Ljubljana, torek 12 m?rca 1929 Cena 2 Din Naročaju taaAt mesečno 25 Din, M to>o zemstvo 40 Dia. Uredništvo: Ljubljana, Kmafljcvi uMca S. Telefon Stev. 3122. 3123, 3124. 3125 ia 3126. Maribor: AJeteamdiro-va cesta 13. Telefon šn 440 Celje: Koceoov« rt. 2. Telefon Stev. 190. Rokopis m ae vračajo. • O zla si po tarifo. Uprav Blitvo: DuMJana, Prešernova al. M. Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125, 312«. bseratnl oddelek: Ljubljana. Prešernov ulici 4. Telefon bi 2492. Podružnica Maribor: Meiicsaodrova ce«* it. 13. Telefon b. 465. Podra*/iica CeUe: Koceoova alica it 2. Telefon fe. 190. Ratenl pri pošt. tek. tavodih: Ljubljana »t. 11-842; Praha čisto 78.180; Wiea Nr. 105-241. Ljubljana, 11. marca. Včeraj se je vrš.la v Beogradu letna glavna skupščina delničarjev Narodne banke; o poteku glavne skupščine poročamo na drugem mestu. Zlasti gospodarska javnost, a tudi vsi drugi, ki ;im je pri srcu ekonomski napredek naše države, so z veliko pozornostjo pričakovali rezultatov tega važnega zbora, saj ie Narodna banka ne le naš nov-čani. temveč tudi naš najmerodajnejši in najvažnejši kreditni zavod Stalne pritožbe proti kreditni politiki Narodne banke se pojavljajo že vsa leta sem. Bilanca za 1. 1928. dokazuje, da so pritožbe ostale tudi lani neupoštevane in da se neenakomerna kreditna politika Narodne banke tudi v prošlem letu ni spremenila. Številke govore najbolj jasno in najbolj razumljivo besedo. V 1. 1928. ie Narodna banka dala našemu gospodarstvu 1470 milijonov šest-procentnega eskontnega in 254 rniiiio-nov dinarjev osemprocentnega lombard-nega kredita. Od te razmeroma ogromne vsote je prejel Beograd nad 690 milijonov eskontnega in skoraj 224 milijonov lombardnega kredita, skupai torej 914 milijonov, dočim znašajo odgovarjajoče številke za Zagreb 202.1 milijona (197.6 + 4.5). za Ljubljano 74.1 (69.5 + 4.6), za Maribor 43 milijonov, za Ce-tinje 29 milijonov. Skoplje 67.5 milijonov itd. Več kakor polovico celokup nega kredita NB ie dobil Beograd dvanajstkrat več nego n. pr. Ljubljana in skoraj petkrat več nego Zagreb. Lom-bardni kredit ie bil sploh skoraj izključ no rezerviran za Beograd, na katerega je odpadlo od 254 milijonov nič manj nego 224 milijonov, tako da je ostalo le 20 milijonov za vse druge dele dr žave. Disharmonija postaja še večja, ako se pomisli, da ie bila vloga Narodne banke v našem gospodarstvu tudi glede posameznih panog popolnoma enostranska. Za kmetijstvo, ki je glavna produkcijska sila države, v politiki Narodne banke dosedaj nI bilo prostora. Njeni krediti so v prvi vrsti industrijskega in trgovskega značaja, a območja zagrebške. ljubljanske in mariborske podružnice Narodne banke so predvsem industrijska in tudi v trgc-vskem pogledu ne zaostajajo za drugimi. In vendar je. kakor izhaja iz poročila o lanskem letu, v Beogradu bilo deležnih bančnega kredita 1172 tvrdk v Ljubljani le 164. v Zagrebu pa cek) samo 102 tvrdki. Čeravno ni nobenega povoda dvomiti, da je kreditna sposobnost in kreditna potreba v teh krajih baš tako velika, kakor v Beogradu. Pred sestankom občnega zbora se je v raznih gospodarskih listih o vseh teh pritožbah tudi letos razpravljalo in se je glavna krivda pripisovala dejstvu, da je ožji upravni odbor Narodne banke, ki vodi kreditno politiko banke, sestavljen izključno iz Beograjčanov, ki tvorijo v celotnem upravnem odboru skoraj dve-tretjinsko večino; upravni svetniki iz drugih krajev se niso mogli ali pa niso znali upreti dosedanji nemogoči praksi zavoda. Oni, ki so pričakovali, da bo včerajšnja glavna skupščina prinesla katerokoli definitivno odločitev in da se bo Narodna banka tudi dejansko prilagodila politiki enakopravnosti in državnega ter narodnega edinstva, ki jo je kraljev manifest postavil kot smernico ne le vladi, temveč vsem faktorjem našega narodnega življenja, niso prišli na svoj račun. Bojevitost delničarjev, ki se je kazala v izredno visokem številu prijavljene udeležbe, je že pred bitko znatno popustila in udeležba na občnem zboru je bila letos dejansko manjša nego lani: prišlo je le 10S delničarjev, ki so zastopali okrog 15.000 deinic. V debati sta se v glavnem uvePavljala že iz prejšnjih let znana kritika delovanja Narodne banke gg. Bajkič in dr. Čurčin. Prof. Bajkič ie obtoževal upravo Narodne banke, da je s svojim centralizmom v kreditni in devizni politiki so-kriva političnega razsula, kateremu je 6. januar napravil konec, dr. Čurčin je ostro podčrtava!, da »cela zemlja smatra Narodnu banku kao zavod beograjske čaršije«. Pozival je člane upravnega odbora iz prečanskih krajev, da odkrito iznesejo nezadovoljnost teh krajev. zahtevajo remeduro in izvajajo konsekvence. ako bi bij tudi njih aiel brezuspešen. Edini grof Kulmer je podal kratko izjavo, v kateri ie povdaril, da je izmučena Srbija neposredno po vojni potrebovala vsestranske podpore, ali »so sedaj prilike izmenjene i mi smo uvek zahtevali, da se razlika u podeli kredita popravi«. Drugi so molčali. Morda se pa ipak bližamo boljšim časom v kreditni politiki Narodne banke. Guverner Bajloni je včeraj obljubil omogočiti sodelovanje zunanjih članov upravnega odbora pri podeljevanju kreditov. Ker poznamo g. Bajlonija kot odličnega moža, smatramo, da bo njegova beseda tudi obveljala. V njega imamo tudi zaupanje, da se bo uprava Narodne banke prilagodila novemu stanju in da se bo v njej uveljavilo spoznanje, da je s polomom političnega in upravnega centralizma skrahi-raJ tudi gospodarski. Škoda, da so se Led porušil radgonski most preko Mure Na naši strani so led razstreljevali, na avstrijski pa ne, kar je povzročilo katastrofo Gornja Radgona, 11. marca. Zaradi južnega vremena se je začel na Gornjem Štajerskem močno tajati sneg. Reka Mura je začela v srednjem toku zadnje dni naglo naraščati, obenem pa je seboj valila ogromne plošče ledu. Hidrotehnični oddelek mariborskega velikega županstva je ukrenil na Muri vse varnostne odredbe, da bi odvrnil večjo katastrofo, zlasti da bi obvaroval že itak slabi leseni most preko Mure iz Gor Radgone v Radgono na avstriiski strani. Zadnji čas je bilo zato pozvano večje število vojaštva tehnične čete iz Ptuja da je začelo stražiti most in z dinamitom razstrejjevati led. Na avstrijski strani pa so bile oblasti mnenja, da ne bo pretila večia nevarnost, ter so zato opustile obsežnejše varnostne odredbe. Prebivalstvo Gor. Radgone in Radgone same Je nestrpno pričakovalo. kaj se bo zgodilo z mostom, ko je opazovalo, kako so se začeli bližati mostu od Št. Ilia, oziroma Apač velikanski ledeni skladi. Plošče so bile dolge nad 10 m in debele do 30 cm. Led se le začel v zadniih 24 urah ustavljati med stebri starega mostu, zlasti na avstrijski strani. Naše vojaštvo ie s pomočjo prebivalstva, gasilcev in orožnikov skrbelo, da je na naši strani sproti razstreljevalo plošče in led spravljalo nl-zdol v manjših ploščah, ki niso bile več nevarne, na avstrijski strani pa so mirno gledali, kako se kopiči led pred mostom. Na mostu se je danes ves dan zbirala ogromna množica ljudi in opazovala lomljenje ledu. Pa tudi na obeh straneh Mure je stalo mnogo opazovalcev in radovednežev. Okrog 3. popoldne so ljudje opazili, kako se je most na avstrijski strani začel majati Ljudje, ki so stali na mostu, so preplašeni bežali pred pretečo nevarnostjo na bregove Zadnji je prihaja! iz Radgone pro-ti naši strani gornieradgonski pismonoša Škrobar, ki je poprej še nesel avstrijsko pošto v Radgono, jo pravilno izročil ter se vračal nazaj. Ko ie videl nad vse kritično situacijo, ie napel vse sile in urno tekel čez most Za njim se ie most že začel podirati ln kmalu je z ledenimi ploščami odplavalo mzdol Mure vse tramovje jn ste-brovje severne polovice mostu. Na naši strani je voiaštvo takoj stopilo v akcijo. Pod vodstvom župana g dr Boe-clja je tudi domače prebivalstvo pričelo z reševalno akcijo. Na sredi mostu stoječi križ so odnesli na gorenjeradgonsko stran Ker je bila vedno večja nevarnost, je vojaštvo pričelo z razdiraniem mostu. Na obeh straneh Mure se ie pozno v noč zbirala ogromna množica ljudi, ki so strmeč opazovali divjanje nevarnega elementa. Iz gorenjih krajev so zve-čer javili, da se vale po Muri še veliko večje ledene plošče. Gornja Radgona ie nocoi bila brez električne luči, ker dobiva električni tok iz Radgone. Napeljava, ki je vodila preko mostu je bila pretrgana. Železniška uprava je bila naprošena. da dovoli prebivalstvu prehod čez železniški most, da lahko gre po svojih opravkih v Radgono in nasprotno. Odrejeno razdrzavljenje 32 pošt preklicano Delna revizija odloka postnega ministrstva Beograd. 11. marca. n. Kakor znano, je bik) v februarju z odlokom ministrstva pošt razdržavijenih 77 poštnih uradov v Sloveniji in pretvorjenih v pogodbene pošte. S tem odlokom, ki je šel preko veljavnega poštnega pravilnika, je bilo hudo prizadeto naše gospodarstvo. odrejena deetatizacija pa ie učinkovala tudi kot močen udarec našemu kulturnemu in socijalnemu življenju. Naše časopisje je v učinkovitih izvajanjih pokazalo veliko škodo, ki bi nastala tudi za državne interese iz nameravane de-etatizacije. Te dni se je mudil v Beogradu ljubljanski poštni direktor dr. Gre-gorič. ki se je s stališča poštne uprave in nemotenega poštnega prometa krep- ko zavzel za revizijo prvotne odredbe. Akcija je deloma uspela. Ministrstvo je preklicalo deetatizacijo 32 poštnih uradov, ki se ne bodo pretvorili v pogodbene pošte, Prvot n število 77 je s tem reducirano na 45. V bodoče ostane torej od 370 pošt v Sloveniji 120 pošt državnih. Preklicano je med drugim razdržav-Ijeme sledečih pošt: Vič. Mežica. Št. Jurij, Kranjska gora. Metlika, Jesenice, Guštanj, Rajhenburg. Poličane. Št. Pa-veli p. P.. Velenje. Vojnik, Moste, Radeče. Krmelj. Pretvoritev ostalih 45 pošt v pogodbene poštne urade se bo izvršila čim preje. Nerešena vprašanja v ncvih šolskih zakuitii Zadnji pregled načrtov zakonov o osnovnih, srednjih in visokih šolah — Konference strokovnjakov v prosvetnem ministrstvu Beograd, 11. marca r. Današnje »Vreme« poroča: Ministrstvo prosve-te ima pripravljenih celo vrsto zakonov, ki jih bo predložilo Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Mnogi izmed teh zakonskih načrtov so bili že obravnavani v raznih strokovnih komisijah jn tudi v glavnem prosvetnem svetu. Tako je glavni prosvetni svet že razpravljal o zakonskem načrtu o osnovnih šolah, kii je bil predložen že bivši Narodni skupščini. Tudi zakon o srednjih šolah je bil že pripravljen, da se predloži bivši Narodni skupščini Definitivna redakcija je bila izvršena tudi v mnogih drugih zakonskih načrtih. kakor v načrtu zakona o narodnih muzejih, zakona o avtorskem pravu itd. Kot najvažnejši se smatrajo zakoni o osnovnih šolah, o srednjih šolah in univerzah, ki pa bodo še enkrat revidirani, da se spravijo v sklad s celokupno novo zakonodajo. Ker se še ne ve, katera ministrstva bodo reducirana, se tudi ne ve. katere šole bodo ostale v resoru ministrstva prosvete. Gre pred vsem za to, ali bodo razne strokovne šole podrejene temu ministrstvu, ali pa ministrstvu trgovine, ministrstvu za iavna dela, oziroma ministrstvu za kmetijstvo in vode. Ra- akcije raznih privrednih krogov porazgubile v nepravi smeri in so se sile tratile za stvari manjšega ali pa vsaj manj aktualnega pomena. Na polju kreditne in devizne politike naše privilegirane banke bi bila v resnici potrebna in od neizmerne važnosti dobro pripravljena koncentrična, velikopotezna akcija gospodarskih krogov cele države, ki bi bila tem sigurnejša končnega uspeha, ker bi se gibala povsem v okviru velikega programa, ki ga je začrtal državi in narodu kralj v svojem zgodovinskem manifestu. Ta akcija bi v znatni meri podprla vse one uvidevne ljudi, ki so pripravljeni reformirati naš nov-čani zavod ter iz Narodne banke ustvariti resnično narodno banko. Guvernerju zaupamo, da bo krepko uveljavil svoje modeme nazore, ki so mu povodom njegovega nedavnega obiska v Ljubljani in Zagrebu pridobili živahnih simpatij tudi v naših gospodarskih krogih. | zen tega je tudi vprašanje, kako naj se izvrši decentralizacija prosvetnega dela in ali naj ministrstvo obdrži samo glavne posle, čisto administrativni pa preidejo na prosvetne oddelke v oblasteh, pri čemer se tudi pojavlja vprašanje razdelitve države na oblasti. Gre tudi za vprašanje razš:rienja a!i omejitve delokroga oblastnih inšpektorjev. Obstoji še mnogo takih vprašanj, ki so v zvezi z novo zakonodajo in tudi z novim državnim proračunom. V ministrstvu prosvete se sedaj vsa ta vprašanja proučujejo in vrše se konference strokovnjakov, ki naj pripravijo končne odločitve._ Kraljeva skrb za dr. Hinkovica Zagreb, 11. marca. n. Kakor smo že za« beležili, je kralj poslal svojega osebnega zdravnika univ. prof. dr. Stankoviča v Za» greb z nalogom, naj pregleda obolelega dr. Hinka Hinkovida, čana bivšega Jugosloven« skega odbora, ki si je med vojno stekel mnogo zaslug za naše ujedinjenje m osvo« bojenje. Danes so novinarji posetili dr. Hinkovida, ki jim je izrazil svoje veselo presenečenje nad pozornostjo kralja. Kra» I jeva pozornost t»a je šla še dalje. Dr. Stan« kovic je dr. Hinkovidu izročil kuverto s 100.000 Din, ki mu jih pošilja kralj, da mu omogoči lečenje v kakem dunajskem sana« toriju (dT. Himkovid namreč boleha na tež« ki črevesni bolezni), ker je potrebno zdrav« Ijenje z radijem. Po naročilu z dvora se je danes popoldne minister pravde dr. Sr» skid telefonično informiral ali je dT. Stan« kovid že pregledal bolnika in kaj je ukre« nil. Trgovinska podajanja z Rumunijo Beograd. 11. marca. fi. 26. t. m. ee v Beogradu prično pogajanja med našo in rumun-sko delegacijo za zakljucitev trgovinske pogodbe. Naši delegaciji bo načeloval dr. Er-hartid. Razpust Orjune na Sušaku Snšak, 11. marca. n. Tukajšnja policija je po nalcfii velikega župana danes razpustila mestno organizacijo Orjune. Policija je zapečatila tajniške prostore, zaplenila arhiv in zapisnike, dočim denarja ni bilo. Organizacij Hanao in Srnao na Sušaku ni bilo. Mussolinijev ekspoze o delu fašizma Fašizem zavrača sociiaiizacijo in priznava zasebno lastnino - Italija hoče živeti v miru zlasti s svojimi sosedi Papež ne more biti podložnik Rim, 11. marca s. V kraljevem opernem gledališču se je vršil včeraj svečan kongres fašistov kakor je napovedan vsako peto le. to Ministrski predsednik Mussolini je imel ori tej priliki dolg govor, v katerem ie najprej omenjal fašistično korporativno organizacijo, ki ni nikak državni ali kak drug socializem, ker fašistični režim spoštuje zasebno lastnino, priznava zasebno inicija-tivo in zavrača poskuse sociializacije. ki vodijo drugod do katastrofe. V nadaljnjem ie naglašal. da izredno sodišče za zaščito države v nasprotju z neprestano se ponavljajočimi pravljicami postopa strogo vendar pa pravično Med 5046 obtoženci jih je več kot 4000 oproščenih: 230 pa jih bo iz-nuščenih tekom tega leta. Režim ie v ostalem pripravljen razpustiti izredno sodišče še pred ukinitvijo zakona za zaščito države s pogojem, ako se nasprotniki fašizma sprijaznijo z izvršenim dejstvom. V razpravi o zunanji politiki ie Mussolini demantiral italijanski imperijalizem In agresivni italijanski militarizem ter ponovno poudaril da omejuje Italija stroške svoje oborožitve na nujne potrebe varnosti in obrambe. Italija hoče z vsemi narodi živeti v miru, predvsem pa s svojimi sosedi, zato je sklenila s številnimi državami prijateljske in trgovinske pogodbe in nikakor noče rušiti miru. dasi je povsod po svetu pripravljena za obrambo svoiih interesov. Glede pomirjenja med Italijo in Vatikanom ie izjavil Mussolini, da ima Italija vero in da Je verna ter katoliška. Italija ima edenstveni privilegij, da se nahaia na njenih tleh že skoraj 2000 let središče vere, Ni pa samo slučaj, da se Je ta vera razši- rila ravno iz Rima. Rimski imperij Je zgo- zgodovinska podlaga krščanstva in pozneje katoličanstva Po dolgih žalostnih stoletjih razdora in tujega gospodarstva je moral Rim postati prestolica novoroiene Italije. Toda nesrečni zaključek prve faze risor-gimenta ie povzročil težak spor. ki Je sedaj urejen s pravično in obvezno pogodbo z dne-H. februarja t. 1. Mussolini le mnenja, da se logično normalna ln dobrodelna ločitev cerkve in države, to .ie ločitev dolžnosti in pravic obeh sil izvrši najlažje v v okviru konkordata. Pri tem ni govora o z-nagovalcih in premaganih, pač pa je mogoče govoriti samo o brezpogojni pravičnosti. Mir med Kvirinalom in Vatikanom je dogodek največjega pomena ne samo za Italijo, temveč za ves svet. Italila lojalno priznava suvereniteto Sv. stolice. ne samo zato. ker je dejansko obstojala, temveč na Podlagi prepričanja, da papež kot vrhovni glavar svetovne vere ne more biti podložen katerikoli državi. Italija pripoznava nadvladujoče stal:šče katoliške cerkve v verskem pogledu, kar je pri katoliškem narodu, kakor je italijanski in pri režimu, kakor Je fašistični, popolnoma naravno. Duša naroda, čuti. da fe rešitev tako dolgotrajnega in zapletenega rimskega vprašanja režimu v ponos in dokaz njegove sile. Mussolini je zaključil, da ni dovolj, da vlada dela z močno roko, temveč je potrebno, da narod ve, da je njegova vlada sestavljena iz mož. ki ga razumejo in mu pomagajo. S pozivom na delo, je Mussolini zaključil svoj govor, ki mu je sledilo dolgotrajno odobravanje. Načrt za ustanovitev mednarodne repara cijske banke Nov strokovnjaski pododbor za proučevanje kreditnih in emisijskih zadev banke — Pogajanja se uspešno nadaljujejo, dasi je treba razčistiti še več nasprotstev Pariz, 11. marca g. Odbor reparacijskih strokovnjakov se je bavil na današnji seji z načrtom mednarodne reparacijske banke. Po sporazumu glede sistema reparacijskih plačil se je v odboru predvsem razpravljalo o kompetenci fe nove banke, kakor tudi o kapitalizaciji in o vseh s tem zvezanih emisijskih in kreditnih vprašanjih. Odbor je poveril poseben pododbor s študijem posameznih vprašanj. Vodja nemške delegacije dr. Schacht je danes odpotoval v Berlin in se bo v sredo zjutraj zopet vrnil v Pariz. V tukajšnjih poučenih krogih se deman- tirajo vesti, da bi bila reparacijska pogajanja zadela na nepričakovane težkoče. Iz-rečno se poudarja, da se pogajanja nada- ljujejo v znamenju ugodne atmosfere. Dočim se je na dosedanjih sejah razpravljalo o funkcijoniranju nameravane reparacijske banke se je govorilo danes o nalogah, ki bi jih moral novi zavod rešiti poleg repara-cijskega problema. Pri tem se je govorilo o podkrepitvi meničnega tečaja v od-nošajih med reparacijsko banko in drugimi emisijskimi zavodi ter o možnosti podelitve kreditov. Delegati so se dotaknili tudi vprašanja kapitala novega zavoda. Nova banka naj bi ne dobila samo agend za reparacijska plačila, temveč naj bi nadomestila vse ostale Dawesove urade. Glede bančnih nalog zavoda je seja pokazala. d„a vladajo med posameznimi strokovnjaki š/» zelo nasprotna mnenja. Tudi v Avstriji parlamentarna kriza Pred demisiio vlade in razpustom zbornice — Neoomirljivo stališče socijalistov napram vladi — Tudi vladna večina ni več trdna Dunajl, 11. marca d. Parlamentarni položaj, ki ie že dalje časa kazal znake nestalnostti. se je tako poostril, da je treba računati z resno vladno krizo in z razpustom parlamenta. Pododisek. ki je bil zaposlen z rešitvijo vprašanja najemnin, je v svojem posvetovanju došel do točke, kjer se ni več mogoče nadejat)' uspešnega zaključka posvetovanj. Vprašanje bi se imelo predati parlamentarnemu odboru za najemnine. ako bi pododsek dosegel kak pozitivni rezultat. Ta odbor oa se lahko sestane na temelju pogodbe med parlamentarnimi strankam« samo. ako je parlament prei sklenil, da se v zadevi najemnin izvrši narodno glasovanje ali pa se razpusti parlament in se volile? v novih volitvah izjavijo v tem pogledu. Socialistična ot»r>z'cija je dala razumeti vladi, da na kak kompromis ni misliti, ker socialisti nočejo odnehati od svovb zahtev. Edini izhod iz položaja bi bil tedaj razpust zbornice ali pa ljudsko glasovanje, ako se ne b! sestavila nova vlada, kj bi na novi bazi skušala doseči sporazum med strankami. Socialisti so odločeni nastopiti z najostreišimi sredstvi, ker fm preseda večno briskiranie in izzivanje. Udali so se pri volitvi zveznega predsednika Miklasa. vlada pa je na to prijen-ljivost odgovorila s konfiskacijo orožja v socialističnem domu in to v dobi. ko so bili socialisti odločeni, da se spo-ra-zumeio v zadevi najemnin. O-l konfiskacije dalie pa ie opozfciia sklenila, da ne domisti nikakeea korr>ipromisa v važne iš;h vprašanrh. med katera spada tudi najemninska zaščita. Opozicija hoče volitve že v maju, Vance-!ar Seinel pa bj rad ostal na vladi še do zaključka posojila.' da bj pri volitvah na jesen lahko nastopil z močnim agitacijskim sredstvom. Vendar je vladna kriza neizbežna. ker se sama vladna večina že krha. Velenemci in kmečka zveza si žele novih volitev čim prere. Sovjeti 7a zboljšanje no!ied«»!stva Moskva, 11. maTca. ("mo.) V Moskvi se je sestal kongres komisiie za pospeševa« nje raznih gospodarskih podjetij sovietske države. Predvsem je kongres razpravljal o petletnem načrtu za razvoj po''ede'stva. Program predvideva celo vrsto odredb, za posoeševanie kolek^vnefa obdelovanja zemlje, ki 1 pr'hodn'ih net let ž niim za» posleno 15 odst. noliedelskega prebivalstva. Za pospeševanje kmetiistva ie p jdviden;h za to dobo 9 m?1'iard mbliev. od fc?te-ih odpadejo uie več vjižr^h katere b? 1 ilo tre« ba obiasniti in jih ponovno proučiti Carinska mv^b* med Rusijo in Perzijo Teheran, 11. marca Oo.) Med Rusijo b Per rijo Je bil danes sklenjen carinski dogovor, ki ve(a n dobo sedmih let. Kralj Boris na potu skozi Beograd Na svojem potovanju v inozemstvo je prebil bolgarski kralj noč od nedelje na ponedeljek na beograjskem kolodvoru Beograd, 11. marca č. V pretekli noči je | Boris preko Budimpešte, domnevajo, da bo toval skozi Beoerad bolsrarski krali Rn- ' najprej poseti! svojega očeta, bivšega kra- potoval skozi Beograd bolgarski kralj Bo ris, ki je bil namenjen preko Budimpešte v Nemčijo. Kralj Boris potuje povsem inco-gnito pod imenom grofa Stanislava Rilske-ga. Z njim potujejo njegova sestra Evdo-ksija in trije oficirji. Kralj Boris je vso noč ostal na beograjski postaji v svojem vagonu. V beograjskih službenih krogih izjavljajo, da je ijegovo potovanje povsem privatnega zna-Saja in zato tudi ni bilo ob njegovem pri-lodu nikakega sprejema. Oblasti &o samo »oskrbele za kraljevo varnost, ko so bile z Caribroda obveščene o njegovem pri-«odu. Tudi v bolgarskem poslaništvu izjavljajo, da potuje kralj strogo incognito, tako da je poslaništvo zvedelo šele danes, da je potoval skozi Beograd. Zato tudi od bolgarskega poslaništva ni bil nihče na kolodvoru pri prihodu kraija. O vzrokih potovanja kralja Borisa v inozemstvo se doznava, da potuje na zdravljenje zaradi neke bolezni v ušesih. Obenem pa se govori, da je kraljevo potovanje v zvezi tudi z njegovo zaroko z italijansko princeso Oiovanno. Kot dokaz za to se navaja, da potuje s svojo sestro Evdoksijo, ki je njegova osebna tajnica, rodbinska svetovalka in glavna pomočnica pri izvajanju njegovih načrtov. Ker potuje kralj Ija Ferdinanda, ki se nahaja v svojem dvorcu Koburgu pri Monakovem. Rim. U. marca g. Po informacijah lista »Lavoro Fascista« pričakujejo tukaj prihod bolgarskega zunanjega ministra s sofijskim metropolitom. ki bo izvršil zadnje priprave za cerkveno poroko bolgarskega kralja in italijanske princese Giovanne Savojske. Istočasno se pričakuje tudi prihod princa Borisa. Kralj Boris dospel na Dunaj Dunaj, 11. marca. g. Z večernim b no vlakom iz Budimpešte, ki ]e imel pol ure zamude, je prispel semkaj bolgarski kralj Boris. Ker je izrazil željo, da bi o njegovem prihodu nikogar ne obvestili, je odpadel na kolodvoru vsak oficijelen sprejem. Kralj se je vozil v posebnem vagonu v civilni obleki. Zapustil je popolnoma neopazen železniški vagon ter se med ostalo publiko pomešal pri izhodu, kjer je najel av-totaksi in se odpejal v mesto. Njegovo spremstvo je šele pozneje izstopilo, vzelo prtljago in se z dvema avtomobiloma odpeljalo v hotel na Ringstrasse, kjer se je nastanil kralj. Koliko časa bo kralj ostal na Dunaju in kam namerava potovati dalje, za enkrat še ni znano. Izigravanje trgovske pogodile s strani Avstrije Intervencija izvozničarjev pri ministru trgovine — Navodila avstrijskim obmejnim veterinarjem onemogočajo ves izvoz mesa in zaklane živine Beograd, 11. marca č. Danes je po-setila ministra trgovine deputacija centrale industrijski korporacij, beograjske zveze industrijcev in zveze industrijcev za predelavo mesa. Depu-tacija je izročila ministru obširno spomenico. v kateri opozarja na navodila, ki jih je Izdalo avstrijsko ministrstvo za poljedelstvo obmejnim veterinarjem, ki vrše pregled mesa in živine pri uvozu. Ta navodila predstavljalo izigravanje trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo, ker docela onemogočajo uvoz zakTane živine in mesnib izdelkov iz Jugoslavije. Na- vodila l?i imela že danes stopiti v veljavo, vendar pa je bijo njihovo uve-!javl'jenje glede na intervencijo avstrijskih uvoznikov odgodeno do 25. t m. Zainteresirani izvozničarji prosi;jo ministrstvo, nai ukrene pri avstrijski vladi primerne korake ali pa siceršne protiukrepe, ker bo sicer naš izvoz najhujše prizadet. Avstrija spada med največie konzumente naše zaklane živine in mesnih izdelkov. Minister je deputaciji obljubil, da bo zadevo proučil in ukrenil vse potrebno v varstvo naših interesov. Ženevska konferenca /1 vi • z Grčijo 2eoeva, II. marca p. Danes ob 10. dopoldne je dr. Ku-nanudi sprejel beograjskega grškega poslanika Polihroniadesa. Med tem so eksperti Popovič, dr. Subotič in Politis nadaljevali delo na sestavi in siilizaciji šestih konvencij, ki bodo podpisane v četrtek 14. t m., ko se vrne grški zunanji minister Karapanos iz Pariza. Zahteve zobozdravnikov Beograd, 11. marca. Danes se je oglasila pri ministru za narodno zdravje, .amistru trgovine in ministru socijalne politike de» putacija zobozdravnikov. Slovenske zobo» zdravnike je zastopal v deputaciji dr. Josip Tavčar iz Ljubljane. Deputacija je izročila vsem trem ministrom načrt zakona o zobo« zdravnikih. Načrt predvideva zakonito ure« ditev zobozdravniške prakse in določa, da smejo zobozdravniško prakso izvrševati sa* mo zobozdravniki, ki imajo najmanj 1 leto prakse na zobozdravniški kliniki aii slič* nem zavodu. Tkzv. dentisti naj bi se uki« nili, oni pa, ki so si že pridobili pravico izvrševanja prakse po obstoječih predpisih, naj bi to pravico ohranili. Zobozdravniki so se obrnili na ministra trgovine zatega« delj, ker je dentistvo neke vrste obrt, a na ministra socijalne politike, ker zajeda zo* bozdravništvo tudi v socijalne probleme. Prof. Gostiša generalni direktor državnih rudnikov Beograd, 11. marca. č. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, je dekan tehnične fakulteta v Ljubljani inž. Viktor Gostiša imenovan za generalnega direktorja državnih rudniških podjetij. Podguverner Narodne banke Beograd, 11. marca. p. Pod predsedstvom guvernerja Ignata Bajlonija se je danes vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri je bil ponovno izvoljen za podguverner ja Andrija Radovič. Promet Poštne hranilnice Holandsko Beograd, U. marca. p. Z dne 16. L m. bo uvedla Poštna hranilnica virman s Holandsko pod istimi pogoji, kakor je uveden v prometu z drugim državami. Doslej je Poštna hranilnica uvedla virman in izplačilni promet s Češkoslovaško, Madžarsko, Avstrijo, Švico, Belgijo in Nemčijo, izplačilni promet pa v prometu s Francijo in Italijo. Dd danes naprej zopet vozijo zaradi zime ustavljeni vlaki Le nočni potniški vlaki med Ljubljano, Mariborom in Zagrebom za enkrat še niso obnovljeni Ljubljana, 11. marca. Ljubljanska direkcija državnih železnic je danes ob 18. izdala uradno obvestilo, da prično z jutrišnjem dnem, torej v torek, znova voziti potniški in mešani vlaki, ki so bili 12. februarja sprva za tri dni, a pozneje na nedoločen čas reducirani na vseh progah Slovenije.Vlaki, ki so bili na podlagi sklepa beograjske ieiezniške feonfercnce ukinjeni iz razlogov štednje, seveda niso obnovljeni. Z jutrišnjim dnem prično voziti naslednji vlaki: Rakek - Ljubljana: Vlak it. 623. ki odhaja z Rakeka ob 13.15 in prihaja v Ljubljano ob 14.35 Zagreb glavni kol. - Zidani most: Vlak Št. 619; odhod z Zidanega mosta ob 14.22, prihod v Zagreb ob 16.50. Ljubljana - Jesenice: Vlak 5t. 913; odhod z Jesenic ob 9.42, prihod v Ljubljano ob 1135; nadalje vlak št 9l6, ki odhaja iz Ljubliane ob 14.40 in prihaja na Jesenice ob 16.54. Ljubljana - Kranj: Vlak St. 926; odhod iz Ljubljane ob 17-20, prihod v Kranj ob 18.09 in vlak št. 925. odhod iz Kranja ob 18.33, prihod v Ljubljano ob 19.23. Jesenice - Planira: Vlak št. 8616. Odhod z Jesenič ob 17.05, prihod v Planico cb 18.07. Ljubljana - Kamnik: Vlak St. 8466, odhod iz Ljubljane (gor. kol.) ob 14.52, prihod v Kamnik ob 16.45 (mešanec) in vlak št. 8465, odhod iz Kamnika ob 18.25, prihod v Ljubljano ob 1955. Ormoi - Murska Sobota: Vlak St. 8714, odhod iz Ormoža ob 10.30, prihod v Mursko Soboto ob 12.18. Vlak št. 8727, odhod iz Murske Sobote ob 14.15, prihod v Ormož ob 16. Maribor glavni kolodvor - Ormol: Vlak št. 1115/lil6. odhod iz Maribora ob 10.40, prihod v Ormož ob 12.29. Vlak št. 1125/1126, odhod iz Ormoža ob 12.47, prihod v Maribor oh 14.40. Ljutomer - Radgona: Vlak št. 8815, od- hod iz Radgone ob 10.04. prihod v Ljutomer ob 11.19. Vlak št. 8832, odhod iz Ljutomera ob 12.10, prihod v Radgono ob 14 30. Grobelno - Rogatec: Vlak št. 8135. odhod iz Rogatca ob 13.30. prihod v Grobelno ob 14.47. Vlak št. 8142. odhod iz Grobelr>ega ob 15.40. prihod v Rogatec ob 16 45. Maribor - Fala: Vlak št. 9024, odhod ia Maribora ob 17.10, prihod na Falo ob 17.48. Vlak št. 9025. odhod s Fale ob 17.53, prihod v Maribor ob 18.41. Celje - Velenje: Vlak št 9133, odhod 1» Velenja oh 12., prihod v Celje ob 14.27. Vlak št. 9134. odhod iz Celja ob 13.30, prihod v Velenje ob 15.44. Velenje - Dravograd - Meža: Vlak St 9]S2. odhod iz Velenja ob 5.45, prihod v Dravograd - Meža ob 9.43 Vlak št. 9131, odhod iz Dravograda ob 10.45. prihod v Velenje ob 1422. Poljfane - Konjice: Vlak št. 8233, odhod iz Konjic ob 1340, prihod v Poljčane ob 14.10. Vlak št. 8286. odhod iz Poljčan cb 15.45, prihod v Konjice ob 16.34. Kariovac - Novo mesto; Vlak M. 9234, odhod iz Karlovca ob 16.47, prihod v Novo mesto ob 20.50. Kariovac - Ljubljana: Vlak št. 9216, odhod iz Karlovca ob 9., prihod v Ljubljano ob 14.30. Novo mesto - Ljubljana; Vlak St 9217, odhod iz Ljubljane ob 13.18, prihod v Novo mesto oh 16.03 Grosuplje - Kočevje: Vlak St. 9313, odhod iz Kočevja ob 11.41. prihod v Grosuplje ob 13.35. Vlak št. 9314, odhod iz Grosupljega ob 14.25, prihod v Kočevje ob 16.21. Novo mesto - Straža - Toplice. Vlak St 9533, odhod iz Sraže ob 11.02, prihod v Novo mesto ob 11.20. Vlak št.8536, odhod ia Novega mesta ob 12, prihod v Stražo-Toplice ob 12.18. Še nadalje ostaneta reducirana oba noS na potniška vlaka na prosi LJubljana - Ma< ribor in nočni potniški vlak is Zagreba ni Zidani most. Za dvojni tir med Zidanim mostom In Zagrebom Nameravano ponarejanje naših državnih papirjev Budimpeštanska policija je aretirala dva jugoslovenska državljana, ki sta osumljena ponarejanja obveznic vojne škode Beograd, 11. marca p. Nocojšnja »Pravda« poroča iz Budimpešte, da je tamošnia policija uvedla obsežno preiskavo o veliki falzifikatorski aferi, v katero sta zapletena tudi dva jugoslovenska državljana. Preteklo soboto je policija izvršila preiskavo v stanovanju iugoslovenskega veleposestnika Gjorgja Janžekoviča, rodom z Broda na Savi. in Andrije Kardoša, rodom iz Vel. Bečkereka. ki sta oba jugoslovenska državljana. 2e pred osmimi meseci sta se nastanila v Park-hotelu v bližini vzhodnega kolodvora v Budimpešti. V Budimpešti sta razvila živahno trgovsko akcijo in se seznanila z mnogimi uglednimi osebami iz madžarskih gospodarskih krogov. Jugoslo-vensko poslaništvo v Budimpešti se ie Informiralo o njuni preteklosti ter je ugotovilo. da sta v zvezi z veliko falzifikator-sko afero lugoslovenskih obveznic vojne odškodnine. Poslaništvo je ukrenilo potrebne korake pri policiji, ki ju je takoj nato tudi res aretirala. Pri hišni preiskavi so našli več kovčegov. v katerih so bili razni k'išeii ter ponarejene obveznice vojne škode. Policija je oba aretiranca zasliševala včeraj ves dan in tudi ponoči. Kakor se sklepa, sta oba aretiranca zares falzifika-torja. ter se zaradi tega pričakuje, da bo danes odrejen zanju preiskovalni zapor. Več budiapeštanskih listov je poročalo, da Je bil Janžekovič pred štirimi leti jugoslo-venski prometni minister, kar pa je jugoslovenska poslaništvo takoi demantiralo; listi so očividno zamenjali slična jugoslovenska imena. Zagreb. 11. marca. n. V Budimpešti zaradi falzifikaeije jugoslovenskih obligacij Vojne škode aretirani »veleposestnike se zove pravilno Gjuro Jančikovič. On je rodom iz Zagreba, kjer se je bavil s praku-povanjem živine. Bil je tudi tri leta občinski svetnik v Zagrebu. Prod par leti se je ločil od svoje žene. Od takrat je šel rapid-no navzdol. Spuščal se je v špekulacije ter izgubil skoraj vse svoje premoženje. Pred približno poldrugim letom je izginil iz Za- Šreba in o njem ni bilo ničesar več slišati, ele sedaj se je znova pojavilo v javnosti njegovo ime v zvezi z budimpeško ialzifi-tatorsko afero. ★ Budimpešta, 11. marca s. Dosedanje policijske poizvedbe so dognale, da sta se jugoslovenska državljana Andrej Kardoš in Jurij Janžekovič v Budimpešti podajala za izdelavo klišejev iugoslovenskh državnih obligacij in sta v ta namen izročila osebi, ki naj bi izdelala klišeje, tri obligacije po 1000 Din. Ker se niso mogli sporazumeti glede plačilnih pogojev, se z izdelovanjem klišejev še ni pričelo in oba Jugoslovana sta končno umaknila naročilo. Preiskava v njihovi prtljagi •res ni našla niti klišejev niti potrebščin za njihovo izdelovanje. Kakor poroča »Pester Lloyd«, se je izdajal Janžekovič za hrvatskega emigranta in sotrud-nika zagrebške »Riječi«. Iskal je stikov s političnimi krogi, vendar pa so ga povsod odklanjali, ker se ni mogel dovolj legitimirati. Glede ponarejanj je ugotovljeno samo toliko, da sta se Janžekovič in Kardoš pogajala z budim-peštanskim trgovcem papirja ter se izdajala za pooblaščenca jugoslovenskih vladnih mest. Trgovec papirja, ki je tudi lastnik tiskarne, posla ni izvršil, ker naročnika nista mogla položiti potrebnega denarja. Budimpešta, 11. marca g. Aretirana jugoslovenska državljana Andrej Kardoš iz Velikega Bečkereka in Jurij Janžekovič iz Zagreba sta med zaslišanjem priznala, da sta hotela kupiti tiskarno in da sta naročila klišeie. Policija je glede njihovih osebnih podatkov zelo skeptična. Preiskava o nameravanih poneverbah se nadaljuje. • nesreča v Sarajeva Sarajevo, 11. marca. č. Davi okrog 9. ie povozil šofer Edvard Maverberger pri vojni bolnici vojaka Josipa Regvarda. Šofer Je vozil proti kolodvoru dva potnika. Pred bolnico so stali na cesti trije vojaki. Dva sta se na šoferjeve signale s hupo izog nila, tretji pa je ostal sredi ceste, tako da se mu avto-nob:l v zadnjem trenutku nI mogel več Izogniti. Podrl ga je in povozil. V brezupnem stanju so vojaka prenesli v vojaško bolnico, kjer je par ur nato izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Tragična smrt Rusinje v Beogradu Beograd, 11. marca p. V stanovanju znanega ruskega zdravnika dr. Konstantina Mi-šela se je pripetila danes tragedija, ki je zahtevala življenje njegove soproge Ane Aleksandrove. Ponesrečenka je že dolgo časa. bolehala na nervoznosti ter je zeio mnogo kadila. Pogosto se je pripetilo, da je zaspala z gorečo cigareto v postelji. Tako je tudi v preteki; noči zaspala z gorečo cigareto, ki ie padla na divan. Od tleče cigarete se je divan vnel, nakar se je vnela tudi njena obleka, nadalie hišna uprava in v nastalem velikem dimu se je nesrečnica zadušila. Ko ie sluga odprl vrata njene sobe, je našel Ano Aleksandrovno že mrtvo. Vsi napori njenega -noža, zdraA'nika dr. Mi-šela, da bi jo spravil k zavesti, so ostali brezuspešni. Ko je dr. Mišel nesel soprogo iz goreče sobe, je sam dobi! nevarne opekline na rokah. Zimska smrt čebel Beograd, 11. marca. p. Po poročilih, ki jih je prejelo ministrstvo za kmetijstvo in vode iz mnogih krajev naše države, je leto« šnji mraz povzročil zlasti mnogo škode čebeloreji v Bosni in drugih pokrajinah. Kakor se poroča, da je pomrlo okoli 80 od» stotkov čebel, kar pomenja zelo občutno izgubo za naše čebelarstvo. Tramvajska nesreča v Beogradu Beograd, 11. marca. 6. Danes dopoldne Jn zadel tramvaj, ki je vozil od Slavije proti Dušanovcu v bližini vojnega ministrstva v neki avtobus, pri čemer je bila neka ženska težje ranjena. Tramvajski voz in avtobus sta bila močno poškodovana. Včerajšnja temperatura Beograd, 11. marca. p. Po poročilu meteorološke postaje se more sklepati, da je mraz po vsej državi popolnoma prenehal. Danes je b'la temperatura po vsej državi precej visoka, najnižja je bila zjutraj ob 8. v Vranji —10. najvišja pa v Kotorju plus 8. V splošnem je prevladovalo oblačno vreme. Veselje v Vatikana zaradi spravne pogodbe z Italijo Rim, 11. marca. g. Kardinal Vanutelli je izročil danes kot predsednik kardinalskega kolegija papežu poslanico, v kateri izraža veselje zaradi zaključka iateranskih po. godb med Italijo in Vatikanom. V odgovo* ru kardinalom izraža tudi papež veliko ve» selje nad rešitvijo dolgoletnega spora. Pa* pež je imel tudi daljši razgovor z znanim odvetnikom Pacellijem, ki mu je predlo* žil v odobritev obširen načrt o bodoči upravni ureditvi vatikanske države. Zveza podimavskih paroplovnih družb Budimpešta, 11 marca. s. Kakor izve »A Reggelt« so se dunavska paroplovna druž« ba, madžarska rečna in pomorska paroplov« na družba, južnonemški Lloyd in bavarski Lloyd zedinih za fuzijo vseh štirih paro* plovnih družb v tej obliki, da bi giede obra* ta in vodstva poslov tvorili skupno druž« bo. Vse štiri družbe imajo baje že skupne dobavne liste in tarife. Dalje bodo vse družbe uporabljale večino pristanišč skup* no in skupno skrbele za blagovni promet. Istočasno so se družbe sporazumele s če* škoslovaško »Continental^motor dd.« in z rumunsko dunavsko paroplovno družbo, da bodo blagovni promet razdelile med temi družbami po določeni kvoti in določile skupno vozno tarifo. Pred odstopom Stresemanna Berlin, 11. marca. (Io.) Kakor poročajo, je stališče nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna v nemški ljudski strank; zelo omajano. Govori se, da bo Stresemann v treh mesecih odstopil in se nastanil v enem izmed alpskih zdravilišč. Berlin, 11. marca. s. Razgovori državne* ga finančnega ministra s strankinimi vodi* telji glede naduljnega posvetovanja o dr. žavnem proračunu so končali brez uspeha. Sedaj bodo skušali preskrbeti finančnemu ministru večino za proračun v medstran* karskem odboru. Verjetno je, da bo šele po velikonočnih praznikih padla odločitev o tem, ali bo vlada uspela s proračunom ali pa prešla v akutno krizo. Splošno se me. ni, da si bo pomagala z neznatno pregru« pačijo. Pri tem se še vedno govori, da je dr. Stresemann tako zelo utrujen zaradi obilice poslov, da najbrž ne bo več dolgo ostal v vladi. Najprej bo odpotoval na tri* tedenski odmor na Riviero. Kakor se dom* neva, bo že po zaključku pariške konferen« ce zapustil svoj urad. Mehiške vladne čete zmagujejo Mexlco City, 11. 'marca. (Io.) Mehiška vlada poroča, da so zvezne čete pri mestu Camitas popoln om., premagale uporniškega generala Lrbiieja. Kakor hitro so čete ge* nerala Urbaleja doznale, da se bore proti vladnim četam, so odpovedale generalu po* korščino. General Urbalejo je zbežal s 30 možmi. Večina njegovih čet se ie pridru« žila vladnim četam. Glasom vladnih poro« čil zvezne čete v pokrajini Veracruz nada« ljujejo borbo proti upornikom. Pričakuje se, da bo general Aguirre v kratkem kapi* tuliral. V tem primeru mu ho do lien prost odhod iz Mehike. Mehiška vlada bo proti upornikom najstrožje postopala in jih bo nos avila p^ed vojno sodišče. Edina ugodna vest za upornike je. da se je sp>od» nja Kalifornija deloma pridružila revoluci* jonamemu gibanju. Mexico C"v, 11. marca, (be.) Mehiške vladne čete so pod vodstvom Callesa pri Icapuati popolnoma porazile upornike. Na« dalje so zvezne čete v kalifornijskem zali« vu zasedle mesto Mazatlan. Hmeljski trg žatee, U. marca. h. Tendenca mirna. Povpraševanje ječje, jjjBP ^ 1560 Si, Proga med Zidanim mostom in Zagrebom je bila zgrajena uekako pred sedmimi desetletji kot odcep od tedanje glavne prometne zveze Dunaj-Trst z namenom, da se doseže tudi zveza Zagreba na to progo. Tedaj še ni bilo preko Zagreba železniške zveze na Reko, temveč je obstojala le lokalna proga od Zagreba do Karlovca, ki jo je tudi zgradila bivša Južna železnica ter jo kasneje oddala madžarskim državnim železnicam, ker je postala del zveze Budimpešte na Reko. Prav za prav je bil prvotni namen, zgraditi tudi progo od Zidanega mosta do Zagreba dvotirno, kar nam priča še danes že nakupljeni svet v vsem njenem poteku in izvršeni spodnji ustroj do postaje Videm-Krško. Ker pa je kmalu po otvoritvi predmetne zveze prejšnja enotno upravljana Avstrija razpadla zaradi dualistične ustave, na avstrijsko in madžarsko polovico ter je bila par let nato tudi oživotvorjena proga Pešta-Reka, je ostala zveza Zagreba z Zidanim mostom vse do prevata samo lokalnega pomena za ondotno Posavje. Zato se ni zgradil drugi tir ter je pripadla ta naloga Jugoslaviji. Proga Zidani most-Zagreb je namreč mahoma prenehala biti po prevratu le lokalnega pomena: postala je zelo važen del nove glavne proge Beograd-Zagreb-LJubljana-zapadna meja, po kateri se je kaj kmalu pričel razvijati vedno močnejši promet, tako da je bila primorana še Južna železnica, da razširi vsaj obstoječe postaje in zgradi tamkaj, kjer so bile preveč razdaliene druga od druge še pomožne izogibalnice. Tako so nastala izogibališča Breg. Blanca, Do-bova in Savski Marof. Danes, po desetih letih, Je položaj v toliko tzpremenjen. da je zaznamovati nekako konsolidacijo prometne Izdatnosti na progi Beograd-Liubljana. Izkušnje v preteklem razdobju so narekovale železniški upravi dograditev dvojnega tira od Beograda do Novske, odkoder vodita dve paralelni progi preko Siska oziroma Dugega sela na Zagreb, ki lahko v medsebojni podpori zmagujeta promet. Od Zagreba dalje pa do Zidanega mosta se pridružuje beograjskemu prometu še zelo močan lokalni potniški in blagovni promet, ki ga mora vsega zmagovat' zveza Zagreba z Zidanim mostom. Ako danes pogledamo v vozni red, nam Je kmalu lasno, da trajno ne bo mogoče vzdržati s to progo v njenem sedan.ieu ustroiu. Število brzih in potniških še bolj pa tovornih vlakov je tako veliko, kakor ga kmalu ne izkazuje kaka enotirna proga. Postaje le s težavo prevzemajo druga od druge vse vlake In mnogokrat se pripeti zaradi tega več zakasnitev in celo to. da Je prisiljena kaka postaja prevzeti več vlakov, kakor ima na razpolago tirov. Požrtvovalnost osobja in vestnost pa premagata tudi slične. skoraj nepremagljive težkoče. Pregovor pravi: ako si dejal A, reci tudi B. Kakor je podoba, se ie železniška uprava odločila, da uresniči v tem primeru ta pregovor in ustreže tako v prvi vrsti sami sebi in pa vsem gospodarskim krogom od Zagreba proti Ljubljani. Načrt zgradbe še enega mosta na postaji Zidani most se bliža uresničenju, ker Je prvi obrok za stavbo že dovoljen in je pričakovati v proračunu za leto 1929/30 nadaljnjih prispevkov. Mnogo bo pomagano v prvi vrsti postaji Zfdani most ki je biln do sedaj ena rajboij obremenjenih postaj v državi ba? zaradi njene repripravne lege in pomanjkanja prave zveze proti Zagrebu direktnim potom. Z zgradbo mosta in razširjenjem postajnih naprav bo deloma pomagano, toda samo za prvo silo. Še prav tako aktualno bo ostalo celokupno vprašanje kapacitete cele proge Beo-grad-Ljubljana vse dotlej, dokler ne bo izvršen med Zidanim mostom in Zagrebom tudi še drugi tir. V kolikor smo poučeni, se je v tej zadevi po ljubljanski direkciji predložilo že vse potrebno na glavno ravnateljstvo železnic v Beogradu, načrti so bili v načelu odobreni. Gre sedaj v prvi vrsti le za gmotno stran vprašanja, toliko važnega za vso državo. Vzrokov za to trditev ni treba naštevati, saj leže na dlani, ako le pomislimo na vsestransko važnost proge Zidani most-Zagreb. Prepričani smo, da bo železniška uprava obravnavala tudi vprašanje dograditve drugega tira med Zagrebom in Zidanim mostom z isto skrbnostjo in skušala uresničiti svoje načrte, kakor vprašanje drugega tira med Beogradom in Novsko ter mosta preko Save pri Zidanem mostu. Nehote pa se bo, ako se dovrši zgradnja vseh naprav, moralo načeti še eno zeio važno in vsestransko pereče vprašanje, ki se tiče Ljubljane kot take. V mnogih člankih in od različnih piscev je bilo povedano glede razširjenja in reiormiranja ljubljanskega glavnega kolodvora toliko argumentov, da ni potrebno dalje govoriti o tem. Hoteli pa smo sama naglasiti, da predstavlja pregraditev in modernizacija ljubljanske postale nekako zaključno etapo velikega dela: ustvaritev prvovrstne glavne proge iz Beograda na skrajpo zapadno mejo države. Jasno je, da se ne more zahtevati od železniške uprave, da bi se gradilo vse hkrati, saj naš gospodarski položaj ni tako rožnat, da bi bila sredstva za tako ogromne investicije na razpolago iz tekočih dohodkov prometnega resora. Nekaj se že lahko vsako leto sicer da iz rednega proračuna, toda to gre vse na rovaš vzdrževanja rednega prometa na obstoječih progah. Ker je vsekakor v doslednem času misliti na večje inozemsko posojilo, se mora že v naprej vedeli, kaj bo najaktualnejše, ko bo denar na razpolago. Malenkostni donosi iz rednega proračuna bi izvršitev obširnega projekta podaljšali na dolgo vrsto let. Ker pa je dovršitev mosta v Zidanem mostu in položitev drugega tira med isto postajo in Zagrebom ter reformaciia ljubljanskega kolodvora nujna potreba smo napisali te vrstice, da ponovno opozorimo vse v po-?tev prihajajoče kroge na važnost oroge Zidani most-Zagreb in njene popolne pre-gradbe v smislu modernih načel žeiezni-štva. ker niti dvojni tir med Beogradom in Novsko, niti zgradba drugega mosta v postaj' Zidani most. temveč dvoini tir med Zagrebom In Zidanim mostom ie ključ do rešitve našega Izvoznega prometa na za-pad. _t Situacija na železnicah ugodna Beograd, 11. marca. p. Po komunikeju prometnega ministrstva je v ljubljanski, su« botiški in sarajevski železniški direkciji po« ložaj na vseh progah ugoden. V teh pod« ročjih prevladuje oblačno vreme. Prekinjen je promet na progah Kičevo«Gostivar in OgulinsSplit. Sušak, 11. marca n. Med Sušakom in Zagrebom še vedno ni mogoče vzpostaviti rednega potniškega premeta. Zaradi prejšnjih prometnih ovir je namreč nastal tak zastoj v tovornem prometu, da uora sedaj železniška uprava najprej odpraviti zaostanke, še le potem bo mogoče obnoviti normalen potniški promet. Zato bosta do nadaljnega vozila v obeh s-nereh še vedno samo po dva osebna vlaka. Železniška uprava bi event. uvedla po en brzo-vlak, vendar pa ni dovolj potnikov, ker glavna sezona na Primorju še ni pričela. Pač pa se vrši pospešen tovorni promet Poleg rednih tovornih vlakov vozi v obeh smereh dnevno še po 10 izrednih tovornih, vlakov. Ne močite svoie dece z ribjim oljem, temveč jim dajte U vsebuje zelo prijeten ofcns ia vonj, a deca ga jemlje kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah v malih omotih po Din 25.— in velikik omotih po Din 42.—.