Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., štev« 105 Ljubljana, sreda 8. maja 1935 Cena l Din pruvoiaivo: UjuDljana. Kn&fljeva ulica — Telefon št. «122, 2123, 8124. 8126, 8126. inseratm odaeieK: Ljubljana Selen* burgova ni. A. — Tet 8492, 24U2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt. 11. — relelon ftt Z45&. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. 2. — Telefon fit 190. ft&Cunl pn pošt ček. za vodili: Ljubljana 8t_ 11-842. Praga dalo 78-180, Wten 9t 105241. Naročnina tnaia mesečno Din 25._ Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefon 8122, 8128, 8124. 8125, 8126 Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. i_ Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Zveza med Francijo in Rusijo V zadnjih dneh preteklega tedna, ko j-e bila pozornost naše javnosti v glavnem osredotočena na volitve, je ostal skoro neopažen dogodek svetovne politike. Zaključila so se pogajanja za pogodbo med Francijo in Sovjetsko Rusijo in v Parizu sta francoski zunanji minister Laval in sovjetski poslanik Po-temkin pogodbo svečano podpisala v imenu svojih držav. Načelni sporazum med obema vladama je bil dosežen že davno, ko pa je bilo treba vzajemnim obveznostim dati precizno pravno obliko, ki bi v polni meri ustrezala namenu nove zveze in bi obenem ne prišla v navzkrižje niti s smernicami Društva narodov, niti s starejšimi, še vedno veljavnimi mednarodnimi pakti, so se pojavile težave, o katerih se je večkrat zdelo, da jih tudi največja diplomatska spretnost ne bo mogla premagati. Poleg formalnih pravnih pomislekov so se pri tem seveda uveljavili tudi politični vplivi, ki niso imeli izvora samo v nezaupljivosti inozemstva, marveč prav bistveno tudi v različnem presojanju vrednosti tesnega sodelovanja med Parizom in Moskvo. Časopisna diskusija, ki je v Franciji sami spremljala Lavalovo akcijo, je razodevala precejšnje nerazpoloženje velikega dela francoske politične javnosti za predalekosežne angažmane v vzhodni Evropi, zlasti za vezanje francoskih interesov na sovjetski režim. Notranjepolitična struktura obeh pogodnic je pač tako različna, da se je zlasti konservativnim s trajam moglo zdeti vsako in-timnejše sodelovanje težko dosegljivo ali celo opasno. Na drugi strani pa je bilo vendar dovolj močno spoznanje, da je treba vztrajati na poti k oživotvorjenju ko-leiktivne varnosti ne samo v zapadni Evropi, temveč tudi na vzhodu, in zlasti še tam. Bile so končno tu tudi obveznosti, ki jih je Francija že davno prevzela napram svojim zaveznikom in ki jih je morala končno izpolniti tudi potem, ko je bil po diplomatskih intrigah izigran in obrezuspešen prvotni načrt vzhodnega pakta. S tega slednjega vidika je Francija tudi nadaljevala začeta pogajanja in jih s podpisom pakta privedla k prvemu pozitivnemu zaključku, ne da bi se s tem odrekla svoji prvotni zamisli. Možnost izpopolnitve sistema varnosti v vzhodni Evropi se v dodatnem protokolu izrecno pridružuje, tako da podpisani pakt vzajemne pomoči ne predstavlja zaključka diplomatske akcije, marveč le prvo etapo za regionalni vzhodni palet Sklenjena pogodba obstoja iz dveh delov, iz pakta samega z uvodom in pa iz dodatnega protokola. V uvodu so razloženi motivi pogodbe, ki obsega pet Členov. Prvi člen predvideva takojšnjo vzajemno konsultacijo držav pogodnic v primeru grožnje ali nevarnosti napada, kakor ga ima v mislih člen 10 pakta o Društvu narodov. V drugem členu se ustanavlja obveznost takojšnje pomoči za primer, da svet, Društva narodov ▼ zadevi ne stori soglasnega sklepa. Tretji člen določa takojšnjo vzajemno pomoč, če bi se izvršil na rta d od tretje strani, ki ga napadena država pogodnica ni izzvala (člen 16 in 17 ženevskega pakta). V ostalih dveh členih 3e ugotavlja, da pogodbene obveznosti ne morejo v nol>enem primeru kršiti ali prizadeti določb pakta Društva narodov; nadalje se določa petletna doba trajanja pogodbenih obveznosti in se prav posebej nagla-ša, da velja dolžnost medsebojne pomoči samo za Evropo, ne pa za morebitne konflikte na drugih kontinentih. V dodatnem protokolu so posamezne pogodbene točke še točneje precizirane in so zlasti podrobno formulirani vsi pridržki glede nedotakljivosti že poprej sklenjenih mednarodnih pogodb, posebno dogovora v Locarnu. Vrh tega se izrecno poudarja, da sklenjeni dvostranski pakt ni naperjen proti nobeni drugi državi in da ostane možnost pristopa vsem odprta, tako da ni nobene ovire za bodočo ustvaritev splošnega ali vsaj razširjenega varnostnega sistema na vzhodu. Vsebina francosko-ruskega pakta je torej v popolnem skladu z Društvom narodov in upošteva vse mednarodne dogovore, ki so bili dovršeni poprej za ohranitev miru in izključitev novih vojnih katastrof. Novo prevzete obveznosti Francije in Rusije pa so ob enem učinkovita izpopolnitev dosedanjih garancij evropske varnosti in integritete, ne da bi se jim m os?! a očitati kakršnakoli agresivna tendenca. Srečna formulacija, ki uvršča novo pogodbo v okvir mednarodne mirovne organizacije, ne da bi bila po ozirih nanje oslabljena v svojem učinku, je vzbudila ne samo v Franciji, neeo tudi v prijateljskem inozemstvu splošno za-dovoljnost Značilno je. da so po doseženem soglasju opustili celo konservativni politični krog? svoje opozicionalno stališče in z zadovoljstvom pozdravljajr pakt kot pozitiven uspeh francoske zunanje politike. Tudi komentarji angle-svAor* in italijanskega tiska so se glasi- PRED SESTANKOM BALKANSKE ZVEZE V petek se bodo sestali v Bukarešti zunanji ministri Balkanske zveze, da določijo skupno stališče do sklepov v Stresi in Rimu Beograd, 7. maja. p. V petek 10. t. m. se bo sestal v Bukarešti stalni svet Balkanske zveze k redni konferenci, ki jI v diplomatskih krogih pripisujejc še posebno važnost, ker gre za dalekosežne odločitve v zvezi s poslednjimi dogodki v mednarodni politiki Glavni predmet posvetovanj zunanjih ministrov Balkanske zveze bodo sklepi in priporočila konference v Stresi v zvezi z nameravano sklenitvijo podunavskega pakta. Države Balkanske zveze so na vseh teh problemih neposredno zainteresirane. Posebno poglavje bo tvorilo tudi vprašanje ponovne oborožitve Bolgarije in Madžarske. Poleg političnih pa bo ta konferenca razpravljala tudi o važnih gospodarskih problemih balkanskih držav ter sklepala o predlogih, ki so jih sestavili gospodarski odbori posameznih držav Balkanske zveze. Med najaktualnejšimi je vprašanje ustanovitve Balkanske banke, ki naj bi služila predvsem pospeševanju medsebojne trgovine in izmenjave blaga med balkanskimi državami Zaradi važnosti vprašanj, ki so na dnevnem redu konference, bo sestanku osebno prisostvoval tudi ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jevic, ki odpotuje jutri zvečer iz Beograda v Bukarešto. Zanimanje Inozemstva za konferenco Bukarešta, 7. maja. AA. Listi pripisujejo konferenci ministrov držav Balkanske zveze, ki bo 10. t. m. izredno velik pomen. Konferenci bodo prisostvovali poleg delegatov in novinarjev iz vseh držav Balkanske zveze tudi francoski novinarja. »La Repiiblique< pošlje svojega ravnatelja Emila Rocha, »Tribune des Nations« ravnatelja Jeana Roberta, »Figaro« ravnatelja Romierja. Titulescu gleda optimistično v bodočnost Bukarešta, 7. maja. AA. Zunanji minister Titulescu je podal poročevalcem listov izjavo, v kateri je poudaril, da je mednarodni položaj zelo zapleten, ven- Koncentracija v Španiji Lerroux sestavil koncentracijsko vlado brez socialistov — Močno ojačena pozicija desničarske skupine Madrid, 7. maja. k. Vodja radikalne stranke in bivši ministrski predsednik Ler-roux je snoči sestavil novi kabinet, ki ga bodo podpirale predvsem radikalna, agrarna, demokratska, liberalno-demokratska stranka in ljudska akcija, torej desničarske skupine in centrum. V novi vladi so prevzeli radikali Ler-roux ministrsko predsedstvo, Rocha zunanje ministrstvo, Portela notranje ministrstvo in Marraco ministrstvo za javna dela; voditelji ljudske akcije Gil Robles vojno ministrstvo Casanueva pravosodno, Ais-pun industrijsko, Lucia prometno in Sal-mon ministrstvo za delo; agrarca Villano-va mornariški in Villayos kmetijski port-felj; liberalni demokrat Duale prosvetno ministrstvo, politično neodvisni Chapaprie-ta pa finančno ministrstvo. Nova Lerrouxova vlada predstavlja koncentracijo brez socialistov. Zanjo se je zavzel zlasti državni predsednik Zamora in bo imela v parlamentu zadostno večino. Nov hitlerjevski val na Južnem Tirolskem Hitlerjeve! hočejo s pomočjo Nemcev, ld so prišli pod Italijo, na novo sprožiti vprašanje anšlusa Curlh, 7. maja d. »Neue Zurcher Zei-tung« je objavila zanimiv članek o nemški propagandi proti Italiji in Avstriji na Južnem Tirolskem; v članku pravi med drugim: Na Južnem Tirolskem je splošno razširjena vest, da se bo dežela najkasneje 6redi meseca junija otresla tujega jarma. Južnotirolski Nemci da se bodo sredi junija uprli proti Italiji, njim pa se bodo pridružili tudi njihovi sorojaki na severnem Tirolskem v Avstriji. Nato bo na«topil Hitler s svojimi četami in ustanovil enotno nemško državo od Adiže do Nje-mena. Čeprav so vse podobne nade brezupne, pa so obenem zelo značilne za razpoloženje nemške manjšine na Južnem Tirolskem in je prav zaradi te propagande postajo južnotirolsko vprašanje tunJi za Avstrijo zelo kočljiv problem. NemSki Južni Tirolci smatrajo namreč Avstrijce za izdajalce svojih narodnih interesov. Posebno Jih vedno bolj razburja vsaka avstrijska simpatijska manifestacija »a Italijo in zato tudi ni nič čudnega, ako so popol- noma podlegli vplivom lz Nemčije, odkoder vodi vso propagando proti Avstriji in Italiji znano Društvo za nemdtvo v inozemstvu. Nemški načrt % Jožno Tiroteko Je Jasen, Narodnosoci-aMstično rovarjenje na Južnem Tirolskem nikakor nima namena olajšati položaj tamkajšnjih Nemcev, temveč hoče na eni strani nahujskati fužne Tirolce proti Avstriji, na drugi strani pa Avstrijce proti Italiji. V Avstriji naj se torej po stranpotiih pripravlja nov opor proti sedanjem« režimu in to tembolj, ker je sklenila celo kulturni sporazum z Italijo, dočim postopajo Italijani s hitlerjev-sko navdahnfjeno nemško manjšino skrajno rigorožno. Iz Bozena naj bi se znova sprožilo vprašanje Anschhissa, ki se je ponesrečilo iz Monakova. Celo duhovščina na Južnem Tirolskem se je postavila docela v ahižibo hitlerjevstva. Denar, ki prihaja v propagandne namene iz Nemčije, razdeljujejo samo župniki. Seveda italijanske oblasti tega početja nikakor ne gledajo mirno, temveč so poslale že celo vrsto nemških duhovnikov z Južne Tirolske v prognanstvo na Lipa reke otoke. Londonske jubilejne svečanosti London. 7. maja. AA. Snočnje manifestacije londonskega prebivalstva so trajale globoko v noč. Ogromne množice so zopet prenočile kar na ulicah. Pred raznimi trgovinami so bili plesi na prostem. Mnoga javna poslopja so se svetila v bajni razsvetljavi. Podobno razsvetljene so bile vse glavne ulice londonskega središča. Na več krajih so metali v zrak umetne ognje. Predsednik vlade Macdonald, letalski minister in minister vojske so preleteli prestolnico ponoči, ko je bila sijajno razsvetljena. Po poletu je Macdonald izjavil, da v svojem življenju še ni videl tako čarobno razsvetljenega kraja, kakor je bil snoči Trafalgarski trg. Pri sedanjih jubilejnih svečanosti se opaža, da se jih udeležujejo tudi najsiromašnej-ši kraji severnega in vzhodnega Londona. li prav povoljno, dočim skriv? Berlin svoje razočaranje za enkrat za hladno rezerviranostjo. Politični svet z napetostjo pričakuje nadaljnjega razvoja. Francosko-rusko zbližanje bo brez dvoma z napovedanim Lavalovim potovanjem v Moskvo pridobilo na intenziteti, še večje pa je seveda zanimanje javnosti za njegov poset v Varšavi. Kajti zdaj, ko je storjen prvi pozitivni korak za utrjenje mirovne fronte na evronskem v7hodu. se ne bo mogla več držati noV^ka oklevanj? ir, čakanja in bo tudi Poljska postavljena pred nujnost odločitve. Čeprav prebivajo tu v glavnem brezposelni delavci, so tudi oni okrasili svoja stanovanja z zastavami in izpostavili slike kraljevske rodbine. Premožnejši meščani prirejajo siromašni deci brezplačne obede. Flandin ponovno operiran Pariz, 7. maja. b. Francoski ministrski predsednik Flandin, ki se je v soboto ponesrečil z avtombilom, je moral davi prestati še drugo operacijo, ker so včeraj popoldne nastopile močne bolečine. Danes se je bolnik počutil mnogo bolje kakor včeraj. Noč je prebil še dokaj dobro. Temperatura je normalna. Madžarski deficit Budimpešta, 7. maja. AA. Finančni minister Fabini je predložil parlamentu predlog proračuna za 1. 1935-36. Proračun državne uprave izkazuje 766.5 milijonov pen-gov izdatkov in 748 milijonom dohodkov. Primanjkljaj znaša 18.5 milijona. Izdatki državnih podjetij so določeni na 409.6 milijonov, dohodki pa 352.2. Primanjkljaj znaša tu 57.4 milijona. Izdatki znašajo za oboje 1176.1 milijona, dohodki pa 1100.2 milijona Celotni primanjkljaj je torej 75.0 milijona 9.8 milijona več kakor lani. Iz-datk' so povečani za 25.4 milijona, dohodki za 15.6 miliiona Belgijski kralj v Italiji Rim. 7 maja AA. Belgijski kralj Leopold ni je prispel danes v San Rosore na obisk h kraljici-mater* Klizabeti ki se tr dva meseca mudi na tem gradu italijan skega kraljevskega para. Belgijski kralj potuje ineognito. dar pa je vzlic temu dovolj znamenj, ki so razveseljiva in zbujajo upanje v bodočnost. Prvo takšno znamenje je sklenitev francosko-ruskega dogovora, drugo pa upanje v podpis podunavskega pakta v skladu s protokolom gg. Lavala in Mussolinija z dne 7. januarja. Podpis francosko-ruskega dogovora je velepomemben dogodek. Dve državi na obeh skrajnih točkah Evrope sta dali druga drugi roko in razglasili medsebojno zaupanje in mir ter povabili vse zainteresirane države, da se jima pridružijo. Francosko-ruski sporazum ni naperjen proti nikomur, samo proti vojni Glede pakta o nevmešavanju in glede posebnih konvencij sta se Mala antanta in Balkanska zveza izrekli že takoj v početku zelo ugodno. Srečni bi bili, če bo prizadevanje Italije in Francije za spravo v srednji Evropi kronal popoln uspeh. Kar se nas tiče, mislim, da težkoče za dosego tega cilja ne bodo prišle ne od Male antante ne od Balkanske zveze, ker se to, kar mi zahtevamo, nikakor ne more smatrati za nenormalno. Vsekakor je pa treba upoštevati naše interese, ker je to potrebno za ohranitev miru. Francosko-ruski dogovor v zvezi z nameravanim českoslovaško-ruskim sporazumom in podunavskim paktom, čigar podpis vsi iskreno želimo, bo v kratkem času izpopolnil vrsto regionalnih dogovorov o vzajemni pomoči, ki nam bodo omogočili, da bomo smeli gledati v bodočnost z večjim zaupanjem. Iz vsega srca si želimo, da bi Nemčija in Poljska našli pot, ki bo v skladu z njunimi interesi in zasnovami za sodelovanje in ohranitev najdragocenejše dobrine, ki jo premore človeštvo. Nobena tajna pogodba z Rusijo Pariz, 7. maja. AA. Zunanje ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem zavrača kot popolnoma neosnovane vesti tujega tiska, da bi bili poleg francosko-ruskega pakta sklenili še neko tajno pogodbo. Prav tako so brez podlage poročila o najetju ruskega posojila v Franciji. Rim, 7. maja. AA. »Giomale d' Italia« piše o franoosko-ruskem paktu, da je brez dvoma velikega pomena za okrepitev ravnovesja v znatnem delu Evrope in za ublažitev nevarnosti, katerim je bil izpostavljen mir v zadnjem času zaradi znanih stremljenj. Lavalovo potovanje v Varšavo in Moskvo Izredna seja francoskega ministrskega sveta pod Le-brunovim vodstvom pred odhodom Lavala v Moskvo Pariz, 7. maja w. Pod predsedstvom predsednika republike Lebruna je bila danes v odsotnosti hudo bolnega ministrskega predsednika Flandina seja ministrskega sveta, na kateri so pred odhodom zunanjega ministra Lavala v Varšavo in Moskvo proučevali zunanje politični položaj. Zunanji minister Laval je podrobno poročal o pogodbi za medsebojno pomoč s Sovjetsko unijo ter o razvoju francoske zunanje politike v bližnji podočnosti in se je zahvalil državnemu ministru Herriotu za njegovo izdatno pomoč pri pogajanjih s sovjetskimi zastopniki. Nato je obrazložil probleme, o katerih namerava v Varšavi in Mo- skvi razpravljati z zastopniki obeh vlad ki o katerih Je imel že pred sejo razgovore % ministrskim predsednikom Flandinom. Že snoči se je Laval sestal z ruskim poslanikom Potemkinom, s katerim se je dogovoril o programu obiska v Moskvi. Program pose ta v Varšavi je bil že prej določen. V Varšavo bo prispel Laval 10. maja zvečer in ga bodo slovesno sprejeli. Naslednjega dne dopoldne bodo uradni sprejemi pri predsedniku republike Moscickem in Pilsudskem, popoldne pa se bodo nadaljevali razgovori z Beckom. V nedeljo bo Laval s svojim spremstvom nadaljeval svoje potovanje v Moskvo. Skromni rezultati beneške konference Izmenjava stažiranj se bo med prizadetimi vladami nadaljevala Benetke, 7. maja AA. Zastopniki delegacij Avstrije. Italije in Madžarske so sprejeli danes poročevalce tujih listov. Pri tej priliki je poditajnik zunanjega ministrstva v Rimu Fulvio Suvich v svoji izjavi izrazil zadovoljstvo nad uspehi beneških razgovorov in dodal: Pred našim sestankom smo izjavili, da gre za razgovore med delegati treh držav, ki bo vezane na rimski dogovor ln imajo nalogo, da se od časa do časa se-stanejo zaradi izmenjave mnenj in proučevanja vseh problemov, ki 6e Jih tičejo. Sedanji sestanek se je vršil v trenutku, ko so priprave za pakt o nevmešavaniu posebno važne. Ideja za ta pakt se je rodila po verbalnih notah o priliki obiska francoskega zunanjega ministra Lavala pri predsedniku italijanske vlade Musso-liniju. V interesu Italije, prav tako pa tudi drugih držav je, da 6e problemi, ki so v zvezi s tem paktom in ki se bodo rešili v Rimu ali kje drugod, prej temeliito prouče in urede vsaj v splošnih obrisih. Osebni stiki so brez drvoma najboljša metoda za takšno pripravljalno delo. Gre za zelo kočljive priprave za sklenitev pakta, ki se tiče veleperečih vprašanj. Zato ne moremo razglasiti nikake podrobnost! glede naših razgovorov. Izmenjali smo samo svoje misli in ta izmenjava se bo nadaljevala z dnigimi prizadetimi vladami, ker spadajo naši razgovori na področie diplomatskih priprav zaupnega značaja in je treba tajnost absolutno spoštovati v interesu čim uspešnejšega rezultata. Madžarski pogoji za sodelovanje pri podunavski konferenci itim, 7. maja č. V političnih krogih so se po malem pričele širiti točne informacije o rezultatih beneškega sestanka. Tako Avstrijci kakor Madžari so vztrajali v toliki meri po svojih zahtevah, da Suvich ni imel lahkega posla. Kanya je ostal baje nepopustljiv v naslednjih zahtevah: 1. Odpraviti se morajo vsa dosedanja mednarodna določila, zaradi katerih Madžarska ni smela uvesti splošne vojaške obveznosti. Priznanje večjega kontingenta milic* po mnenju Madžarov ne odtehta njihove pravice do uvedbe splošne vojaške obveznosti. t. Jugoslavija mora umakniti svojo tožbo pri Društvu narodov proti Madžarski zaradi marsejskega atentata. g Preden Madžarska podpiše pakt o nevmešavanju se morajo ostale države, ki hndo ta pakt podpisale, zavezati, da ji pridna io protokolarno določene pravice za zabito madžarskih manjšin v teh državah, kakor določajo to statuti Društva narodov 4. Določila pakta o nevmešavanju ne smejo biti takega značaja in obsega* da M se morala Madžarska v celoti odpovedati svojim revizijskim tezam na pacifistični osnovi. 5. Države, ki bodo podpisale podunavski pakt, ne smejo sklepati med seboj ali z drugimi državami bilateralnih pogodb o vzajemni pomoči, če bi se take pogodbe ne strinjale z določili podunavskega pakta. Po neki informaciji zahteva madžarska vlada vojsko na osnovi rednih naborov, ki bi štela okrog 120.000 ljudi. Pogajanja z Malo antanto Rim, 7. maja w. Italijanska vlada bo o poteku beneških razgovorov obvestila prijateljske države, ki so interesirane na konferenci v Rimu. Sedaj so v teku pogajanja z vladami Male antante zaradi točne opredelitve njihovega stališča glede podunavske pogodbe. Kaj pišejo nemški Usti Berfin, 7. maja AA. 0 konferenci v Benetkah piše »Volkischer Beobachter«, da je Italija pregovorila Madžarsko, da je znatno ublažila svoje zahteve, ker bi v nasprotnem primeru postal uspeh podr-navske konference močno dvomljiv. »Kreutzzeitung« smatra, da je uspeh konference v Benetkah dokaj skromen, po mnenju »Germanije« pa skuša Italija doseči kompromis med dvema nasprotnim«!, pojmovanjima. V pričakovanju Hitlerjevega govora Berlin, 7, maja AA. Zdi se, da v Nemčiji nihče ne misli na odpoved locarnske pogodbe Nasprotno se zadnje čase mnogo govori o potrebi, da se locarnski dogovor še izpopolni in precizira, zlasti glede obveznosti garancijskih držav. Kakšno stališče bo zavzel državni kancelar Hitler v zvezi z najnovejšimi dogodki na mednarodnem polju, še ni znano; prav tako ne, kdaj bo sklican državni zbor, pred katerim naj bi Hitler podal napovedano zu-nanje-politično izjavo. Po prvotnem načrtu bi se moral sestati že 9. maja, zaradi jubilejnih vladarskih svečanosti v Londonu pa splošno pričakujejo, da se Reichs-tag vsekakor pred 15. majem ne bo sestal Razpust delavskih organizacij v Posaarju Berlin. 7. maja AA. Nemški komisar za Posaarje je odredil razpust vseh delavskih organizacij, ki so doslej obstojale. Funkcijo teh organizacij bo v bodoče vršila nemška delovna fronta. ZAKLJUČNI VOLILNI REZULTATI • tr gledna uradna poročila o izidu volitev v državi in posami banovinah — Glasovalo je 2,778*172 volilcev Beograd, 7. maja AA. Volitve za Narodno skupščino dne 5. maja tega leta so se vršile v redu in miru. Javni ustroj ni bil nikjer kršen. Na 11 voliščih bodo v nedeljo 12.t. m. ponovne volitve. V nedeljo ie glasovalo skupaj 2,778.172 vofilcev. Za listo g. Bogoljuba Jevtiča |e bilo oddanih 1,738.390 glasov. Lista g. dr. Vladka Mačka je prejela 983.248 glasov, lista g. Dimitrija Ljotiča 23.814 in lista g. Božidarja Maksimoviča 32.720 glasov. V odstotkih so glasovi razdeljeni takole: za listo g. Jevtiča 62.6 °/o> za listo g. Mačka 35.4 %, za listo g. Ljotiča 0.86 °/o, za listo g. Maksimoviča 1.18 °/o. v dravski banovini Ljubljana, 7. maja d. Banska uprava dravske banovine objavlja naslednje službeno poročilo o izidu volitev v dravski banovini: število volilnih upravičencev .... 308.472 število oddanih glasov...... 151.846 (47.67 %) Dobile so glasov: tista g. Bogoljuba Jevtiča..... 125.178 (82.43 %) lista g. dr. Vladka Mačka 22.510 (14.82 %) lista g. Dimitrija Ljotiča...... 2.513 ( 1.65 %) lista g. Bože Maksimoviča število neveljavnih glasov 44 ( 0.03 %) 1.601 ( 1.07 %) Izidi v drugih banovinah Primorska banovina: v. u. 247.736, gl. 178.939, J 65.609, MD 111.993, L 974, Mč 363. Drinska banovina: v. u. 402.194, gl. 299.732, J 204.427, MD 90.890, L 1.462, Mč 2.953. Zetska banovina: v. u. 242.031, gl. 189.746, J 154.074, MD 30.633, L 809, Mč 4.230. Dunavska banovina: v. u. 688.775, gl. 493.249, J 348.485, MD 121.595, L 13.635 Mč 9.543. Moravska banovina: v. u. 403.563, gl. 319.213, J 255.640, MD 54.601, L 790, Mč 8.182. Vardarska banovina: v. u. 424.338, gl. 303.764, J 255.519, MD 43.981, L 966, Mč 3.298. Savska banovina: v. u. 760.048, gl. 586,026, J 177.789, MD 405.356, L 2157, Mč 724. Vrbaska banovina: v. u. 272.103, gL 213.131, J 119.150, MD 91.979, L 117, Mč 1885. še nekateri drugi rezultati Kratice značijo: v. u. = volilni upravičenci, gL = oddani glasovi, J — Jevtičeva, MD = Maček - Davidovičeva, L = Ljotičeva in Mč = Maksimovičeva lista. Beograd In banovinska glavna mesta Beograd (z Zemunom in Pančevom): v. n. 66.896 gl. 39.287, J 29.619, MD 9731, Mč 1508, L 375. Izvoljenih je vseh pet kandidatov Jevtičeve liste. Zagreb: v. u. &6.896, gL 39.287, J 9619, MD 29.530, Mč 25, L 113. Izvoljeni bodo najbrž vsi trije kondidati na listi g. Mačka- Ljubljana: v. n. 18.991, gl. 12.864, J 12.489 MD 198, Mč 17, L 1«0. Izvoljena sta kandidata na Jevtičevi listi Ivan Mohorič in dr. Riko Fux. Novi Sad v. n. 18.810, gl. 10.375, J 6799, M3D 2784, Mč 772, L 19. Izvoljen je prosvetni minister Stevan čirič. Niš: v. u. 12.345, gS. 7123, J 6879, MD 192, Mč 0, L 14. Izvoljen je kandidat na Jevtičevi listi, niški župan Dragiša Cvet-kovič. Skop!je: v. n. 19.546, g!. 9.267, J 7271, MD 1955, Mč 20, L 21. Izvoljen je pravosodni minister dr. Dragutin Kojič. Cetinje: v. n. 2315, gl. 1715, J 1613, MD 110, Mč 0, L 1. Izvoljen je kandidat na Jevtičevi listi, eetln^v; župan Ni kola Zu-ber. Banjaluka: v. n. 5680, gl. 4107, J 2108, MD 1345, Mč 51, L 3. Izvoljen je kandidat na Jevtičevi Usti dT. Todor Laza revi č. Sarajevo: v. n. 22.276, gl. 15.166, J 9053, M1D 6012, (od tega dr. Spaho 4329) Mč 65, L 32. Izvoljen je notranji minister Velimir Popovič. Split: v. n. 11.331, gJ. 9783, J 3410, MD 6338, Mč 5, L 30. Momentano Se ni znano ali bo splitski mandat pripadel Jevtičevi »15 pa Mačkovi listi. Savska banovina Srer Donjl Mlholjac: v. n. 7641, gl. 6091 J 1524 (Draguitin Domanjlko 556 fn inž. Tli.ia čavljina 968) MD (dr. Ivo Majcan) 4-518. Srei Pofega: v. u. 16.477, gl. 13.35«, J 3524 (bivši minister dr. Dragan Kraljevič) MD 982i5. Izvoljen bo najbrž dr. Dragan Kraljevič. S rez čazma: v. n. 10.906, gL 9716, J 1090 MD 8723. Srez čabar: v. u. 338<6, srl. 2090 1 521 Mr. Boedan Korltnik) MT) 1569 (dr. Ante Ci-vidlnil. Tzvoljen dr. Cmdini. Srez Dugo »elo: v. n. 6649, gl. 5832, J 352, MD 5400. Srez Donla Stublca: v. u. 11.106, gl. 10.266, J 2W>. Mn 10.016 (bivši nar. poslanec JurM KerrtfeU?!). Srez Novi Marof; v. u. 9719. gl. 8316, J Srez P?s»rovina: v. n. 4739, gl. 4002, J 171 MD 3*31. Srez Vfrovi»l*a: v. n. 12.428, gl. 10.450, J 3**9. vm 7044. Srez Lurf*req: v. n. 8479, gl. 7066, J 109?. MD 5974. Srez NaSIre: v. n. 13.059, gfl. 10.461. J 3300. wn 6113 Izvoljen na Jevtičevi listi dr <3+U?č. Sre* Di»Vovo: v. n 14.151. crl. 11.253. J M"n o009 fiTf»» v. n. 10.007 PS^A T-"-o15or| |p Jevtičevi listi no-vinnr MIlan 9r*r T>srtiT»r: v. n.: »>50 srl. 711» .T 3140. MD S7fliR ITVAIIPTI divioditin narodni rvvda- rietf 1 n r. Srez Riotrad na moru: v. u 8*02, c! 6369 J 2871. MD 3486, Mč 11. L 1 Srez Koriula: v. o. 6703, gl. 3025, J 12901 MD 1613, Mč 0, L 122. Srez Preko: v. u. 5846, gl. 4538, J 2070, MD 3458. Srez Duvanj: v. u. 7766, gl. 6632, J 294, MD (dr. šutej) 5413, Mč 135. Srez Split okolica: v. u. 24.874, gl. 20.089, J (dr. Grga Andjelinovid) 5494, MiD 14.508, L 115. Srez Mostar: v. u. 20.685, gl. 16.859, J (Nikola Preka) 4457, MiD 11.797, Mč 64, L 371. Srez Sin j: v. u. 16.778, gl. 13.846, J 3314, MiD 10.526, L 6. Srez Šibenik: v. u. 18.271, gl. 14.144, J 5371, MD 8487, L 156. Srez Konjic: v. u. 8693, gl. 6668, J 1886, MD 7687, Mč 15, L 89. Srez Brač: v. u. 4657, gl. 3878, J 1704, MD 2164. Srez Livno: v. u. 9518, gl. 8111, J 1935, MD 6173. Srez Hvar; v. u. 6259, gl. 5126, J 1896, MD 3221. Srez ljubuški: v. u. 12.472, gL 10.575, J (Nikola Preka) 729, MD 9428. Srez Metkovič: v. u. 44)06, gl. 3773, J 881, MD 2892. Srez Imok: v. n. 12.581, gl. 9476, J 805, MD (dr. Trumbič) 8646. Mč 19, L 66. Srez Knin: v. u. 17.096, gl. 14.379, J 856, MD 5818, Mč 15, L. 18. Vardarska banovina Srez gorski: v. u. 4165, gl. 2161, J 2160. Izvoljen je Malic Pelivanovid, znani beograjski slaščičarnar. Srez Skopi je (okolica): v. u. 15.711, gl. 12.798, J 9699. MD 2269, L 840. Izvoljen je ministe. za poljedelstvo dr. Dragutin Jan-kovič. Srez Prilep: v. u. 16.117, gl. 9644, J 4852, MD 4780. Izvoljen je bil s 3735 gl. dosedanji narodni poslanec Vasilij Trbič. Srez gračanički: v. u. 13.956, gl. 11.334, J 11.262, MD 44. Izvoljen je od treh kandidatov na Jevtičevi listi dosedanji narodni poslanec dr. Milan Glavinič s 6047 glasovi. Srez žeglihovski: v. u. 17306, gl. 12.671, J 2294, MD 10.368. Izvoljen je kandidat na Mačkovi listi Radmilo Stojilkovic. Srez prespanski: v. u. 6963, gl. 4787, J 4705. Izvoljen je dosedanji narodni poslanec dr. Mihajlo Popovid. Srez Štip: v. u. 5083, gl. 4216, J 3269, MID 866. Izvoljen je dosedanji nar. posl. Mihajlo Kalamatijevič. Srez bosiljgradski: v. u. 6568, gl. 4620, J 4617. Izvoljen je bil bivši minister 2i-vojin Rafajlovič, ki j« do zadnjih volitev pripadal še izvenparlamentarni opoziciji. Srez kavadarski: v. u. 6482, gl. 5062, J 3204, MD 1716, Mč 159. Izvoljen je dosedanji nar. poslanec Ignjat Stefanovič, predsednik Udruženja rezervnih oficirjev. Srez kičevski: v. u. 10.007, gl. 5945, J 3942, MD 1976. Izvoljen je bivši nar. posl. Stavra Trpkovič. Srez kočanski: v. u. 7971, gl. 5666, J 5185 MD. 465. Izvoljen je bivši nar. posl. Mita Dimitrijevič. Srez presevski: v. u. 11.575, gl. 9309, J 9192. Izvoljen je Ačim Popovič, dočim je dosedanji nar. poslanec in tajnik Narodne skupščine dr. Dragiša Jevremovič v tem srezu propadel. Delo Glavnega volilnega odbora Beograd, 7. maja p. Glavni volilni odbor je danes nadaljeval svoje delo. V Narodni skupščini je bilo včeraj in danes ves dan veliko vrven je. Neorestano so prihajali kurirji sreskih sodišč, ki so prinašali vo-Blne «n>fse z volišč svolepa V teVv ^n« «n nri speli že vsi spisi iz d^avke banovine, savske, moravske in dunavske banovine. Manjkajo Se spisi Iz nekaterih odda- ljenejših srezov ostalih banovin, ki imajo manj ugodne prometne zveze. Veža Narodne skupščine je podobna kolodvorski čakalnici Povsod je polno kovčegov in čakajočih kurirjev. Glavni volilni odbor dela z vso naglico, vendar pa bo pregledovanje spisov trajalo še okrog deset dni. Prvi inozemski odmevi Pariš, 7. maja. AA. Pariški listi kažejo živo zanimanje za izid jugoslovenskih skupščinskih volitev. Listi so posebno zadovoljni s tem, da so bile volitve v redu in miru in da je Jevtičeva lista odnesla veliko zmago nad združeno opozicijo. Praga, 7 maja AA. Češki listi, ki so s poisebno živahnim zanimanjem spremljali volilno borbo v Jugoslaviji, posvečajo prav tako največjo pozornost volilnim rezultatom in danes soglasno registrirajo veliko zmago državne liste g. Bogoljuba Jevtiča. Z objavo rezultatov, kolikor so doslej znani z volišč, današnji češkoslovaški listi v obširnih člankih komentirajo pomen zmage predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča pri skupščinskih volitvah tako za sedanjost države kakor tudi za njeno bodočnost. »češke Slovo« se v svojem simpatičnem članku bavi najprej z razmerjem glasov, ki so bili v nedeljo oddani na volitvah. To razmerje je popolnoma izpolnilo pričakovanja tako prijateljev Jugoslavije kakor poznavalcev razmer. Obenem se iz tega razmerja vidi, da se je volilna borba dejansko vršila le med dvema skupinama, vladno, ki jo vodi predsednik ministrskega sveta g. Jevtič, in tako imenovano združeno opozicijo, ki jo vodi dr. Maček iz Zagreba. Drugi dve listi gg. Ljotiča in Maksimoviča po dosedaj znanih rezultatih nista zbrali potrebnega števila glasov, ki bi vsaj njunima nosilcema omogočili, da prideta v skupščino. Od obeh glavnih skupin je lista g. Jevtiča dobila brez dvoma absolutno število glasov. Ta politični rezultat je pomemben zlasti v toliko, ker se je na ta način velika večina jugoslovenskega naroda izrekla za g. Jevtiča kot nosilca konstruktivne politike, proti vsem tistim, ki niso mogli nastopiti pred svojimi volilci skupno s skupnim pozitivnim programom. »Narody Listje pravijo m. dr.: Nedeljske volibve pomemijo končno obsodbo jugoelo-venskege naroda nad vsemi tistimi destruktivnimi in separatističnimi elementi, ki slabe sile jugoslovenskega naroda v korist ne-prijataljev Jugoslavije. Nedeljske volitve so pokazale, da narod hoče izpolniti svoje poslanstvo, izročeno mu v mejah edinstva in nedeljive juigcelovensike države. Notranja in go«apodarsk>a konsolidacija države, ki je glavni del vladnega, programa, bo tako čvrsta opora zunanje vladine politke. Jugoslavija je pokazala svojo odločnost, da izvede program kralja - mučenika, kakor ga je določil g. Jevtič. Opozicijski blo/k, ki ga vodi dr Maček, bo vsekakor imel težak položaj v parlamentu in se bo moral opredeliti do teh jasnih vprašanj. Pri tem je važno, da je pri nedeljskih volitvah narod odločno obsodil separatizem in strankarski malenkostni egoizem. Zmagala je misel narodnega edin-stva, zmagala je edinstvena volja naroda, zmagala je njegova čvrsta odločnost, da se zgradi edinstvena in močna država. Zato pozdravljamo Jevtičevo zmago kot zmago idej, za katerimi stojimo tudi mi. Razdelitev mandatov v dravski banovini Volilni rezultati iz vseh srezov se sedaj službeno objavljajo. Danes prinašamo nekatere zanimivejše izide, zlasti iz onih krajev, kjer so kandidirali znani političarji. Kakor smo že naznačili, slonijo dosedanje objave, kdo je izvoljen, na neuradnih računih, izvršenih na podlagi odredb volilnega zakona. Službeno bo objavil imena novih poslancev Glavni volilni odbor v Beogradu, ki je prejel že iz vseh srezov odnosno iz vseh volišč volilne zapisnike, ki so jih tekom ponedeljka in včerajšnjega dne prinesli odposlanci sreskih sodišč v Beograd. V smislu volilnega zakona bo postopek naslednji: Potrebno minimalno število glasov (nad 50.000) sta dobili samo dve listi, Jevtičeva in Mačkova. Ljotičeva in Maksimovičeva lista sta torej izločeni in ne prideta v poštev. Glavni odbor bo najprej proglasil, da sta gg. Jevtič in da*. Maček kot nosilca list izvoljena. Nato bo ugotovil, da je lista g. Jevtiča dobila večino in da ji pripadejo na osnovi tega dejstva od beograjskih 5 mandatov trije ter tri petine (218) vseh mandatov v 9 banovinah, skupaj 221, ki so razdeljeni na posamezna volilna okrožja. Dravska banovina ima 17 teh večinskih mandatov, in sicer 9 v mariborskem, 8 pa v ljubljanskem okrožju. Ti mandati pripadajo predvsem onim kandidatom vladine liste, ki so v svojem srezu sami zase dobili absolutno večino. To so v mariborskem okrožju gg. dr. Jančič in Janžekovič (Maribor levi breg) z 11598 gL od 15791 oddanih, Benko (Murska Sobota) s 6327 od 9226 oddanih glasov, Brenčič (Ptuj) s 4849 od 8059, dr. Klar (D. Lendava) s 3332 od vseh 5863 oddanih glasov, Gornjak (Maribor desni breg) s 3210 od 6101, Gajšek (Konjice) z 2442 od 2825, Do-bršek s 1814 od 3220 oddanih glasov. Teh kandidatov z absolutno večino je osem. Ostane torej še eden večinski mandat. Ta pripade najjačjemu kandidatu v onem srezu. kjer je Jevtičeva Msta imel^ r^atfvno naivečio večino T« •jp gre? Oolip. V^or W1f> 7n01 o-l^ejo** ft^ l^ntjai«'1! ip Tott+^pv? Mcrfo Najjačji kandidat na listi je bil g. Ivan Prekoršek, ki je dobil 3322 glasov (njegov sokandidat je zbral le 2185 gL). G. Prekoršek je torej izvoljen kot deveti poslanec pri tkzv. večinski razdelitvi. V ljubljanskem okrožju je razdelitev po vrsti sledeča: Ivan Mohorič in dr. Fux (Ljubljana), dr. Marušič in mag. Hočevar (Ljubljana okolica), Mohorič (Radovljica), Marušič (Logatec), Mravlje (Litija), ki so dobili v svojih srezih absolutno večino oddanih glasov, in inž. Zupančič (Krško), ki je najjačji Jevti-čev kandidat v krškem srezu, kjer je imela vladina lista največjo relativno večino. Kakor za dravsko, tako bo Glavni volilni odbor razdelil večinske mandate tudi v drugih banovinah. Nato pride v tako zvani drugi skruti-nij, ki se zopet opravi za Beograd in za vsako volilno okrožje posebej. Odločilno je, ali ima najjačja državna lista absolutno večino v dotičnem okrožju. Ako jo ima se udeležuje nadaljnje razdelitve mandatov, sicer pa ne. Pri nedeljskih volitvah je dobila Jevtičeva lista absolutno večino v Beogradu in v 7 banovinah, t j. v vseh razen savske in primorske. Za razdelitev mandatov velja, da so izvoljeni predvsem oni kandidati, M so brez ozira na listo, s katero so vezani, dobili absolutno večino VBeh v srezu oddanih glasov. V dravski banovini je tak slučaj le v šmarskem srezu mariborskega okrožja, kjer je g. dr. Do bo višek, kandidat Mačkove liste, dobil 2981 od 5665 oddanih glasov. Ostali mandati se razdelijo po d' Hon-tovem sistemu. V mariborskem okrožju je bilo oddanih 68273 glasov za Jevtiča, 14619 za Mačfca. Razdeliti je še pet mandatov. Po JUTRO« Bt 205 Sreda, 8. maja 1938 Naši kraji in ljudje Prodava jubileja aitgleSkega kralja sv« I Ob (rebrnem jubileja vladanja angleškega kralja Jnrja V. je bila v ponedeljek ▼ aborni oeahvl v Beogradu svečana zahvalna slnžba božja, ki sta se je udeležila NJ. Vk kr. namestnik knez Pavle in kneginja Olga (na sliki ob izhodu iz cerkve), dva kraljeva namestnika, vsa vlada in vsi ugledni predstavniki Ljubljanski arhivi v Ljubljana, 7. maja Pripis re za ureditev Mestnega muzeja sicer precej počasi potekajo, delo pa se vendarle giblje naprej. V kratkem bo mestna občina pričela pripravljati Auerspergo-vo palačo za vselitev. Formalnosti v Beogradu o nakupu in prodaji hiše so bile že pred tedni urejene, zdaj pa bo treba prostore, ki so v precej zapuščenem stanju, še dobro prebeliti, preslikati in renovirati, d« bodo mogli sprejeti vase muzejske zbirke. Poleg Mestnega muzeja se bo, kakor ■do že javili, preselil pod novo streho tudi Mestni arhiv. S to selitvijo pa nikakor ae bo rešeno vprašanje, kako in kam z arhivom, temveč se bo šele prav za prav načelo. Zaradi pomanjkanja primernih prosto-sov je urejanje Mestnega arhiva, ki hrani ▼ sebi mnogo pomembnih dragocenosti nato domače zgodovine, v novejšem času povsem zastalo in na kupe važnega gradiva je prepuščenega neredu in propasti. Prejšnji mestni arhivarji »o se še ukvarjali z urejanjem posameznih dob, a ko so zatrpali vse razpoložljive prostore z zbirkami — arhiv je hranjen v zadnjem trakta mestnega magistrata — so morali prenehati z delom. Tako se je zgodilo, da je ves zanimivi zgodovinski material od 1826. leta dalje še zmerom magaciniran na regi-straturi, ker ga nimajo kam dejati. Razen prostora manjka mestni občini tudi kvalificiranih strokovnih moči, zgodovinarjev, juristov in' praktikov, da bi vse te ogromne fascikle pregledali m sortirali, predvsem pa ji seveda manjka denarja. Med materialom, ki čaka svoje rešitve, •o tudi nekatere starejše zgodovinske dra- gocenosti, tako pergamenti s podpisi Karla V. in Marije Terezije. V zadnjem času je imel kulturni oddelek mestnega magistrata sicer na razpolago mlajšega intelektualca, honoriranega iz sredstev bed-nostnega sklada, ki je uredil nekaj omar gradiva, a ko se je fond osušil, je bil odpuščen in je vsako delo zastalo. Kakor Mestni arhiv so v hudi stiski tudi arhivske zbirke vseh naših drugih uradov in ustanov. Iz prejšnjih časov čakajo svoje usode še arhivi nekdanje deželne vlade, deželnega odbora in deželnega zbora in obsežni, zgodovinsko zanimivi arhivi naših sodišč, njim pa se v novi državi pridružujejo kupi novih arhivov naših novih upravnih instanc. Tudi arhivu Narodnega muzeja, ki je ena naših najbolje urejenih zbirk, se zastavlja vprašanje, kako bo v bodočnosti ž njim. Zato ni čudno, da se je na zadnjem občnem zboru Muzejskega društva izčrpno razpravljalo o tem in se je naglašala nujna potreba, da se osnuje osrednji slovenski arhiv in da se čimprej poiščejo primerni prostori zanj. Selitev Mestnega arhiva pod novo streho je vrgla vprašanje vnovič v razpravo. Za bližnjo — ali morda za daljno — bodočnost se napovedujejo tri velike gradnje v Ljubljani, ki bodo povzročile selitve naših najvažnejših ustanov: Univerzitetne knjižnice, banske uprave in mestnega magistrata. Naši zgodovinarji in ž njimi vsi krogi, ki 90 kakorkoli neposredno zainteresirani na tem, da dokumenti naše domače zgodovine ne propadejo, žele, da bi se s temi načrti obenem rešilo tudi pereče vprašanje našega osrednjega arhiva. Delovanje Jč lige v Ljubljani Ljubljana, 7. maja Poročila na nocojšnjem občnem zboru JC-lige, »o podala prav živahno sliko prizadevanj te organizacije za poglabljanje stikov med Čeboslovaki in Jugosloveni. Najvažnejši točki sodelovanja z ligami na Češkoslovaškem sta bili turneja Slovenskega vokalnega kvinteta in predavanja predsednika dr. Egona Stare ta. Za prvo turnejo je bilo v raznih krajih na češkoslovaškem ie vse pripravljeno, ko je prišla nesrečna vest o marsejskem atentatu, ki je uničila ves trud. Nasprotno se je predavalna turneja dr. Stareta, ki je govoril o kulturnih, političnih, gospodarskih \n turističnih stikih med Češkoslovaško in Jugoslavijo a posebnim ozirom na Slovence ter prikazal 150 diapozitivov, v vsakem pogledu obnesla, ter je upati, da se bodo stari stiki spet poživili, zlasti v tujskem prometu, navezali pa novi, gospodarski. Letos bo bmska liga priredila posebno ekskurzijo samo po Sloveniji, od Jesenic do Maribora. Kulturno sodelovanje se je pokazalo v najlepši luči leto« v marcu, ki je bil v Pragi popolnoma posvečen jugoslovenski kulturi. Razstava ju gos loven ske knjige po vseh pralkih knjižnicah je pokazala Cehom bogastvo naše literarne in časopisne produkcije, zlasti slovenske. JC liga v Ljubljani je v preteklem poslovnem letu izgubila zveste člane: lani starešino sreskega sodišča dr. ErnestaKo-beta in zobozdravnika dr. Alojza Praun-seisa, letos pa so umrli nadupravitelj Ne-benfuhrer, univ. prof. dr. Bohm in dolgoletni član Fran Krapeš. Predavanja so priredili prof. Ivan Vavpotič o češki gotiki m baroku v češkem slikarstvu, prof. Šalih Ljubunčič o šoli in prosveti na Češkoslovaškem, dr. Vladimir Murko o čsL denarnih zavodih in njihovem poslovanja v času krize, konzul inž. Ševčik o čsl. legijah v svetovni vojni in režiser Bratko Kreft o čsl. gledališčih. Liga je z žalno sejo počastila spomin Viteškega kralja Masaryko-va proslava se v Sloveniji, posebno pa še v Ljubljani, ni nikdar izvršila na tako slavnosten način kakor letos, ko so častitljivega prezidenta počastili tudi najširši sloji. Liga je bfla v živahnih stikih z drugimi ljubljanskimi organizacijami in je bila zastopana na 38 javnih prireditvah. Delo je bilo delno razdeljeno na sekcije. Gospodarska sekcija je razpravljala z gospodarsko sekcijo brnske lige ob njenem bivanju v Ljubljani o možnostih povečanja neposredne medsebojne trgovine, zlasti tudi o možnosti povečanja izvoza Jugoslavije na Češkoslovaško. Nadalje je vložila utemeljeno prošnjo za ureditev plačilnega prometa med obema državama. Damska sekcija je skrbela xa finančno stran lige. Organizacijska sekcija pa je zlasti skrbela - m pridobivanje norih Članov, katerih Ite- vilo še daleč ni tako visoko, kakor bi moralo biti. Dočim šteje n. pr. brnska liga danes že nad 700 članov, jih je v Ljubljani vsega skupaj I« 230. Članarina 24 Din ne more služiti za izgovor. Kdor doplača letno 16 Din, prejema še mesečnik, ki prinaša članke v češčini, slovaščini, srbohrvaščini in tudi v slovenščini. Koliko bivših praških in brnskih dijakov, zlasti mlajših, ni v seznamu JC ligel Akademski odsek je bil ustanovljen lat« v maju in ima široko avtonomijo, šteje preko 40 članov, število pa stalno rase. Letos želi organizirati izlet na Češkoslovaško. Namen odseka je zainteresirati akademsko mladino na idejo vsestranskega tesnega sodelovanja in vzgajati naraščaj, ki bo uspešno nadaljeval delo starejše generacije. Že od leta 1926. prireja JČ liga brezplačne tečaje češkega jezika za srednješolsko mladino in za širšo javnost Lani je bilo vpisanih 210 udeležencev, po učeval je lektor prof. dr. Vaclav Burian in je bil obisk popolnoma zadovoljiv. Izvršilni odbor JČ lig dravske banovine j« skupni organ slovenskih lig, ki jih veže in zastopa v skupnih vprašanjih in po-kretih. Imel je precej veliko korespondeu-ce in je dal pobudo za ustanovitev novih podružnic v nekaterih naših večjih krajih Milijonska škoda po slani Ptuj, 7. maja iroročali smo že ponovno o veliki nesreči, ki je zadela ptujski srez po hudem mrazu 1. in 2. maja. Kakor doznavamo iz zanesljivih virov, povzročena škoda ni povsod enaka. V južnih in južnovzhodnih nizkih legah je sadno drevje popolnoma uničeno, v višjih legah do 80 odst, v vzhodnih, severno in južnovzhodnih nizkih legah do 50 odst., v višinah pa do 30 odst. Tako se povprečno računa škoda na sadnem drevju do 80 odst. V vinogradih pa je bila škoda v nizkih, južno in južnovzhodnih legah 80 odst., v višjih 30 odst., vzhodnih, severno in južnovzhodnih legah v nižini in sredini pa 10 odst. Povprečna škoda po vinogradih se računa na 20 odst. Skupna škoda se potakem ceni na okroglih 10 milijonov dinarjev. Pogrešan blagajnik Krško, 7. maja Pred dnevi je odšel iz Krškega neznano kam in se dozdaj še ni javil ugledni blagajnik Mestne hranilnice Jože Simončič. Ker je bil mož zaradi odgovorne službe živčno precej razruvan in je bilo zadnje čase njegovo vedenje sploh zelo čudno, so se takoj pojavile govorice, da blagajna ni v redu, in širile so se celo vesti o fantastičnih zneskih. Kar do višine 700.000 Din Danes popoldne je bila prva revizija blagajne, pri čemer so ugotovili samo primanjkljaj 8700 Din; manjka nadalje 5 obveznic investicijskega posojila. Preiskava je v polnem teku in je pričakovati, da bo zadeva, ki je precej razburila duhove v Krškem, kmalu pojasnjena. h baleta v dramo Ljubljana, 7. maja Po daljšem oklevanju, ki ga je povzročila nenadna bolezen Slavka Jana, je v ponedeljek zvečer prišla v dramo gostovat gdč. Vali Smerkoijeva kot Jessica v »Beneškem trgovcu«. Predstava, ki se ji je BMMJUUMg immmmm ♦ Hgp^............. C* 1 ■UP* poleg Janove odsotnosti V dobršni meri poznala sioer neka obča preutrujenost, je bila pri polni l»iši deležna toplega sprejema, gostinji pa je bil poleg iskrenega aplavza poklonjen tudi velik šopek belih nageljnov. Odlična plesna solistinja naše opere, ki se je v zadnjem času z velikim uspehom uveljavila tudi kot operetna subreta redke, mondene umetniške finese, je tokrat izpričala po vrhu še lep talent za igralsko kreacijo samo. Življenje, ki ga živi Shy-lockova Jessica, je sioer preskromno in obrisi človeka v nji premedli, da bi mogla igralka prav ob nji pomeriti svoje moči. Mimo tega je plesna umetnica, ki so ji ---- _: „—»— ittuifBiie stvaritve In igra z opernim orkestrom, na sceni drame na svojem začetku nuj*u> prikrajšana za eno najosnovnejših sredstev igralske umetnosti: za sproščenost živega govora, za sozvočnost glas« s prostorom in dejanjem. Vkljub temu je gostinja osvojila s svojo diskretno, umerjeno, pretehtano igro in je dala romantični židovski hčeri predvsem tisto, kar je v Shakespearejevem tekstu samem najbolj jasno, namreč markan-ten, enovit zunanji izraz. Pri tem pa je dala slutiti bogastvo umetniške notranjosti, ki bi se v težjih, večjih situacijah brez dvoma razživelo. Za Jana je v vlogi Lo-renza vskočil Kralj. Te dni smo v drami po vrsti srečali goste iz Zagreba, Maribora in Ljubljane. Na tej mali progi se da odkriti, kakor kaže izkušnja, mnogo dragocenih presenečenj. Ko izrekamo željo, da bi kaj kmalu učakali še v-č zanimivih gostovanj, obenem upamo, da bo večkrat in kmalu stopila na deske naše drame tudi Vali Smerkoijeva. L. M. V prvo, v drugo, v tretje Ljubljana, 7. maja Vsakih par mesecev se vrši na glavnem kolodvoru zanimiva dražba najdenih predmetov. Pozabljivost potnikov je kriva, da se na vsako toliko časa nabere v najdeni-škem uradu za cel majhen muzej raznih predmetov, ki jih pride potem dražit naj-pestrejša družba. Prekupčevalci in štok-glajzarji, vozniki, železničarji, delavci iz Bosne, proletarske matere in špekulanti se potegujejo za najrazličnejše blago. Na dražbi, ki se je vršila danes dopoldne, so IZDELEK: »UNION« ZAGREB interesenti nakupil! največ dežnikov, ki so se dobivali od 5 Din navzgor. Najcenejše so pač pozabljene čepice, ki so šle po dinarju, slamniki, ki bodo kmalu doživeli sezono, po 5, klobuki po 15, galoše po 2, rokavice pa že od 1 Din naprej. Par kompletnih smuči je bilo prodanih za 125 Din, prav poceni pa so bili kakor vsakokrat celi kovčegi najrazličnejše šare. Se najvišjo ceno je doseglo razno špecerijsko blago, kakor sol, olje, soda in knajp. Najmanjše pozornosti pri kupcih pa so bile nabožne knjige, tako da je ostal lepo vezan Novi zakon neprodan. Konkurenca med kupci je ceno nekaterim predmetom tako nagnala, da bi človek za enak denar lahko kupil novega. Na tržišču seveda ni manjkalo raznih smešnih in žalostnih trenutkov, kakršni so n. pr., če kupec odpre težko pribor j en dežnik in vidi, da je raztrgan. Brata je ustrelil in pobegnil Rakek, 7. maja V skromni kmečki domačiji Ruparjev v Zgornji Brezovici št 2 se je snoči ob 8. odigrala krvava tragedija. Rupar France, ki je s svojo materjo vodil malo posestvo, je s petimi revolverskimi streli usmrtil svojega mlajšega brata Antona, ki bi moral iti letos k vojakom. Krvav dogodek še ni popolnoma pojasnjen, za njegovo ozadje pa smatrajo tudi dolgotrajne spore med bratoma. Sosedje pripovedujejo, kako sta se France in Anton večkrat srdito prerekala za kako malenkost, širijo pa se tudi govorice o dedni obremenjenosti in da je zlasti starejši brat večkrat kazal znake nerazsodnosti. To domnevo potrjuje tudi potek krvavega dogodka. Mlajši brat je že ležal, ko je starejši stopil k njemu ter se začel z njim prepirati. PrepiT je trajal le nekaj minut potem pa je zaporedoma odjeknilo pet strelov, ki jih je France oddal na Antona iz revolverja kalibra 9 mm. Potem je šel France v drugo sobo, kjer je vsa prestrašena sedela njegova hroma sestra. — Kaj naj storim, ali naj ustrelim tadi tebe? je zaklical ter zdirjal iz hiše. Čea nekaj časa se je vrnil, zaklenil vežna višata, stopil spet v sobo, kjer je na postelji ležal njegov ustreljeni brat ter vrgel na posteljo več bankovcev in drobiža v znesku preko tisoč dinarjev. Nato je spet stopil v sobo, kjer je bila njegova hroma sestra, odprl okno, skočil ven ter se izgubil v gozdu. Alarmirani orožniki so se takoj podali za njim, a ga doslej še niso našli. Zaradi krivčkov ga je zaklal Celje, 7. maja Danes se je zagovarjal pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju 251etni posestnikov sin Maks Brečko z Brezja pri Oplotnici, ker je usmrtil posestnikovega sina Ferdinanda Gošnjaka. Dne 11. aprila je posestnik Franc Gole-nač na Bregu najel kakih 30 delavcev, ki so kopali v njegovem vinogradu. Med njimi sta bila tudi Maks Brečko in Ferdinand Gošnjak, ki sta živela že več let v sovraštvu. Gošnjak se je bil istega dne izrazil, da bo zvečer strgal Brečku krivce s klobuka Zvečer so delavci večerjali pri Go-lenaču. Ko je Maks Brečko ob 21. vstal, da bi šel domov, je skočil Ferdinand Gošnjak proti njemu, zgrabil za Brečkov klobuk in strgal krivce. Brečko je segel v žep po nož in večkrat zabodel Gošnjaka Težko ranjeni Gošnjak se je takoj zgrudil in četrt ure pozneje izdihnil. Gošnjak je dobil 9 težkih in lažjih poškodb, med temi smrtonosno, 2 cm dolgo m 3 em Široke rano na srcu. Obdolženi Maks Brečko je priznal dejanje, a se je zagovarjal s silobranom, češ, da ga je Gošnjak udaril s pestjo po glavi, mu izbil klobuk z glave, razrezal krivce in ga hotel nato zabosti. Brečko je prestregel z levo roko udarec, z desno roko pa je izvlekel nož iz žepa in večkrat zabodel Gošnjaka, ker se je bal, da ga ne bi oba brata Gošnjaka »stolkla«, kakor sta nra večkrat grozila. Priče so izpovedale, da se je pokojni Gošnjak rad pretepal, dočim so slikale obtoženca kot mirnega fanta. Maks Brečko je bil zaradi težke telesne poškodbe s smrtnim izidom, povzročene v silobranu, po §§ 178-11 in 24-111 k. z. obsojen na 1 leto 6 mesecev robije, na izgubo častnih pravic za dobo trdi let ter na plačilo pogrebnine v znesku 1000 Din m pravdnih stroškov. Žrtev dveh mladih divjih lovcev Loče, 7. maja Vest o za vratnem umoru priljubljenega hi vobče spoštovanega gozdarja v škofijskih gozdovih, g. Emila Krištofa, je hudo pretresla vso gornjesavinjsko dolino. Vsi ljudje iskreno sočustvujejo z usodo mladega moža, ki je pri vestnem izvrševanj« službe padel kot žrtev brezumne roke divjega lovca, ter pomilujejo težko prizadeto mlado vdovo z obema njenima malčkoma. Truplo nesrečnega gozdarja, ki so ga snoči pripeljali v Luče, so davi po obdukciji položih v krsto v mrtvašnici na farnem pokopališču. V zgodnjem jutru so pričele romati do njegove krste množice domačinov. Lovci in gozdarji so nanesli na njegovo poslednje ležišče obilico planinskega in gozdnega cvetja ter zelenja. Razen domačinov in gorjancev pa so ga prihajali kropit tudi ljudje od daleč z vozovi in avtomobili. Danes dopoldne so truplo prepeljali v Kotlje pri Guštanju, kjer bo jutri zjutraj pokopan. Pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik med prebivalstvom in kako globoko je pretresla njegova tragična smrt vse, ki so ga poznali. Orožniki so bili vse te dni z največjo vnemo na nogah, da bi izsledili neznanega morilca. Po napornem raziskovanju in poizvedovanju na terenu, ki je prav v območju lučke orožniške postaje v samih gorah, sta narednik Sijirkovič in podnared-nik Zavec danes popoldne aretirala oba storilca. Pokojni gozdar je padel kot žrtev tipičnega zločina divjih lovcev, a kar je na dejanju še najbolj žalostnega, je dejstvo, da imata njegovo smrt na vesti dva prav mlada, komaj po 19 let stara kmečka fanta, hlapec Aleks Moličnik iz Podveze in posestnikov sin Lojze Robnik s Podvo-lovljeka. V nedeljo sta oba fanta skupaj oprezovala za divjim petelinom na Planici. Ko ju je gozdar čisto slučajno začul ter odšel za njunim strelom in ju izsledil, sta jadrno pobegnila. Pokojni Krištof je s svojo lovsko puško še streljal za njima in krogla je oplazila Robnika po levi roki Moličnik pa se je na begu v hipu okrenil in pomeril na gozdarja nazaj. Izvežbana roka divjega lovca je zadela tudi s tem usodnim strelom in Emil Krištof se je zgrudil smrtno ranjen. Oba aretiranca sta izprva skušala tajiti, na koncu pa sta se pod pe-zo indicijev in izdajalske rane na Robnikov! lakti udala. Oba divja lovca so orožniki izročili sodišču. KULTURNI PREGLED Velika izpoved T. G. Masaryka Obširno literaturo o T. G. Masaryku je pravkar obogatila vsebinsko izredno dragocena knjiga, že dolgo pričakovani UL del K. čapka »Razgovorov z Masa-r y k o m< (K. C. Hovory s T. G. Masary-kem. m. Myšlenl a život Praha 1935. Pr. Borovy-Cta, 214 str. v 8®). Izmed novih spisov, ki so izSli okoli 851etnice tega velikega Ceha in Evropca, sta poleg novega zvezka obširne ta temeljite Študije o T. Masaryku iz peresa Zdenka Nejedlega najpomembnejša dva: Emila Ludwiga interviewl ta novi razgovori Karla Cap-k a. Obe knjigi imata značilne naslove odn. spodnje naslove: »Duh ta dejanje« i.Ludwig), »Mišljenje ta življenje« (Ca-pek). Oba taterviewista skušata v neposrednem stiku ta razgovoru z Masarykom priti do jedra njegovega svetovnega ta življenjskega nazora ta ga predvsem popularizirati kot modrega državnika ta življenjskega filozofa. Takoj priznam, da dajem Capkovemu, tri zvezke obsegajočemu ;rpisu prednost pred L,udwigovo knjigo. Ne gre za prostor, za to. da je lahko Capek v treh knjigah več povedal kakor Ludwig v eni Capek je Masaryku bližJi človeško; odnos med njim ta Masarykom je globlji ta intimne jši ne le vnanje, marveč takisto po večji duševni ta karakterni skladnosti, čapek je Masaryku bližji tudi stilistično: kdor pozna Masarykov slog, se mu zlasti na nekaterih mestih zdi, da je stavke napisal sam Masarvk. A vse je napisano čudovito jasno in kar preprosto; tako mislijo ta pišejo samo bistri ljudje, ki nimajo zmede v sebi ta zato je tudi ne prenašajo na druge. Capkov Masaryk raste v »Razgovorih« organično od poglavja do poglavja, ta kdor prečita vse tri dele, ima mnogo jasnejšo ta trajnejšo sliko kakor po čitanju Ludwigovih razgovorov. Tu čutiš: Lud-wig se je pojavil na masarykovskem nebu kot komet ki se lahko enako prosto giblje v ozvezdju Mussolinija ali kogarkoli. Capek ni potujoč časnikar, marveč Ceh, ki je ne le čuvstveno, marveč tudi filozofsko ta literarno že od samega začetka v gravitacijskem krogu Masarykove oseb. nos ti. To je za taterviewista velika prednost ^ Tretja knjiga Capkovih Razgovorov je tolikanj samostojna, da jo lahko vzame v roko tudi čitatelj, ki ne pozna prvih dveh; med tem ko je namreč v prvem ta drugem delu prikazano Masarykovo življenje ta delovanje, je težišče tretjega dela v njegovem mišljenju, njegovih idejah. Tretji del prinaša veliko in morda poslednjo miselno izpoved T. G. M., izroča narodu (ta ne le narodu, tudi človeštvu) idejni testament enega najbolj uravnovešenih mož naše do obupa neuravnovešene, vsepovsod razdejane dobe. Kajpak, pri mislecu Masa-rykovega kova ni meje med življenjem ta mišljenjem. Zato je tudi najbolj filozofski del Capkovih razgovorov z Masarykom na vsaki strani topel od življenja; vsepovsod čutiš utrip žive osebnosti, kakor v prvih dveh delih zaznavaš za sleherno življenjsko podobo misleca, ki vse motri sub spe-cie aeternitatis. Knjiga je razdeljena na osem poglavij. V prvih dveh podaja Masaryk svoj izrazito filozofski čredo. (Pravim: podaja Masa r y k, kajti interviewist se omejuje na vlogo pozornega in nevsiljivega zapisovalca, ki le kdaj pa kdaj prekine tok monologa z vzpodbudnim vprašanjem). Prvo poglavje obravnava spoznavalno teorijo, t j. noetične probleme. Nikjer še ni Masaryk tako pregnantno ta smotrno izpovedal svojih noetičnih nazorov. Izhodišče mu je do cela empirično: njegovo spoznavanje ni od. sev apriornih teorij, marveč posledek življenjskega izkustva. Po Masaryku ne ve- lja ne čisti Idealizem, ne materi al i zem, ne pozitivizem ta ne pragmatizem, ne čisti racionalizem ta zopet ne čisti empirizem. Spoznava ves človek, ne samo ena stran njegove duše; potemtakem ne more nobena teh strani veljati za izključno odločilno. Vendar je jasno videti, da je Masaryku še najbližji racionalizem, kajti razum kritično razglablja izkustva, razum ustvarja zavestne sodbe, brez katerih ne moremo priti k smotru spoznavanja: k resnici. Toda nikar samo razum, — to se svarilno oglaša iz vseh Masarykovih izjav. Njegova noetika je totalistična, to se pravi: človek spoznavaj z vsem, kar ti rabi za spoznavanje ta vse, kar je moči spoznati; to je kajpak daleč od matezlalizma ta idealizma v njuni najsplošnejši obliki. Masaryk označuje svoj noetično . filozofski nazor s besedo: konkretizem. Tako je dosedanja formula sa smer Masarykove miselnosti: realizem, nadomeščena s boljšo, Id ne vključuje sami- take zvane stvarnosti, marveč takisto konkretne ta realne sile, kakor so duhovnost duša, ljubezen, moralni red, Bog in večnost. V poglavju o metafiziki označuje svoj Konkretizem za objektivisti&nl nazor ta odklanja stari dualizem: subjekt - objekt materija • duh, priznavajoč pluristično pojmovanje. »Sem pluralist: vesoljstvo ml je harmoničen sostav« (str. 58). V razgovoru, ki je dobil naslpv »Sub spede aeter- ni«, argumentira svoj tedzem ta že na Platona se opirajočo vero v nesmrtnost duše. Tako n. pr. pravi: »Ne morem si predstaviti, da bi tako krasna ta fina reč, kakor je mišljenje, spoznanje, pobožnost, nravno prizadevanje, dojemanje lepote, vsa kultura — da bi vse to moglo »plahneti v nič. Fiziki pravijo: energija se ne more zgubiti; kaj pa energija v nas? Duša giblje materijo, razum daje gmoti podobo, določa smoter ta spoznava ves ta svet: ali more ta materija trajati, duša pa ne? To bi bilo zares čudno.« Med drugim se tu bavi tudi s problemom svobodne volje ta sprejema determtaizem: »Človek ima samo toliko razumne svobode, kolikor determi-nizma lahko razume v sebi ta v svetovnem redu« (str. 73). ★ Tretje poglavje razpravlja o verstvu. Tu imaš Masarykovih 24 točk o verstvu, dalje njegove izjave o Jezusu ta o oznanjenju ljubezni, ki naj vlada svet Masaryk sprejema Jezusove nauke v njihovi prvotni, predvsem globoko življenjski obliki; njih jedro mu je moralni zakon ljubezni do bližnjega. Tretje poglavje zaključuje s tole izjavo: »MoJa vera: jezustvo, ljubezen do bližnjega, delotvorna ljubezen, reveren-ca pred Bogom Verstvo je izraz upanja: ono premaguje bojazen, zlasti še strah pred smrtjo; nenehoma Žene človeka kvi- Danes sijajna premiera ob 4» 7.15 in 9.15 Mamice Chevafier fa Ana Dvožak v prekrasni opereti, polni petja, smeha ln zabave ŠOLA JUBEZlil Elitni kino Matica Tel. 21-24. Rezervirajte vstopnice! nače vesti ♦ NJ. Vel. kralj Peter II. je prevzel pokroviteljstvo nad Združenjem gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije. ♦ štipendije francoske vlade. Kakor prejšnja leta, tako je francoska vlada tudi letos dala več štipendij na razpolago našim diplomiranim študentom za šolsko leto 1935-36. Kandtidati smejo biti samo jugoslovenski državljani. Prošnje za štipendije, naslovljene na poslanika francoske republike, je treba poslati rektoratu univerze najkasneje do 20. maja. Na rektoratu se tudi dobe vse potrebne informacije. ♦ Obisk francoske mornarice. V Napulj je v ponedeljek piri spela prva divizija francoskega sredozemskega brodovja pod vodstvom admirala Mougeta, vrhovnega poveljnika francoskega sredozemskega brodovja. V tej diviziji so tri križarke, vsaka po 10.000 ton, in šest torpedovk, vsaka po 2500 ton. Ta divizija bo pod vodstvom Mougeta 22. t. m. priplula v splitsko pristanišče ter bo ostala v naših vodah do 28. t. m. ♦ Proslavo Materinskega dne preko ra-dio-postaje priredi Banovinska ženska zveza v nedeljo pop. od 15.45 do 17.45. Na sporedu so: predavanje, solo in zborovsko petje, recitacije, radi-orkester in plošče. Radio-poelušalce opozarjamo že danes na to prireditev v počaščenje vseh mater. ♦ Jubilej najstarejše gasilske organizacije v vrbaski banovini. Banjaluška gasilska četa, ki je bila lani reorganizirana in opremljena z modernim orodjem, bo sla- • vila letos 50 letnico svojega delovanja. Ta gasilska organizacija je bila prva na področju današnje vrbaske banovine in ustanovili so jo požrtvovalni prebivalci Banjaluke. Jubilej bo proslavljen na slovesen način ob sodelovanju mnogih drugih gasilskih organizacij. ♦ Predavanje Narodne knjižnice In čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. Danes ob 20.30 bo predaval univ. prof. g. dr. Fran Kogoj »O zakonu za pobijanje spolnih bolezni«. Vstop prost. ♦ Razširitev pomožnega sklada »Dakse«. Po strašni nesreči našega parnika »Dak-se« je bila v vsej diržavi uvedena akcija zbiranja pomoči za rodibine ponesrečenih mornarjev. Vse zaledje je sočustvovalo s primorskimi kraji, kjer je toliko rodbin izgubilo svoje očete in sinove. Od prispevkov, ki so bili nabrani v vseh pokrajinah, je bil ustanovljen podporni sklad »Dakse«, ki je prevzel nalogo, da bo rodbinam žrtev nakazoval iz obresti sklada mesečne podpore. Dodej so bile podpor deležne samo rodbine ponesrečenih mornarjev »Dakse«, te dmi pa je kuratorij sklada na svoji seji sklenil, naj se delovanje te podporne ustanove raztegne na svojce mornarjev, ki so izgubili življenje pri drugih katastrofah na morju. Po sklepu te seje Gustav Frohlich — Paul Eemp v velefilmu BEGUNEC IZ C H I C A G A so že dobile skromno podporo rodbine nekaterih ponesrečenih mornarjev, ki so služili na drugih ladjah. Ker se je tako delokrog podpornega sklada razširil, so se morale znižati stalne mesečne podpore. Fond sklada znaša okrog milijon dinarjev in lahko dobijo rodibine ponesrečenih mornarjev mesečno samo po 100 do 350 Din kot priboljšek k rentam, ki jih dobivajo od socialnega zavarovanja. Ker je v naših obmorskih krajih toliko rodibin, ki so izgubile svoje rednike na morju, je treba na vsak način poskrbeti, da se bo fond sklada zvišal. Kuratorij je zaradri tega razpravljal o novi akciji, ki bo zbirala prispevke za podipore rodibin žrtev morja po vsej državi. ♦ Za izlet v Grčijo in Egipt, ki ga napravi od 30. junija do 16. julija »Kraljica Marija«, se je pri oblastnem odboru Jadranske straže v Ljubljani prijavilo že nekaj nad 20 izletnikov. Kakor čujemo, je veliko zanimanje za to potovanje zlasti na češkoslovaškem. Prijavite se oblastnemu odboru JS v Ljubljani, ki vam pošlje podrobne informacije. ♦ Nova razprava proti upravnemu odboru Privredne banke za Južno Srbijo. V Skoplju so bili lani obsojeni bivši ravnatelj podružnice Državne hipotekarme banke, Lajtmanovič in štirje funkcionarji propale Privredne banke za Južno Srbijo, ker jim je 6odišče dokazalo poneverbe in sleparije pri manipulacijah s krediti za sadilce opija. Te dni pa je okrožno sodišče obsojence izpustilo iz zapora, ker je proti njim razpisana nova razprava in ker nove odredbe o kazenskem postopanju ne zahtevajo več preiskovalnega zapora v takih primerih. Za novo razpravo vlada v vsem Skoplju in tudi v okolici veliko zanimanje. ♦ Popravek bitke na vasi. Ludvik šifrer, ki se zdravi v ljubljanski bolnišnici, nam je na sobotno poročilo o fantovski bitki v žabnioi poslal naslednji popravek: Ni res, da bi se bili v noči 2. maja na vasi v žabnici spoprijeli dve skupini bojevitih fantov, pač pa je bilo to v nedeljski noči 28. aprila, ko je bdla skupina žabniških fantov napadena od skupine Bitencev. Ni res, da bi bili žabničanje skočili proti vasovalcu, fci je izzival, da z njim obračunajo, res pa je, da mu je eden od skupine žabničanov rekel, naj zahvali Boga, da lahko v miru vasuje. Nato je šla vsa Skupina mirno dalje. Ni res, da nobena »obeh bojevitih skupin« ni hotela odnehati, res pa je, da se žabničani niso niti začeli pretepati in se torej niso mogli nehati. Ni res, da bi v tem boju, ko »ni hotel nihče odnehati«, pomagale late, Temeljni in noži, res pa je, da žabničani niso imeli nobene stvari v rokah in so bili nenadmo napadeni. Ni res, da bi me bili pobrali sosedje in peljali v Kranj, pač pa so to storili moji domači. Naposled nd res, da bi bila vsa zadeva nekako romantična, kakor je iz tona dopisa razvidno, pač pa je zelo resna in žalostna. ♦ Nevarna epidemija hripe v črni gori. V Črni gori razsaja hripa, ki je zahtevala že mnogo smrtnih žrtev. Najhttjše je v okolici Nikšiča in je v vasi Gornje Polje v nekaj dneh podleglo nevarni epidemiji že 24 oseb. Mnoge vaške šole so zaprte in ker je toliko ljudi bolnih, zaostajajo tudi nujna dela na polju. ♦ Strašna eksplozija stare granate. V Podvaroši pri Sinju se je pripetila strašna nesreča zaradi eksplozije stare granate, ki so jo otroci našli nekje na njivi. Granato, ki je še iz vojne dobe, so vrgili v ogenj in takoj je sledila eksplozija. Drobci granate so ranili pet otrok. Trije so ranjeni tako hudo, da so v življenjski nevarnosti, dva dečka pa bosta ostala pri življenju, a bosta za vedno nosila posledice nesreče. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. ln 9. uri zvečer GEOR6 O4 BRIEN v velefilmu V zadnjem trenutku Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Predprodaja od 11.—%13. Iz Ljubljane o— RomanJe na Oplenac priredi Banovinska ženska zveza v sredo, 15. t. m. V četrtek ogled Beograda in sestanek z upravo J35S. Prenočevanje v Beogradu 5 Din od osebe. V petek zjutraj vožnja na Oplenac z vlakom in avtobusi. Potni stroški 218 Din, ki jih je plačati ob priglasitvi. Priglase sprejema samo še 2 dmi predsednica, Staničeva ulica 1. Avdijenca pri Nj. Vel. kraljici je zaprošena. u— Predavanje ugledne čeike novinarke. Pod okriljem češkoslovenske Obce bo v četrtek 9. t m. ob 20. v restavraciji »Zvezdi« predavala urednica iz Prage ga. Božena Neumannova o temi; žena in časopisa in žena novinarka. Predavateljica je članica sindikata češkoslovaških novinarjev m soproga pisatelja St. K. Neumanna. Predavateljsko turnejo je priredila po Jugoslaviji in jo sedaj zaključuje v Ljubljani, od koder se bo vrnila v domovino. Na obisk in predavanje ugledne časnikarke in javne delavke opozarjamo. Cenjenim damam naznanjamo da se že napovedano predavanje priznane dunajske kozmetičarke HELENE PESSL o modernem negov anj iu lei pote in lob ra za vrši Maribora 8. maja ob 20. url v dvorani Ljudske univerze, Ljubljani 9. maja ob 20. url v dvorani Delavske zbornice. Brezplačne vstopnice in pojasnila dajejo drogerije KANC MARIBOR, Gosposka ulica 38 LJUBLJANA, Židovska ulica in Nebotičnik Njena asistentka bo v naših droge-rijah v Mariboru dne 9., 10., 11. maja in v Ljubljani od 13. do 18. maja sprejemala stranke ter jim dajala brezplačna strokovna navodila. Preiskala Vam bo kožo, Vam postregla z nasveti in izdelala program za domačo nego. českoalovenska obec v Ljubljani. Zveme členstvo, aby se v bojnem počtu efičasfcnilo ve čtvrtek dne 9. kvštna t- r. o 20. hodinč ve Zvezd š pfedo&šky parni Boženjr Neumannovš, choti spisovatele a novin&fkjr s Frahy, kterš pofSxM pfedma-Skovfi tourne po Jugoelavii a v L/ublani se zastavuje na cestš do vlaati. Jest žždouc-no, aby 6čast byla oo nefhojsnčjši. A^itujte proto mezi sv^mi zn&mjhmi. Thema pfed-nSš(ky jest: »ženy a noviaiy a tema novi-nšrkou«, krom toho recitace a utšzky moderni poesie Česk6. u— Naprednim jugoslovanskim akademskim starešinam. Od 1L do 14. maja bo zborovala v Ljubljani jugoslovanska nacionalna akademska omladlna Iz vseh univerzitetnih mest države. Zveza naprednih jtag. akad. starešin v Ljubljani priredi ob tej prililkl v soboto ob 18. v restavraciji »Zvezdi« zborovanje članov ln ob 20. pozdravni večer nacionalni amladini v veliki (Dvorani Ljubljanskega kluba v Kazini, I. nadstropje. Obeh prireditev se udeležijo tudi akademski starešine iz Zagreba in Beograda. Odlbor prosi ln vljudno vabi vse tovariše, da se oben sestankov v čim večjem številu udeleže. u— Apel na narodno ženstvo. Centralni akcijski odibor za organiziranje kongresa jugoslovenske nacionalne akademske mladine, ki se bo vršil od 11. do 14. t. m., se obrača na narodno žensitvo, da v teh dneh s svojo navzočnostjo pri vseh svečanih točkah kongresa pokaže zanimanje za delo nacionalne mladine. V to svrho vabim vse dame, ki so bile že predhodno obveščene, na skupni razgovor, ki bo v petek 10. t m. ob 11. dopoldne v Zvezi gospodinj (Breg št. 8.). Ker primanjkuje prenočišč za akademičarke ln delegate, na- šku, čedalje višje in ga navdaja s hrepenenjem po spoznanju in modrosti; verstvo je neustrašeno« Svoj pozitivni odnos do krščanstva opredeljuje ta reformirani prosvetljenec v nadaljnjem poglavju z naslovom »Krščanstvo«. Tu imaš Masarykove nazore o vzniku krščanstva (»krščanstvo je v veliki meri nadaljevanje antike«, str. 104), o kato-ličanstvu in protestantizmu, o verskem razvoju Cehov o odnosu med Cerkvijo in državo. Posebno poglavje razgovorov je posvečeno tako zvanemu kulturnemu boju; sem davku so zavezane, dokler jim ne izteče priznana oprostitev, tudi vse one zgradbe, ki so po dosedanjih zakonih oproščene davka na dohodek od zgradb.« Glede tolmačenja tega predzadnjega odstavka člena 37./II. zakona o neposrednih davkih se je upravno sodišče v razsodbi, ki jo objavlja »Trgovski List«, postavilo na naslednje stališče: Določilo člena 37./II. predzadnji odstavek zakona o neposrednih davkih, ki predvideva 3% zgradarino, ni bilo nikdar izpreme-njeno s kako poznejšo novelo. Iz dejstva, da je bilo določilo člena 37./II. prvi odstavek spremenjeno ? § 9. zakona o naknadnih izrednih kreditih od 23. decembra 1932. v toliko, da se je tam predvidena 3°/o nadomestna zgradarina povišala na 6 odnosno 12'Vo, pa se ne more zaključiti, da se je na to višjo stopnjo povišala tudi znižana zgradarina, predvidena v predzadnjem odstavku. Predzadnji odstavek člena 37./II. namreč pravi, da so nadomestnemu davku (znižani zgra-darini), na katerega se ne odmerjajo dopolnilni davek in samoupravne doklade, zavezane tudi po dosedanjih zakonih oproščene zgradbe. Stopnja tega davka pa je samostojna, določena v višini B•/•. Če bi hotel zakonodajec določiti, da se pri spremembi davčne stopnje v prvem odstavku (za nove hiše, zgrajene po uveljavljenju zakona o neposrednih davkih) eo ipso spremeni tudi davčna stopnja v predzadnjem odstavku (za hiše, ki so bile oproščene po prejšnjih zakonih), bi bil to pač povedal z jasnim besedilom: »Davku po členu 37./II. prvi odstavek so zavezane, dokler priznana oprostitev ne poteče,...« Nadalje pa je različna davčna stopnja v členu 37./II. prvi odstavek in predzadnji odstavek utemeljena tudi v stvarnih razlogih. Predzadnji odstavek namreč ukinja individualno pridobljene in časovno omejene oprostitve in je razumljivo, da je zakonodajalec povišal davčno stopnjo le v prvem odstavku, ne pa tudi v predzadnjem, da se ne bi pri zgrada-rini še bolj oddaljil od splošnega določila člena 3. zakona o neposrednih davkih, ki pravi, da ostanejo v veljavi individualno pridobljene Časovno omejene oprostitve, dokler ne izteče njim priznani rok. Končno pa, če bi res šlo za redakcijsko pogreš-ko in če bi bil zakonodajalec res pozabil zvišati davčno stopnjo tudi v predzadnjem odstavku člena 37./II-, je imel pri noveli od 18. februarja 1934 priliko, da to pogre-ško popravi. Tega pa zakonodajalec ni storil, dasi je s to novelo izpremenil stavek pred predzadnjim odstavkom in dopolnil besedilo v oddelku III. /« viega tega aaklju-fuje upravno sodišče, da • f sakeaa e naknadnih kreditih od 23. decembra 1932 ni bila izpremenjena tudi davčna stopnja v člena 37./II. predzadnji odstavek, nego je ostala nespremenjena v višini 3*/«. Prodiranje japonskega blaga Japonska je v zadnjih letih razvila svojo izvozno ofenzivo prav do vrat najstarejših industrijskih držav. Velika tržišča v Afriki si je že prej zavojevala, zadnja leta^ pa je obrnila pozornost na evropska tržišča. V Evropo je prišlo japonsko blago potem, ko je Japonska prodrla s svojimi izdelki na tržišča v Severni Afriki in v Mali Aziji. Danes nastopa ceneno japonsko blago že v marsikateri evropski državi kot nevarna konkurenca. Tako v Ameriki kakor tudi v evropskih industrijskih državah se živahno pečajo s tem prodiranjem Japonske in je prišlo tudi že do trgovinsko - političnih razprtij. Pomen japonske konkurence so najprej odvračali, češ, da gre le za slabo blago in da more japonska sta vi jati tako nizke cene le trenutno zaradi padanja japonskega jena. kar je tudi v večini primerov držalo. Toda Japonska je v zadnjem času pričela napore, da prodre na zunanja tržišča tudi s kvalitetnim Blagom, kar je vzbudilo pri velikih industrijskih državah mnogo pozornosti. Uvedla je namreč strogo izvozno kontrolo glede kakovosti blaga, da se na ta način reši očitkov glede kvalitete japonskih izdelkov. Pričela je tudi s protipropagando, kjer slušalcev, ki so si o poteku razvoja glasbe docela na jasnem? Spored sam je obsegal v kratkem pregled opernih arij — kolikor je to pač objektivno mogoče v tako kratko odmerjenem času — in je navajal odlomke iz del Peri-ja, Veracinija. Handla, Rameauja, Cimaro-se, Mozarta, Rossinija, Verdija, Wagnerja, Gounoda, Smetane in Rimskega - Korzako-va — torej imen dovolj, ki garantirajo za pomembnost podanega. Tako je bil v zelo strnjenem sporedu podan značilen izbor operne produkcije od 16. do 20. stoletja. Poljudnost programa je podčrtavalo dejstvo, da so bile - vsaj v drugi polovici sporeda _ arije po večini znane in ni šlo torej toliko za predstavitev še neznanega, kakor za utrditev poznanega. Za svoje podajanje je žela pevka hvaležen in oduševljen aplavz mnogoštevilne publike, ki je z velikim zanimanjem sledila njenemu podajanju, kakor tudi poučnemu predavanju. Pri klavirju je spremljal g. H. Svetel. Ob istem času je priredilo delavsko pevsko društvo »Cankar« v dvorani ^eiav-ske zbornice zborovski koncert. Zaradi tega sem bil moral skrajšati svojo prisotnost na obeh prireditvah in jo deliti. Pevsko društvo »Cankar« se ie produriralo pri nas ze ob mnoffih prilikah, predvsem na pevskih festivalih ter ie povsod odneslo mnoso za duženega odohravanja To pot je priredilo koncert v počastitev desetletnega delovama svojega zaslužnega pevovodje Krista Per-k a, ki je pač največ storil, da je iz skrom- nih početkov dvignil zbor do sedanje višine ter ga tudi organizatorično trdno gradil in držal. Pričakoval sem — in mislim, da upravičeno — da bo mala dvorana Delavske zbornice natrpana, vendar je bila tokrat zasedena skromneje, kakor bi zaslužil namen koncerta. Nastopil je moški zbor s pesmimi Jobsta, Deva, Jereba, Stahuljaka, Krajca, Pavčiča, Adamiča (dve pesmi), Mirka, Tajčeviča in Mokranjca, torej izključno z domačim sporedom deloma zelo znanih, deloma manj poljudnih pesmi. Zbor ni številčno močan, je pa zelo discipliniran in verno sledi svojemu vodji. Ambicioznosti in resnosti ima veliko ter se ne straši truda in žrtev pri izpolnjevanju svoje prostovoljne dolžnosti. Pevovodja more mirno gledati svoje delo v prvih desetih letih društvenega obstoja ter je le želeti, da bi deloval še dalje po začrtani poti in vodil svoj zbor z nenehno vztrajnostjo in ljubeznijo. L M. 8. Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja Je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino ki Jim je bila izplačana od »Jugoslavije« zav družbe v Ljubljani v vsakem primeru. ko Je bila naročnina na »Jutro« točno plačana Vsak »Jntrov« .naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. skuša dokazati, da uspehi prodiranja Japonskega blaga niso pripisati valutnemu dum-pingu odnosno da niso samo posledice razvrednotenja japonske valute in nizkih japonskih mezd, temveč v večji meri posledica tehnične izpopolnitve in racionalizacije produkcijskih metod. Industrijska in trgovska zbornica v Tokiju je priredila obširno anketo o tem, v kakšni meri vplivajo na japonske cene razvrednotenje valute in nizke mezde na eni, ter tehnična izpopolnitev produkcije in organizacija izvoza na driigi strani. Ta analiza se nanaša na najvažnejše izvozne predmete, kakor bombažne tkanine, pletenine, volnene tkanine, umetno svilo, cement, keramiko, emajlirano posodo in že-leznino, električne žarnice in kolesa. V posebni brošuri, ki jo pošilja ta zbornica v svet, dokazuje, da omogočajo nizke japonske cene predvsem racionalne produkcijske metode in le deloma nizke mezde, iz česar sledi, da bo imela Japonska gotove prednosti pri izvozu, tudi če bi se japonski jen zopet dvignil. Čeprav so ti podatki zbornice v Tokiju po svoje pobarvani, vendar smatrajo v Ameriki kakor tudi v evropskih industrijskih državah, da ne gre podcenjevati japonske ofenzive na svetovnih tržiščih. Jasno je, da bo Japonska morala svojo valuto prej ali slej stabilizirati in se bo v tem trenutku zmanjšala prednost Japonske v produkcijskih stroških, vendar pa je treba pomisliti, da je Japonska s pomočjo razvrednotenja valute že prodrla na številna tržišča, ki jih bo pozneje, ko bo valuto stabilizirala, skušala braniti za vsako ceno. Iz raznih evropskih držav prihajajo poročila, da se uvoz japonskega blaga nadalje dviga. Tudi naša uvozna statistika kaže sličen razvoj, čeprav japonsko blago v naši državi še ni prodrlo v večji meri. Leta 1982. smo uvozili komaj za 1A milijona Din japonskega blaga, naslednje leto ie ca 4.2 milijona Din, lani pa ta 13.2 milijona Din. Statistika za letošnje prvo četrtletje kaže nadaljnji dvig. V prvem letošnjem četrtletju smo nvozili še sa 5 milijonov Din japonskega blaga nasproti 1.8 milijona Din v lanskem prvem četrtletju in 0.7 miliiona Din v prvem četrtletju 1983. Gospodarske vesti = Podaljšanje ugodnosti aa vplačila ▼ nemški kliring. Ob koncu aprila je, kakor znano, potekel rok, ki je bil dan našim uvoznikom blaga iz Nemčije, da lahko po ugodnostnem tečaju plačajo polovico fakturnih zneskov za blago, uvoženo iz Nemčije. Na željo uvoznikov je sedaj Narodna banka odredila, da se nakazila potom kliringa z ugodnostnim tečajem (z odbitkom 8°M lahko vršijo Se nadalje in sicer do konca maja, na ta način da polovica nakazila v kliring plača kakor doslej po borznem tečaju, druga polovica pa po nižjem ugodnostnem tečaju. Narodna banka po rt j« pridržala da v teku maja ustavi to ugodnost, bi razprodala razpoložljive marke. » Nai kliring z Bolgarijo tudi aktiven. Tudi naš kliring z Bolgarijo je postal aktiven in se je aktivni saldo v našo korist (bolgarski dolg) dvignil na 700.000 Din, tako da morajo naši izvozniki nekaj časa čakati na izplačilo. = Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino poroča 6. t. m. Pri stanovitno ugodnem vremenu so hmeljarji izvršili prva spomladanska dela. Sedaj se pečajo z gnojenjem, s trebljenjem nepotrebnih poganjkov in deloma tudi že z rahljanjem zemlje. Minule dni smo imeli mrzle noči s slano, ki pa hmeljski rastlini ni škodovala, vendar jo je v razvoju ovirala. Prvo privezovanje in napeljevanje trt se bo pričelo v posameznih nasadih v teku tega tedna. Društveno glasilo je hmeljarje opozarjalo na temeljito in pravočasno obrambno delo zoper razne škodljivce. Tople noči in padavine bi bile potrebne vsem kulturam. = Gradnja >elikega hotela v Splitu. V Splitu so na zapadni obali Marjana pričeli graditi velik modem hotel, ki ga gradi Ju-goslovenska hotelska d. d. iz Splita. Hotel bo imel štiri nadstropja. V pritličju bo imel pri vhodu dva velika predprostora, enega v obsegu 150, drugega pa 80 m*. Poleg tega bo v pritličju velika dvorana za kavarno, ki bo obsegala 290 ms, na vzhodni strani hotela bodo zgradili ogromno teraso na prostoru 1200 m*. Vrh tega bo v pritličju še velika dvorana za zabave, za restavracijo in kino. Hotel bo imel 120 sob s 180 posteljami. Vsaka soba bo opremljena s telefonom in radijem in bo imela hladno in toplo vodo v posebni umivalnici s tušem. Vsaka četrta soba bo imela kopalnico. Na strehi hotela pa bo velika terasa za solnčenje. Prvi del zgradbe s 60 sobami in s kavarno bo dograjen še do pričetka turistične sezone 1936. = Plemenski sejem v Kranja. Kralj, ban-ska uprava priredi dne 13. t m. v Kranju plemenski sejem za rodovniško živino gorenjske cikaste pasme. Na sejem se lahko postavi vsa plemenska živina, ki ima dokazano poreklo (rodovnik). Ker je precej za-nimancev za res prvovrstne bike, se bodo taki biki dobro prodali. Bo pa predvidoma tudi nekaj kupčije s plemenskimi telicarai in kravami. = Konkurz Je razglašen o imovini Se-verja Andreja, trgovca z usnjem v Ljubljani, Stari trg 30 (konkurzni upravnik dr. Matej Pretnar, odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov 24. maja ob 8JO, prijavni rok do 15. junija, ugotovitveni narok 21. junija). Borze 7. maja. Na ljubljanski borzi sia se devizi Ne\v-york in London nekoliko okrepili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.80 _ 8.90. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.83, v angleških funtih po 233.50, v grških bonih po 32.37 in v španskih pezetah po 5.6250. Na zagrebškem efektnem tržišču je po včerajšnji okrepitvi Vojna škoda le nebistveno popustila. Za kaso notira 374 — 377 brez prometa (v Beogradu so bili zaključki po 375 — 377). Promet je bil še v 7*/# Seligmannovem posojilu Drž. hipotekarne banke po 72 in v 6°/« begluških obveznicah po 66.50. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot) Amsterdam 2967.87 — 2982.47, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.49—747.56, Curih 1421.01 — 1428.0«, London 212.65— 214.71, Newyork 4358.98 — 4395.30, Pariz 289.60 — 291.08, Praga 183.27 — 184.38, Trot 361.25 — 364.43. Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.80 — 8.90. Zagreb. Amsterdam 2967.87 — 2982.47, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.49 do 74756, London 212.65—214 71, Milan 861.35 do 364.43, Newyork kabel 4380.98—4417.30, ček 4358.98 — 4395.30, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.20 — 184.30, Curih 1421.01 do 1428.08. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.99, Newyork 309.25, Bruselj 52.3250, Milan 25.4750, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.9250, Berlin 124.30, Dunaj 58, Stockhoim 77.30, Oslo 75.30, Kobenhavn 66.95, Praga 12.9060, Varšava 58.2550, Atene 2.90. Bukarešta 3.05. Dnnaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 26.04, Milan 44.19, Newyork 536.16, Pariz 35.44, Praga 22.25, Curih 173.62, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 373 — 375, 7*/« investicijsko 77 — 79, 7°/» Blair 67.50 - 68, 8»/» Blair 77 — 79, 4»/» agrarne 47.50 do 48J50, 6% begluške 65.50 _ 66. Zagreb. Državne viednote: Vojna Skoda 374 _ 377, za maj - avgust 375 — 376, 7°'« investicijsko 78 den., 4*/» agrarne 47—48.50, 7*/* Blair 67 — 68, 7% Drž. hipotekarna banka 71.50 _ 72, &>/» begluške 66 — 66.50; delnice: Narodna banka 5700 den., PriviL agrarna banka 230 — 234, Trboveljska 125 denar. > Beograd. Vojna Skoda 376 — 37550 (375 do 377), za junij 376.50 — 377, VU investicijsko 78 — 78.75, 4®/» agrarne 48 deru, 6*/o begluške 66 — 66.50 (66.50), za maj — (66), 8Vo Blair 7850 bL, 7°/. Blair 67.25 do 67.50 (68), 7*f Drž. hipotekarna banka 70 den., Narodna banka 5650 den. (5800). Priv. agrarna banka 230 — 232 (233). Dnnaj. Državne železnice 25.45, Alpine-Montan. 11.20. Do 20% več svetlobe za manj denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina ▼ dekalumenlh D Blagovna tržišča HMELJ. + NUrnberški hmeljski trg. Na narobe rškem hmeljskem trgu so zaloge že precej skrčene. V zadnjem času so mnogo lanskega hmelja pokupile nemške pa tudi inozemske pivovarne. Tudi kupčija • hmeljem iz leta 1933. se nadaljuje. V prvem letošnjem četrtletju je Nemčija v Ameriko izvozila 4740 metrskih stotov hmelja nasproti 2893 stotom v istem razdobju lanskega leta. Od lanske letine je na razpolago le še kakih 3500 starih stotov in je računati, da bo ta razmeroma majhna količina do nove kampanje docela razprodana. ŽITO. -f- Chieago, 7. maja. Začetni tečaji: Menica; za maj 9650, za julij 96.75, za september 97; koruza: za maj 90.3750, za julij 84.75, za september 78.6250. + Winnipeg, 7. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 87.3750, za julij 88.25, za september 86.50. + Ljubljanska bersa (7. t dl) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšeniea: baška, 78 kg, po 127 — 129; banatska, 78 kg težka po 125 — 127; oves: slavonski po 97 — 99; koruza: baška po 71 — 73; banatska po 70 — 72; moka: baška in banatska >0« po 200 — 220; baška »2« po 180 — 200; baška >5c po 160 — 180; otrobi: baški debefi po 95 — 100. + Novosadska blagovna bona (7. L n.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji Pšenica: baška potiska 126 — 128; slavonska 127 — 129; baška in sremska 121—123; banatska 119 — 123. — Oves: baški, sre Hiški in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 _ 140. — Koruza: baška in sremska 68 — 69; banatska 65 _ 66. — Moka: baška in banatska >0g< is »0gg< 190 - 21250; »2« 170 — 192.50; »5< 150 do 17250; >6« 132.50 _ 146; >7« 10750 do 11250; >8« 80 - 86. — Fikol: baški in sremski beli. brez vreč, 2*/t 12250—125. — Otrobi; baški in sremski v jutastih vrečah 79 — 81; banatski v jutastih vrečah 77 — 79. + Somborska blagovna bersa (Itn) Tendenca nespremenjena. Promet 38 vagonov. Pšeniea: baška, okolica Sombor 120 do 122; gornjebaška, banatska, sremska 121 do 122; baška in banatska potiska 126 — 128; slavonska 127 — 129. — Koruza: baška is sremska 68 — 70; baška za maj 69 — 71. + Budimpeštanska terminska borza (7. t m.) Tendenca prijazna, promet srednji — Pšeniea; za maj 15.80 — 15.81, za junij 15.66 — 15.67; kornza: za maj 11.89—11.91, za julij 11.60 — 11.62. BOMBAŽ. Nevyork, 6. maja. Tendenca komaj stalna Zaklj. tečaji: za maj 11.74 (1L88), za okt 11.49 (11.59). Puščica v peruti štorklje Pri Witteotoergu sta se spopadli dve štorklji za gnezdo, premagana žival je padla krvaveča s strehe na tla. Lastnik hiše je žival pobiral in opazil v svoje začudenje v njeni levi peruti 75 cm dolgo puščico iz bambusa. Odstranil Jo Je in žival si bo bržkone opomogla, čudovito je, da je mogla ptica s tem »spominkom« na Afriko preleteti dolgo pot do Nemčije. Umor kanadskega milijonarja V Motntrealu so našli ubitega enega najbogatejših kanadskih milijonarjev, bivšega poslanca Willisa Baldlina. Našli so ga z razbito črepinjo, v ustih pa je imel mogočen svaljek iz papirja, da ni mogel vpiti na pomoč. Policija je odredila iskanje zločinca, doslej pa ga še ni odkrila. Na toaletno mizo lepih dam, ki bodejo obraniti sdravo koto tn zdrav naravni taln spada k RIVIERA TOALETNO MILO, ki Je ttsrtelano po kemienlb strokovnjakih na bazi olivnega oba najvišji vrh sueta Priprave za eno najbolj tveganih turističnih podjetij na zemlji — Treniranje srca in pljuč — Razsodnost, ki odpove v resnih trenutkih Pred nekoliko dnevi je odpotovalo v Indijo šest mladih, krepkih Angležev pod vodstvom znanega naskakovalca Mounta Everesta, Hugha Ruttledgea. V Darjeelin^-gu se hočejo izvežbati za ponoven naskok na najvišjo goro sveta, ki ga poskusijo v aprilu 1936. Ruttledge se je sam prepričal, da tudi z najmodernejšimi pripomočki ni mogoče premagati najvišje gore, če niso ljudje na zunaj in na znotraj prilagodeni njenim posebnim zračnim in življenjskim pogojem. Po najnovejših izkušnjah celo kisikovim maskam ne zaupajo več. Ruttledge se je z zadnje ekspedicije vrnil s prepričanjem, da bo zmagal v borbi za vrh Mounta Everesta le tisti, ki more živeti brez maske ▼ vBtrrt 6000 do 8000 m. Zato si Je novi naskok izbral same mlade, krepke može, ki jih more že v naprej izvežbatL Ne za- dostuje, da postavljaš ljudi vsak dan za eno uro ali dve ▼ celico z nizkim zračnim pritiskom. Srce in pijača se sicer v trenutku prilagodijo temu, a hitra menjava prinaša b seboj razne kva-re, ki niso v pravem razmerju z uspehi. V Darjeelingu bo Ruttledge tedaj šasto-rico svojih spremljevalcev navajal na razmere, ki jih čakajo v najvišjih višinah zemlje, kazal jim bo nevarnosti ter jih učil, kako se jim izognejo Praktično bo njih naloga v tem, da bodo v 10 mesecih pripravili celo vrsto taborišč na poti do vrha Mounta Everesta. v teh taboriščih bodo prebili tedne in mesece in se vežbali, da jim ostaneta telo in duh sposobna za najtežji napor. V takšnih višinah namreč ne popušča samo telo, temveč tudi duh. Pri zadnjih efcspedicijah so opazovali, da so možje ▼ višini 6000 m popolnoma izgubili sposobnost presojanja Nihče ne bi rad MI zadnji Najnovejši tipi francoskih tankov se precej razlikujejo od prvotnih modefor Pošten jakova usoda Sodobna zgodba o nesodobnih ljudeh V nekem praškem denarnem zavodu je detektiv opazoval moža, ki se je vedel precej sumljivo, se oziral plašno okrog sebe in »tiskal aktovko k sebi. Mož je začutil, da ga detektiv opazuje, in je naglo odšel. Detektiv je še videl, kako je stopil v neko trafiko, iz nje pa se oddaljil skoraj v teku. Začel ga je zasledovati in ko je možakar Predsednik sveta Male antante romunski zunanji minister Titulesen se je zadnje dni mudil v Parizu, kjer je imel važna politična posvetovanja z Lavalom nekje hotel skočiti na tramvaj, ga je ustavil. Sumljivi mož se mu je iztrgal, pričel teči na vso moč in vpiti: »Na pomoči Na pomoč!« Ves se je tresel Se tedaj, ko ga je detektiv dohitel m mu pokazal svojo izkaznico. Velika množica ljudi se je na-mah zbrala okoli njiju. Stvar se je pojasnila na zelo preprost in smešen način. Mož je bfl poStea Stedilee ki je bi dvignil v banki ves ivoj prihranek v znesku 5000 Kč. Slišal je bfl toliko o bančnih roparjih, da je takoj smartal detektiva za takšnega, ko je videl, da ga zasleduje. Nu, detektiv ga je sedaj kot straža spremil domov. Obnovitev kijevske katedrale Iz Rige poročajo, da je skleni! svet ljud-sih komisarjev v Ukrajini, naj se obnovi zgodovinska katedrala sv. Sofije v Kijevu. Katedrala je najstarejša cerkev v Rusiji in je kot taka spomenik arhitekture ▼ enajstem in dvanajstem stoletni . ta n. pr. niso vedeli, kakšen namen ima svinčnik, kuhalnik ali filmska kamera. Takšne nevarne duševne motnje, je treba na vsak način izključiti in tudi to bo naloga skoraj enoletnega vežbanja v himalajskem visokogorju. Preden vržeš proč • .. V gospodinjstvu je vedno dovolj reči, ki se gospodinji ne vidijo vredne, da bi jih hranila. Toda preden jih odnese na smetišče, naj pomisli to-le: Jajčne lupine se očistijo z mrzlo vodo, nato posušijo na soncu in zdrobijo v prah. To je izvrstno čistilno sredstvo za steklenice in kozarce Jajčne lupine ki jih daš v vrečico in jih kuhaš s perilom vred, so izvrsten, neškod ljiv pripomoček za bledenje. Kavina gošča, Id jo pred pometanjem natreseš na tla, preprečuje dviganje prahu. Stara nerabna sita prevlečeS z ostanki perkala, ki jih lahko snameš in opereš — pa imaš sijajno zaščito zoper muhe za jedi. Majhne ostanke mila poemfflS in uporabiš pri kuhanju perila. Stare, strgane nogavice, ki jih daš med prevleko in blago obleke, so topel vložek za rokave. V dveh, treh plasteh nadomestujejo vatelin. Razkosani, stari plutovinastl zamaški se dado uporabiti za polnitev naokenskih blazin. Rabljeni gumasti obroči sterilizacijskih kozarcev zapirajo spet dobro, če jih daš za tri, štiri ure v raztopino iz dveh delov mrzle vode in enee^a dela saimijaka, jih nato izplakneš z mrzlo vodo, nato jih da5 v mrzli vodi, ki jih pokrije, za dve minuti vre t, jih še vroče osušiš ln takoj uporabiš. Največji pes na svetu je »Kop of Kareil«, Id je bil nedavno zaradi svoje velikosti odlikovan na razstavi psov v Londonu Flirtanje se lahko prepove Konec zanimive velikomestne pravde Več let je bil zakon ge. Elizabete na Dunaju srečen, kakršni so pač zakoni, dokler ni stopila vmes ga. Erika, se spoprijateljila z možem ge. Elizabete, se začela ž njim sestajati, pogovarjati po telefonu in mu pisariti. Prav hudega menda ni bilo, a dovolj, da je nastal pri ge. Elizabeti ogenj v strehi in da so bili v obeh družinah prepiri na dnevnem redu. Končno je šla Elizabeta k sodniku k) zahtevala, naj Eriki flirtanje z ttjenim možem kratko malo prepovedo, ker to vendar ne gre in tudi zdravje obeh — mož je zavoljo vsakdanjih prepirov hudo trpelo. Prva in druga inštanca sta ♦ožiteljico zavrnili, da takšne prepovedi ne moreta izdati, pajviija inštanca pa ji je dala prav in odredila novo dokazno postopanje, češ da imata zakon in zakonska zvestoba polno pravico do sodne zaščite. Možne so celo tožbe za odškodnino, če je res, da sta moža zavoljo vedenja toženke z zdravjem trpela. NEKAJ ZA VSE Slaba drža telesa pokvari črto tilnika in prsi ter pospešuje zgodnje uvelost. Celo pljučne bolezni lahko nastanejo po slabi drži, ker jim ne daje dovolj zraka. Pravice angleškega kralja V teku stoletij se je okrog osebe angleškega kralja nabralo toliko posebnih pravic, naslovov, redov in zakladov, da D1 vsakega človeka zmečkalo — če bi se za to preveč zavzemal. Kralj Jurij V., ki je pravkar slavil svoj srebrni vladarski jubilej, je n. pr. polkovnik 29 bratskih polkov, admiral velikobri-tanskega danskega in švedskega brodov-ja, imetnik neštetih častnih doktorskih naslovov, vojak stare topniške stotnije v Massachusettsu, feldmaršal japonske armade, častni general siamske vojske, blagajnik Lincolns Inna, največje londonske sodnije, čuvaj windsorskega parka, »glavar zlatega zoba«, neke zamorske sekte, »nosilec slonokoščene plamenice, druge zamorske »tajne« družbe itd. itd. Skrbno mu čuvajo uniforme in insignije, ki so zvezane s temi naslovi. Toda on sam nosi le redko kakšno drugo uniformo razen admiralske ali uniforme grenadirske telesne straže V navadnem pomenu besede kralj ni posebno bogat. Nešteti njegovi podaniki se lahko pobahajo z večjimi dohodki in bančnimi konti. Toda oprema kraljevih gradov, nešteti dragoceni darovi in kraljeve zakladnice ter zbirke predstavljajo vrednosti. ki bi jih napisali komaj z astronomskimi števili Milijon funtov šterlingov -Je vredno n. pr samo zlato namizno posodle. ki ga uporabljajo pri 'posebno svečanih državnih banketih. Za obe stari vazi v windsorskem gradu je neki Američan ponujal nekoč 2 milijona funtov, zlati lučnik isto tam, ki ga ne moreta dvigniti niti dva krepka moža, cenijo na poldrug milijon funtov, skupno vrednost wimdsorskih državnih zakladov — pri čemer niso všteti niti takšni predmeti, kakor sekira, ki je odsekala glavo Ani Boleyn in ki bi se »med brati« tudi prodajali za milijone. Toda .kralj se najrajši ne mudi med takšnimi zakladi, temveč v malem, oddaljenem gradu Sandringhamu pri svojih Zbirkah poštnih znamk, udicah, odlikovanjih, ki jih je dobila na njegovih posestvih vzre-jena živina, in podobnem. Vrednost teh njegovih osebnih zbirk je neprecenljiva. Znano je, da samo poedine znamke v kraljevi zbirki cenijo na milijone v našem denarju. In zanimivo je, da za te neprecenljive zbirke ni treba niti posebnih stražni. kov Za Sandringham zadostujeta policijska patrola in nočni čuvaj. Bilo je sicer nekaj neuspelih poskusov vloma, toda v splošnem jih je bilo za čudo malo. Vsak vlomilec pač ve, da bi uspel rop v kraljevem gradu spravil ves narod pokonci in da bi nihče ne miroval, dokler bi storilca ne prijeli Med narodom je kralj Jurij namreč silno priljubljen, in to do zadnjega kotička svetovne države. Lahko celo rečemo, da v razmerju, kakor se rahljajo vezi med angleškimi dominioni in materno deželo, narašča vpliv krone, ki drži vse te dele ogromne države v personalni uniji skupaj. Angleži vseh delov sveta vedo prav dobro ceniti spretnost, s katero nosi kralj najvišje časti posameznih delov imperija. Tudi v najmanjših malenkostih se kaže kraljev ugled. Tako n. pr. ljubosumno gledajo na to, da se izpolnjujejo vse stare prvenstvene in posebne pravice, ki jih ima kralj. Vsak otrok na Angleškem ve, da je edino kraljev avtomobil tisti, ki sme voziti brez številke, tudi ima spredaj rdečo luč ln po njej prometne ugodnosti pred vsemi drugimi cestnimi vozili. Iz starih časov izvira kraljeva pravica, da sme cenzurirati gledališke igre v vseh krajih, kjer je kakšen njegov grad. In tudi v Londonu morajo vsako gledališko delo pred izvedbo poslati kralju v pregled. Seveda jih ne utegne prečitati sam, temveč je ta naloga poverjena posebnemu dvornemu uradniku, »kraljevemu pregledniku gledaliških iger.« Po drugi tradiciji je 200 m širok pas okrog vsakega kraljevega grada podrejen neposredno kraljevi razsodbi. To velja tudi za londonski kraljevi grad Whitehalle. V praksi je stvar n. pr. takšna, da lastnikom nočnih lokalov na 200 metrskem pasu okrog »Bele hiše« ni treba prositi londonski magistrat, da jim dovoli točenje alkoholnih pijač po 10. zvečer, temveč se obračajo na kralja. S tem pa ni rečeno, da bi kralj širokogrudneje delil takšne koncesije nego magistrat. Kraljeva žena Ima med neštetim5 drugimi še neko posebno pravico, k< je res čudna in ki o njej danes že nihče več ne ve. ob kateri priliki se je rodila. Ima namreč pravico zapleniti rep vsakega kita, ki ga ulove ob angleški obali. Vreča proti zračnim napadom Izum francoskega inženjerfa ,, JM&m m'/ mlm Zaklonišče po načrtu inž. Kopfererja Francoski inženjer Kapferer je izumil kaj preprosto, učinkovito in razmeroma poceni zaklonišče zoper zračne napade. Gre za nekakšen balon, polvaljaste oblike oziroma vrečo iz najbolj nepropustnega balonskega blaga, ki se shrani kjerkoli na majhnem prostoru v kleti in podobnem. V uri napada se s pomočjo ventilatorja v najkrajšem času napihne in skozi vhod takšne oblike, kakor jo vidimo na sliki, zlezejo ljudje v notranjost tega zaklonišča, se hermetično zapro in počaka- jo, da mine nevarnost. Takšna zaklonišča se dado zgradit! m eno osebo ali pa za stotine ljudi. Kapferer je demonstriral celo nekakšno bolnišnico, ki ima 100 m* talne površine. Zrak v notranjosti se obnavlja s filtracijo att zalogami kisika, ljudje pa so z zunanjim svetom zvezani po telefonu aH radij«, Kapferer je površino svojega zaklonišča prepariral tudi tako, da ji ne more niti najbolj jedki plin do živega. čuden trlkot Poroka v hipnozi PTed vojno se je mlada Dunajčanka poročila z nekim časnikarjem. Mož je moral na fronto in tako je utegnil šele po vojni misliti na poroko. Tedaj pa se je njegova zaročenka seznanila z mladim Italijanom in se vanj zaljubila. Zgodilo se je, da je težko zbolela in je po ozdravitvi sprejela poziv Italijana, da bi se šla okrepiti v njegovo domovino. Tam sta se poročila in mladi mož je ukrenil vse po trebno za bližnjo poroko. Ona se je vrnila med tem spet na Dunaj, trdno odločena, da razdere razmerje s prvim zaročencem. Toda ko je stopila predenj, ji je zmanjkalo poguma. Brez odpora je pristala na to, da se poročita in sta se tudi v resnici poročila. Dva tedna pozneje je moral mož nastopiti novo službo na Rumunskem. Žena je ostala — po njegovem mnenju — pri svojih starših na Dunaju. V resnici pa se je takoj odpeljala v Italijo in se tam poročila z drugim zaročencem, ne da bi mu povedala kaj o svoji prvi poroki. Ljubila je drugega moža, a pet let ni imela poguma, da bi priznala ne prvemu ne drugemu, kako stvar stoji. Pet let je trajalo to najbolj čudno tri- Poskusna vožnja „Normandie" Novi francoski prekomornik »Norman-die« je napravil v nedeljo proti večeru v viharnem vremenu svojo prvo poskusno vožnjo. Na ladji je bilo kakšnih 4000 oseb, med njimi tri četrtine delavcev. Država je poslala svojega zastopnika v osebi trgovinskega ministra Betranda. Dne 14. maja prispe »Normandie« v Le Havre, 19. t. m. pa odrine prvič čez Atlantski ocean proti Ameriki. Nesreča s čolnom na Donavi V nedeljo se je primerila v avstrijski obdonavski vasici Mitterarnsdorf tragedija, ki je zahtevala šest človeških življenj. Družba, med katero je bilo šest Dunajča-nov in je štela v vsem deset oseb, je stopila v čoln in se hotela prepeljati na drugi breg Donave. Ko je prišel čoln v deroči tok, se je pa prevrnil in vseh deset ljudi je padlo v mrzlo vodo. Štiri ponesrečence so utegnili rešiti, šest jih je utonilo. Med rešenimi je tudi 13 letni gimnazijec Josef Schauer, ki je izgubil na tej tragični vožnji očeta in mater. Prepovedane cerkvene obleke v Turčiji Turška vlada je, kakor znano, pred časom prepovedala vsakršne cerkvene obleke. Postavila je tudi rok za izselitev vseh redov in ustanov, ki zahtevajo nošo takšnih oblek od svojih pripadnikov. Te dni je rok potekel in tisti, ki se niso popolnoma podredili zahtevi ankarske vlade in odložili cerkvenih oblačil, so morali zapustiti deželo. Koncesija za osla V vasi Mana Enzersdorf blizu Dunajskega Novega mesta se je primeril grotesken slučaj, da je moral domači občinski svet z vso resnostjo razpravljati o oslu. Neki kmet, ki mu zemlja ne donaša dovolj za preživljanje, si je namreč izmislil koristno reč, da bi začel otroke izletnikov z oslom prenašati na bližnji hrib Lichten-stein. Za prenašanje pa mora imeti obrtni list, ki ga je občinski svet možu v resnici dovolil. Francozi v italijanskih vodah Francosko sredozemsko vojno brodovje bo 8. t. m. odplulo pod poveljstvom admirala Mougeta proti Napoliju, kjer ostane d« 14. maja. Posebna deputacija častnikov bo nato obiskala Rim, kjeT bo sprejeta od Mussolinija in italijanskega kralja. Ta obisk se tolmači v političnih krogih kot nov dokaz italijansko-francoske-ga prijateljstva. _ # Odkriti zarotniki Turška policija v Ankari je prišla na sled nekemu tajnemu verskemu dTuštvu. ki je bilo ustanovljeno z namenom, da boikotiTa republikanski režim Kemala Atatiirka Policija je izvršila mnogo aretacij in zaprla mnogo oseb. pri katerih je odkrila kompromitujoče spise. kotno razmerje, živela je izmenoma zdaj pri tem, zdaj pri onem možu,, ne da bi oba vedela druga za drugega. L. 1925. j« končno izposlovala ločitev od prvega moža in se preselila za stalno v Italijo. Po več letih se je prvi mož pozanimal, da-li mu ločena ž en u. še živi in ob tej priliki je vsa stvaT prišla na dan. Lansko leto je ženi nenadoma zmotilo srečni zakon povabilo k preiskovalnemu sodniku, da se bo zagovarjala zaradi dvo-moštva. Videti je bilo, da se ji bodo odprla tla pod nogami. Toda tedaj je njenemu odvetniku uspelo zvedeti, da je žena silno podvržena hipnotičnim vplivom in da je prvi mož po drugi strani obdarjen s hipnotičnimi silami Na tej podlagi je skonstruiral tezo, da »e je prva poroka izvršila ob popolnoma brezvoljnem stanju žene in je vložil predlog, da se prvi zakon razveljavi. Sodno zdravniška preiskava je res ugotovila, da zapade žena v hipnotično stanje it po lahkih poskusih m ker so nadalje ugotovili, da jo je prvi moi večkrat hipnotiziral, je sodišče v vseh treh instancah priznalo upravičenost odvetnikove zahteve, da m prvi zaku.. po kanonskem pravu razveljavi. Tožba zavoljo dvomoštva je postala brezpredmetna. Ni pa še znano, kakšno stališče bo zavzel drugi mož, ki je tako nenadoma zvedel, kako je igTal več let ulogo tretjega vršišča v tej nenavadni trikotni zgodbi. Izven nevarnosti Priljubljeni ruski basist Fedor & a 1 j &-pin je po izjavi zdravnikov, ki g» imajo v oskrbi, izven nevarnosti za življenje. Seveda pa bo moral še nekaj časa ležati v mh na toriju pri Pariza ANEKDOTA Maršal Villars »Go« je kaj rad pfl, a tudi v najhujši pijanosti ni izgubil zadnje razsodnosti. V vojni v Italiji je L 1734 prevzel vrhovno poveljstvo m bi se moral pokloniti sardinskemu kralju. Bil je tako pijan, ko se je priklonil, da je izgubil ravnotežje in padel na tla. »Tako sem na najnaravnejši način pred nogami Vašega veličanstva,« se je izmazal. VSAK DAN ENA »Klanjam se, gospodična. Ali smem vpra* ati, če ste že kosili?« »Ne, danes pa še nisem, gospod.« »Tedaj na svidenje! Spremil vas bom drugič, ko boste prej jedli.« Sokolstvo Potrebujemo moderno telovadnico! Maribor, t maju. Iz izjav ministra za telesno vzgojo smo culi, da se bo v kratkem uveljavil zakon o telesni vzgoji vsaj tam, kjer veija zakon o mestnih občinah. Tako bo prevzelo naše Sokolstvo v Mariboru težko in odgovorno nalogo, ki jo bo moralo za vsako ceno rešiti. Da bo to uspešno in mogoče, bo treba pripraviti poleg ostalega tudi dovolj telovadnih prostorov. Mariborsko društvo Sokol matica n. pr. Dtma lastne telovadnice. Članstvo telovadi deljeno v telovadnici klasične in realne gimnazije. Poleti se vežba na lastnem letnem telovadišču v Ljudskem vrtu, in to komaj 4—5 mesecev, ves ostali letni čas pa v telovadnici. O teh prostorih se ne moremo pohvalno izraziti, če smo odkritosrčni. Pred vsem ležita obe omenjeni telovadnici obrnjeni proti severu in vzhodu tako, da leto in dan. Prostori so večinoma zaprti, zaradi prostorih telovadi po več sto ljudi na dan. Prostori so večinoma zaprti, zaradi pomanjkanja uspešne ventilacijske naprave nezadostno prezračeni in zaradi celodnevne nepretrgane uporabe pozno v noč tudi Eremalo čiščeni. Kako in kdaj naj se te-»vadnici očistita, če v njih podnevi telovadi šolska mladina, zvečer pa do 23. ure sokolsko članstvo! Ker telovadijo Sokoli vedno šele po uporabi telovadnic šolske mladine, so primorani gibati se v najslabšem zraku. Da to ni v iuteresu telesnega zdravja naše mladine, si lahko mislimo. K pojmu telesne vzgoje spada tudi telesna snaga kot nujna psihološka posledica telesne moči in lepote. Zato je neobhodno potrebno, da ima vsaka telovadnica primerno oblačilnico in primerne pro-•tor« za umivanja m kopanja. Samo ob teh pogojih je mogoče članstvo vzgajati v higieni. Vse to pa nam v teh prostorih manjka, ali je vsaj tako preprosto, da na noben način ne zadostuje in odgovarja resničnim potrebam. Prosimo odločujoče imitelje, da rešijo našemu Sokolstvu ob meji sloves prave naprednosti m nujne potrebe ter si ogledajo navedene prost<»-re in se osebno prepričajo, da je tako res! Pri tem naj upoštevajo, da oblačilnici in umivalnc priprave uporablja ob vsaki telovadni uri do 60 ali še celo več oseb! Če se bodo telovadeče vrste našega So-kolstva z izvajanjem zakona o telesni vzgoji podesetoriie in postoterile, nastane vprašanje, kako bo vobče mogoče dve tretjini leta ob teh pogojih izpolniti važno in delikatno nalogo telesne vzgoje naše mladine! Ostalim sokolskim društvom se sicer ne godi dosti ali celo nič bolje, vendar smo tnnenia, da bi vsaj Maribor-matica, kot žarišče jugoslovenske in so- Po volilni nedelji veselo jnrjevanje v prestolnici Beograd, 6. majnika Jasno ko ribje oko se je porodilo pone-deljsko jutro, kakor si ga jasnejšega in lepšega ni mogoče poželeti za »djurdjevdan-ski uranak«. Pa je tudi res zagomizelo že v najzgodnejših jutranjih urah po prestol-n:čnih ulicah kakor na mravljišču. In vse je hitelo ven iz mesta, kamorkoli, a največ vendarle na tradicionalni torišči beograjskega »djurdjevdanskega urank.i«, v Topčider in Košutnjak. Pričelo pa se je to ljudsko romanje v božjo naravo, ki se j« vsa že odela v pomladansko zelenilo, prav za prav že snoči, priprave pa so se vršile že predvčerajšnjim, v soboto. Tramvaji na glavnih progah so vozili vso noč ter sta bila topčiderski in dedinjski ves čas polna in prepolna. Drug za drugim so drveli avtomobili vso noč tja v topčider-sko stran in razsežni gostilniški vrt pred restavracijo v Topčideru je proti jutru že kazal sliko sokolskega zletišča za tehnično fakulteto, kakor se je nudila gledalcu v soboto za časa velikega volilnega shoda. In po vseh onih zelenih tratah pod Košut-njakom in po gozdu vse tja gori do vrha so se porazmestile večje in manjše skupine. Prihajati je pričelo potem vojaštvo (»akademci«), društva, šolska mladina. Tu vojaška godba, tam cigani, drugje harmonika, povsod petje, vrisk in smeh. Kolo ste vrti na vseh straneh. Po rosni travi se belijo prti, na njih pa jedače in pijače dovolj za ves dan. Malo težave je res bilo letos s pripravami za jurjevanje, kajti je včerajšnji dan skupščinskih volitev prinesel s seboi ono zakonsko nevšečnost tridnevne prepovedi kolske ideje na skrajnem severu naše države in kot vzor naprednosti, reda in higiene vsem mnogoštevilnim sokolskim edi-nicam, združenim v največji župi v jugo-slovenskem Sokolstvu, lahko terjalo od vse naše napredne javnosti, da ji čim prei pomore in postavi moderno higiensko urejeno telovadnico. Koristi od takega prostora bomo imeli vsi. zlasri naša mladina kot nravni in telesni temelj jugosloven-stva ★ Sokolu zračnih In zdravih telovadnic Maribor, v maju. Kakor si vsak posameznik želi čim prej ustvariti sebi lastno hišico s primernim vrtom, tako in še bolj mogoče si želi Sokolstvo lastnih higieničnih, soinčnih in zdravih telovadnic. V telovadnice pošiljamo svojo deco, naš naraščaj našo bodočnost, nekaj najboljšega kar epioh imamo in zaradi tega moramo 6krbeti v kakšnih prostorih je ta mladina kadar jo pošljemo od doma. Sokol-matica v Mariboru se trudi že več let, da bi ustvaril in zgradil Sokolski dom ali lastne telovadnice, katere bi odgovarjale današnjim časom. Gradbeni od/bor društva je pred leti neumorno deloval in zbiral prispevke za te namene ter je tudi uspeh bil zadovoljiv. [ Za mesto Maribor kakor je in kakor se isto razvija pa so ti pri6pevki še veliko premajhni, da bi se želja Sokolstva po lastni telovadnici uresničila. Z naklonjenostjo mestne občine je na zadnji seji mestni 6vet soglasno odobril vlogo Sokola-matice, da se podari zemljišče ca 2000 kv metrov za te namene. Gradbeni odsek izreka zahvalo v imenu naše mladine in vsega mariborskega Sokolstva Sedaj ko imamo v ta namen zbrana delna sredstva in stavb išče moramo vsi, ki čutimo ljubezen do naše mladine, še bolj krepko, še bolj požrtvovalno zbirati denarna sredstva, da postavimo v najkrajšem času lastno in zdravo telovadnico. Gradibeni odsek Sokola-matice apelira na vsa društva in korporacije, naj bi prihodnje leto opustila vse nabiralne akcije v kake diruge namene v prid oni sami nabiralni akciji za Sokolski dom v Mariboru. Sokol Jesenice. Danes bo v veliki dvorani Sokolskega doma svečana proslava spomina nn usmrtitev Zrinjskega in Fran-kopana. Sodeluje društveni salonski orkester. Na sporedu je predavanje. — Vstop prost. Za člane udeležba obvezna. Začetek ob 20. točenja alkoholnih pijač. Točenje je prepovedano sicer tudi še danes, toda kako naj si pošten Beograjčan predstavlja »djur-djevdanski uranak« ob »sifonu sode« ali »flaši kisele vode«? Jok! Pa so oblasti, ki so v soboto in v nedeljo nekoliko »zažmu-rile«, danes popolnoma zatisnile oči tem rajši, ko je volilni dan minil tako lepo mirno in skoraj neopazno, da inozemec, ki je prišel v Beograd, gotovo prav po ničemer ni mogel spoznati, da se v mestu na nič manj ko 108 voliščih obavlja najvažnejše državljansko delo. Saj je komaj domačin sam mogel opaziti kako malenkostno iz-premembo v nedeljskem pouličnem življenju prestolničnem, kakor n. pr. orožništvo s puško na rami v poulični varnostni službi ob belem dnevu, avto z državnimi zastavami, iz katerega so metali letake z vestjo, da se »čika Ljuba« s svojimi beograjskimi sokandidati odreka dr. Mačka, in tupatam kake bolj ali manj posrečene karikature opozicijskih voditeljev. Proti večeru se je sem ter tja slišal kak »živeo«, toda le poredkoma. Poslušalci radija so zaman čakali za 19.30 napovedane objave volilnih izidov, ker jih dotlej pač ni bilo mogoče dobiti in je »spiker« napovedal, da se bodo objavili pozneje, v teku noči. Tako je volilna nedelja minila v najlepšem miru in redu in je beograjsko ljudstvo moglo poleteti na »uranak« z mirnim srcem, v najlepšem pomladnem razpoloženju. Sicer so »pijače« v nedeljo res nekam zgodaj izpraznili, ali je bilo vendarle časa, da se je moglo dobiti tudi še po kako jagnje, zlasti za tiste, ki se drže stare vere, da se jagnje ne sme klati in jesti pred »Djurdjevdanom«, pač našim predkrščan-skim »vstajenjem«. In pečeno jagnje na prtu, pogrnjenem po rosni trati v Topči-derju, šop »belega« in »črnega luka«, po kaka mlada »papričico, ljatm ko djavo«, »ibrik šljivke« in pletenica »crnjaka«, pa pesem, vrisk in smeh, gosli in »igraj kolo«, pa človek čisto pozabi, da se je bila v nedeljo ljuta bitka. Srečen karambol z dolenjcem Ljubljana, 7. maja Snoči okrog 19. ure bi odo na robu Barja, tam, kjer križa dolenjska proga Peruz-zijevo pot kmalu prišlo do težke prometne nesreče. Jesihov hlapec z Rudnika je peljal s konjem čez progo, ko je v hipu privozil vlak. Proga je na onem mestu nezavarovana, ker uporabljajo prehod čez tračnice po večini samo za vožnje na polje. Konj je bil z vozom sicer že onkraj tračnic, a ko je začul bližajočo se lokomotivo, se je preplašil in začel siliti nazaj, konj in njegov voznik, ki je sedel na vozu. pa sta srečno odnesla zdravo kožo. Ljudje, k: so se nahajali v bližini, so « strahom opazovali razburljivi prizor. Vsem. najbolj pa seveda hlapcu samemu, se je odvalil težek kamen od srca, ko so videli, da ie vlak prizadejal le majhno škodo Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino General Goring pride ponovno v Jugoslavijo Zagreb, 7. maja. >Novosti« priobčujejo dopis svojega berlinskega poročevalca o sprejemu pri ministrskem predsedniku Goringu. Poročevalec je vprašal generala, al: so točne vesti, da bo kmalu spet ob.skal Jugoslavijo. General je odgovoril: _ Lahko vam potrdim, da nameravam oditi aa svoje poročno potovanje, oa katero se doslej še nisem mogel odpraviti, — v Jugoslavijo. Bival sem zaradi zaposlenosti le poldrugi dan v Wiesbadnu. Kdaj pa odpotujem v Jugoslavijo, vam točno še ne morem reči. Vsekakor pa bom vašo državo tem rajši obiskal, ker sem bil pri svojem zadnjem obisku, h kateremu me je na žalost povedel tragični dogodek, sprejet z odkrito prisrčnostjo in gostoljubno ustrežJji-?ostjo. Z letalom nameravam poleteti do Beograda, potem pa najbrž i avtom v Dalmacijo. Čeprav bo moja nameravane pot zasebna. si lahko mislite, da me bo zelo veselilo, ako bom s tem mogel datii pobude svojim rojakom, da pojdejo tudi oni pogledat slikovite lepote jugoslo venski h krajev v vetjem številu kakor doslej. Tako želim vzbuditi medsebojno spoznavanje in poglobiti prijateljske zveze. To naglasim tem rajši, ker še ne poznam pirezanimivih krajev Dalmacije in posebno si želim ogledati njeno obalo. Kadar potujem v inozemstvo, grem vsekakor najrajši tja, kjer lahko pričakujem. da se bom dobro počutiil in da bom gotovo prijateljsko sprejet. — Kako presoja vaša ekscelenca trenutne odnošaje med Nemčijo in Jugoslavijo? Ali so se kaj oslabili ali poglobili? — Lahko vam za gotovo rečem, je odvrnil minnstrsiki predsednik, da so se v zadnjem letu, v katerem gotovo ni manjkalo usodnih težkih dogodkov, odnošaji med našima državama samo še učvrstili. Jaz osebno se vedno trudim, da se z vašim narodom čimbolj sporazumemo. Kaj me je pripravilo do tega? Čital sem Stegermannovo knjigo »Svetovna vojna«, kjer opisuje borbe srbskega naroda in dostojno ocenjuje srbskega vojščaka. Ta knjiga o srbski hrabrosti in domovinski ljubezni me je navdala z globokim spoštovanjem do vsega fueoclovenakega naroda. Bilo mi je pri čitanjju hudo, de sta se dve tako hrabri vojski morali med seboj boriti, ko ven daj rvikakot ni bilo potrebno, da se je Nemčija zastavila za umirajočo monarhijo, kakršne je bi-la Avptro-ogrska. ki je na koncu koncev vendarle razpadla ... K temu moram do«rta.viti, da sem vašo krasno državo spoznal nri dveh svojih obisik'h in občutil prav tople simpatije za Nemčijo in zame. Zato 6em se ogrel, da v vsakem primeru poglobim in P1'rim razumevanje med našima narodoma. Ko je nedavno šel moj pri.bočniik na poročno potovanje in je vprašal za flvet, se je moj odgovor glasil: »Fojdiile v Jugoslavijo!« In je odpotovali v Dalmacijo. — Kaj maj sooročim jugoslovanskim roria-kom o obisku pri vaši ekscelenci? je vprašal dopisnik. — Rad se spominjam svojega bivanja v Beogradu. kier sem se mogel prepričati o gostoljubnosti in simpatijah vašega nairoda do Nemčije. Ponovno želim naglas:ti. da me je ugodno iznenadila volja za izgraditev vaše države in da je name napravila najboliči vtis vzorna organizacija vaše vojske in vaše policije. Žal. kakor že rečeno, je moj obisk senčila globoka žalost, ki sem jo tudi jaz Kameniti križ pod šmarno goro Iz časov francoskih vojn na Kranjskem Na severno stran Šmarne gore se naslanja smledniški gozd, ki je bil v davnih časih priljubljeno pribežališče vsakovrstne drhali. Ta je imela dobro zaščito v tem takrat neprehodnem ozemlju, če je bila nevarnost se je navadno umaknila na težko dostopne višine in v votline pogorja Rašice Tam. kjer je zapuščal pobožni romar gozd in dospel do vznožja Šmarne gore, stoji kamenit križ, v senci visokih smrek, kakršnih nahajamo še dandanes mnogo iia naših tleh. PTed dobrimi sto leti se je tod vsak romar pobožno odkril, pokleknil h križu, pomolil in vzdihnil: »Bog mu ibodi milostljiv!« # četrt ure oddaljeno od tega kraja je stala samotna koča, naslonjena na Rašico Odtod se je lahko razgledala daleč naokrog vsa okolica in tudi cesta. Nihče ai bil posestnik koče, zato jo je zasedla sumljiva svojat kakršne je bilo mnogn v dobt francoskih vojn vsepovsod nn Kranjskem tem rajši, ker je lahko odto.i hitro pobegnila v varno zavetje Nekeea »rečer*. 1e bila zbrana v koč' ,>kor osmin zelo mešana družba Zunaj «* tjiio skrajnr slabo vreme notr pa so se sabaval' sumljiv* ljudje z raznimi resnič arnil In 'zmlšljenfml zgodbami Eden Izmed njih, dolg ln suh, s pravim mefistov- skim obrazom, ki se mu je videlo, da je bivši vojak, je baš razlagal svoje begunstvo od vojakov. Ostalih šest tovarišev je napeto poslušalo, si polnilo od časa do časa svoje pipice in pogledovalo na steno prislonjene pušfee, samokrese in sablje. Naenkrat pa so se odprla vrata ln v kočo Je stopil neznan moški, zavit v Širok plašč. Zaradi nepričakovanega obiska vznemirjeni so skočili vsi prisotni pokonci in zgrabili za orožje. Tujec pa je brez vsake besede stegnil roko, ln kakor od skrivnostne sile zadržani, so umaknili na-vzočni dvignjeno orožje ln v nerazumljivem strahu gledali nepričakovanega gosta. Ta je odvihal svoj od dežja premočena plašč ter pokazal presenečenim možem mlado, skoro dekliSko lice. Nato je razgrnil plašč ob ognju ln prisedel. Vse to se je godilo tiho. brez vsake besede Sele ko se je skoro vražjeverno začudenje umakniio splošni radovednosti, se je približal prejšnji govornik, ki Je moral tako nepričakovano prekiniti svojo zgodbo: gospodovalno Je vprašal; .Kdo si, tujec? Kaj iščeš tod?« Neznanec pa je odgovoril mirno ln brer zadrege: »Mar ste vi poveljnik te tolpe?« Nu, to je bflo več ko predrzno! Nepričakovano vprašanje je »pravilo govorni- ka v nemalo zadrego, zakaj četudi največji, vendar ni bil on poveljnik, temveč tovariš med tovariši. In nikomur ne bi bilo všeč, če bi se kdorkoli Izmed njih izdajal za poveljnika. Zato se je dolgin izmikal odgovoru. »To te malo briga, mladič; sicer Je pa vrsta vprašanja na meni, ti mi moraš odgovarjati!« »Res, toda le, če ml bo všeč in prav! Ker mi pa ni —« »Kako, mladi pobič, ti me hočeš še zasmehovati? Le poskušaj, to te bo drago veljalo!« Po teh besedah Je zgrabil za svojo sabljo, ki si jo je bil najbrž vzel od vojakov za spomin. »Pustite svoje železo lepo na miru, saj itak še niste nikomur nič žalega storili, niti nimate poguma, da bi koga umorili,« je odgovoril neznanec. Tem besedam je sledil gromovit smeh navzočnih, ki jim je bila dolgi nova stra-hopetnost le predobre znana. Za radii tega je ta silno razjarjen zares izdrl sabljo in planil nad tujoa, ki bi ga brez dvoma posekal, če ne bi pravočasno skočili vmes ostali in bi, od besnosti razljuče-nemu, ne Iztrgal) orožja i* rok. MHadenič, bdi je skoro premlad za ta naziv, je bil ob naskoku svojega nasprotnika poskočil ln Je zdaj pač malo zbegan gledal v krogu stoječe može Vendar se je hitro zbral, kakor bi se sramoval svoje slabosti. »Hvala vam za žlvljenle. zakaj, četo di se De bojim smrti, ml Je vendar žlv!J*> nje IJnbš«. dasi ml Je nudilo doslej tnal' veselja, več pa žalosti.« Zadnje besede je izgovoril pridušeno oči vidno v namenu, da b' ga ne razumeli, nato pa je hitro nadaljeval: ILUSTROVAN TEDENSKI OBZORNIK ŽIVLJENJE IN SVET VAM MU1 TEDENSKO POUKA LN ZABAVE V BESEDI IN SLIKI »ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pri opravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, In stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Dim, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. občutil ob veliki narodni nesreči,' ki je tako globoko zadela vašo mlado državo. Bodite na koncu zagotovljeni, da se bomo prizadevali stori/ti vse za izgraditev prijateljstva med našima narodoma in državama in da ne bomo opustili ničesar, kar se v ta namen lahko stori. Šport Nedavni sodniški izpiti v Ljubljani so imeli delen uspeh. V treh dneh, t. j. 26.. 27. in 28. aprila so od prijavljenih 75 kandidatov prerešetali 41, kolikor jih do poslednjega ni zgubilo poguma; nad rešetom jih je osfalo 10: gg. Čamernik, Šketelj, Macoratti, Joksič, Kos, Mandič, Martelanc, Stiglič, Nemec; vs» ostali so šli skozi rešeto. S tem je vsaj za prvo silo zamašena vrzel, ki je nastala z rešitvijo sodniškega vprašanja na zadnji glavni skupščini JN Saveza, ko so se savezni sodniki delno uprli sklepu skupščine in odpovedali svoje sodelovanje. Vsi oni kandidati, ki zadnjega sodniškega izpita niso napravili in se nameravajo ponovno prijaviti k izpitu, se naprošajo, da se udeležijo sestanka danes ob 20.30 v tajništvu LNP, Tyrševa 36. Teniška sezona v Tržiču. Končno se je vreme toliko ustalilo, da je bilo možno dovršiti nasip in povaljanje tenišča. Doslej je prijavljenih 15 igralcev, dovršen je urnik in z rednim igranjem se je pričelo 6. t. m. Ker pa je na razpolago še nekaj prostih ur, upamo, da bodo v kratkem zasedene, saj znaša prispevek za vso sezono le Din 160 in je menda najnižji v naši banovini. Poleg tega pa je uprava preskrbela tudi za priložnostne igralce s tem, da je dala na razpolago gotove ure v dnevu proti malenkostni odškodnini. Letos ie teniška sekcija kluba šla zopet za lep korak naprej. Izkustva iz lanskega leta so pokazala, da se mora igranju tenisa posvetiti pač največja pažnja, zlasti glede mlajših igralcev in da ne kaže prepustiti jih samovoljnemu zbijanju brez nadzorstva. Zaradi tega je klubska uprava stopila v stik s trenerjem, ki bo vadil igralce po sistematičnem načrtu in s tem dvignil sekcijo v vrste strokovno izvežbanih klubov. Prosimo, da se interesenti lepega belega športa žimprej javijo in se udeleže sestanka, ki bo sklican enkrat prihodnie dni. Ljubljanski plavalni podsavez. Drevi ob 18. seja v prostorih kavarne Evrope. Prosimo vse odbornike, da se seje zanesljivo udeleže, ker so na programu nujne zadeve. SK Ilirija (Table tenis sekcija). Danes ob 19.15 sestanek tekmovalcev pred Emono. Važno zaradi državnega prvenstva! — »Pustimo to! Brez dvoma ste begunci in ste se lotili posla, ki je po državnih zakonih kazniv. Vade postopanje z menoj pa zasluži vsekakor mojo hvaležnost. Mogoče bo še kedaj prilika, da se vam bom lahko Izkazal hvaležnega. Dotlej pa le eno prošnjo. Tukaj — pri teh besedah je Izvlekel mošnjo iz žepa — tukaj imate majhno vsoto, ki bodi vaša, če bom smel za nedoločen čas bivati v vaši sredi; vi pa se ne brigajte za moje početje, četudi bi se vam videlo še toliko sumljivo. Niti me ne vprašujte za moje Ime in stan; ko bo čas, boste itak vse zvedeli.« Po teh besedah Je izročil najbližjemu, plečatemu možu, ki pa je imel sicer dobrodušen izraz, svojo mošnjo. Ta Jo je vzel in se obrnil k svojim tovarišem, ki so nekaj med seboj šepetali. Po kratkem pogovoru z njima se Je spet približal neznancu In mu Je mošnjo vrnil- »Vaš pogum, mladi mož,« je rekel, »je mojim tovarišem tolikanj ugajal, da bomo vaši želji rade volje ustregli, zato ne potrebujemo vašega denarja. Sram M nas moralo biti, če bi ga vzeli od vas. Ce torej ne zaničujete naše družbe, dobrodošli v našn sredi! Toda recite, kako ste zvedeli za nas? Kako ste našli k nam?« »Slučajno! Zgrešil sem pot ln vaš ogenj me je privabil semkaj.« »In niste Imeli, mladi mož, nlkakega strahu?« »Strah? Tega poznam le po pripovedovanju če se ne motim.« Je nadaljeval, kažoč na tleh ležeče svežnje blaga, »pri padate oni vrst' IJndl. katerih početje Je sicer protizakonito vendar pa ne tako zloAin^ko kakor ono roparjev z*kaj vi »te v navzkrižju s človešflriin'' zakoni, na katerih slonijo države. Z eno besedo: vi ste tihotapci?« (Tenis sekcija.) Danes ob 20. važna seja sekcijskega načelstva v kavarni Evropa. SK Sloga (Lahkoatletska sekcija). Danes od 17. dalje trening za vse atlete, po treningu na igrišču sestanek zaradi bKi-njih nastopov. SK Reka. Jutri ob 17. strogo obvezen trening prva grupe, po treningu ob 19JO sestanek nogometne sekcije na igrišču. TKD Atena. Danes ob 18. trening vseh članic na igrišču ob slabem vremena v telovadnici. Radi* Sreda, 8. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.46: Poročila. — 13: Čas, vreme, obvestila. — 13.20: Operne fantazije na ploščah. — 14: Vrema, borza, spored. — 18: Delibes: Balet Sylvia (plošče). — 18.20: Pogovor s poslušalcu — 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila. — 19: Iz šlezijskih revirjev: Recitacije s kla-verjem (Ciril Debevec in dr. Švara). — 1950: Nacionalna ura. — 20: Mi, kar nas je kovačev... Delavska pesem in beseda. Izvajajo člani delavske godbe »Zarja«, delavskih pevskih zborov in del. odra. — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. — 22: Bratci veseli vsi. Pojeta gg. Banovee in Žagar • spremljevanjem harmonike (g. Stanko) vmes plošče. . Četrtek, 9. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, vreme, obvestila. — 13.20: Moderna glasba na ploščah. — 14: Vreme, borza, spored. — 18: Ribniška in druge take na ploščah. — 18.20: Slovenščina (dr. Kolarič). — 18.40: Čas, poročila, spored, obvestila. _ 19: Kmečki trio (Gregore, Nachfdrg, Stanko). — 1950: Nacionalna ura. — 20: Prenos iz Beograda. — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. — 22: Po valč-kovem taktu okoli sveta (Radio - orkester). BEOGRAD 17: Pesmi. — 20: Klavirski koncert. _ 20.40: Pester program. — 22.15: Lahka godba. _ ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Kvartet — 20: Tiiardovičevi »Splitski akvareli«. — PRAGA 19.30: Orkester. _ 20: Igra. — 21.30: Plošče. — 22.15: Orkester. _ BRNO 19.30: Program iz Prage. —' VARŠAVA 20: Pesmi in plesi. — 21: Simfoničen koncert. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Wagnerjeva glasba. — 17.25: Pesmi. — 20: Zborovski koncert. — 20.45: Orkester. _ 22.20: Operetna glasba. — 23.45: Ples. — BERLIN 20.15: Ob morju. — 21: Valčkova ura. — KONIGSBERG 20.15: Iz Berlina. _ 21: Godba na pihala. — 23: Moderna glasba. — STUTTGART 20.15: Iz Berlina. — 21: Literaren program. — 23: Iz Berlina. — 24: Nočni koncert — RIM 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert — 20-50: Simfoničen koncert — 22.20: Ples. Komaj je neznanec to izgovoril, 00 priskočili vsi stanovalci koče proti drznemu tujcu, toda je, smehljajoč se, nadaljeval: »Ne bojte se, možje, nikar ne mdsHte, da bi vas izdal. To tem manj, ker ml je človeška družba, vsaj začasno ubila vsako veselje, da bi se povrnil k njej. Toda dovolj o tem!« četudi je vzbudila zadnja * opazka živahno radovednost tihotapcev, se nihče ni upal povpraševati po podrobnostih, tem manj, ker je bil tujec utrujen ln zaspan. Možje so še naložili na ogenj, poedini so se še polglasno pogovarjali, dokler niso vsi drug za drugim zaspali. • Svinčeno težka noč je ležala nad Savo. Visoki valovi mogočne reke so se odbijali na skalnatih stenah pri črnuškem mostu, čez vrhove šmarne gore pa so se podili težki oblaki, kakor bi hoteli zakriti bitko, ki je čez dan tod divjala. Bilo Je to leta 1813., ko so se Francozi pod vodstvom generala BelotMja borili za črnuški most in prišli okoli Rašice na glavno cesto. Belottijev polk Je bil ob hudem nalivu popolnoma uničen, general sam pa ranjen In ujet Da, bitka Je bila krvava, četudi? ni bilo na bojišču večjih vojnih siL Francozi so bili odibltl, več kakor polovica Jih je obležala na bojišču, ostali pa so bili ujeti. Bila Je deževna noč, druga po onem dogodku v koč! Vse Je spalo. — toda ne! Po cesti od Gameljnov proti črnuškemu mostu je počasi korakal v dolg plašč zavit človek Kljub tajinstvenl noči je ho dil popotnik, neustrašen !n globoko r« mišljen naprej. »A L J K SAI\T-VVE Prigode francoskega ujetnika na Angleškem ^ »Počakaj!< sem zavpil. »Stoj! Saj je vse v redu! Stoj!« A voznik je le za trenutek obrnil bledi obraz proti meni, nato pa podvojil svoj napor, se sklonil naprej in obsul svoji kljusi s točo udarcev in psovk; živali sta jo ubrali, kar sta le mogli, in voz je odska-koval za njima po kolovozih, kakor da bi letel, obdan od zarje brizgajočega dežja in blata Čeprav sem na vse kriplje tekel, sem ga vendar le od daleč sledil; to se mi je zdelo častna zapoved, odkar sem vedel, da so rojaki tako blizu. Kakih sto metrov pred menoj je dvokolnica zavila z glavne ceste na stransko pot, obrobljeno z golim drevjem, in mi izginila izpred oči. Ko sem jo spet zagledal, Je bila že daleč pred menoj, a vsaka nevarnost je bila minila, zakaj utrujena konja 6ta tekla spet v drnec. Prepričan, da mi ne moreta uiti, se nisem posebno dvizal z zasledovanjem, da bi se spet oddahnil. Kmalu nato je napravila stranska pot oster ovinek, in zagledal eem leso in začetek vijugaste, posute steze. Ko sem potem še nekaj časa stopal dalje, je vstalo pred menoj rdeče opečnato poslopje. Za tem eem videl stranska poslopja in koničaste, štrleče strehe hlevov. Očividno je bil prišel gosposki grad na nič in se iz kdo ve kakšnega razloga ponižal v stanovanje kmetu, ki ga je bilo prav tako malo skrb vnanje lepote kakor razkošja in udobnosti. Pri vsakem koraku si opažal sledove zane-mare. Živa meja, največ iz zimzelenih rastlin, je obdajala posestvo in ga skrivala ocem radovednih sosedov Ko sem tistega otožnega zimskega jutra v vesoljnem potopu naliva in v vetru, ki se je pravkar vzdignil, zagledal pred seboj to hišo, je voz že stal pred vrati, in voznik se je resno pogovarjal z gospodom Burchellom Fennom. Fenn, mož robatega in zaripiega obraza, je držal roke na hrbtu. Imel je žo-kejsko čepico, višnjevo suknjo in zavihane škornje, in vse to mu je dajalo videz vrlega kmečkega zakupnika. Ko sem se približal, sta prenehala v svojem razgovoru in me sprejela z zlovoljnim molkom. Odkril sem se in vprašal: »Ali mi je čast govoriti z gospodom Burchellom Fennom?« »Z nikomer drugim sir,« je odvrnil gospod Fenn in vzel čepico z glave, da bi se mi oddolžil za vljudnost, to pa z raztresenim pogledom in z glasom človeka, ki ima misli čisto drugje. »In kdo ste neki vi, če je dovoljeno vedeti?« »To vam povem kasneje. Za zdaj naj zadostuje, da prihajam v poslovnih zadevah.« Podoba je bilo, da mu ne gre nič kaj v slast moj odgovor; usta so mu hlastala po zraku, in njegove male oči se niso niti za trenutek odtrgale od mojega obraza. »Dovolite mi, gospod, opombo,« sem nadaljeval, »da je današnje jtotro prekleto vlažno in da bi se mi zdel kotiček ob kaminu in, če mogoče, kozarček vroče pijače kaj primeren protistrup.« Nekaj časa smo vsi trije molčali; ko je pa ujetnik v zaprtem vozu iznova kihnil, je voznik mahoma oplazil konja z bičem in zdrevil okoli vogala. Tudi gospodu Fennu se je vrnilo ravnotežje duha: rig-nil je, se obrnil k vratom in zaklical: »Kar noter, gospod, kar noter! Ne zamerite, ključ se nekam nerad obrača.« Veža, ki sva stopila vanjo, je bila dokaj prostorna. V kotu so stali prazni cvetlični lonci, tlak je bil onesnažen z odtisi blatnih čevljev, na veliki mahagonovi mizi, edinem kosu pohištva, je bil oči- vidno že pred davnim časom nekdo pritrdil svečo in jo pustil, da je dogorela, zakaj lojeni madeži so bili zeleni od plesnobe. Moj duh je spričo teh dojmov nenavadno živahno deloval. Tu sem bil s Fennom in njegovimi mezdniki, v zapuščeni hiši, sredi podivjanega vrta, obraščenega z gozdom zimzelenih cipres: kraj je bil kakor nalašč izibran za strašno dejanje. Privid mi je vstal pred očmi: v duhu sem zagledal nekaj vzdignjenih plošč in gospodarja, kako mi z voznikovo pomočjo koplje grob. Ta slika se mi je na moč uprla. Razločno sem začutil, da sem šel do skrajne meje, ki jo dopušča previdnost; poslej nisem smel izgubiti niti trenutka, moral sem pokazati svoj pravi obraz; a v tem, ko sem še iskal besed, da bi pričel, so se vrata za moJim hrbtom glasno zaloputnila. Po bliskovo sem se obrnil — komaj za časa, da sem si rešil življenje. Nenadnost napada in nasprotnikova silna teža sta mu dajali prednost pred menoj. V njegovi desnici mi je grozil velikanski samokres; da, vseh mojih moči je bilo treba, da sem ga odbil. Z levico me je toli neusmiljeno stisnil k sebi, da sem mislil, da me bo zmečkal, ali se bom pa zadušil. Med tem so bila njegova usta široko odprta, v obraz je bil rdeč kakor puran in hropel in puhal je kakor zver. Kakor divji in nepričakovan je bil napad, tako naglo ga je bilo konec. Pijančevanje, ki je bilo Fennu napihnilo telo, je bilo obenem oslabilo njegovo prožnost. Še en silovit napor, ki bi me bil skoraj zmogel —-na srečo se je bil pri tem sprožil samokres — in že sem začutil, da se njegov prijem razklepa in da mu kolena klecajo. Malopridnež se je zrušil pod svojo lastno težo in telebnil na kamenita tla. »Prizanesite mi!« je zamrmral. Vsa reč me je bila navdala s strašansko grozo, vrhu tega je pa še kipelo v meni ogorčenje. Zato sem se otresel njegovega gnusnega dotika, zgrabil samokres, ki je bil tudi izstreljen še nevarno orožje, in mu zagrozil s kopitom »Tebi naj prizanesem, žival?« sem zavpil. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn Cenitve se zaračunajo po Dtn 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Din 3*" ▼ znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek Jutra", Ljubljana. Potniki Beseda 1 Din, davek 2 Din, n iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnike ■a prodaj« angleških Ma-gov io delnih plaščev iščem. Dobro avedeni »to^iiki pri uradnikih m oficirjih imajo prednost. — Pismene ponudbe i navedbo dosedanje zaposlitve in referencami na: »Bradfordc Beograd, Vojvode Mišiča W. 2. 8979-5 Beg. blagajno »Aaker«, novo, prodam. — Xa ogiod v špec. trgovini V Kari j« neki ni ki št. 1. 9042-6 Sluf.be išče Beseda 50 para, davek t Dia, ta iifro aH dajanje ■aatova J Dla. Najmanj« raeaek tj Din. Gospodična § trgovsko akademijo ln perfektnim man jetrn nemškega jezika, ki ima i« 1 leto prakse, ieli primemo nauneMenj«. Cenjene po-andbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljivac. 0066-8 Službo delavca letim prem eni ti s 10. majem. Vajen gostilne in trgovine. V slučaja potrebe tadi lahko poiožim kavcijo. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9041-8 Natakarica mm« tndl k n h e, Bfie službo s 10. majem. Ponudb« na oglasni oddelek •Jvtiu pod ►Pošten« 14». 9096-8 Prodam Beseda 1 Dla, davek 2 Din. >a Hfro t|| dajanje naslova B Dia. IfaJmanjB znesek 17 Din Izredno dobro In poceni oMaCfla. moško perilo itd. iobite najbolje pri Pre-*»rj«_ Sv. Petra eeeta 14 91-« Samo odraslim pofljemo novi katalog 8 natvan »Šola ljubezni« la obojestranskega nadovoljstra v t a k o n n. Katalog je opremljen z intereeantninri slikami h apeeijalnib področij hlgi-Jenskih pripomočkov v zakonskem življenju ko< a. p. tonska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti ln fotografije in drn ge Intimne speoijalitete za aakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke. kot priporočeno pismo proti povzetja za Din 17.50 Ze!<~ zanimiv prospekt »MoSkl. uspeh takoj!« pošljemo proti povzetja za Din 17.40. »Solo ljubezni« — ln »Moški, nspeh takoj!« •kopaj pošljemo proti pov zetju za Din 29.50. Zastopstvo »Salns«, Zagreb S-Jo-, Samostanska nI 13. 1940-6 Pekovski inventar »elo ugodno proda Beigott — Ostrožno-Celje. 9057-6 Dnevno sveža Štajerska jajca po 9?—za 10 Din dobite v skladišču v Kapiteljski »lici št. 3. telefon 25-09. 90*7-6 iJiTi[IJ>2 Beseds t Din. davek 2 Din sa iifro ali dajanje naslova S Dia. Najmanišl tnecek 17 Din Modni atelje prvovrstni - »prejme po močnico — tudi začetnico Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9080-1 Frizerko perfektno » stroki, sprejme takoj salon »Vena-, Gra dišfe št 4. 8891-1 Brivskega pomočnika mladega in dobrega delavca sprejme Frank Ivan Ljubljana, Zeljarska ulica št. U. 4061-1 Šiviljo samostojno v francoskih delih, iščem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9003-4 Uradnika začetnika, sprejme bančni zavod. Oferte s podrobnimi Dodatki na oglasni oddelek »Jutra« pod cnačko »Strojepisec«. »015-1 Slaščičarskega pomočnika sprejmem takoj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra« 90381 Mlad modelni mizar dobi službo. — Ponudbe s navedbo prakse na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Modelni mizar«. 9O0M Služkinjo zaneelJVro, f i g s vdove« (obrtnik) i otroci, proti mesečni plači 100 Din — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dežela« 9010-1 Dobrega brivskega pomočnika sprejme takoj Josip Rakar brivec v Hrastniku. 9006-3 Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šiviljsko vajenko (prednost z dežele) i vso oskrbo v hiS, sprejme SokHč, Karlovska e. 36. 9066-M Učenca sprejme takoj pekarna Reigott, Ostrožno-Celje. \Avtd,rhoio Beseda 1 Din, davek 2 Dia. ta šifro ali dajanje oasiovs S Din. Najmanjši znesek 17 Dla- Auto-limuztno 6—7sedežno, v perfektnem stanju prodam proti gotovini ali knjižicam Kreditne banke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Fiat«. 8073 Avtomobilisti! Vaš anto Vam na novo liča ali tapecira pri strokovni izvršitvi najeeneje Martin Mali. auto »Dueo« ličanje in tapetništvo v Domžalah. Isto tam ugodno naprodaj tovorni avto znamke »Chevrolet«, i 4 cilindri, vožen samo 36 tisr-č km, v generalno prenovljenem stanju. 8972-10 Mercedes-Benz 9/38 ks, maJo vožen, ko* nov ohranjen, prodam takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten«. 9029-10 Kolesa Beseda I Din, davek t Din, ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Kolesa si oglejte pri tvrdki Iva-n Jax in sin. LJubljana, Gosposvetska c. 2. Cena od 1000 Din naprej. Is to tam vam Je na razpolago tudi mehanična delavnica. 877711 Beseds 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 )ta. Balin kroglje stare, kupim. Zaloška cesta št 10. 9053-7 Rebraste cevi TUppenrohre) kupim. Ponudbe s een« ter označbo teže h> dolžine na naslov: Anton Fajdiga. Grosuplje. 9004-7 Železen štedilnik rabljen, v dobrem stanju, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9050-7 Koleselj (enorprežni) ali kočijo kupim. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Maribor pod značko »36. maj«. 9000-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Od 60.000 Din naprej dobite danes enodružinsko, in za 85.000 Din dvodrožinsko, novozadano hišo a ograjenim vrtom, na lepem prostoru v Mariboru, v bližini kolodvora — pod ugodnimi pogoji, za katere se izve vsako popoldne v stavb, pisarni Dinko Lažič, Maribor, Tržaška 98. 8708-20 Majhno hišico enodružinsko, S—4 sobe, « pritiklinami in majhnim vrtom kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Plačilo v gotovini«. 9067-20 Lepo posestvo v Poljčanah, zamenjam za manjšo vilo v Rogaški Slatini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rogaška Slatina«. 8976-20 Vrednote Beseda 1 Dio, davek 2 Din. (a šifro aH dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Srebrne krone staro »lato In srebro k a p a J e rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod z Vidovianske ceste (pri go stilni Kolina). 70 Lokali Besed« 1 Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajrmje oasiovs 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Oln 2 lepi skladišči in 2 pisarni oddam po zelo ugodni ceni na prometnem kraju v mestu, blizu glavnega kolodvora. — Informacije v Ciglerjevi ulici štev. 36/1. 8946-19 Hotel, restavracijo in kavarno v SI. Brodu. kjer je mnogo industrije. * kompletno 2>remo oddam v zakup, i kompletno poceni prodam. — Vprašati lastnika Josipa Hanza, Zagreb — 3erislavičeva 30. 8600-19 Beseda 1 Din. davek 2 *>tn •a šifro ali dajanje naslov« i Dia. Najmanjši tneseh 17 run Knjižice Kreditne banke, z vlogo 30—35.000 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj 30.000« 8074-16 Vložnice vseh bank nakup prodaja in zaloga vse* vrst posojila kulantno io eaneeljivo »Flnancier«, Zagreb. Ilica 9 Telefon internrb. 44-09. Naročila i dežele se Izvr Šujejo takoj. 8530-16 150.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« pod »Trikrat varno«. 9036-16 Prodam vlogo Ljubljanske mestne hranilnice • par 100 tisoč Ponudbe pod »80 % gotovina« na oglas, oddelek »Jutra« 9037-16 Hranilno knjigo Mestne hranilnice v Ljubljani, zamenjam ta Bano-vinsko — 200.000 Din. Po nudbe aa oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani ood mačko »Banovinska«, 9017-1« Knjižico Posojilnice v Ribnic4 — cca 90.000 Din, kupi Zaje Lojze, komercijalna pisarna v Ljubljani, Gledališka ulica 7. 90JS-16 Hranilno knjižico Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Petru v Savinjski dolini, z vlogo 16.000 Din, prodam proti takojšnjemu plačilu za 65 %. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. Peter«. 9043-16 350.000 Din dam kot posojilo na dobro vknjižbo in na odplačilo v obrokih po dogovoru. Interesenta naj se javijo pod »Ugodnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 9002-16 Knjižico Mestne hranilnice Brežice cca 80.000 Din, kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brežice«. 9063-16 Praštediono v manjših zneskih, kupim za gotovino. Sporočite znesek in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praštediona«. 9064-16 Starovpeljano podjetje kolonijalne stroke, prodam Potrebno 50.000 Din gotovine. — Informacije daje Zaje Lojze, komercijalna pisarna, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 7. 9018-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ts šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tne«ek n Oln Trgovino s špecerijskim, kolonijal-nim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki takoj oddam v najem radi selitve. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Dobro vpeljana trgovina v industrij-' skem mestu Gorenjske«. 9016-17 Enosob. stanovanje s pritiklinami, oddam mirni stranki v Mostah. Pokopališka 14. 903č>-21 Trisob. stanovanje oddam v Pražakovi ul. 10 Pojasnila pri A. Šarabonu na Zaloški cesti št°v. 1. 9035-21 Stanovanje 2—3, event. štirisobno, v centru mesta iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravnik«. 9054-317» Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro aH dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 nfn Parni stroj 10—30 HP, kupi Talionica željeza, Topusko. 8SKl3-i9 VELIKA IZBERA špecerij. trgovino z blagom in inventarjem, na zelo prometni točki sredi Ljubljane oddam pod ugodnimi pogoji v najem ali prodam. — Informacije laje Realitetna pisarna Jože Grašek, Ljubljana — Gledališka ulica štev. 4. 9014-1" Seseda 1 Din. davek 2 Din ta Slfrn ali dajanje naslovu 5 Din. Nalmaniši ^nesev 17 Oln Javorjeve hlode suhe. ali suhe plohe 10 cm kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Anton Fajdiga — Grosuplje. 9003-15 Beseda i Din, davek 2 Oln ta šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjCI rnesel 17 r»m Lepo, prazno sobo s separatnim vhodom takoj oddam na Resljevi c. št. 26/1, desno. 9(130-23 v vseh modnih oarvah, gladka in vzorčasta različne kakovosti, za obleke, bluze Ir perilo Pri „ŠUofuM k Ljubljana Seseda I Din. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oln Petsob. stanovanje i vsemi pritiklinami. v vili v centru mesta, t uporabo vrta oddam takoj ali z av gustom v Knafljevi ulici št 18/IL 8662-21 Moderno stanovanje 3 velikih sob kopalnice tn drugih pritiklin takoj od dam v sredini Ljubljane. Vprašati v društvu posestnikov, Salendrova ul. 6. 9033-21 Enosob. stanovanje manzardno, oddam s 1. avgustom. Ogledati med 10. in 12. ter 18. in 16. uro na B!eiwei?ovi cesti 9/11. 9035-31 O 3142 Kako Izgledata 2 glavi pred usporabo pr«p«ira.ta za formi rao je s i e e »RECTODOR« teci giavi 5 nrbmt p»-zneje po neof«ieoi io poroem enostavni na-W »Reetodora«. — Ifepei :n i>eSkiodljiT>oot zaje.mč-eoa. G^nrntior« 90 Din. — Origima'e Seh'6d«T ScJieoke m podaje »Ornima«. o'n. pri povzetju M Din. Za-htevajne brea-k'uetiroivaini oemik V časa obi^kanjac, ki jo je napisal član drame g. Edvard Gregorin, se bo vršila predvidoma v soboto dne 11. t. m. Delo obsega 8 slik in epilog. V Igri je zaposlen celokupen dramski aasambl, pomnožen s Statisti. Delo je zgrajeno po zgodovinskih in svetopisemskih virih ter osvetljuje čas Jezusovega delovanja s politične socialne strani. Režiser: B. Gregorin. Krstna predstava Koczalskega opere »Zemruda« se bo vršila dne 9. t. m. v četrtek. Predstava je za red C Snov »Zemruda« je zajeta iz zbirke prastarih pravljic Tisoč ln ena noč. Libreto je zelo učinkovit, prav tako tudfl godba in baleti Snov obravnava priljubljeno fabulo UGODNO KUPIŠ; barve suhe in oljnate, emajl lak, firnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek za parfumerijo pri FRANZ DRAGO LJUBLJANA, Stari trg 11, telefon 2045 167 S K U Š E (scombri) kg Din 10.- SARDELE (velike) » > 12.- se bodo prodajale v sredo V TRGOVINI O G RIN C GRADIŠČE 7 in na stojnici OGRINC, Pogačarjev trg 4393 o princu, ki pride kot berač v neanano mesto ter si osvoji tam najUepše dekle. Maščevalnost kadija, k! ima vee niti intrig v rokah, se preobrne v komično osramočenost, ko ga poplača lepa Zemruda za vse, kar je zakrivil. V glavnih partijah dame: Gjungjenac, Poličeva, Kogejeva ter gg.: Gostič, Primožič, Franci, Petrovčič, Marjan Rus, Jože Rus in Mar-čec, ki Je prevzel riogo barvarja Usta Omarja namestu obolelega g. Banovca. Režiser: prof. šest, koreograf: P. Golo-vin, dirigent: dr. švara. MARIBORSKO GLEDAUSČR-Začetek ob 20 Sreda, 8. maja: Zaprto. Četrtek, 9.: Prebrisani Amor. C. Znižane cene. * Prvič po znižanih cenah uprizore jutri Rasbergerjevo opereto >Prebrisani Amorc. Opereta zaradi svoje melodične glasbe, prisrčne in zabavne vsebine splošno ugaja. »Poljska kric — prihodnja glasbena premiera. Delo zavzema med operetami starejše produkcije častno mesto ter si jo človek vedno rad znova ogleda. Uprizoritev bo v režiji P. Rasbergerja, koreografij Antona Harastoviča ter v skoro popolnoma novi zasedbi Vremensko poročita Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperaturo, 4 relativno vlago t odetot kih. 5 smer in brzino vetra, 6. oblačnost U—10. 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo-7. mata Ljubljana 7, 76S.7, 9.0, 76, 0, 3, —, — Ljubljana 13, 76S.3, 19.0, 80, 0, 0, —— Maribor 7, 767.7, 9.0, 8«, 0, 0, —, Zagreb 7, 768.1, 12.0, 70, SW1, 3, —, — Beograd 7, 769-3, 13.0, 50, SB3, 0, —, — Sarajevo 7, 769.3, 9.0, 86, 0, 3, —, — Skopdje 7, 770-8, 13.0, 76, 4. —, —; Kurn bor 7, 769.3, 14.0, 80, ENB2, 6, —, -Rab 7, 768.9, 14.0, 66, 0, 6, —, —; Rogaška Slatina 7, —. 7.0, 96, El, 0, —■, —. Temperatura: Ljubljana 20.5, 7.0; Maribor 18.0, 7.0; Zagreb 22.6, 16.6; Beograd 21.0, 9.0; Sarajevo 19.0, 3.0; Skoplje 22.0, 8.0; Kumbor —, 13.0; SpJit 21.0, —; Rab —, 10.0; Rogaška Slatina 19.0, 4.0. Vremensko stanje 7. t. m.: Visok pritisk nad vso Evropo, slabe depresije nad severno Rusijo, vedro na jugovzhodu. Temperatura se jt dvignila n