Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
n« dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Vpravnlfitvo:
Schilleijeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 156.
Telefonska Številka 65.
Celje, v torek, dne 13. julija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Politika, značajnost in izobrazba.
Politika ubija značaje. Tako je vsaj dandanes v Avstriji. Da Slovenci ne delamo izjeme, ni čudo. Saj sprejmemo vse kar je slabega pri tujcih, od njih, slabo še rajši in hitreje kakor dobro. — Posebno v sedanjem času vidimo, kako nam ubija politika značaje, kako se politično pustolovstvo, neznačajnost, brezbrižnost, politična maščevalnost šopirijo po slovenskih tleh. Zanesti se ne moreš na nikogar, najsi bode izobraženec ali ne. — Danes je tvoj pristaš, je svobodomiseln napred-njak in radikalen narodnjak, Ki bi vse klerikalce in narodne nasprotnike v žlici vode potopil. — Vodje naprednih strank so mu premehki in preneod-ločni, počasno pa sigurno napredovanje mu ne prija. Vidi, da druga stranka zmaguje, obljublja si boljše mesto v njej, — in pozabil je dosedanje ideje, kar čez noč se jih je otresel, iz nap-rednjaka je postal klerikalec. Visoko in najvišje mesto v kaki stranki dobiti, postati poslanec, deželni ali državni ali oboje, priti na čelo strankine organizacije — to mika častihlepneže in zato menjajo politično prepričanje po vetru kar čez noč. — Zopet drugim ni za politično moč, da bi igrali prvo violino, gre njim za žep, za lastno gmotno korist. Trgovcu ponujajo klerikalci ugodno mesto, sprejme jo, sprejme njih denar, da jim pa svoje politično prepričanje. Kupčija ni težka; saj sprememba političnega mišljenja in najsi se zgodi še tako naglo kakor spre-obrnenje Savla v Pavla, prav nič ne boli. — Odvetniku se kaže, da bi u-tegnil pri klerikalnih zavodih in klerikalnih pristaših več zaslužiti. Temu se da odpomoči. Postane klerikalec. — Uradnik — profesor recimo — bi rad splezal na višje mesto. Moj Bog, otroke ima in ženo, pije ga tudi rad kak kozarček, plača ne zadostnje. — Klerikalci so ravno na krmilu in s pomočjo Šušteršiča ali Korošca bi se dalo doseči ravnateljstvo ali še kako višje mesto. Oprostite možn, ako se je prelevil, oprostite mu, če je pokopal svoje dosedanje življenje, odložil svoje politično prepričanje, zatajil samega sebe in svoje dosedanje delo! — In tako bi lahko našteval brez konca. — Dan na dan se gode vidno in nevidno na mah in polagoma v mnogih tihe, no-tranjS spremembe. Posebno na Štajerskem in Kranjskem so postali politični uskoki vsakdanja prikazen. — Začetkoma se gospodje odtegnejo svojim političnim prijateljem. — Rekel bi, da so se zabubili. Potem začnejo zahajati v klerikalno dražbo.
Tako sramežljivo kakor devica za-rudevajo, opravičevanje in klanjanje brez konca. — Udomačijo se. Slednjič nosijo glavo kvišku Metamorfoza se je dovršila, iz bube je izletel metuljček. In tako so hudi taki novopečeni klerikalci!
Preklinjajo, kar jim je bilo prej sveto, preganjajo svoje nekdanje prijatelje in dobrotnike, obrekujejo, iz-
rabljajo nekdanje zaupnosti. Vse. da se prikupijo novim političnim prijateljem, češ Vaš sem z dušo in telesom, sposoben da me nagradite!
Vse, da si olajšajo vest, ki se tu pa tam vendar oglaša, da si operejo sram iz lic zaradi breznačajnosti.
Nekaj časa, prijatelji, bodo se ti prizori še nadaljevali. — Se nam jih je treba bati?
Res. naše vrste bodo se nekoliko zmanjšale. Ostali pa bodo čisti, jekleni značaji, vzorni rodoljubi in naprednjaki, svobodomisleci, ki ne bodo uklonili svojega tilnika pred skrivljeno škofovsko palico, ki se ne bodo podali nikdar v suženjstvo ampak možje svobodni, možje! — In tako bom Vas rad videl, prijatelji, ki bodete še ostali zvesti našim skupnim ciljem. — Čem manj nas bo. pa čem boljši bomo, tem bolj bodo naše vrste močne, s tem večjo jeklenostjo in medsebojno odkritostjo se bomo borili za napredek našega ljudstva. — Želim, da bi omah-ljivci, polovičarji, vohuni — ako še jih je kaj med nami, kmalu izginili iz naših vrst. — V čistem zrakn hočemo nadaljevati svoje delo, ki stremi po vsestranskem — duševnem in gospodarskem napredku in po sreči in svobodi, da so zvišeni naši cilji, zmagovite naše ideje. Resnica in poštenost ste prodrli še vedno — tudi pri nas na Slovenskem bodete končno zmagali.
Občni zbor „Zveze narodnih društev".
(Dalje in konec).
Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. dr. A. Dolar s sledečim kratkim uvodom : Naj ima kako društvo ali podjetje še tako lep in plemenit namen, nervus je vendar povsod — denar. Ko se je naša Zveza rodila, so marsikateri spoštovani rodoljubi vzkliknili: Kaj pa je tebe treba bilo! Saj že imamo dovolj legitimnih društev! In ko je Zveza začela prositi prispevke, so ravnoisti rodoljubi ogorčeno zahtevali naj najprej pokaže, kaj je storila, potem si bodemo še le premislili, če je vredna naše podpore. Razume se, da tak circulus vitiosus ni pravo sredstvo za procvit mlade Zveze. Zato tem večje priznanje onim, ki so kar spočetka spoznali velik pomen Z. N. D. in pristopili kot ustanovniki.
Glavni dohodki Zveze pa bodo tudi vbodoče ostali prispevki včlanjenih društev. Imamo jih 73, toda prispevke smo dobili le od 48; pri nekaterih ubogih članicah se članarina mora itak pregledati, pri drngih pa je vzrok zaostanka pač le komodnost.
Članarina je določena na 20 vin od vsakega društvenika na leto. Toda kaj, ko marsikateri odbor niti sam ne ve, koliko ima članov, drugod pa zopet težko dajo iz blagajne dotični prispevek. Zato nujno priporočamo, da se naj teh 20 vin posebej pobira za Z. N. D. kot prispevek. Velika nepiilika je nadalje tndi, da je poslovno leto pri naših društvih nekaj čudovito spremenljivega. Začenja se z občnim zborom, toda
noben praznik ni tako premakljiv kakor so občni zbori. Tu bode treba neke enakomerne ureditve in naloga Zveze bodi, da to ureditev izpelje kakor naj tudi vpliva na to, da bode povsod izvedeno natančno in vzorno knjigovodstvo. Pri rednih razmerah v naših društvih bodo članarine stalen vir dohodkov, poleg tega pa bi služile ustanov-nine in razna darila posebno za razširjenji Zvezinega delokroga. Čim intenzivneje bode Zveza delovala, tem večji bodo stroški — zato je nujno treba navedenih reform. Ustanovnin, daril in podpor smo imeli preteki» leto K 331'—, članarine K 377'— ter raznih drugih dohodkov K7'64, skupno torej K 71564. Stroškov je bilo na poštnini, potninah, za nabavo knjig, inven-taja ter tiskovin K 352'92, kar znači prebitka K 36272, ki je naložen v Lastnem domu in poštni hranilnici. S prehodnimi zneski je bilo vsega denarnega prometa K 2.445'32. — Poročilo g. blagajnika se je vzelo z odobravanjem na znanje.
O gledaliških zadevah je poročal odbornik g, Kari Kveder. Izjavil je, da pač lahko Zveza pomaga z nasvetom posameznim društvom pri izbiri iger, da ;jim lahko event. iz svoje knjižnice posoja igre, glede odra in garderobe pa se bode težko našel način, po katerem bi se moglo društvom pomagati. Omenil je, da je imel v preteklem letu v gledal, zadevah mnogo dopisovanja, ker so se društva prav pridno obračala na njega.
V debati se je prvi oglasil k besedi deželni poslanec g. dr. Kukovec, ki je omenjal, da je res preteklo leto prosvetno delo zelo zaostajalo, ker je bilo vs6 politično zaposleno. Ne kaže pa — in ni tega Narodna stranka 'nikoli izvajala — da bi se vršilo le navidezno izobraževalno delo v politične agitacijske svrhe. Sedaj je kolikor toliko mirno in prilika bode vsem, da intenzivno delujejo na tem polju. Predvsem bi pa naj društva upoštevala važnost domačega časopisja; naj bi pridno in v več izvodih naročevala, kajti tudi v pridnem prebiranju naših listov, ki se ukvarjajo z vsakim važnejšim političnim, kulturnim in gospodarskim pojavom, tiči veliko izobraževalnega dela. (Pritrjevanje).
G. Založnik iz Slov. Bistrice se je oglasil k besedi zaradi samostojnih knjižnic, g. dr. Koderman je izrazil različne želje glede Zvezine osrednje knjižnice, zlasti pa, da bi si po možnosti nabavila veliko predavateljske literature. G. Lešničar je pojasnil, da ima osrednja knjižnica predvsem namen, da služi odboru in predavateljem, mora pa v naših razmerah in v smislu pravil tudi gledati, da si nabavi drugih knjig v podporo ubožnim in ogroženim društvom. G. R Salmič je kot strokovnjak podal nekaj nasvetov v gledal, zadevah:
1.	Zveza naj napravi pregled vseh iger v slov. jeziku in jih naj tudi, vkolikor so tiskane, naroči za svojo knjižnico.
2.	Glede pisanih, iger, ki so lastnina ljublj. gledališča, se naj stopi v dogovor. V gledaliških in drugih notranjih društvenih zadevah se še oglase k be-
sedi gg. Kajžar iz Maribora, Ivan Prekoršek, Dolničar iz Trbovelj in Založnik iz Slov. Bistrice. G. Kajžar je konečno še formalno stavil predlog, naj se uvede poslovno leto v društvenih docela enakomerno, kateri predlog se je tndi sprejel. V imenu preglednikov je podal poročilo g. dež. posi. dr. V. Knkovec, da je vse v vzornem redu, na kar se je dala staremu odboru odveza.
O izidu volitev smo poročali včeraj. Gledalo se je, da se odborniki v svrho lažjega poslovanja odborovega koncentrirajo koliko možno v Celju in okolici.
Zaradi pozne ure se je moral «d-bornik g. Andrej Oset pri svojem poročilu o nalogah bodoče Zveze" napredne mladine precej omejiti. Vendar pa so našle kratke, a prisrčne in navdušene besede priznanje vseh zborovalcev. Označil je za naloge bodoče Zveze napredne mladine te : 1. Delati na to, da mladina pristopi k različnim izobraževalnim društvom; 2. pospeševati str ok o v n o izobrazbo mladine s prireditvo poučnih gospodarskih tečajev, izletov; zlasti bi se naj širilo znanje v javnih zadevah: o ustroju države, dežele, občine, o volitvah v različne korporacije itd., 3. širiti oliko in vljudnost; 4. širiti in priporočati napredno časopisje; 5. širiti treznost, odpraviti gizdavost in nadutost. K tej organizaciji se naj pritegnejo tudi kmečka dekleta. Organizirani fantje naj imajo v „Naši bodočnosti", katera pa potrebuje še nadalnjega razvoja v svoji smeri, svoje glasilo, dekleta naj čitajo Slovensko Gospodinjo-Slednjič predlaga, naj se izvoli pripravljalni odbor, ki bode organizacijo tudi izvedel. Izvolijo se soglasno v ta odbor sledeči fantje: Andrej Oset in Ferlež iz Št. Jurja, I. Štefančič iz Št. Petra v S. d., F. Sagaj iz Krapja pri Lj., Fr. Černovšek iz Nove Štifte, Zdolšek iz Ponikve, Planine iz Železnega pri Pod-sredi, Vuga in Kumerc iz Kalobja, Mi-količ Jernej in Potočnik Šima iz Že-tal. Vse nadalnje korake bodemo pravočasno objavili. Za sedaj prosimo somišljeniki, naj širijo zanimanje za to lepo misel.
Po skoraj triurnem zborovanju je zaključil g. predsednik Pesek lepo vspel občni zbor.
Politična kronika.
o Časopisje o zaključenju. Češki napredni listi soglasno obsojajo čin Bienerthove vlade, isto tako pa tudi ne odobrujejo postopanja obstrukcijo-nističnih strank, katere so s svojim nepremišljenim ravnanjem položaj Slovanske jednote v seskupljenju parlamentarnih strank samo oslabile.
„Čas" vpraša, kaj je obstrukcija nameravala ter odgovarja: odstraniti drugi Bienerthov kabinet, v katerem sede Hochenburger, Stürgkh, Weisskirchner in Schreiner. To bi se bilo dalo doseči tudi brez obstrukcije, ki ni vedno zanesljivo sredstvo proti vladi, ki pa vedno rani parlament sam. Z ozirom na to je navstalo prepri-
čanje, da treba Biénerthovo vlado poraziti s parlamentarno opozicijo in Slovanska jednota jé bila osnovana izrecno kot organizacija opozicijonalnih nikakor pä obstrukcijonistiških poslancev. K opoziciji Slovanske jednote so se pridružili socijalni demoKrati in ta združena opozicija je prizadavala viadi udarec za udarcem pri najrazličnejših glasovanjih. In ko je vladna večina ostajala v manjšini in ko je vlada zmagala samo s pomOčjo petih mini-sterskih glasov, je bilo jasno, da se ne bode mogla vzdržati na krmilu, ko se bode v parlamentu razpravljalo o velikih finančnih vprašanjih, o posojilih in davkih. Opozicija je spoznala, da ni dobro preiti k naskočni akciji proti vladi, že zato ne, da bi se moglo prej izvesti trdnejšo in odločnejšo konsolidacijo čeških in slovanskih strank. Bilo je tudi jasno, da so razmere v Poljskem kolu take, da Poljakom ne bo mogače vstrajati še nadalje v zvezi z Nemci proti ostalim Slovanom v parlamentu, in ne v zadnji vrsti je šlo tudi za to, ohraniti opoziciji Slovanske jednote odločno sodelavnost soci-jalnih demokratov. Z obzirom na to, bi bilo dovolj, ako bi bila opozicija ostala pri svoji dosedanji taktiki, Bienerthov kabinet bi se v svoji sedanji sestavi ne bil mogel več vrniti na jesen v parlament. „Vlada, katere fin. minister je s svojim finančnim načrtom propadel in bil očitno poražen pri razpravi o zakladnicah, katere minister notranjih reči je bil pri vsaki priliki napadan, katere justični minister je bil poražen v gosposki zbornici in v odsekih poslanske zbornice — taka vlada ne more ostati v uradu, ne more voditi tako kompliciranega aparata kakor je avstr. parlament. Tako je bilo stanje, ko se je razpravljalo o proračunu. In prav zato je bil proračun prepuščen in je bila opozicijonalna zveza Slovanov in soc. demokratov ohranjena." Naenkrat so češki agrarci in slov. klerikalci premenili taktiko ter začeli obstrukcijo. Da s tem niso nikomu koristili, je jasno.
Podobno piše tudi „Den" in drugi napredni češki listi.
Zabavno je čitati mnenja velikih nemških listov. N. Fr. Pr. pravi, da je ugled barona Bienertha vsled raznih dogodkov zadnjih dnij samo narastel, ker ni plačal obstrdkciji nikake odkupnine iz državne blagajne. „Zeit" piše pa, da je obstrukcija dosegla svoj namen, ker je njena zahteva, naj se v tem zasedanju razven o proračunu ne razpravlja o nobeni drugi vlkdhi predlogi. Piše nadalje, da bode položaj jeseni še neugodnejši in da je zaključek zasedanja situacijo samo poslabšal. Kršč. socijalni „jDeutsches Volksblatt" kot pravi reakcijònarec in nasilnež poziva vlado, naj prelomi ustavo in naj izda „one postavne naredbe, ki so V interesu države in prebivalstva, tekom poletja iz s v o j e m o č i." Ti klerikalci žele torej, naj bi bar. Biéherth absolutlstiško vladal! „Reichspost" objavlja članek bivšega ministra Gess-manna, iz katerega je razvidno, da se nemški klerikalci oziroma kršč. soci-jalci boje novih volitev, ker Gessmahn očita soc. demokratom, da so s tem, da so podpirali Šusteršičevo resolucijo o agrarni banki, hoteli vlado prisiliti, naj parlament razpusti. V tem se razlikujejo Luegerjanci od naših klerikalcev, kateri bi radi razgnali parlament v nadi, da si pri novih volitvah pribore še par mandatov. Pač res, težko je vsem ustreči. „Arbeiter Ztg." piše, da je Bienerth iz strahu pred Ogrsko zaključil zasedanje. Najprej jé dejal, da si želi pooblastilnega zakona in oaobritve trg. pogodbe z Rumunsko, ko mu je pa Wekerle izjavil, da si ogrska vlada vsega tega ne Želi, ker
bode jeseni, ko bodo začela nova pogajanja med krono in parlamentarno večino, potrebovalo vse to kot izžft-malno sredstvo, je Bienerthu upadel pogum. Ustrašil se je ogrske opozicije in madžarskih intrig proti rumunski trg. pogodbi in proti ureditvi gospodarskih odnošajev z balkanskimi državami, zato je vse skupaj pustil in pro-vociral zaključenje zasedanja.
o Manifest Slovanske jednote. Ne-ofestrukcijohistiške stranke Slovanske jednote imajo danes sejo, v kateri se bodo pt svetovale o skupnem manifestu na voliice.
o Točnost uradnega poročila. Poslanci Laginja, Tresič in Ploj so šli k bar. Bienerthu, naj jim pojasni, kako je z uradnim poročilom o njegovih pogajanjih z voditelji obstrukcije. Bienerth je imenovanim poslancem stvar pojasnil in jim baje dokazal, da je bilo uradno poročilo zanesljivo in točno in ne napačno, kakor je trdil dr. Šu-steršič.
o Slovenski klerikalci so izdali manifest na voliice. v katerem proslavljajo svojo „zmago" nad vlado, opisujejo svojo gorečo ljubezen do bosanskih kmetov itd. ter pravijo, da je bil „državni zbor zaključen v znamenju kmetskih pravic, v znamenju boja proti oderuštvu in hinavstvu." O tem klerikalnem boju proti „oderuštvu in hinavstvu" kakor tudi o njih slavni zmagi si naši čitatelji lahko napravijo sami svojo sodbo, pisali smo o tem že dovolj in bomo še pisali, ako bo treba. Klerikalna demagogija presega že vse meje in žalostno bi bilo, ako bi se ljudstvo prepuščalo tem falsifikatorjem dejstev in resnice.
o Ogrsko. Delegat Supilo izraža v imenu hrvatske delegacije vladi nezaupanje. Na Hrvatskem vlada baron Rauch absolutistiško, ogrska vlada izvaja jezikovni zakon v madžarskem proti naerodbenem smislu. Posi! Polit pravi, da nemadžarske narodnosti vladi ne zaupajo. Pravi, da je proti trializmu, katerega zagovarjajo nekateri dunajski krogi. Ogrsko bo Dunaju imponiralo, ako bode močno, močno pa bode samo ako se z narodnostmi spravi in pogodi.
Parlament je bil odgoden do 28. septembra.
o Nemčija. Nova klerikalno-kon-servativno-poljska večina j6 sprejela neko davčno reformo, ki je taha mešanica najrazličnejših davkov, da se hikdo ne spozna, kaj naj ta „reforma" pomeni. Ogromna večina teh novih davkov spada med indirektne davke. Državi bodo donašali bäje 500 miljb-nov mark na leto — iz žepov delavstva in nepremožnejših slojev. Kance-lar knez Biilow se je že poslovil od svojega uradništva. Naslednik mu bode Bethmann-Hollweg.
Dopisi.
a V Gotovljah sq se vršile pretočeno soboto občinske volitve; prvič odkar svet stoji, se je hotela pojaviti tudi tu klerikalna gonja, kar pa smo g. fajmoštru in raznim priganjačem pošteno zasolili. Blamiral se je brez potrebe in si nahujskal vso občino proti sebi ne le domači gosp. župnik, ampak spoznali smo tudi vso krščansko zlobo in grdobo sosednjega šentpeter-skega župnika Janjčiča. Enako se je pokazal v vsej svoji strasti domači tajnik mežnar Goršek in pa famozni Johann Zupane, „častni mož" gališki. Toda ves trud te deteljice je bil zastonj, želi so blamažo, ki jih naj spametuje, kajti Gotovljani se zbegati ne damo. Le malo zapeljanih in kratkovidnih ovčic je šlo hujskajočim Klerikalnim agitatorjem na lim in tildi tem npajmo, da so se po sobotnih volitvah odprle oči in zbistrili možgani tako, da bodo mislili v bodoče sami brez mežnarja in fajmoštra. — Izvoljeni so sami značajni in za občinski blagor vneti, ob enem pa tudi narodni in na-
predni možje v odbor in za namestnike ih sicer: V prvem razreda kot odborniki: nadučitelj Franc Brinar, velepošesthik Mihael Jošt in posestnika Luka Antloga ter Matija Jošt, kot namestnika pa gostilničar Ivan Kunst in posestnik Franc Vizovišek. V drugem razredu so izvoljeni za odbornike posestniki Franc Cilenšek, Jakob Hropot, Franc Pečnik in trgovec Franc Malgaj; za namestnika pa posestnika Franc Kranjc in Štefan Luskar. V tretjem razredu so izvoljeni za odbornike do-sedahji župan Andrej Antloga in posestniki Blaž Brinovc, Blaž Orešnik in Anton Toman; za namestnika pa posestnika Florjan Cokal in Gregor Gol-čar. Ž eno besedo same poštene go-toveljske korenine, kremenitega značaja. — Fajmošter in mežnar nista premotila niti toliko ljudij, da bi vsaj enega svojih zapeljancev spravila v odbor, kajti v tretjem in drugem razredu smo imeli nad dve tretjini glasov, v prvem rezredu pa sploh ni mesta za klerikalne aspiracije. — Novemu odboru želimo najboljših uspehov v prid in prospeh lepe in zavedne ter napredne savinske vasi Gotovlje. Živeli!
Dnevna kronika.
v Rauch pojde? „Hrvatska" javlja, da se je madžarski poslanec grof Bat-thyany izrazil v pogovoru s hrvatskimi poslanci dr. Lorkovičem in drugimi, da bo sedaj ban Rauch na vsak način moral podati demisijo.
v Roseggerjeva dvamiljon. zbirka je dosegla prvo četrtinko svote.
v Prestolonaslednik Franc Ferdinand se nahaja na obisku pri romunskem kralju Karlu.
v Poljski učitelji zoper pouk nemščine. Zborovanje poljskih pedagogov v Lvovu je sklenilo, da se mora iz učnih načrtov za ljudske šole na Gali-škem popolnoma eliminirati pouk nemščine.
v Vojne spremene v Bosni. Dunajska „Zeit" javlja, da vrhovna vojna uprava namerava v Sarajevu nastaviti
generala — nadzornika za armado v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji. Na to mesto bi bil imenovan zborni zapovednik general peštva Marijan pl. Va/ešanin z Vareša, ki bi obenem dobil dostojanstvo guvernerja za Bosno in Hercegovino. F'ml. Auf-fenberg bi postal zapovednik 15. zbora. — Sobotni „Bošnjak" pa je naznanil, da je pl. Varešanin imenovan za cesarjevega namestnika za Bosno in Hercegovino.
a Don Miguel di Braganza, sin portugalskega pretendenta na prestol, se je poročil s hčerko amerikanskega bo-gataša-miljonarja Miss Anuto Stewart.
a Sklicanje deželnih zborov. Baron Bienerth se je izrazil napram posi. dr. Tresiču, da namerava vlada sredi septembra sklicati dalmatinski in istrski dež. zbor.
a Umrl je na Dunaju nenadoma senatni predsednik upravnega sodišča Kari vitez Jakobi. V soboto je še predsedoval pri neki razpravi'
a Cesar je vsled političnih dogodkov zadnjih dni svoje potovanje v Ischl zopet na nedoločen čas preložil.
a Spominsko ploščo Karla Hav-lička so odkrili 11. t. m. v kopališču Šternberk, kjer je ta slavni češki pisatelj in politik prebival po svojem pro-gnanstvu v Tirolskem.
Štajerske novice.
a Pod Hochenburgerjem. Sodnik dr. J. Premschak je prestavljen iz Laškega trga v Maribor. Na njegovo mesto pride neki dr. Kratter iz Zgor. Štajerske. — V Ptuj je prestavljen dr. Weingrl iz Ljntomera. Slovence odrivajo ali na Kranjsko ali pa kam med Nemce, med nas pa prihajajo za sodnike ljudje, ki so nam tujci po jeziku in mišljenju. Pa kaj pomagajo vse pritožbe, ako vladajoča slov. klerikalna
stranka ničesar resnega ne Stori v tem oziru. Proračun jnstičnega ministra pusti odobriti, obstruira še le tedaj, ko se visoki gospodi né zameri prehudo. Ampak backi na Slovenskem verjamejo, da vrše klerikalci edino zveličalno narodno delo — četudi Nemci tačas delajo, kar hočejo. Žalostna nam majka.
o Zahvala. Ob priliki abiturijent-ske slavnosti v Celju in izleta, ki smo ga priredili v soboto dne 10. t. m. na Vransko, se nam je izkazalo od vseh strani nepričakovano mnogo naklonje-njenosti. Prijetna dolžnost nam je, da se vsem, ki so nas podpirali, najiskre-neje zahvaljujemo. Čisto posebno zahvalo izrekamo našemu požrtvovalnemu režiserju g. Štiblerju, častitim damam, katere so sodelovale pri naši gledališki igri in pri petju ter si. posojilnici v Celja, ki nam je dala dvorano brezplačno na razpolago. — Ne najdemo pa dovolj lepih besed v zahvalo vrlim damam na Vranskem, gospodu Vranskemu županu in sploh vsem Vrančanom, ki so »as na Vranskem tako krasno sprejeli, kakor si tega pač nismo zaslužili in nam priredili večer, tako prijeten, kakor se do-žive taki menda le redko. Ta dan nam pač ostane v trajnem spominu! Znesek čistega dobička naših prireditev objavimo, kakor hitro bodo poravnani vsi računi. Toliko pa objavimo že danes, da se nam je izpolnila želja, nabrati za Ciril-Metodovo družbo pokroviteljnino v znesku 200 K. Torej še enkrat vsem iskreno zahvalo! — Slov. celjski abiturijentje.
z Na splošno zahtevanje se so-kolska slavnost v Gaberju ponovi prihodnjo nedeljo 18. t. m. Vstopnine ne bo. Ob 8. uri zvečer se razdele na streljišču dobitki. Sokoli bodo zopet nastopili. Toliko danes na znanje.
z Roparski napadi v Celju. Slovenec kmalu ne bode smel ob belem dnevu mirno hoditi po mestu. Razmere, ki vladajo sedaj glede javne varnosti v Celju, so tako kričeče, da pozivamo namestnijo in višje oblasti za posredovanje! V nedeljo n. pr. se je nabrala pred kavarno „Merkur" neka družba navadnih, vsem dobro znanih celjskih pouličnih barab in na-hrulila vsakega sokola, ki je šel mimo. V bližini je stal policaj, ki se je oči-vidno nad temi prizori — zabaval.
z Tolovajski napad hrastniških ln celjskih nemčurjev na Slovence. Zastopniki hrastniških društev so se vrnili iz Celja z nedeljskega zborovanja ob pol 8. uri zvečer. Tolpa pijanih nemčurjev, hrastniških in celjskih, jih je v čakalnici dejansko napadla, ker so slovensko govorili. Sodrgi se je pa občutljivo dokazalo, da smo na slovenskih hrastniških tleh. — Ob pol 11. nri ponoči se je vračal iz Celja član hrast-niškega Sokola. Pri kemični tovarni ga napadejo nemčurji. Rešil si je življenje le s pomočjo revolverja. — Danes ne pišemo komentarja, ampak nemčurjem samo prijazno svetujemo, naj se čuvajo!
z Kavarnar Krušifi v Celju, lastnik kavarne „Europa" na Graški cesti je kajpada hud — Nemec. Imenoval je pred kratkim slovenske delavce, ki mu nosijo svoj denar — „preklete pobe". In to na ljubo nekaj „Nemcem", ki so prišli v kavarno izzivat Gospod Krušič, ali ne veste, da se mora človek proti svojim kruhodajalcem dostojno obnašati?
z Še enkrat Tevž. V našem listu smo vprašali po deželnozborskih volitvah dne 7. maja 1.1. naše oblasti, če plačujemo ljudi, kakor je znani Tevž pri davčnem referatu, za nemško -na-cijonalno agitacijo proti nam Slovencem? Do danes še nimamo nikakega odgovora, pač pa nam je odgovoril Tevž sam s tem, da je bil po sklepu
ožje volitve dne 14. maja zvečer zopet med onimi, ki so nahrulili na hodniku sodišča v teini vén pri&edša Člana volilne komisije, ki nista bila ravno po njegovem okusu, z besedami: „Heil deutsche Stadt Cilli!" etc. Tako se odgovarja Slovencem na njih pritožbe. Obnašanje tega človeka presega pa tudi že vse meje. Pri nemškonacijonalnih slavnostih seveda mora biti tudi Tevž okinčan s hrastovo steljo in nemškimi trakovi. Po ulici mirno hodeče ljudi hruli z besedami kakor: Windischer Trottel, — pozno v noči ob 3. popolnoči pa še vedno hodi z'drugimi poštenjaki a la Bechine .po ulicah in išče povod-:, kje bi mogel kakega Slovenca pretepati. To je danes naša zadnja zahteva, da se odstrani take ljudi iz c. kr. liradov, v katere morajo pohajati večinoma Slovenci po svojih poslih; za take ljudi niso c. kr. uradi! Ako se tudi te besede ne primejo, bo treba iskati pomoči pri višjih oblastvih.
o Damska torbica se je zgubila pri nedeljski slavnosti v Sok. domu. Najditelj jo naj odda v našem uredništvu.
o Častivredni kočevski meščani so strogo obsodili v graški „Tagespost" tiste razbijače, ki so zadnjič tako razsajali po slovenski trgovini v Kočevju. Meščani so mnenja, da to škoduje dobremu imenu mesta Kočevja. Mestni magistrat celjski — posnemaj dober vzgled! In če tudi velja obsoditi različne Bechinete, Tevže, Bal-loghe, policaje, nemške akademike — le čvrsto na delo! Gotovo ne bo mestu na škodo, ako bodo vladale redne razmere. —
z „Bralno društvo tia Bregu pri Celju" je v soboto priredilo prav po-voljno vspel domač večer s predavanjem v narodni gostilni g. Radeja na Bregu. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. učitelja Voglàrja, kì je med drugim omenil, da je društvo sicer skromno, a vendar s pravo vnemo zasleduje svoj namen, sosebno z räzspo-sovanjem knjig, ki v prav velikem številu romajo od hiše do hiše sosebno v zadnjem času. ko si je društvo omislilo mnogo lepih in dragocenih knjig, je predaval g. nadučitelj Anton Pesek v prav poljudnih besedah o socijalnem razvoju našega ljudstva. Z vidnim zanimanjem so poslušalci sledili izbornim izvajanjem g. predavatelja, za kar so mu bili tiadi hvaležni. Pri tej priliki omenimo, da hoče društvo v kratkem prirediti večjo veselico, pri kateri pia naj bi ne manjkal noben Brežan, v soboto smo pogrešali marsikaterega; društvenike pa opozarjamo, da pridno segajo po koristnih knjigah.
a Imenovan je za okrajnega šolskega nadzornika v okrajih Miirz-zuschlag, Kindberg in Birkfeld ticitölj na celjski gimnazijski pripravnici Jože Prunner. Pač za njegove — zasluge.
z Volitev župana za šentjursko okolieo se vrši prihodnji četrtek. Dasi so izvoljeni v občinski odbor samo „dobri katoliški" možje, bode vendar v -četrtek po kaplanovem oznanilu „sveta maša za izvolitev dobrega župana". To oznanilo se mnogo hudomušno komentira.
z 18. julij — hrastniški dan!
-Kakor že javljeno, priredi Ciril-Mé-todova podružnica za Hrastnik - Dol 18. t. m. veliko veselico v Hrastniku pri g. Rošu v prid naši driižbi. Predstavlja se Vošnjakova „Lepa Vida", Po predstavi je prosta zabava z različnimi novimi točkami, ki bodo nudile gostom obilo neprisiljene zabave in veselja: ples, srečolov, ribolov, vrtiljak, šaljiva pošta, metanje obročev in dr. Sodeluje sfc tamburaški zbor „Narodne čitalnice", k plesu svira priznana ciganska godba. Domačinom kot tujcem so gotovo še v prijetnem spominu te
veselice* pričakujemo, da se veselice v pràv velikem številu udeleže. Začetek :očho ob 5. uri popoldne. Vrši se veselica ob vsaketn vremenu Vozovi iz in ria postajo so na ràzpo lago. Prosimo pa cenjene goste, da nam blagovolijo poprej naznaniti (Roš Hrastnik) v kolikem številu pridejo Nedelja 18. julija je hrastniški dan; ta dan vse v Hrastnik!
z Za 50°/o državni prispevek k stroškom za šole je nadalje prosila tudi občina Gotovlje; istotako ondotni krajni šolski svet in šolsko vodstvo.
a „Pretepače" imenuje duhovniški list „Slov. Gospodar" vse kmečke fante, ki so toliko ponosni in samostojni, da nočejo pod farovški jarem. To stori isti list, ki vedno zagovarja znane klerikalne mladeniške bratovščine, v katere se zatekajo tudi ljudje, ki so več že živeli v kajhah ko izven njih, ka tere protežira tudi znani vvagniški junak Janez Roškar iz Žitence in katere hvali po „Straži" od svetolenarškega sodišča dobro znani Viktor Cenčič. Ali si misli „Slov. Gospodar", da si bode s takim obrekovanjem naših vrlih fantov kaj pomagal ?
z Strela je udarila 9. t. m. v stiskalnico prevžitkarja Fr. Vogrinca v Melanjskem vrhu blizu Radgone. Stiskalnica je popolnoma zgorela. Škoda znaša nad 1000 K.
z V šolskem vrtu v Tepanjah so posebno sedaj raznobarvni, krasni klinčki v polnem prvem cvétju. Posebno eden se razlikuje od drugih po obilnem živo rdečem in rumenem cvetju, vse iz ene korenine. Cveti so popolnoma jed-naki, samo barve različne. Tudi „krasno" solato posedujejo, veliko in trdo kot zelne glave. Ena glava tehta 1 kg 20 dkg. To je letos res nekaj posebnega!
o Od. Sv. Tomaža pri Ormožu. Dne 29. junija popoldne je zgorelo g. Grašiču v Pršetincib župn. Sv. Tomaž hiša z gospodarskim poslopjem vred. Ker ni bilo blizu vode, se ni moglo gasiti. Nekaj živine je zgorelo, nekaj je htido poSkodovanè. Vzrok so najbrže otroci, ker je začelo goreti v listnjakü. Stariši, bodite pazljivi na otroke!
o Zadnji „Slov. Gospodar" je
odprl nov svoj predal: Vestnik mladinske organizacije. To pa le sedaj, ko je Narodni List omeriil, da bo nudil mladini za dopisovanje tudi poseben predal. — Gotovo bodo Gospodarjevci zopet rekli: Za nami.
z Protekcija. Iz Ptuja je imenovan za ministferijalfaega pddtajnika sodnik dr. Karnitschnig, torej prestavljen v 8. čin. razred, dasi je bil komaj 2 leti v devetem! Protekcijsko gospodarstvo sedanjega pravosodnega ministra je že nezhosno. Kakor hitro dobimo prostor, priobčimo interpelacijo g. drž. poslanca Robleka, ki prav jasno slika pravosodne razmere na Sp. Štajerskem.
z- Obesil se je 10. julija zvečer v Mariji Reki pri Sv. Pavlu pri Preboldu posestnik Martin Pišek, p. d. Kušar pod svojim ravno postavljeniin kozolcem.
z Umrla je v Radgoni 7. t. m soproga posestnika in usnjarja Mihaela Bénka, gospa Ana Benko.
z V Mariboru je itintì 9. t. m. stari župan inžener Aleksander Nagy; rojen i. 1834. v Ptuju, Se je naselil i. 1881. v Mariboru in je igral tiste čase važno vlogo. L. Ì886. je bil izvoljen za župana in je v tej lastnosti neizmerno mnogo storil za razvoj mesta. Njegovo glavno delo je vodovod. Leta 1902., po otvoritvi vodovoda, je po 16-letnem županovanju županstvo odložil, Da je bil strogo nemško-ttacijorialnega mišljenja in Slovencem Sovražen, je znano.
z Zlati zaslužni križee je dobil orožniški postajevodja v Zg. Radgoni Jakob Rutnik.
o Linhartu se — meša. Kakor znano, se je cesar ob otvbritvi železnice skozi visoke Ture riepovoljno izrazil o politiki „Slovenskega kluba" oziroma o obstrukciji g. dh Šusteršiča in njegovih klerikalnih tovarišev. — Ptujski „Štajerc" pa modruje sedaj, da je Česar s tem obsodil vse politike slovenskega riaroda, posebej seveda nàs in pa toli osovražene „prvake". Ca-lumniare audacter — si misli Linhart, ki se sedaj kot nekdanji anarhist kar krivi same lojalnosti za nekaj kron. So to značaji!
v Trstu. Splošno se izražajo, da rajše ne univerze v Trstu, negò pa da bi dobili tudi tamošnji Slovenci zahtevane šole. In vendar mora priti do tega!
v Razpustila je vlada republikansko društvo „Giovani Bovio" V Trstu zaradi prekoračenja pravil.
Darujte za Narodni sklad!
Kranjske novice.
a Zagorski Sokol slavi prihodnje leto 20 letnico obstanka in se je odločil, da proslavi to obletnico z otvoritvijo lastnega „Sokolskega doma" in prosi si o v. rodoljube denarne podpore a Nadomestna völiteV. Ker je zastopnik dolenjskih mest v kranjskem deželnem zboru Ivan Plautan odložil mandat, je razpisana nadomestna volitev na 31. avgusta t. 1.
a Na nedeljskem shodu narodno-napredne stranke v Ljubljani je prvi govornik dr. Žerjav povedal klerikalcem mnogo bridkih resnic. Dokazal je, da je klerikalcev le bahava lažnjivost, če trde, da so oni dosegli slovensko srednje šolstvo, dočim je res, da imajo tu edino zaslugo slov. profesorji, ki so v zadrijem času z izvanredno pridnostjo oskrbeli slovenske učne knjige, klerikalci pa — v Ljubljani nemško gimnazijo in imenovanje nemškega šolskega nadzornika Belarja. Govornik je nadalje slikal teroristično preganjanje slov. naprednega učiteljstva po klerikalni večini dež. šolskega sveta in je naslikal potrebo, da se ustanovi posebni obrambni sklad, iz katerega bi to preganjano učiteljstvo dobilo podporo.
a Iz sodne službe na Kranjskem. Imenovani so: drž. pravdn. namestnik v Ljubljani dr. M. Š k eri j za mini-sterijalnega podtajnika, okrajni sodnik in sodni predstojnik dr. Št. Kraut v Logatcu za sodn. svetnika, avskultant Josip Janša za sodnika v Črnomlju ih avskultant Josip Lenart za Sodnika v Kranjski gori. — Premeščeni so. sodnik Ivan Vrančič iz Kostanjevice v Kamnik, sodnik dr. Jakob J a n iz Kranjske gore v Krško, sodnik Alojz Ehrlich iz Črnomlja v Dobrlo-vas na Koroško. Sodnik Franc Peč-nik, ki je služboval sedaj v Kozjem, je dobil mesto sodnika v Kostanjevici.
a Ministerstvo notranjih poslov je potrdilo pravila delniške družbe za plinovo razsvetljavo v Ljubljani.
Koroške novice.
v Novi eelovški župan dr. pl. Me-triitz je bil v soboto 10. tm. zaprisežen.
v Za poštarja v Vetrinje je imenovan celovški poštni adjunkt Bauer.
Celovška „somervendteier" je dala za Südmarko 2690 K 73 vin čistega dobička. _
Primorske novice.
o Dr. Cimadori. Znani italjanski advokat, ki je s svojo priliznjenostjo napram Slovencem in Hrvatom hotel Slovencem pri zadnjih Volitvah v tržaški dež. zbor odjesti en okoliški mandat, je bil svoj čas tudi izvoljen za generalnega ravnatelja hrvatske parobrodarske družbe „Dalmatia". A slov. pol. vodstvo „v Trstu je storilo odločne korake, da se izvolitvi odreče potrjenje. Kakor poroča sobotna Edinost, vlada res ni potrdila izvolitve dr. Cimadorija.
o Italjani so se zdaj po vseh časopisih razpisali o italjanski univerzi
Po svetli.
v NliljonsKaaariia. Amerikanski mi-jonar Rockefeiler je ob svoji 70-letnici daroval 10 milj. dolarjev za od njèga ustanovljene dobrodelne zavode za pospeševanje splošne ljudske izobrazbe. Dozdaj je dal za te zavode že 53 milj. dolarjev in za dobrodelne namèhe sploh 120 mil. dolarjev; njegov konkurent Carnegre pa 139 miljonov. — Lahko je oropati ubogo delavsko ljudstvo za tisoče miljonov in potem vreči kak mi-lodar beràéu.
v Samomor. Veleposestnik Klage, katerega so našli v Lipskem v brzo-vlaku vstreljenega, je ustrelil sebe in svojo ženo sam zaradi žalostnih gmotnih razmer.
z Delniška družba za cementne tovarne v Istri se osnuje V Trstu. Ustanovi se več tovarn ob istrski obali.
z Umrl je v Washingtonu astronom Newcomb.
v Statistika produkcije piva. Glasilo pivovarnarjev in hmeljarjeV „Gam-brinus" poroča, da je znašalo 1. 19Ö8 število pivovarov v Avstro-Ogrski 1349 (za 8 manj kot 1. 1907). Skupna produkcija je znašala 22,525.000 hI proti 22,564.000 hI 1. 1907; Od tèga odpada na Avstrijo 20,282.000 hl; nä Ogrsko 2,194.000 hl, na Bosao in Hercegovino 88.900 hl. V Avstriji je pala produkcija za 337.383 hI, v Bosni in Hercegovini za 3618 hI, na Ogrskem pa je narasla za 271.675 hI. Davka nà pivo se je plačalo v Avstriji 1.1908 v znesku 77,936.000 K, na Ogrskem K 9,119.000 v Bosni in Hercegovini K 386.959.
v Meščanski pivovar V Plzni. „Zeit" je raznesla vest, da si nemški kapitalisti prizadèvàjo dobiti to češko indu-strijalno podjetje v svoje roke ter je spremeniti v delniško družbo. To nalogo je baje prevzela „Deutsche Bank". Vse to je pa neresnično. Nemci so to sicer že nekolikokrat poskusili, pa vedno brez Véi>éha. Lastniki Meščanskega pivovara v Plznu se takbzVäni „pravoVarečni" meščani, t, j. lastniki onih 250 hiš, na katerih je vknjižena pravica, variti pivo. Te „pravovarečne" hiše so mnogokrat last cele vrste ljudi, katerih vsak ima primerni delež na Meščanskem pivovarn. Ako bi Nemci tudi pokupili toliko hiš, da bi imeli med „pravovarečnim" meščanstvom večino, bi pa vender ne mogli premeniti sedanjega podjetja v delniško družbo, ako bi vsi zadružniki v to ne privolili. Do tega pa nikdar ne pride, zato so tudi vsa prizadevanja Nemcev pridobiti to podjetje v svoje roke zastonj. Meščanski pivovar dan danes kot zadruga izborno vspeva ter plačuje na vsak delež nad 14.000 K na leto čistega dobička. Ako bi se podjetje spremenilo v delniško družbo, bi se gospodarski položaj znatno poslabšal, ker bi bilo treba pravovarečnemu meščanstvu deleže drago plačati in ker so daVki na delniške družbe mnogo večji. Z obzirom na vse to, ostane iztrganje Meščanskega pivovarja iz čeških rok še za dolgo le pobožna želja Nemcev.
v Izvoz živine in mesa iz avstro-ogrske monarhije V inozemstvo 1. 1908. Lansko leto pomnožil se je izvoz živine prav znatno ter se je v primeri z izvozom v letu 1907 skoraj podvojil; — dočim se je predlansko leto izvozilo 180.184 kosov klavne živine v vrednosti 50,084.013 K, izkazujejo uradni podatki za leto 1908 izvoz 359.405 glav živin0 v vrednosti 81,497.802 K, tako da je poskočil ta izvoz v zadnjem letu za več nego 31'4 miijonov kron. Izvoz mesa ostal pa je lansko leto na prejšnji višini ; izvozilo se je vsega skupaj 25.968 meterskih stoteV mosa in mesnih pridelkov v vrednosti 4'78 miljonov kron. Med odjemalci naše monarhije imenovati se mora v prvi vrsti Italija, %v katero se je prodalo 103.365 goveje "živine, 17.126 prašičev in 3818 ovac, dalje Nemčija, v katero se je izvozilo 94.906 goveje živine, 1445 prašičev in
9615 ovac, potem Švica, v katero seje prodalo 10.435 goveje živine, 3156 prašičev in 19.305 ovac Na četrto mesto naših odjemalcev pride Romunija, kamor se je poleg 1172 govedi in 40 prašičev izvozilo 71.198 ovac. Nato slede še Francija in Belgija kot odjemalke ovac, katerih se je izvozilo v prvoime-novano državo 21.016, v drogo pa 3313 kosov. _
najnovejša brzojavna io telefonica poročila.
Prelivanje krvi v Pekingu.
v Peking, 12. jul. Mladega kitajskega princa Chu, kateri se je potegoval za vlado na Kitajskem, so ubile vladne čete s celo njegovo rodbino in več stotinami pristašev. Prinčevo glavo pošiljajo sedaj za strah po državi.
Vojska med Turčijo in Grškim ?
v Carigrad, 12. jul. VOhridi seje vršil velik ljudski tabor, ki je stavil zahtevo po vojski z Grško in bojkotu vseh grških trgovcev, ako se .'Grška ne uda in razžali turška narodna čustva
v Berlin, V.l. jul. „Beri. Tageblatt" poroča iz Soluna, da so v obsegu tretjega kora vse čete pripravljene za vojsko.
v Carigrad, 12. jul. Danes se vrši sestanek zastopnikov velesil, čijih čete so na Kreti, da se pogovore o skupni izjavi za turško vlado.
Različne novice.
o Petrograd, 12. jul. (Brz. N. D.) Včeraj je zbolela na koleri 101 oseba; umrlo jih je 47. Skupna vsota bolnikov znaša 813.
o Berlin, 12. julija. (Brz. N. Dn.) Danes dopoldne je trčil na postaji Verviers v Belgiji osebni vlak s tako silo v nasip na takozvani mrtvi progi, da je ranjenih 57 potnikov.
Ker je telefonska zveza z Dunajem zaradi nevihte po Zgor. Štajerskem in Nižjem Avstrijskem pretrgana, nismo dobili danes najnovejših poročil.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
93. dan razprave.
Zanimanje med občinstvom se je precej ohladilo.
Nastič razklada, kako se je takoj, ko je prišel v Beligrad, začel resno baviti z mislijo revolucijonarne akcije. Seznanil se je z urednikom „Politike" Tanodičem, dalje z Ljubo Nešičem in Jašo Nenadovičem, ki je bližnji sorodnik kralja Petra. Nenadovič je bil zaupnik srbskega dvora. Voditelji „Slav. Juga" so često potovali po jugoslovanskih deželah, posebno vpokojeni major Damjan Damjanovič. Ees je, da se je začela v klubu „Slav. Jug" živahnejša akcija, ko je prišel on. Začetkom febr. 1907 je bila konferenca „S. J." h kateri je prišel tüdi obt. Valerijan
Pribičevič. Govorilo se je o eksplozivnih snoveh in o gmotni podpori za revolucijonarno akcijo. Večina. članov „S. J." ni vedela za to akcijo, kateri v ozadju je stala srbska vlada, dasi se je vedno povdarjalo, naj bi akcija ostala tajna in neodvisna od višjih faktorjev. Na tej konferenci se je sklenilo, da dobi Nenadovič 5000 dinarjev od princa Jurja, a on — priča — se je imel izvežbati v fabrikaciji eksplozivnega materijala. Šel je na to v Kragnjevac, kjer je vojni arzenal. Ker je mislil, da vlada ne ve za ničesar, se je v hotelu prijavil pod tujim imenom in je govoril nemški. Iz svoje brošure „Moje afere" čita nato podrobnosti o svojem bivanju v Kragujevcu. V pirotehnično tovarno ga je uvedel major Vašič kot tujega inženirja in ga je poučeval tam o konštrukciji bomb. V tovarni so mu dali vrečo, v kateri je bilo 16 bomb; vrečo je spravil v Belgrad, kjer sta ga čakala Nenadovič in Jovanovič. Shranili so vrečo v prostorih „S. J." v bližini kraljevega dvora. Nato našteva Nastič osebe, s katerimi je občeval v „S. J." Iz Hrvatske je videl le samostalne, vendar pa se mu zdi, da je bila tudi radikalna stranka na Hrvatskem v zvezi s to akcijo, ker je sedajni srbski konzul v Skoplju Balndžič nekoč v razgovoru s časnikarjem Man-dlom rekel, da je srbska vlada pri nabavi novih topov vprašala za mnenje tudi Srbe izven Srbije, med njimi vodja srbske radikalne stranke ti& Hrvatskem dr. Krasojeviča. Iz „S. J." so se poslala tudi pisma na razne suverene o zapo-četi revolučijonarni akciji. Koncem aprila 1907 se je vršila širša konferenca, na kateri sta bila iz Hrvatske Adam in Valerijan Pribičevič. Pred konferenco je kazal on — priča — manipulacijo z bombami. Tačas je začel on bolj kritično opazovati delo „S. J." Razpravljalo se je o teoristični akciji v Črni gori. Adam Pribičevič da je bil proti temu, da se ubije črnogorskega kneza, Pravi, da je bil ta atentat zasnovan od belgrajskega dvora. Na tej konferenci se je tudi rodila misel, da se osnuje v Ameriki revolucionarna ekspozituia. Milan Pribičevič je bil mnenja, da bi se dalo za to dobiti denarja na Hrvatskem. Ta bi imel tndi oditi v Ameriko, da postane urednik zasnovanega lista. Po konferenci je Nenadovič naročil fin. stražnikoma Kosoviču in Sauliču, naj odneseta bombe na srbsko-turško-bosansko mejo. Slutil je, da cela akcija konča z eksplozijo v Črni gori. Zato se je 13. sept. 1907, sit srbskega Pijemonta, preselil v Zemun, brez sredstev. Podpiral ga je poročevalec „Zeit" Steinhardt. Občeval je z agentom črnogorskega kneza Jovičevičem ter mu razodel naklepe v „S. T.". Jovičevič je to naznanil knezu. Dne 28. sept. 1909. je odpotoval v Sarajevo. Siliti ne more nikoga, da se ga obtoži, ko.bi mogel, bi zaprosil Accurtija, naj ga da na obtožno klop, ker bi mu bilo mnogo lažje ko sedaj, ko se ga napada z vseh strani.
Dr. Hinkovič: Besedo ima državni pravdnik.
Drž. pravd.: Ne morem! Ščiti ga § 62 k. z.
Dr. Hinkovič: Vzamite ono pismo Nastiča na Nj. Veličanstvo. Tam je zločin.
Nato čita Nastič nekatera pisma, ki mu jih je pisal Milan Pribičevič in jih razlaga. Ker bi imel govoriti o nekem novem poglavju, ki ga ne bi mogel danes skončati, prosi predsednika, naj zaključi. Predsednik ugodi in odredi prihodnjo razpravo na torek, ker je v pondeljek pravoslavni praznik — Petrovo.
Tržni cene.
12. julija.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 32'25 za december 3075, za mare 30'75, za maj 30'75. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'85, nova kampanja K 22'80. Tendenca mirna. — Vreme: dež.
Budimpešta, 12. julija. Pšenica za oktober K 13'66, pšenica za april K 13'94, rž za oktober K 9"90, oves za oktober K 7"60, koruza za julij K 7'77 koruza za avgust K —'—, ogrščica za avgust K 14'20. Pšenice se malo ponuja. Kupčija je majhna, tendenca mirna. Pšenica za efektiv in ostalo se vzdržalo. Vreme nekoliko oblačno.
B.udimpešta, 12. julija. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke — do — vin.; zaloga 30.413 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 170.—, namizna slanina 148.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 12. julija:
Ponudbe nekoliko večje, kupčija majhna. Oves in koruza tendirala nespremenjeno.
Književnost.
v Janez Trdina, Zbrani spisi VI. knjiga. Bajke in povesti V. Vsebuje še nenatisnjene Trdinove spise. Cena broš. K 2'50, vez. K 3'50, po pošti 20 vin več. Dobiva se pri založniku g. L. Schwentnerju v Ljubljani. Oceno te krasne knjige, ki se istotako priporoča po svojem krasnem stilu kakor vsebini, si pridržujemo.
v Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani ob svoji pet-indvajsetletnici. Zgodovina društva. Sestavil Anton Trstenjak. Cena?
v Engelbert Gangl, Zbrani spisi za mladino I. Izdalo in založilo društvo za zgradbo učiteljsk. konvikta. Cena 1 K, s poštnino 16 vin več. Oceno lične knjižice priobčimo ob drugi priliki.
veščo obeh deželnih jezikov za toba-karno proti položitvi 200 K kavcije. Ponudbe naj se pošiljajo s sliko na naslov: Gospa Pernat, Spodnja Hudinja pri Celju. 832 a-i
Službo skladišcarja
išče 26 leten mladenič, ki je bil v enaki službi že šest let in v svoji stroki dobra izurjen. Vstop takoj. — Ponudbe na upravništvo „Nar. Dnevnika". 69 i
Popolnoma zastonj
vsakemu
uro z verižico.
Da našo firmo in naše nove žepne are za gospode in dame napravimo bolj znane, raz-pošljemo na vsakogar proti vpošiljatvi 1 K za stroške (tudi v znamkah) krasno nro z verižico in naš ilnstrovani cenik.
Pišite takoj na tvrdko ur: 285 26-1-*
Hinko Weiss
Dunaj 99. poštni predal.
Kupujte narodni kolek!
V lepem okraju v SI. goricah se proda pod ugodnimi pogoji novozidana
hiša
stoječa tik okrajne ceste. — V hiši je dobro idoča krčma in trgovina. Potrebna denarna sredstva 7000 kron. — Več se izve pri upravništvu tega lista.
327 3-2
iurroN m
A'
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
Pralnica in svetlolikainica I~1 v Kolodvorskih ulicah 8.
8
USffiaga«
Jinatvu, korporaeijan !™»S-Sla¥' •»"
» «delovanje »Mh . om ,D »"«lom J"« del o Zrtl*™ " •?»»» »pada-
'«a*-zsrss *