t
Letnik 1917.
Državni zakonik
za
\
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VII. — Izdan in razposlan 14. dne januarja 1917.'
Vsebina: Št. 14. Cesarski ukaz o davčnih in tarifnih naredbali v železniškem prometu povodom posebnih razmer, ki jih je ustvarila vojna.
14.
Cesarski ukaz z dne 10. januarja 1917.1.
o davčnih in tarifnih naredbah v železniškem prometu povodom posebnih razmer, ki jih je ustvarila vojna.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1807. 1. (drž. zak. St. 141) zaukazujem tako:
I. Vozninski davek.
§ 1.
Predmet in izmera vozninskega davka.
(1)	Za prevažanje tovorov po železnicah je plačevati prometno- davščino (vozninski davek).
(2)	Ta davek znaša 15 odstotkov prevoznine, ki jo pobira železnica, vštevši vojno doklado (§ 13). Za prevoznino je šteti voznine vštevši manipulacijske in prevozne pristojbine, pristojbine za dovlačnice (pristojbine za pripravo voz) ter — izvzemši v voznino ne vštete pristojbine za postranske storitve ob prevažanju — vse druge pristojbine, ki jih je plačati za prevažanje tovora; natančnejše o tem se določi z ukazom.
§ 2.
Železniški promet z izvenavstrijskimi ozemlji.
fx) V železniškem prometu z izvenavstrijskimi ozemlji ter v prevoznem prometu čez avstrijsko ozemlje jo dali poizvedbi vozninskega davka v podstavo tisti del prevoznine (§ 1, odstavek 2), ki pripada na prevažanje v avstrijskem državnem ozemlju.
(2)	Natančnejša določila o poizvedbi vozninskega davka v teh primerih je ukreniti z ukazom. Ako postaja za izmenjavanje obrata ni neposrednjc ob meji avstrijskega državnega ozemlja, je vlada pooblaščena določili, ali in v koliko je na kos mod postajo za izmenjavanje «(brata in mejo pripadajoči del prevoznine ' privzeti v proračunsko podlago vozninskega davka. To velja zmislu primerno tudi tedaj, ako gredô kratki delni kosi avstrijskih železnic čez izvenavstrijsko ozemlje ali kratki delni kosi izvenavstrijskih, železnic čez avstrijsko ozemlje.
§ 3.
Plačilna dolžnost in jamstvo. Plačevanje in izročanje. Kontrola.
(1)	Vozninski davek morajo plačevati osebe, ki so nasproti železnici dolžne plačati prevoznino.
(2)	Železnice so dolžne pobirati davek hkratu s prevoznino in enako kakor prevoznino od oseb,
(SlovcalMh.. )
9
navedenih v odstavku 1, in ga brez uradne odmere izročati državni blagojnici. Za plačevanje vozninskega davka jamčijo nerazdelno s plačilnimi zavezanci. V razmerju med plačilu zavezanimi osebami in železnicami se uporabljajo na te davčne zneske gledč izterjevanja, uveljavljanja s pravdo, zakonite zastavne pravice, povračanja in zastaranja določila, ki veljajo za prevoznine.
(3)	V tovornem prometu iz avstrijskih ozemelj in v avstrijska ozemlja jamči prejemnik ali po-šiljač tovora, ako ni že po odstavku 1 dolžen plačati, nerazdelno s plačilnim zavezancem za plačilo vozninskega davka. V razmerju med temi odgovornimi psebami in železnicami, ki oskrbujejo prevoz, veljajo zmislu primerno zaukazi drugega odstavka.
(1)	Vozninski davek jo vraČunjali v tarife; vlada pa je pooblaščena dovoljevati izjeme od tega predpisa.
(s) Natančnejša določita o ravnanja, ki se ga je držali ob preračuujanju, plačevanju in izročanju davka, zlasti o zaokroževanju navzgor ali navzdol ob preračunu vozninskega davka, polom o nadzorovanju izročanja davka, o dajanju za to potrebnih izkazov in drugih pomočkov 1er o rakovih za izročanje je izdali z ukazom.
(«) Ako je na prevozu udeleženih več železnic, zadevajo v sprednjih odstavkih določene dolžnosti te železnice nerazdelno. Pri železnicah, ki jih ne obratuje lastna uprava, so te dolžnosti naložene obratujoči železnici.
(7) Finančno oblaslvo more, da preskusi izkaze, vsakčas preiskovali pri železniških upravah in v ta namen vpoglcdovati njihove izvirne zapiske in knjige. Železnice so dolžne dajali finančnemu oblastvu vsa pojasnila, ki jih zahteva za poizvedbo davka ali za popreskušnjo izročanja davka.
8 4.
Izpodbijanje. Povračanje.
(j) O vprašanju, ali in v kateri izmeri je plačati vozninski davek, ni postopanja pred rednimi sodišči, no kraté določil § 3, odstavka 2 in 3.
(2)	Na odredbe in odločbe finančnih obla-stev, ki se nanašajo na vozninski davek in na škodljive posledice, določene v § G, je zmislu primerno uporabljali določila zakonov z dne
19.	marca 1876. 1. (drž. zak. št. 28) in z dne
20.	februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 52) z razliko, da odloča v vseh primerih finančno ministrstvo na zadnji stopnji.
(3)	Pogoji, po katerih se more zahtevati povračilo brez uradne odmere plačanih zneskov vozninskega davka, sc ustanové z ukazom.
«
§ 5.
Izterjevanje.
(1)	Zneski vozninskega davka, s kojih izročbo je zaostala Železnica, sc izterjajo tako, kakor je predpisano za izterjevanje zaostalih nepOšrednjih pristojbin.
(2)	Za izterjevanje zamudnih obresti, davčnih zvišb in kazni zaradi nereda (§ 6) veljajo isti predpisi kakor za izterjevanje zaostalih zneskov vozninskega davka.
§ 6-
Škodljive posledice prestopkov.
(1)	Za ne pravočasno izročene zneske voz ninskega davka mora železnica od poteka predpisanega roka počenši plačevati petodstotne zamudne obresti.
(2)	Ako je železnica prikratila vozninski davek, je pobrati prikrajšani davek, ne krate določil odstavka 1, na podstavi uradnih poizvedb, ki doženejo znesek davščine, v dvojnem znesku.
(3)	Prestopek določil toga cesarskega ukaza, ki sc tičejo vozninskega davka, in ?.a njih izvrševanje izdanih zaukazov in oblastvenih naročil se more kaznovati s kaznimi zaradi nereda do 5000 K. Za vsak ponovni primer in za vsak brezuspešni opomin se more naložiti nadaljnja kazen zaradi nereda do enakega najvišjega zneska.
§ 7.
Zastaranje.
(1)	Določila zakona z dne 18. marca 1878. 1. (drž. zak. št. 31) o zastaranju neposrednjih pristojbin jo, ne kraté določil § 3, odstavka 2 in 3, zmislu primerno uporabljati na vozninski davek.
(2)	V § 6, odstavek 2, oznamenjena zvišba davščin zastara v petih letih.
§ 8.
Davčne oprostitve.
(1) Železnice so oproščene plačevanja vozninskega davka za prevažanje železniškega službenega blaga v primerih, ki sc ustanové z ukazom.
(s) Vlada je pooblaščena do preklica dovoliti oprostitev od vozninskega davka za prevažanje tovorov po ne javnih železnicah.
1 § ».
Doba veljavnosti. Prehodna določila.
(1)	Veljavnost določil tega cesarskega ukaza o vozninskem davku se prične z izjemo, odrejeno \ odstavku 2, 4. dne februarja 1917. 1. in sc konča 31. dne januarja 1920. 1.
(2)	Vlada pa je pooblaščena za posamezne prometc v posebnega ozira vrednih okolnostih dovoliti, da se prestopi v odstavku 1 določeni začetni rok.
(3)	Vlada je nadalje pooblaščena, da gledé tistih prometöv po avstrijskih železnicah, za katere so prevoznine preračunjene v inozemski vrednoti, zaukaže, da morajo železnice, dokler voz-ninski davek ni vračunjen v tarife teh proroetov (§ 3, odstavek 4), izročati davek za te promote državni blagajnici, ne da bi pobirale davek od oseb, oznamenjenih v § 3, odstavka 1 in 3.
(4)	Ali in kako morajo železnice javno razglasiti način pobiranja vozninskega davka za prometc, gledé katerih vozninski davek ni vračunjen v tarife (§ 3, odstavek 4), se določi z ukazom.
(5)	Določila o vozninskem davku je uporabljati v vseh primerih, v katerih mora železnica prevoznino postaviti v račun kakor prejemek iz časa med začetnima rokoma, veljajočima po odstavkih 1 in 2, in 31. dnem januarja 1920. J.
11. Davek od voznih listkov in davek od prtljage.
§ 10.
Zvišanje davka od voznih listkov.
(1) Davek od voznih listkov, ki ga je plačevati za prevažanje oseb po železnicah na podstavi zakona z dne 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 153), se zvišuje takole:
a)	Za promet po glavnih železnicah, ki je ozna-menjen v § 1, lit. a, zakona z dno 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 153), z izjemo, navedeno v lit. d, na 20 odstotkov;
b)	za promet po lokalnih železnicah, ki je ozna-menjen v § 1, lit. b, istega zakona (zakoni
z dne 125. maja 1880. 1. [drž. zàk. št. 56], z dne 17. junija 1887. 1. [drž. zak. št. 81], z dne 31. decembra 1894. 1. [drž. zak. št. 2 iz leta 1895.] in z dne 8. avgusta 1910. 1. [drž. zak. št. 149]) na 10 odstotkov;
c)	za promet po malih železnicah, ki je imenovan v § 1, lit. c, istega zakona (zakona z dne 31. decembra 1894. 1. [drž. zak. št. 2 iz leta 1895. in z dne 8. avgusta 1910. 1. [drž. zak. št. 149]) na 5 odstotkov;
d)	za promet v dežele ogrske svete krone in iz njih, potem v Bosno in Hercegovino in od tam ter čez ta deželna ozemlja, ki je naveden v § 2 istega zakona, na 18 odstotkov.
(2)	Določilo § 3 zakona z dne 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 153) izgubi moč za dobo, oznamenjeno v § 12, odstavek 1.
(3)	Za isto dobo se razveljavlja v § 9, lit. b, zakona z dne 19. julija 1902.1. (drž. zak. št. 153) določena oprostitev od davka od voznih listkov za osebo, ki se prevažajo, uporabljajo vojaško tarifo.
S 11.
Uvedba davka od prtljage.
V prometih, navedenih v § 10, se uvaja za prevažanje popotne prtljage po železnicah prometna davščina (davek od prtljage), ki jo je plačati od prevoznine (voznine za prtljago), ki jo je pobrati, v izmeri, oznamenjoni v § 10, odstavek !, lit. a do c; na ta davek od prtljage sc v ostalem zmislu primerno uporabljajo predpisi §§ 1 in 4 do 10 zakona z dne 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 153) z izpremembo, ustanovljeno v § 10, odstavek 3, tega cesarskega ukaza. S popotno prtljago v zmislu tega določila je umevati, tudi pse, ki jih jemljejo popotniki seboj, in ekspresno blago.
§ 12.
Doba veljavnosti. Prehodna določila.
(1)	Veljavnost določil §§ 10 in 11 se prične 1. dne februarja 1917. 1. in se konča 31. dne januarja 1920. 1.
(2)	Vlada pa je pooblaščena dovoliti, da se za posamezne promete v posebnega ozira vrednih okolnostih prestopi v odstavku 1 ustanovljeni začetni rok.
(s) V kolibo je uporabljati določila §§ 10 in 11 v tistih primerih, v katerih se je kupil vozni listek pred začetnim rokom, veljajočim po odstavkih 1 in 2, ali se je prtljaga oddala pred tem rokom, dotičnik pa sc vozi ali prtljaga pa sc prevaža docela ali deloma šele po začetku veljavnosti imenovanih določil za dotični promet, se določi z ukazom.
•
ELI. Tarifna določila.
§ 13.
Vojna doklada k prevozninam v tovornem prometu.
(1)	’ Vlada je pooblaščena naročiti železnicam, naj pobirajo za čas od 1. dne februarja 1917. 1. do 31. dne januarja 1920. 1. vojno doklado k vsakočasno v tovornem prometu veljajočim prevozninam. Vlada naj določi vojno doklado v taki višini, da znašata vojna doklada in vozninski davek skupaj k večjemu 30 odstotkov prevoznine, od katere je plačati vojno doklado.
(2)	Vojna doklada je del prevoznine in zanjo veljajo določila, veljajoča za prevoznino, kolikor ni v tern cesarskem ukazu določeno kaj drugega.
(s) V koliko in po katerih -pogojih se puščajo prejemki iz vojne doklade železnicam, kolikor je potrebno, z ozirom na njihov finančni položaj, za zalaganje njihovih večjih izdatkov, ki jih je povzročila vojna in ki niso založeni z večjimi prejemki, ter za zalaganje bremen iz bodočih investicij ali morajo docela ali deloma dohajati državi, nadalje način, ko se preračunjajo in izročajo zneski, ki gredô po tem državi, ustanovi vlada po svobodnem preudarku.
(4)	Pri železnicah, ki jih ne obratuje lastna uprava, odloči vlada po svobodnem preudarku, v koliko morajo iz vojne doklade prihajajoči prejemki, ki ne pripadajo v zmislu odstavka 3 državi, dohajati obratujočemu podjetju ali tistemu železniškemu podjetju, v čigar lasti je železnica.
8 14.
Znižbe voznine za pošiljatve živil in premoga.
Kolikor dovoljujejo c. kr. avstrijske državne železnico po posebnih pogojih znižbo prevoznin za pošiljatve živil in za pošiljatve premoga za domačo kurjavo, ki je določen za revnejše prebivalstvo, so zasebne železnice, ne kraté njihovih dopuslilnih obveznosti, dolžne na zahtevanje vlade znižati prevoznino v enakem razmerju za pošiljatve te vrste, ki se prevažajo po njihovih progah.
8 15-
Prestop najvišjih tarif. Svobodna teža ob prevažanju popotne prtljage.(
Vlada je pooblaščena dovoliti železnicam, da prčstopijo zakonite ali dopustilne najvišjo tarife, ter odvezati železnice zakonite in dopustilne dolžnosti, da dovoljujejo svobodno težo ob prevažanju popotne prtljage.
§ 16.
Začetek veljavnosti.
Določila §§ 13 do 15 dobé moč dne, katerega se razglasi ta cesarski ukaz.
IY. Izvršitveni dostavek.
§ 17.
Izvrševati ta cesarski _ukaz je poverjeno finančnemu ministru in ministru za železnice v porazumu z ostalimi udeleženimi ministri.
V Badnu, 10. dne januarja 1917. 1.
Karol s. r.
Clam-Martinic s. r. Georgi s. r. Hitssarek s. r. Spitzmüller s. r. Handel s. r.
Urban s. r.
Baernreithor s. r. Forster s. r. Trnka s.,r. Bobrzjnski s. r. Schenk s. r. Höfer s. r.
Iz c. kr. dvome in državne tiskarne.