje nasmeje neslanej šali, ki je Milona ranila globoko v srce. »Čemu jočeš?" vpraša Valerija, opazivši solze na Milonovih trepalnicah. „Slišal sem, da si govorila o svojej pokojnej materi ; spomin na njo mi je nehotž izvabil solzo na oko," odvrne Milon in si briše solze z rokavom svojega lepega oblačila. „Najina mati ni tako grdo ravnala s teboj, kakor midva," reče Valerija in se karajoč ozre na Marcela, ki pa se za to ne zmeni. „Vidva ne ravnata z menoj grdo, dobra mo;a gospodarja. Jaz sem ubog revež in rojen zato, da se drugi norčujejo z menoj. Narava me je naredila spako; vaju pa je obdarila z lepoto. Vsled tega se tudi ne jezim, če me imenujeta grdobo, ker sem v resnici." „Ubogi Milon, ti prenašaš najine muhe kakor mučenik," vzdihne Valerija. (Dalje sledi.) enaka o najdenini, da bi namreč gasilci imeli pravico do neke meje ognju ubranjenih rečij, katero svoto bi banka morala jim izplačati. Toda ta misel je za sedaj še gotovo prezgodnja, morda se kedaj uresniči. — Spraznil sem sedaj svojo torbico pritožeb o tem predmetu, z namenom, da se resnici odpre pot v svet, od koder ji naj pride nasproti sestra — pravica I Z Bogom I Državni zbor. Dunaj, 9. decembra. Zakon c borznem davku je obveljal v tretjem branju. Nato zbornica nadaljuje generalno razpravo o državnem proračunu za 1. 1897. Posl. dr. Kramar naglaša, da se zbornica jako malo zanimlje za proračun, ker je koncem zasedanja nekako utrujena, dasi mora sedanji položaj marsikoga zanimati. Od treh velicih strank obstaja danes le še poljski klub; nemška levica se je razdvojila, konservativni klub razpada. Izstop nemških poslancev s Češkega iz nemške levice je velikega pomena in daje upanje za spravo na češkem, ker je tudi liberalno veleposestvo na Češkem začelo računati z razmerami. Mladočehi čakajo le ugodne prilike, zato nočejo z glavami butati ob zid. Govornik naglaša, da se mladočeški klub nikdar ni strinjal glede vnanje politike z bivšim svojim tovarišem dr. Vašatym. — Mladočehi so bili proti trodržavni zvezi; ker pa obstaja, naj si Avstrija tako uravna politiko, da ne bode vedno odvisna le od trodržavne zveze. Zato Mladočehi žele prijateljskih razmer z Rusijo. Pred vsem pa treba sporazumljenja med narodi v državi sami. To je potrebno z ozirom na go-spodaiBki boj z Ogersko in vedno glasnejše socijalno vprašanje. Da pa se doseže sporazumljenje, treba v prvi vrsti izvršiti zahteve češkega naroda. V to treba na Češkem vpeljati tudi češčino kot notranji uradni jezik. Na Moravskem nemška manjšina vlada nad češko večino prebivalstva. — Vsak narod se mora prosto razvijati, zato zahtevajo Mladočehi pravičnost za svoj narod in v obče večjo avtonomijo v zakonodaji in upravi. Dokler se to ne zgodi, Mladočehi ne glasujejo za proračun. Posl. grof Dzieduszjcki naglaša, da se je sedanji parlamentarizem preživel, mogoče, da bodo novi življi v prihodnji, zbornici pom'adili delovanje. Narodnostni prepiri'v Avstriji ovirajo vspešneje delovanje. In vendar ima to narodnostno vprašanje nekaj idejaluega, ko se narodi bojujejo za svoja narodnostna čustva in svoje posebnosti. Pridejo časi, ko se bodo morda 1 j u d j e čudili sedanjim prepirom. Navzlic temu pa je vendar zbornica rešila več važnih načrtov. Govornik naglaša, da bi bil le tedaj za združenje vladnih in avtonomnih organov, ako se s tem ne krči avtonomija. Sedanji parlament ne more rešiti vseh nalog, zato bi bilo potrebno in koristno, da bi se deželnim zborom razširil delokrog. V deželnih zborih je večje zanimanje za posebnosti in potrebe posameznih dežela. Posl. B i a n k i n i obžaluje dualizem ter si želi prejšnji federalizem. Potem naj bi se združile hrvatske dežele z Bosno in Hercegovino. Dalmacija je najbolj zapuščena dežela ; nima železnic, vode se ne uravnavajo, skratka: razmere so uprav turške. V Dalmaciji ni tiskovne svobode, pri volitvah vlada preveč vpliva. Govornik nasvetuje resolucijo, naj se za Dalmacijo imenuje civilni guverner. Prišlo bode tako daleč, da v Dalmaciji noben neodvisen mož ne bode hotel prevzeti mandata. Ker pa je sedanja vlada obljubila, da se hoče ozirati na gospodarske in narodne potrebe, zato Hrvatje verujejo tem obljubam. Posl. Stephanowicz opisuje razmere v vzhodni Galiciji in Bukovini, ki sta v vsakem oziru zapuščeni. Celo domača industrija peša in propada. Prebivalstvo samo si ne more pomagati, v tem oziru treba vladne pomoči. Dalje govornik obširno opisuje slabo upravo grškovzhodnega verskega zaklada v Bukovini. Ta zaklad ima 29 odst. vsega površja v Bukovini, toda v gospodarskem oziru ne stori ni-Česa. Zato naj bi vlada zboljšala te škandalozne razmere. , Posl. Scheicher priporoča zbornici večje zanimanje za socijalna vprašanja. Kapital se sicer steka v roke malega števila oseb, dočim se množi število beračev. Tu treba organizacije, delavskih, obrtniških in kmečkih zbornic. Zemljiški dolgovi naj se potem amortizacije poplačajo. Dalje so še govorili poslanci D e m e 1, Nitsche in Ebenhoch. Prihodnja seja jutri. Provizorij na Reki. Z Reke, 4. decembra. Kakor je znano, Reka ni še dtfinitivno priklop-ljena ogerski kroni, ampak dokler se stvar popolnoma s Hrvaško ne vravna, je samo provizorno pod Mažarsko, a oni gospodarijo vedno bolj očitno, kakor da so sami gospodarji. Pa vsaj lahko to delajo, dokler so tako žalostne, krivične, vnebovpijoče razmere na Hrvaškem. Mesto je ijpelo do zdaj še nekaj avtonomije, vlada seveda jim je dopuščala, in italijanaško-maža-ronski Rečani klanjali so se lepo vladi, čeravno je ona največ za sebe grabila in vedno večjo oblast dobivala. Pustila jim je tudi dolgove delati prav po moderno, in kdo zna, ako ne za to, da laglje tudi v magistrat še bolj vriva svoje kremplje. Da je pa provizorij vedno bolj v nevarnosti, da tudi po imenu zgine, zdi se, da kažejo neka znamenja. „Obzor" povzel je iz „Magyarorsaga" sledeče vesti: Po imenovanem listu peča se trgovinsko mini-sterstvo prav živo z reorganizacijo mesta Reke in brž ko ne, da ne bode več podvržena tamkajšnja pomorska oblast bodočemu guvernerju, ampak da se bo osnovala kot samostojna oblast, neposredno podvržena trgovinskemu ministerstvu v Pešti. S tem bi se zmanjšala čast in delokrog guvernerjev, kateri bi imel samo oblast velikega župana ali okrajnega glavarja Reke z okolico. Cela ta osnova je izdelana v ministerstvu trgovine, ali ta prememba se ne bo takoj izvela, nego na Reko bodo poslali dr. Aleksandra Darday-a, kateremu bo poverjena začasna uprava s tem namenom, da v teku štirih mesecev na osnovi svojih študij sestavi izvestje. Po štirimesečnem provizoriju prevzel bi dr. Darday upravo pomorske oblasti, a za guvernerja bi se imenoval sedanji minister trgovine, baron Daniel. Guverner bi tako ostal brez pravega delokroga, samo z reprezentacijskimi dolžnostmi. Vse to bi se moralo izvršiti še le na pomlad, ker baron Daniel ne bode odstopil pred razpravo o carinskem vprašanju, da ne bi smatrali njegovega odstopa za politični padec. Misli se, da ne bodo Rečani sprejeli radi te premembe. Baron Daniel je neki voljan to čast prevzeti in baron Banffy je tudi neki sporazumljen s trgovinskim ministerstvom glede te osnove. Tako tuje novine, in ker dojde ta vest iz Pešte, bo že kaj resnice na tem. — Tako sta na Reki zdaj dva provizorija, provizorij hrvaško-reški — in novi provizorij gled6 nameravanih prememb in izpraznjenega mesta guvernerjevega. Treba je znati, da pomorska oblast ni samo reška ali mažarska, ampak mažarsko-hrvaška; njen delokrog sega čez Senj do dalmatinske meje. Ta oblast, ki bi morala pravično ravnati tudi za Hrvaško, od koder i tan-gento dobiva, dela taktično, kakor da je samo mažarska, tako da Hrvaška nima na svoji obali svojega morja, da je popolnoma v tujih rokah in odvisna od tuje milosti. Res slabi časi za našo tužno domovino; ona ječi pod hujim nego azijatskim jarmom in žalibog da ni še upanja hitre rešitve. Politični pregled. V Ljubljani, 10. decembra. Gališ/ei deželni *bor se snide po poročilu dnevnika „Czas" dnč 29. t. m. in traja zasedanje tri dni, kajti državni zbor nadaljuje svoje zborovanje že dn6 3. januvarija. Zasedanje državnega zbora traja kakih 14 dnij; v tem času se baje lahko dožene budgetna razprava in reši finančni zakon. Dne 20. januvarija se pa znova snidejo deželni zbori in traja zasedanje do konca meseca februvarija. V ogerski poslanski zbornici je predložil poslanec Pulszky kot poročevalec adresnega odseka načrt adrese. Splošno omenja predloga pre-stolnega govora. Jedna znamenitejih točk je nadalje zaupanje, ki je v tej adresi izraženo sedanjemu kabinetu. Ta točka je dokaz, da obstoji odsek iz samih Banffyjevih ljubljencev. Za nas važneji točki sta pa odstavka o obnovitvi carinsko • trgovinske zveze in določitvi kvote. Adresa ostro razlikuje kvotno vprašanje od carinske in trgovinske zveze, užitninskega davka in avstro-ogerske banke. Gledč pogodeb se izraža, da je obnovitev nujna in splošno zaželena, da s tem ne trpd škode življenjski interesi obeh držav. Vsled tega je poslanska zbornica vedno in brez odloga piipravljena, pričeti to delo, ako ostanejo nedotaknjena prava Ogerske. Glede kvote se izraža nada, da bodu pogajanja dovtdla do vapeha, s katerim bi se varovale uiaturijelue koristi obeh državnih polovic, ako se z avstrijske strani ne bodo stavile neopravičeue in pretiraue zahteve, ki so v nasprotju s pogoji za gospodarski razvoj Ogerske. Glavna stvar je torej pri tem to, da v nobenem oziru ne trpi Ogerska, za Avstrijo se Mažari uiti ne zmenijo. Ogerski liberalci menijo, da bodo avstrijski zastopniki brez vsakega ugovora se uklanjali njihovi zapovtd1. Ako sine Ogerska zagovarjati svoje koristi, zakaj bi tega ne smela storiti Avstrija, ki je dovolj dolgo vrsto let trpala veliko krivico. Splošna stavka v Hamburgu. Skoro Štirinajst dnij počivajo vsa večja podjetja ob Ham-burčkem pristanišču, kajti z malo izjemami stavku-jejo vsi delavci iu čakajo, kedaj se jim izpolnijo od strani delodajalcev zahteve, katere naglašajo skoro sleherni dan ua javnih, muegobrojno obiskanih shodih. Spočetka so menili voditelji stavke in delavci, da jim ta stavka ne bode delala prevelikih preglavic, kajti menili so, da se v malo dneh omehčajo Brca podjetnikov, ako pa to ne, da jim priskočijo na pomoč vsaj angleški delavci z znatnimi doneski. Toda niti prvo, niti drugo se do današnjega dne še ni zgodilo. Delodajalci so si najeli ptujih delavcev, kolikor jih potrebujejo v skrajui sili, Angleži pa niso voljni poslati nikake pomoči. Stavku-joči delavci si sicer mnogo prizadevajo, da bi zaprli vstop angleškim delavcem v pristauiščue delarne, toda posreči se jim le včasih, dosledno izvesti tega naklepa pa ni nitak r mogoče. Vsted tega se ni čuditi, da vkljub splošni stavki ni še noben dan popolno ponehalo delo. Vzroka temu je najbrže iskati v nesporazumljenju mej nemškimi in angleškimi socijalnimi demokrati, ki se je posebno pokazalo povodom zadnjega socialističnega kongresa v Londonu. Kakor se zdi, angleški sodrugi ne marajo veliko slišati o kakem nemškem osrednjem vodstvu in se vsled tega ntčejo tako tesno združiti z nemškimi socijalisti, kakor bi ti želeli iz gotovih razlogov. Posledico tega uesporazumljeuja čutijo in bodo morda še huje čutili pa le ubogi zapeljani in sestradani delavci. Spanjski liberalci prišli bi radi zopet na krmilo in si v to svrho mnogo prizadevajo, da si ogladijo pot. V tem smislu je stopil prvi v javnost njihov vodja Sagasta. Svoje delovanje je pričel ua najvišjem mestu, kajti prosil je avdijence pri kraljici ter tam razvil svoje nazore. Pogovor s kraljico objavlja sedaj v liberalnih glasilih in tako skuša pridobiti za-se španjsko prebivalstvo, katero vsled dolgotrajnih neugodnih razmer že nekoliko omahuje v naklonjenosti do sedanjih voditeljev španjske politike. Zviti in pretkani pa so ti možje, to nam dokazujejo nastopne besede vodje S<>gaste, s katerimi hoče prepričati svet, da ne hrepeni po časti, marveč hočejo le rešiti Španijo iz preteče nevarnosti. „Liberalci", pravi imenovani vodja, „nikakor težko ne čakajo trenutka, da se pozovejo na državno krmilo, in tudi ne nameravajo provzročati konservativni vladi v kolonijalni politiki nikakih zaprek. Se le potem, ko bi se izjalovil vsak poskus ministra predsednika Cinovasa, in bi ne mogel zatreti upora na Kubi, tedaj bi prevzela vso odgovornost liberalna stranka". Ob jednem pa razvija ta mož že svoj program in se kaže prijatelja sprave in preosnov. V tem oziru se strinja popolnoma z maršalom Mar-tinez Oamposom. Na ta način menijo liberalni kolovodje doseči tudi sporazumljenje z Zveznimi državami v Severni Ameriki. Pristašev za to idejo ima Sagasta že obilo in popolno nemogoče ni, da se mu posreči dobiti v roke državne vajeti, ako ostane brezvspešen ves napor sedanje vlade nasproti vsta Šem na Kubi in na Filipinih. Socijalne stvari. Vojika in človeške žrtve. Lipski zdravnik dr. Frölich obravnava v .Zeitschrift für Krankenpflege" 1896, št. 9, koliko žrtev zahtevajo vojske. Ob kratkem podajemo tu vsebino njegovega spisa. Stari vek je imel najbolj krvave vojske. V n;ih se je ljudij izredno mnogo pokončalo. Vzrok temu je bil namen tedanjih vojska. Sovražnika sta hotela drug drusega uničiti. Zavoljo tega in ker ni bilo dovolj živeža, so navadno jetnike pomorili. V starega veka vojskah so bojevalci vse zastavili in zato so tudi pri nasprotniku vse pobijali, kar so mogli, ne le mdž, marveč tudi žene in otroke. Srednji vek je imel že muogo milejše vojske, dasi je staremu bolj podoben, nego novi. Vzlasti vedno popolnejše orožje okrajšuje vojske in zmauj-šuje človeške žrtve. Ta trditev se nam ne zdi popolnoma resnična. Res je, da uovodobna orožna tehnika sama po sebi okrajšuje čas vojskovanja, teda s tem zmanjšuje samo jeden del žrtev, namreč tisti, ki so ga zahtevale razne bolezni, pojavivše se med vojsko in po uji. V vojski sami bo pa ravno popolnejše orožje zahtevalo muogo več človeških žrtev, nego prejšnje nepopolno. Saj se boio ravuo iz lega vzroka vojske hitreje končale. Iz naslednjih podatkov se razvidi, v kakšnem razmerju so izgube vsled vojske same s tistimi, ki jih provzročijo razne bolezui. Vojska Armada Število mož Padli vsled ranjenja Umrli vsled druzih bo-leznij Razmerje obeh vzrokov Krim 1854-1856 Francozi Angleži Skupno 309263 97864 407127 20240 1760 22001 65135 16297 81432 1 : 3,2 1: 9.3 1: 3,7 Laško 1859—1860 Francozi 149690 3664 5002 1:1,4 1:2 Severna Amerika 1861-1865 Severna armada 2500000 110038 224586 Nemško-Dansko 1864 Prusi 39200 738 310 1:0,4 Nemško-Avstrija 1866 Prusi Avstrijci Saši Skupno 363100 350000 26500 739600 4450 8878 323 13646 6427 10079 126 16632 1:1,4 1:1,1 1:0,4 1 : 1,2 Nemäko-Francosko 1870—1871 Nemci 1146355 28278 14904 1:0,5 Rusko-TurSko 1877-1878 Rusi 933726 34742 82879 1:2,4 Iz teh podatkov vidimo : 1. Razne bolezni so pobrale od 1 — 20% cele armade. 2. Z orožjem se je pokončalo primeroma krog 2 010 cele armade. Na bolezni vpliva trajanje vojskovanja, letni čas, obnebje in še mnogo druzih vzrokov, ki Be ne dadč preračunati. Skrb za zdravje v vojskah, katera se je zadnja leta zelo izpopolnila, more tu le malo vplivati. Tolažljivega nam v obče vojske vkljub „spopol-nenemu orožju" nič ne obetajo. Slovstvo. Nov list. Ko smo se pri prvem evharistijskem shodu v Ljubljani dne 80. julija t. 1. posvetovali, kako bi pospeševali med Slovenci češčenje presv. Rešnjega Telesa, tedaj je več gospodov izreklo željo: začnimo na Čast presvetemu Rešnjemu Telesu izdajati nov nabožen list. L:st bodi namenjen našemu preprostemu ljudstvu in zato tako pisan, da ga bode tudi neuk težak lahko razumel. Malo ne vsi zbrani gospodje, in bilo jih je do 120, so pritrdili temu pametnemu nasvetu. Z Goriškega so nam došla pisma, v katerih gospodje ponavljajo isto željo. Glede na to občno željo, ki se je pojavila pri evharistijskem shodu, je odbor katoliškega tiskovnega društva sklenil, da začne z novim letom izdajati nabožen list, ki bi kolikor moči ustrezal našim potrebam. Kak bodi novi list, o tem se pri shodu nismo natanko dogovorili. Odbor katoliškega tiskovnega društva je stvar tako ukrenil, da se list ne bode omejeval na češčenje presv. Rešnjega Telesa, ampak da bode nekamo glasnik vsem bratovščinam, ki so med Slovenci razširjene. Zato smo mu izbrali ime: „Venec cerkvenih bratovščin". Posebno in najprej seveda bode gojil češčenje presvetega Rešnjega Telesa; poleg tega pa bode prinašal kratke razprave, primerne posameznim bratovščinam ; poučeval bode Čitatelje o dolžnostih, ki jih imajo kot udje raznih bratovščin; oziral se bode tudi na cerkveno leto in zbiral izglede iz življenja svetnikov; vspreje-irial bode poročila o napredku bratovščin v raznih krajih, in novice in dogodke v verskem in cerkvenem življenju v domačih in tujih deželah. Razume se, da ne bode moči v vsaki številki govoriti o vsaki bratovščini posebe; pisali bodemo sedaj o tej, sedaj o oni malo več, kakor bode nanesla prilika. Novi list bode izhajal jedenkrat na mesec, vsaka številka b"de imela jedno polo, ki bode zganjen» v snopič s platnicami. Ce bode kazalo, ga po- zneje lahko povečamo. Cena mu bode v Ljubljani v upravništvu (Vodnikove ulice 2) 60 kr. na leto; po pošti pošiljan pa 72 kr. Vrejeval ga bode gospod dr. Frančišek U š e n i č n i k , špiritual v Aloj-zijevišču. — Prva številka bode izšla še pred Božičem. Vse čč. g g. duhovnike, vzlasti pa vas, ki ste v družbi „sacerdotum adoratorum", lepo prosimo, da bi se listu pridružili kot sotruduiki in ga razširjali med preprostim ljudstvom, ker njemu je namenjen. Program vam je zuan in ko bi komu ne bilo kaj jasno, bode lahko kmalu več čital v prvi številki. — Nemci, Lahi, Francozi imajo za vsako bratovščino poseben listič namenjen družnikom; skrbimo mi, da bodemo izdajali vsaj jeden tak list. — Nekatere skrbi, kaj bode z „Danico". Kakor ste čitali v zadnji številki, bode še izhajala. Mi je ne bodemo izpodrivali, ker je naš program drug, kakor ga ima „Danica"; res da se v nekaterih točkah dotikata, a glavna smer je vendar le različna. Culi smo že od nekod glasove: porabimo pa „Danico" v ta namen, ki ga bode imel novi list. K temu odgovarjamo: pri evharistijskem shodu, k|er se je rodila misel o novem listu, smo rekli, da hočemo list, ki bi se mogel razširjati med lj ud m i. Samo ob sebi pa je umevno, da list, ki izhaja vsak teden na celi poli, in taka je naša „Danica", ne more imeti tako nizke ceue, da bi jo tudi navaden delavec ali posel z lahka zmogel. — To se nam je zdelo potrebno pripomniti zato, da ne bode kdo krivo tolmačil našega početja. B 'g blagoslovi delo, da bi srečno vspevalo Njemu v čast in našemu vernemu ljudstvu v prid. Knjige „Družbe sv. Mohorja". (Ocenili (Jirilski.) IV. Marija Devica majnikova Kraljica. Izvirno spisal p. Beks, general društva Jezusovega. Slovencem priredil Anton Zgur, duhovnik ljubljanske škelije. 16°. 332 str. Pozdravljena prisrčno „Marija Devica majnikova Kraljica 1" Tako bo gotovo vsak ud Mohorjeve družbe zaklical novim šmarnicam. Imamo sicer že obilo te vrste molitvenikov in, dasi so letošnje le prevod, hvaležni smo družbi sv. Mohorja, da jih je izdala. Saj so, kakor poroča pisatelj v uvodu, doživele že petnajsti natisek v nemškem izvirniku in prestavljene so že v mnoge druge jezike. To je gotovo najboljši dokaz, kako izvrstno ustrezajo svojemu namenu. Zakaj bi jih tedaj ne imeli tudi Slovenci ? Knjiga, kakor jo je izdala družba sv. Muhorja, razdeljena je v tri dele. Prvi obsega „Šmarnice", pobožnosti k Mariji Devici majnikovi Kraljici. V tem delu je za vsak dan Marijinega meseca prirejeno kratko premišljevanje. Prvi dan nas pisatelj s tremi nagibi vspodbuja k češčenju prečiste Device v majniku. Z* vsak drug dan pa nam podaje premišljevanje o kaki skrivnosti iz življenja Matere Božje. Premišljevanja so priprosta, tudi neizobraženemu čitatelju lahko umljiva in, kar zasluži posebno pohvalo, prav praktična. Ne razlagajo nam samo najvišjih verskih resnic o presveti Devici prav po domače, ampak kažejo tudi, kako jih lahko obrača vsakdo na svoje življenje. Premišljevanjem slede molitve, ki v obliki otroško zaupnih prošenj do nebeške Matere ljubko razkladajo lavretanske litanije. Vzgledi pa so vzeti iz življenja imenitnih svetnikov, kateri so bili posebni častilci presvete Device. To je gotovo vse hvale vredno ; zakaj taki vzgledi imajo večjo moč do človeškega srca že zato, ker so popolnoma dokazani, pa tudi zato, ker na njih najjasnejše vidimo, da je češčenje predete Device resnično najvarnejša pot v nebesa. Pobožnost vsakega dne zaključi primerna, lahko izpeljiva vaja. Vsakdanja berila so tedaj resnično mična, raznovrstna, in — kar je velike praktične vrednosti — ne predolga. Zato bodo gotovo po teh šmarnicah z veseljem segli ne le vsi dušni pastirji, ampak tudi vsi oni, kateri hočejo v domačem krogu opravljati prelepo majnikovo pobožnost, ker so kakorkoli zadržani, očitno to storiti. V drugem delu „Majnikove Kraljice" zbral je pisatelj razne molitve: jutranje, večerne, sv. mašo, spovedne in obhajilne molitve, av. križev pot, male dnevnice v čast Materi Božji za vse praznike in še nekaj drugih molitvic. Knjiga more tedaj vsakemu zadostno služiti tudi kot molitvenik ; zasluži tedaj tem večjo pohvalo, ker ustreza dvojnemu namenu. Le sv. miša je za priprosto ljudstvo predolga in de- loma pretežka. Prav bi bilo, ko bi se bila dodala Se jedila, krajša iu bolj priprosta. V tretjem delu, ki pa obsega le šest strani, je nekaj zuauib pesnic v čast Kraljici majuika. Jezik je vseskozi dosti gladek. Prav pohvalno pa moramo v tem oziru omeniti Hribarjev prevod „malih dnevnic" iz latinščine. Stihi so tako gladki, rime tako čiste iu krepke, kakor bi spevi bili izvirni. — Knjiga je tedaj vseskozi izvrstna, vredna, pa ue potrebna najtoplejšega priporočila. „Tolle, lege" — vzemi in čitaj, in prepričal se boš. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. decembra. (Nova mestna železnica v Ljubljani,) katero je občinstvo z veseljem pozdravilo, se začenja pod slabimi auspiciji. V torek dopoludne, 8. t. m., na veliki praznik Marije brez madeža spočet-*, so šarili merjevci s koli, kladvi iu drugim orodjem po mest-uih ulicah ravno ta čas, ko je verno ljudstvo hitelo od službe božje. Velika nevolja je bila med poštenimi meščani nad to oskrumbo velikega praznika, a mestni magistrat je na pritožbo meščanov Iako-nično odgovoril, da državne postave tega ne zabra-njujejo. Kaj pa božje postave, se mar na te ni treba ozirati magistratu katoliškega mesta L'ubljane ?• Ali ue čutimo še grozn;h posledic velikonočnega potresa, in vendar magistrat tako malomarno prezira cerkvene postave! (Nova kapela v knezoškofljski palači) je bila danes blagoslovljena in oltar, posvečen sv. Družini, konsekrirau. Opravilo so izvršili prevz*. gosp. kneso-škof. Kapelico kra-e prelepa uuntnijska dela, stike, kipi, rezbe itd , o čemer v kratkem priobčimo obširnejši opis. (Iz Mengša.) Dne 22. m. m. smo pričeli ponavljanje sv. misijona, ki je bil leta 1888. Končali smo ga v nedeljo dne 29. novembra. Vodila sta ga č. gg. jezuita Doljak in Vrhove z njima lastno gorečnostjo iu vstrajnostjo. Splošno je bilo veselje po celi župuiji, ko se je širila novica o sv. misijouu. Rednih spovednikov je bilo 8, mej njimi č. gg. oo. frančiškani, župuik Stare in dr. — Obhajancev je bilo precej čez 4000. — Bog povrni obilno delo in trud vsem, v prvi vrsti č. gg. nadžupniku, ki je vkljub bolehnosti omislil sv. misijon, oo. misijonarjem in spovednikom, vsem udeležencem pa poplačaj njih vstrajnost in gorečnost s tem, da misijonske dobre sklepe vedno spolnujejo. — V ponedeljek, dne 7. t. m. dopoludne ob '/<12. ur' sta prišla dva tujca, on in ona, pogledat našo cerkev, kakošna je in koliko premore. Ou je ostal v klopi, ona je pa poskušala radodarnost naših župljanov po pušicah, Ali „mežnarjev Janez" jih takoj ovoha in opazuje skozi ključavnico. Ko ona sluti nevarnost, smukne za oltar iu čaka nepoklicanega nadzornika. Oba, on in ona, sta morala obiskati poleg cerkve tudi žan-darmerijsko postajo in kamniško tamnico, četudi se je on izgovarjal, da uje ne pozna. — On govori nemško, ona za silo slovensko Skupno sta imela okrog 7 gld., vsak po jeduo limauico iu mehur za lim. Le škoda, da sta zamudila sv. misijon, ker bi poslala limanice najbrže nazaj v Beljak, kjer prodajajo '„ake „instrumente", kakor sta izpovedala. (Mirna Peč) 8. dtc. Danes popoldne po kršč. nauku imel je tukaj g. Gombač, potovalni učitelj kmetijske družbe predavanja o „vinogradarstvu in kletarstvu". V šolskem poslopju zbralo se je do 200 mož — kmetovalcev-vinorejcev, ki so jako pazljivo poslušali. Povedal nam je gosp., kake trte so dobre za našo zemljo, kedaj škropiti, kako, s čim in kedaj gnojiti vinograde itd. Odgovarjal je tudi temeljito na različna, stavljena mu vprašanja. Možje smo bili jako zadovoljni s podukom. — Suha zima prešla bo v vlažno. Blato se nam ponuja povsod. — Danes smo pokopali mater gosp. Fratceta Dular, živinozdravnika v bosenski Gr&diški. Gospod je pokazal, kako zna ljubiti svojo mater! V nedeljo zjutraj se je podal na pot in v pondeljek dopoldne je bil že pri mrliškem odru. — Mi smo menda še zmiraj pod Bismarkovo vlado, ali pa hočemo prestopiti, ker imamo na poštnem pečatu še zmiraj samo: Honig-stein. Se v<$: Mirna Peč bi ue bila v Trebujem več znana. Ali res pošta toliko ne nese, da bi se napravil tudi slovenski pečat ? Saj se je slišalo, da se bo napravil, ker ta je itak že obrabljen. Vederemo I (Nova pošta.) Dne 7. decembra t. 1. odprla se je t Loškem Potoku v okraju kočevskem, brzojavna postaja z omejeno duevno službo, združena s ta-mošnjim poštnim uradom. (S Homca) dne 7. decembra. Hvala Bogu in Mariji 1 Ravno za Miklavža smo srečno dovršili vsa potrebna dela pri župui cerkvi in zvoniku tako, da je bil včeraj 2 adv. ued. megoč slovesen vhod v veličastno cerkev, ki je bila po potresu siluo poškodovana. Novo zidovje in križ na zvoniku je blagoslovil prečastni dekan in kanonik kamniški ter opravil ob azistenciji sosednih gg. duhovnikov prvi nekrvavo daritev v prenovljeni božjepitni cerkvi, domači g. župnik pa je pojasnil v slavnostni pridigi, kako bddi ta dan — dan srčne zahvale iu dobrih sklepov. Božje službe in obeda se je udeležil tudi blagor, g. c. kr. okr. glavar iz Kamuika in arhitekt g. Dvirak. Spominjali smo se v cerkvi in pri obedu našega presvitleg8, predobrotnega vladarja, prevzvišenega kneza in škofa, visokorodnega deželnega predsednika in drugih dobrotnikov naše župne cerkve. Cerkveno zidovje je z vezmi vse prepreženo, a vidne so samo štiri, dobilo je novo zalo kupolo, delano na cement in železno omrežje, zvonik kaže jako lične line in ima sedaj višjo, pooščeno streho, krito z bakrom. Pokau,e topičev, mlaji in zastave je poveličevalo celo slovesnost. (Miklavžev večer.) Kat. delavska družba je slavila v nedeljo, dn£ 6. t. m. sv, Miklavža in zavetnico rudarskega stanu, sv. Barbaro. Bil je prelep večer. Dom je bil prenapolnjen. Iz Ljubljane je prišlo 28 gostov. Zbrani otroci delavskih dru žabnikov so težko in nemirno čakali, kdaj pride sv. Miklavž. A prišel je z ljubeznivimi angeljci in brez — „parklja". Prinesel je lepih in sladkih darov, šolskih knjig, pa tudi šib ni pozabil, saj šiba novo mašo poje; zato so bile vse lepo pozlačene. V lepem redu so otroci drug za drugim prišli pred Miklavža, poljubili mu roko, prejeli dari in zopet v lepem redu odšli. Ko se je sv. Miklavž poslovil od ovtseljenih otrok, odgrnilo se je zagriujalo in v ča-roviti svetlobi se je prikazala na odru sv. Barbara. Ob njej je bil prelep angelj, ob strani pa so klečali rudarji priporočujoč se svoji nebeški zavetnici. Zares krasna je bila ta živa podoba. Vsi so s čudom strmeli vanjo. Vsa čast gospe M i 1 a č e v i, ki z neutrudljivo skrbjo iu umeteluo roko deluje za kat. delavsko družbo I Hvala pa tudi gospodičinama Matildi in Izabeli za vzorno sodelovanje I Potem je nastopil č. g. prof. dr. Jan. Ev. Krek. Spomi-njajoč poslušalce lepote sv. cerkve in nje obredov in navad ogreval jih je z ognjem za ljubezen. Zato je socijalna demokracija družba klavcev, gro-bokopov, uničevavcev. Rovarji so, a ne zidarji I — Krščanstvo pa oživlja, krepi, prenavlja in presuavlja. Krščanstvo tudi ljubi socijalne demokrate, a ker jih ljubi, zato sovraži socijalno demokracijo, ki je njih — poguba. Zato ljubimo tudi socijalne demokrate, a če jih hočemo res ljubiti, sovražimo z vsem srcem socijalno demokracijo ! Prav dobro je tudi povedal, da socijalni demokratje v boji zoper cerkev navaduo pobirajo le to, kar so izbljevali zoper njo odpadniki pred Lutrom in za Lutrom. Ze tedaj so bili odpadniki socijalni demokratje, ki jim Kristan z vso svojo stražo ne seže ni do kolka. Živahno ploskanje je pričalo hvaležnost zbranih poslušalcev. Po tem krepkem govoru je pripravil družbi novega užitka tamburaški klub „Zvezda" iz Ljubljane. Za Zagorje je bilo tako igranje nekaj novega in ker so tamburaši izvrstno igrali same izbrane stvari, mej njimi tudi „Kolo", ni čuda, da se poslušalci niso mogli uaslišati. Čestitamo mlademu klubu, a veseli nas posebno, da žive katoliška društva v vzajemnosti ter v bratski zvezi in zlogi. Domači pevci so častno završili „Miklavžev večer". Bog daj vrli kat. delavski družbi svoj blagoslov in mnogo močij, da bi vstrajala v boji zoper raržnjo in sovraštvo, z. per mahanje iu klevetanje socijalnih demokratov, a ne le vstrajala, da se bo krepila in množila od dne do dne I Bog živi vse, ki žive in trpe za družbo, bodite duhovniki, bodite delavci, bodite karkoli I (Na včerajšui živinski sejni) so prignali 639 konj in volov, 353 krav in 53 telet. Ker ni bilo ptujih kupcev, je bila kupčija z govejo živino slaba. Bolj so se prodajali konji, ker prodajalci niso stavili visokih cen. * * * (lz Celovca) 9. dec. : Ravnateljstvo koroške deželne hipotečne banke je izdalo poročilo o svojem dosedanjem delovanju, kojemu povzamemo : Za posojila je prosilo od 1. julija do 1. novembra 225 prosilcev s skupnim zneskom 1,079.360 gld. Dovolilo se je 121 prosilcem vkup 609.100 gld., odbilo 11 prošenj s 24.200 gld. Pred celovškim deželnim sodiščem vršilo se je zadnji čas več važnih obrav- nav. Pri volilnem shodu na Vinogradih nad Ve- trinjem, o katerega „slavni" zgodovini eino svoj čas obširno poročali, je bil občinski sluga Lasnig primeril župniku preč. g. dr. Ainšlu besedo „schwarzer Pfufl\ Zivoljo tega je tožil g. župnik Lasniga zaradi razžaljenja časti. Prvi sodnik, dr. »Bürger, je oprostil Lasniga, rekoč, da beseda „Pfail" ni raz-žaljivall — Deželno sodišče pod predsedstvom dr. Heissa pa je to razsodbo zavrglo, pripoznalo, da je beseda „Pfiff-' razžaljiva psovka in obsodilo Lasniga na 24 ur zapora in plačilo stroškov. — Drž. pravdništvo je tožilo na zahtevo c. kr. okr. glavarstva tudi prireditelje in govornike volilnega shoda na Vinogradih. Ker pa niso mogli najti ničesar, kar bi bilo zoper postavo, se je pravda ustavila. (Koroške novice) Celovčani hočejo zidati hišo z velikimi dvoranami (Stadt iile) za zborovanja, veselice itd. Najbolj bi večjih dvoran za zborovanja potrebovali Slovenci, katerim za večje shode že zmanjkuje prostora. Ali jih nam bodo (ako jih sploh dočakamo) prepustili v porabo, je kajpak še vprašanje. — V prerovu pri Celovcu je utonil 42letni J. Smolej. — Vlak je povozil blizu celovškega južnega kolodvora 45:etno delavko R. Javuik. Ali se je ponesrečila, ali sama poiskala smrt, se ne ve. — Samomori se množijo žal tudi na kmetih, kakor kažejo poročila iz raznih krajev. — Od več stranij poročajo o potresu, ki so ga čutili dne 1. decembra posebno v Kaualski dolini. — V Trbižu so na novo poživili „schulverein"-ovo podružnico, ki je več let spala. Kdo jo vodi? C. k r. (II) gozdni adjunkt Buckensteiuer in učitelja Trunčnik ter Proš. Vedno stara pesem! Kaj bi rekle švabske „Freie Stimmen", ko bi bil v odboru Ciril • Metodove podružnice kak c. kr. uradnik ali učitelj?! — Pri Siberniku v Št. Urhu nad Mostičem se je nedavno 4Ietui otrok grel pri ognju v kuhinji. Vnela se mu je obleka in otrok je zavoljo tega v hudih .bolečinah umrl. — Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico bo imelo svoje zborovanje v nedeljo dn6 20. decembra t. 1. v Farni Vasi pri Stöklu ob 3. uri popoldne. (Z Goriškega.) Imenovanje mousgr. M a h n i č a krškim škofom je sv. Oče potrdil v konzistoriju 3. t. m. V škofa bo posvečen koncem prosinca. — Za cerkev presv. Srca J. v Gorici so doslej nabrali 21.457 gld. 43 kr. — V cerkvi sv. Antona v Gorici so odpravili slor. petje pri zornicah in je nadomestili z laškim. Kakor jež lisico spodriva laščina slovenščino v Gorici. Žalostno, da tudi v cerkvi. — Goriška čitalnica ima 19. t. m. svoj občni zbor. — V Kanalu priredi „sadjarsko in vinarsko društvo" 13. t. m. kmetijsko predavanje. (V Zagrebu) je v torek umrl gospod dr. Josip Kopač v 59. letu starosti. Rodil se je v Šoštanju na Štajerskem, učil se prava na vseučiliščih v Pragi, Padovi in Gradcu, kjer je bil leta 1863 promoviran doktorjem. Nekaj časa je služboval pri finančni prokuraturi v Trstu, potem pa vstopil kot koncipijent pri odvetniku Mrazov ču v Zagrebu. Bil je izvrsten jurist in odločen narodnjak. (Volitev v Delnicah na Hrvaškem) izpala je popolnoma narodno, izvoljen je jednoglasno David Starčevič — namesto pokojnega dr. Ant. Starče-viča. Vladiu kandidat, neki dr. Gašparac, odvetnik nekje v Slavoniji a domačin, umaknil se je, ko je videl veliko večino nasprotnih glasov. Delničani niso marali za njega, da celo lastni njegov brat mu je pisal, naj se ne blamira, in ako dojde domov kot vladin kandidat, nima prostora pri bratu. Vse zastonj, prišel je, a narodni brat ni hotel znati za odpadnika. Za volitev, kakor je videti, so se na tiho in o pravem času dobro pripravili, opozicijonalci niso se vstrašili še tako daljnega pota. Fužinci so bili tako prebrisani, da so še o pravem času zaarali vse vozove, da so se morali vladinovci odpeljati na tovornem vlaku v Delnice. Znamenita je ta volitev iz več obzirov. Prišlo je v DolBice vse polno žan-darjev, a zastonj, narod je bil miren in zložen. — Strogo je bilo opozicijonalcem zabranjeno zbiranje — kakor se čuje že pred volitvami doma — in še bolj na dan izbora. Vse zastonj. Izbran je opozici-jonalec, protivnik zloglasnega Franka, čeravno je bil prejšnji poslanec, pokojni dr. A. St. s Frankom. Izbran je tisti Starčevič, ki je moral, kakor se sploh govori, odsedeti nekaj let po nedolžnem v zatvoru, ker tako so hoteli bogovi na zagrebškem olimpu. Izbran je D. St. v tistem okraju, v katerem je bil pokojni dr. Rački — tudi banova žrtva. Naprtili so mu bili namreč neki iz trte zvit proces zavoljo razžaljenja časti — in kakor se govori — došlo je povelje, da mora biti obsojen, samo da ne more biti več predsednik akademije. Zrtva sedanjega krutega zistema je tudi D. St. Povelje je došlo, da se mora politično uničiti, naprtili so mu proces prone-virenja, ker ga niso mogli obsoditi zavoljo .brce" banove, katero mu je pa nekdo drugi dal, ker to bi bila sramota, priznati, da jo je res dobil. Dve priči, ki ste proti D. S. svedočili, čudno, ste kasneje se obe usmrtili. Ker je Tuškan to s prisego potrdil, bil je tudi on obsojen iu zgubil je doktorat. Na Hrvaškem je dandanes vse mogoče. Davida so bili zaprli in pri obravnavi prosil je, da naj ga pustijo domov po neke akte, da dokaže svojo nedolžnost, a ni se mu dovolilo, ker je moral biti obsojen. Lepo je zdaj od njega čuti, ko pravi, kako tolažbo je našel v zatvoru ravno v sv. veri. Sklenil je v saboru mirneje se ponašati, & seveda vender odločno, kakor zvesti Hrvat. Kako sta se neki pogledala z nervoznim banom ? Vsa nada je, da pri prihodnjih volitvah dojde v sabor tudi druga nedolžna žrtva, Tuškan. — Ta izbor lepo pozdravlja tudi „Obzor", akoravno ni D. St. njegove stranke; veseli se vender, da je zmagal opozicijonalec. Kakor vse kaže, bode pri prihodnjih volitvah složnejše postopanje v opoziciji, samo dr. Franka bi radi iztisnili. Kedor bi pa od njegove stranke hotel pristopiti k večini stranke prava ali „domovinašem", sklenilo se je, ne delati mu ovir. Upanje je, da se bode stranka bolje organizirala in še bolj približala krščanskemu temelju, kakor kažejo neki pojavi. Najbolje bi res bilo imenovati se krščansko stranko, nasproti pa sedanjo „narodno" ali vladino stranko imenovati s pravim imenom — protikrščansko stranko, kakor je res; ban ji je glava, a on je govoril in glasoval za civilni zakon. Nikomur bi se ne smelo potem očitati, da je v krivi stranki, a duhovnom še najmanj, a onim „uzor-duhovnom", kateri sedijo v liberalni narodni stranki, bi se na tak način posvetilo. (Zvonenje pri odhodu vlakov) bode vsled odloka c. kr. železničnega ministerstva z dnem 1. ja-nuvarja bodočega leta prenehalo. (Nezgoda na južni železnici.) Dne 8. t. m. je blizo postaje Zagorje padla nad 20 m. stotov težka skala na žel. tir, ko se je ravno bližal ponočni ku-rimi vlak. — Čuvaj je s tem zabranil veliko nesrečo, da je hitel vlaku nasproti in ga ustavil. (Vročinska bolezeu v Pulju) se vedno bolj razširja. Skoraj v vsaki hiši imajo bolnike. Vojakom se je zboljš&la hrana ter dobe gorko večerjo z vinom. • Društva. (Sent-Jakobsko-Trnovska ženska podružnica sv. Cirila iu Metoda) priredi v nedeljo, dne 13. decembra ob 6. uri zvečer v klubovi sobi „Narodnega doma ' svoj občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. („Leonova družba".) II izkaz. Darovali so p. n. gg.: A. Zupančič, bogosi. profesor, kot ustanovitelj, 100 gld.; dr. Ivan Janežič, bogosi. profesor, r. čl., 5 gld.; dr. Janez Ev. Krek, bogosi. profesor, r. čl., 5 gld.: dr. Josip Gruden, kaplan, r. čl., še 3 gld.; dr. Pran Ddtela, gimn. ravnatelj, r. čl., 5 gld.; Josip Hubad, gimn. ravnatelj, r. čl., 5 gld.; Fr. Kummer, dekan, 5 gld.; Josip Grčar, župnik pri Sv. Trojici, p. čl., 2 gld. — Dodatek : Za banket so bili že poslali p. n. gg.: kanonik dr. S. Elbert, kanonik A. Kalan, kanonik A. Zamejic, dekan J. Razboršek, dr. Papež, dr. Susteršič, S. Poeačar, J. Golob, župnik v Podbrezju, Fr. Kušar, Josip Prosenc, Samsa, dr. Josip Pavlica, dr. Josip Gruden, vsak po 2 gld.— V Ljubljani, dne 10. decembra 1896. — Dr. Aleš Ušeničnik, t. č. tajnik. (Slovensko katoliško delavsko dru štvo v Ljubljani) je izdalo v 48. in 49. tednu 52 gld. 20 kr. za podporo svojim obolelim članom. — V društvene namene so darovali nastppni č. gg.: Janez Oblak, župni upravitelj na Bledu, in Iv. K r o m a r , kaplan v Selcah po 5 gld., Avg. Šinkovec, kaplan v Stari Loki 3 gld. (letnine). Bog plačaj stotero in obudi mnogo posnemovalcev ! — V nedeljo, doe 13. t. m. priredi društvo javen shod v Kamnigorici v prostorih g. Mart. Ferjana z nastopnim vsporedom : Ali je mogoče pomoči žebljarski obrti ? Volitev v peti kuriji. Zavarovanje starosti. Raznoterosti. Tovariši iu prijatelji, vdeležite se ga mnogoštevilno ! (Kranjska obrtna družba) je imela dne 5. t. m. občni letni zbor. — Čistega dobička je imela družba v preteklem letu 205.473 gl 65 kr. od katerega se je izplačalo deležuikom 5 odst. od vsacega deleža in 2 odstotna naddividenda. — Lep dobiček. („Narodna čitalnica" v Novem M e s t u ) ima svoj letošnji redni občni zbor v soboto, dne 12. decembra ob 8. uri zvečer s sledečim vsporeJom: 1. Nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika ; 2. volitev pregledovalcev računov ; 3. volitev novega odbora. (Novo društvo.) V Novem mestu se snuje „Katoliško društvo" za mladeniče, katero bo skrbelo za dušni in časni blagor šoli odrasle mladine. (Slovansko pevsko društvo v Trstu) napravi veliki koncert v nedeljo dne 13. decembra 1896 v redutni dvorani gledališča „Politeama Ros-setti". — Začetek točno nb 7'/, uri zvečer. Vstopnina za osobo 1 krono. Sedeži : I. vrste, naslanjači (poltroncine) 1 krono ; II. vrste 30 novč.; III. vrste 20 novč. — V nadi, da ne zakasni nobeden dane prilike vdeležiti se tega koncerta, priporoča se odbor „Slov. pev. društva". Telegrami. Dunaj, 10. decembra. (Poslanska zbornica.) Nadaljuje se glavna razprava o državnem proračunu. Finančni minister govori v prednostih predležečega proračuna, ker se bodo dovoljene svote prekoračile le v naj-skrajneji potrebi, ter opozarja na to, da se je v prvem branju tako pobijana uvrstitev stroškov v investicijskem proračunu označila v odseku kot popolno upravičena. Nadalje izjavlja minister, da si je vlada popolno svesta dolžnosti uvedbe socijalno-poli-tičnih preosnov, iti opozarja v tem oziru na civilnopravni red, progresiven dohodninski davek, kakor tudi na zakone, ki so se vspre-jeli v prid državnim uradnikom, služabnikom, ter v varstvo delavcev. Vlada zavrača očitanje, češ, da je s pobijanjem višjega borznega davka kazala večjo naklonjenost nasproti borzi, kakor pa poljedelstvu in obrt-niji, ter opozarja na odpis zemljiškega davka počenši z letom 1898. Konečno ugovarja posl. Stephanowiczu glede uprave poljedelskega ministra ter priporoča zbornici, naj preide v podrobno razpravo. — Ob jednem se pohvalno izrazi o delovanju poslanske zbornice. Dunaj, 10. decembra. (Tiskovni odsek.) Pri posvetovanju o predlogu poslanca Russa glede slobodne kolportaže je izjavil pravosodni minister grof Gleispach, da se časopisje ne more nadzorovati brez objektivnega postopanja, ki je pa nemogoče, ako se odpravi prepoved glede kolportaže. Minister poudarja, da on sicer ne zagovarja objektivnega postopanja, toda subjektivnemu postopanju odrekajo porotna sodišča pogostokrat vsako pravo. Minister bi se torej strinjal z odpravo objektivnega postopanja le tedaj, ako bi razsojala porotna sodišča le o največjih tiskovnih prestopkih, vsi drugi prestopki pa naj bi se odkazali učenim sodnikom. Pod takimi pogoji minister ne ugovarja prosti kolportaži. — Odsek je konečno naročil poročevalcu Rutovskemu, naj v najkrajšem času sostavi besedilo Russovemu predlogu. Dunaj, 10. decembra. Srbski kralj dospe jutri iz Benetk. Budimpešta, 10. decembra. Poslanska zbornica je vsprejela budgetni provizorij v tretjem branju. Berolin, 10. decembra. Poslanik grof Eulenburg je odpotoval na Dunaj. Hamburg, 10. decembra. Upraviteljstvo pomorskih skladišč je naznanilo včeraj po lepakih, da se namestijo vsa izpraznjena stalna mesta z novimi močmi in onimi delavci, ki se niso pridružili stavki. Od stav-kujočih se ne vsprejme nihče v delo, dokler ni končana splošna stavka, in tudi potem le tam, kjer bo še kaj praznih mest. Rim, 10. decembra. (Poslanska zbornica.) Povodom razprave o notranji politiki sta predlagala poslanca Puratti in Imbriani. naj se izreče vladi nezaupanje in graja radi notranje politike. Ministerski predsed- nik Rudini pa je predlagal, da se o tem predlogu razpravlja potem, ko bo rešen državni proračun. Predlog Rudinijev je obveljal z 220 proti 33 glasovom. Bombay, 10. decembra. Kužna bolezen se je razširila po vsej deželi. Včeraj je zbolelo 55 in umrlo 37 oseb. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-svila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, krizasta, vzorčasta, damasti itd. (»k. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine ln oarlne prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 26 c. in kr. dvorni zalagatelj, Cnrlh. 17-16 2 Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccollja v Ljubljani (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje ST Štefanije. Steklenica velja 20 kr. 126 (60-41) 6 Novo urejena lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leusteka v Ljubljani Resljeva cesta št. 1 zraven mesarskega mosta priporoča za zimski čas najbolj pripravno za ohra-njenje zdravja pristno čisto, sveže ssr K3T dobrega, prijetnega okusa in lahko prebavljivo. — iftf Cena mali steklenici 50 kr., veliki steklenici I gld. Ob jednem priporoča tudi zaradi izredno izvrstnega učinka najbolje poznalo Tnnno - cliini 11 tinkturo za lase katera okrepčuje laslšče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici 50 kr. j^^aloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po cenikih in časopisih, lii- in inozemskih špecijalitet, medicinskega konjaka, malage, ruma, vsakovrstnega čaja itd. Razpošilja dvakrat na dan po pošti. JJ la i »si iu Tri božične pesmi za solospeve* mešan zbor in spreml)evanje orgel), ter ofetoriji za Sveti dan, Novo leto, praznik sv. Štefana in sv. Tri Kralje. Zložil Ign. Hladnik, op. 29. - Cena 50 kr. - To delo se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in pri J. Krajcu v Novem Mestu. 787 3—3 Umrli »o: S. decembra. Jurij Daehs, bivši klobučar, 78 let, Dunajska cesta 20, ostarelost. — Elizabeta Hren, posestnica, 80 let, Kolezijske ulice 14, ostarelost. — Emilija Knez, posestnikova hči, 5 mesecev, llovca 31, božjast. 9. decembra. Apolonija Škofic, kramarica, 68 let, Špi-talske ulice 5, otrpnenje pluč. V bolnišnici: 7. decembra. Ivan Depaušek, delavec. 24 let, jetika. Tujci. 8. decembra. Pri Moviu: Schollmayer iz Radovljice. — Buchsbaum, Walland, Werner, Kronfeld, Schulhof z Dunaja. — Keineny iz Kapošvara. — Meyer, Aney iz Trsta. — Lapič, Wuh iz Gradca. — Šepetavec iz Idrije. Pri Malidu: Fiala iz Sarajeva. — Hinrocho, Haselsteiner iz Gradca. — Schulz, Schick, Hoffmann, Trostli, Hanseli z Dunaja. — Krall iz Trsta. — Globočnig iz Kranja. Pri avstrijskem caru: Remie iz Postojine. — Kattnig iz Bistrice ob Žili. Pri Bavarskem dvora: Remie od Sv. Jurja. — Derčar iz Litije. — Zenger iz Gorice. — Liek iz Gradca. — Maichin iz črne. Pri Juinem kolodvoru: Popovie iz Zagreba. -Dmytro iz Lvova. Pri JJoydu: Kastelic iz Novega Mesta. — Gogola iz Ribnice. — Kohn z Dunaja. — Wenedikter iz Linca. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih Menjalnim bančnega, zavoda Schelhammer & Schattera ^ Wien, Bezirk, nsplatr Nr 11, Parterr» Tržne cene v Ljubljani dué 9. decembra. PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, Lefia, Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ hktl. !gl kr. gl- kr.1 H 20 Špeh povojen, kgr. . — 70 6 40 Surovo maslo, „ . — 78! 3*; 5 20 Jajce, jedno . . . — 6 21) Mleko, liter . . . — 10 6 80 Goveje meso, kgr. — 64! 6 80 Telečje „ „ . — 6U 5 50 Svinjsko „ „ . — 58 g — KoStrunovo „ „ . — 36 11 _ Piščanec .... — 451 11 _ Golob..... — 16 9 _ Seno, 100 kgr. . . 2 50! _ 90 Slama, 100 „ . . 2 25 _ 74 Drva trda, 4 kub. m. 7 20! — 66 „ mehka, 4 „ „ 5 i Meteorologično poročilo. Čas opazovanja y I 9. zvečer 10 7. zjutraj 1U| 2. popol. Stanje barometra v mm W 738 8 738 3 Temperatura j Vetrovi po Celziju Nebo i-8 I sr. sever ¡ oblačno oblačno c« «6 . •S a 6 j« j S 0-2 1-2 I si. svzh. 4.6 | si. sszah. Srednja včerajšnja temperatura —2-7°, za 3 0° nad nor-malom. Eksekutivne dražbe. Josipa M a n t e 1 a iz Spod. Mozelja posestvo (50 gld.) dné 16 dec. 1896 in 20. jan. 1897 v Kočevju. Petra Horvata s Kota posestvo (1490 gld.), Matije Jakofčiča z Uribelj posestvo (2944 gld.), in Andreja Lužerj» iz Lahine posestvo (1647 gld.) dné 18. dec. 1896 in 20. jan. 1897 v Črnomlju. Mihaela Vidmarja iz Zvirčega posestne in užitninske pravice (946 gld.), terjatev 48 dol. 74 cent. , dné 15. dec. 1896 in 15. jan. 1897 v Žužemberku. Gašpatja Jelovšeka iz Petkovca nepremaklj. posestvo (49/7 gld ), terjatev 83 gld., dné 17. dec. 1896 in 16. jan. 1897 v Logatcu. Antona in Marije Krištof s Trške gore nepremakljivo posestvo (213 in 117 gld.) dné 16. dec. 18PG in 16. jan. 1897 na Krškem. Janeza Lavrinšeka s Krškega nepremakljivo posestvo (942 gld.) dné 19. dec. 1896 in 20. jan. 1897 na Krškem. Občinski tajnik! Služba občinskega tajnika, kateri mora biti zmozen slovenskega in nemškega jezika, se takoj oddà prt občini Djekše (Diex) na Koroškem. Po|asuila daje in prošnje sprejema občinski urad na Djekšah (Diex), Koroško. 795 3—i Kdor čipek potrebuje za cerkev piše naj pred nakupom po vzorcc 688 12-2 Tcod. C»uiitlier-jii v Gottesgab (Češko). Izpraznjena je v Dolu (Lustthal). Dohodki so: 123 pld., 2 njivi za vžitek 6 mernikov posetve in zboljšek od občine 60 gld. Zglasiti se je pri podpisanem župniku. 790 3-2 Karol Cevne. Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi aogl. balzam (Tinctura balsamica) lekarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatee-Slatini. Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprlstneje, najreelneje in najceneje domače zdravilo. Uteši kašelj, prežene notranje In zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol. ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka .Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu' v Pregradi, in ako nosi vsalia steklenica zeleno etiketo s popolno jednako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 13, 6108j pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktna in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatinl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem« povzetju. 524 20 20 Adolf* Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatee-Slatini. Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvoroa v Ljubljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materija!, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Accetto, 554 62-54 zidarski mojster. ïîSr Sä- Krčmarjl in zasebniki, kateri zélé kupiti pristna, naravna vina, ■s» ■3S» obrnejo naj se do 781 15-4 Pavla Sponza v Rovinju v Istri, kateri da popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na željo vpošlje vzoroe belega in „mosoato rosa", terana in belega isterskega vina. 3SJT Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prani slrnp raztaplja ■lez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pfit, daje slast do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redllnost, telo Jači in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več 113 1 za zavijanje. 668 20-3 Svarila' Svarim° pred po-V3*ilIiIU. naredbami, ki se pojavljam pod jednakimi ali podob-aimi ime )i, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinka popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej izrečno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da je zraven stoječa oblaatveno protokollrana varstvena znamka na vsaki stekleniol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z drnzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! Dunaj, lekarna „zur Barinlierzigkeit" VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. Preč. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, ilasti za izdolovanjo cerkvenih oken z umetno slikarijo Ed. Stuhl v Gruden. Annenstrssse 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. e N-N o S" S 2® JT" .t T " £-5 p jr < O C o rt 0.3 n ■ o t» B N 3 U"1 » c c oa "2 O £ M H i ® ™ vr S H— a> CO a. œ al V> ** o < = 3 S3 tñ »-S Ie2 2T Zr B P . p - g* 3. 3 a -o d n ° ti» E3-Q-Q~Q-Q* Koverte s iirmo vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna, v Ljubljani. „THE GRESHAM" Podružnica za Avstrijo DoiaLLGiseM Podružnica za Ogersko: i A,i v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. 147,562.080-— 27,120.589-— Društvena aktiva dne 31. decembra 1895 .........kron Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1895 . . „ Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)..................................„ 321,644.530-— Mej letom 1895 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico .... „ 82,267.300 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 726 (12-2) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. Dunajska borza. Dn6 10. deoembra. Skupni drfavni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska ilata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drl. bankovci sa 100 m. nem. drž. velj. 20 mark ............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini ........... 101 gld. 35 kr. 101 , 35 . 122 „ 65 . 100 . ™ . 122 . 25 . 99 . 15 . 935 36d , 25 , 119 58 . 90 . 11 . " . 9 . 53'/,, 5 n 68 „ Dno 9. decembra. 4* državne srečke 1. 1854. 250 gld. . . 5% državne sreCke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 * zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6 % . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko detelno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 £ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ , južne železnice b% . , , dolenjskih železnic 4 % 143 gld. 25 155 25 188 — 99 — 136 50 130 — 107 60 112 — 98 85 99 30 225 — 17 Î 90 128 —■ 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genčis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3380 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........127 199 gld. 75 kr. 135 „ - n 18 . - B 22 . — t 69 , 75 VI „ - _ 60 . - 22 , 75 154 , 75 33&0 . — 424 „ - _ 94 . 25 60 . - • 87 , 25 155 , - 127 „ 62 • Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. I*varovanje za zgube pri žrebanjih, pn izžrebanji ' najmanjšega dobitka K ■ I a n t n a izvršitev narodll na borsl. Menjarnična delniška družba „M E fil C U Wollzeile it. 10 Dunaj, Rariahilfintraui 74 B. 66 tfjT Pojasnila US v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulsoljskih vrednostsllc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega torestovanja pri popoini varnosti m«* naloženih glavnic.