SLOVENSKA BESEDA Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Selenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun št. 17,152 Izhaia vsak petek. ŠTEVILKA 26 V LJUBLJANI, 23. JULIJA 1937 Posamezna i r\l kJ številka 1 DIN Dr. M. Korun: Vztrajnost in Ker je dobra stvar na pravem potu, sme-mo računati na skorajšnje velike uspehe Povratek k demokraciji in parlamentarizmu ter notranja ureditev države sta, slej ko prej, osrednji točki naše notranje politične situacije. Čeprav izgloda na zunaj, zlasti v Sloveniji, politično življenje, razen pri eni stranki, zelo mrtvo, vendar ni tako. Niaravnost neverjetno je, s kakšnim živim zanimanjem slede ljudje razvoju dogodkov, če ne bi bilo i :■,, . bi bilo to zanimanje zelo vidno in otipljivo. Ker časopisi o marsičem; važnem in zanimivem ne pišejo, se porajaj!© neredko govorice, ki nimajo podlage. Vse to kaže; kako veliko je zanimanje za dogodke tn kako je narod — opravičeno — nestrpen, ker instinktivno čuti, da nobena stvar ne traja večno, Vsem tem nestrpnežem so v prvi vrsti namenjene tele vrstice. Gre z a velike stvari in že zato jle umevno, da le počasi dozorevajo. Razvoj razmer ni zavisen samo od enega faktorja ali ene stranke, nego od več. Tisti, ki isto hočejO, se morajo med seboj sporazumeti, odpor nasprotnikov se mora premagati. Vse to potrebuje časa. Kdor ima prepričanje, da je ono, kar želi, dobro, pametno in koristno, ta ve, dd bo končni uspeh na n ji e g o v 1 strani. Zato n© sme biti nestrpen, temveč vztrajen; navidezni zastoj in neuspeh ga ne smeta preplašiti. In napram nekontroliranim vestem In intrigam naj bo previden ter naj jim ne naseda; in slepo veruje. Političnih nasprotnikov ja mnogo na vseh straneh, intrige so njihovo najmočnejše orodje. Vedo, da bo bitka končno zanje izgubljena; zato sl skušajo ž njimi svoje življenje podaljšati in dobri stvari škodovat*. Toda vse to jim ne bo pomagalo. V" v, h Intrig ni mogoče razkrinkati, čim gostejše so, tem jasnejši jle znak, da je dobra stvar na pravem potu. Vse dogodke naj vsak sam kritično presoja hi si svojo sodbo ustvarja sam. Če M bilo verjeti vsemu, kar ljludjle govore In vsemu, kar časopisi pišejo, eden tako, drugi drugače, ponajveč v popolnoma nasprotnem smislu, bi bilo v resnici žalostno; toda resnica je vendarle veselejši a: sad zori, sršeni In zajedavci mu ne morejo; škodovati. V naravi se bliža jesen, poljedelec bo pospravil letino, uspeh svojega truda. Tudi v življenju je tako. Vsako točno začrtano in vztrajno dela prinese uspehe in sadove; zato upamo tudi mi na dobro letino bližajoče se jeseni. Prihodnja številka ^Slovenske besede” bo izšla izjemno že v ponedeljek 26. julija popoldne. Dr. M. Korum Pogled v zgodovino Kaj govore stvarna dejatva o borbi za narodno o«vobojenje VII. 29.) Ker niso stopili sklepi ženevske konference v življenje, a kaj drugega se v pogledu faktičnega zedinjenja zaenkrat ni ukrenilo, je nastala za novo državo SHS na območju bivše monarhije težka situacija: na zunaj in na znotraj. Na zunaj Italija ni vpoštevala nove države. Zasedala je vse pokrajine, kar jih je mogla doseči, pobasala je bivšo avstrijsko vojno, pa tudi del trgovske mornarice. Narodni svet v Zagrebu je protestiral na vse strani, obračal se je na antanto in na srbsko vlado. Slednja je storila, kar je mogla, toga bogzna kaj ni zmogla. Na znotraj so se začele širiti subverzivne sile, ki so bile proti novi državi, bodisi, da jih je še srce bolelo za Habsburžani, bodisi, da so bile proti zedinjenju, posebno proti pravoslavni in srbski dinastiji Karagjorgjevičev, bodisi, da so bile komunistično-anarhistično nastrojene. Tudi načelno republikanetvo se je pojavilo. Zato so n. pr. hrvaški škofje 19. novembra 1918 izdali na svojo duhovščino okrožnico, v kateri »o opozarjali, da je treba spoštovati voljo zagrebškega Narodnega sveta in da je dolžnost, cda se v miru in pravičnosti izvede zgraditev zedinjenja in svobodne jugoslovanske države Slovencev, Hrvatov in Srbova. Končno so izrekli, da je prepovedano zagovarjati katerokoli obliko vlada- vine v imenu sv. Cerkve, kajti odločitev o tem pripada «eamemu narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov, a sv. Cerkev bo verno pristala na narodno odločitev®; vsako drugo postopanje pa da bi moglo prinesti Cerkvi škodo. "50.) Narodni svet, vse politične skupine in vse ljudstvo je čutilo, da je situacija nove države na teritoriju bivše monarhije postala nevzdržna. Grozile so nepopravljive posledice, razsulo teoretično proglašenega zedinjenja s Srbijo in Črno goro, anarhija... Postalo je jasno, da je treba nekaj napraviti, da pride čimprej do izvedbe dejansko zedinjenje, da dobi zedinjena država skupno vlado in glavo. Porajali so se različni predlogi. Narodni svet v Zagrebu se je dne 23. in 24. novembra 1918 intenzivno posvetoval o teh predlogih. Ne bomo jih naštevali, čeprav so zanimivi in že kažejo, kako različno so si posamezne stranke predstavljale izvedbo zedinjenja in organizacijo nove države. Navajamo samo nekatere podrobnosti iz predloga Stjepana Radiča, ki je v ostalem stal na stališču, da ni treba hiteti s proceduro zedinjevanja, dokler ne pridejo poročila Jugoslovanskega odbora iz tujine, s katerim, ni bilo skoro nikake zveze. Radičev predlog pravi: «Etnografično enoten, vsled zgodovinskega, kulturnega in političnega razvoja na tri plemena razdeljen narod Slovencev, Hrvatov in Srbov, ustvarja na temelju narodnega edinstva in narodne plemenske ravnoprav-nosti skupno zvezno državo na celem svojem etnografsko neprekinjenem območju. Ta država naj ima začasno tri regente, ki imenujejo tri skupne ministre (za zunanje posle, ljudsko prehrano in narodno obrambo), vse druge posle vrše avtonomne vlade za Slovenijo, Hrvaško, Srbijo. Črno goro ter pokrajinske vlade za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Vojvodino®. Po dolgi debati je bil 24. novembra 1918 pozno zvečer sprejet sledeči predlog: «.Narodni svet SHS razglaša v skladu s svojimi dosedanjimi sklepi in v smislu izjave kraljevine Srbije zedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov, nastale na celem, nepretrganem jugoslovanskem območju bivše av-stroogrske monarhije s kraljevino Srbijo in Črno goro v enotno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in voli odbor 28 oseb s polno oblastjo, da v sporazumu z vlado kraljevine Srbije in predstavniki vseh strank v Srbiji in Črni gori neutegoma izvede organizacijo enotne države ;po priloženih navodilih, a dotične sklepe bo ratificiral na prvem sestanku državni narodni svet. ki naj mu pripadajo razun predstavnikov kraljevine Srbije in Črne gore vsi člani današnjega Narodnega sveta v Zagrebu, pomnoženi s predstavniki Jugoslovanskega odbora.® Iz navodil za delegate posnemamo: Končno organizacijo nove države zamore skleniti samo obča narodna ustavotvorna skupščina vsega zedinjenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev z dvotretjinsko večino glasov. Ustava odloča tudi o vladavini (monarhija, republika). Do ustavotvorne skupščine vrši začasno zakonodajno oblast državni svet, ki naj ga tvorijo vsi člani zagrebškega Narodnega sveta s 5 člani jugoslovanskega odbora v Londonu in sorazmerno število predstavnikov Srbije in Črne gore. Vladarsko oblast naj vrši do odločitve kon-stituante kralj Srbije odn. prestolonaslednik Aleksander kot regent nove države. Začasna vlada naj ima ministre za vse posle državne uprave in 7 državnih podtajnikov in sicer po enega za Srbijo, Hrvaško s Slavonijo, Bo-sno-Hercegovino, Slovenijo, Dalmacijo, Črno goro, Bačko-Banat-Baranjo. Zunanji, vojaški, pomorski, državno-finančni pasli, pošte in brzojavi so izključno pridržani državni vladi, druge in avtonomne posle vodijo po navodilih in nadzorom centralne vlade pokrajinske vlade, ki stoje tudi pod nadzorom pokrajinskih zborov. Proti predlogu sta glasovala St. Radič in Hrvoj, socijalisti so stavili svoj formalni pridržek samo glede regenta. V odbor csemindvajsetorice so bili. izvoljeni gd Slovencev dr. Izidor Cankar, dr. Anton Korošec, dr. Albert Kramer in Anton Kristan; vanj je bil izvoljen tudi Stjepan Radič, ki pa ni šel v Beograd. Ta sklep od 24. novembra 1918 je nosil vse znake kompromisa. To je bil tudi vzrok, da se ni na podlagi danih navodil in v celoti izvedel. Po ljudski volji I V gospodarskih in socijalnih ustanovah mora zmagati beseda večine Mi Slovenci imamo lepo število raznih gospodarskih in socijalnih ustanov in naprav, katerih ustanovitev sega največ v dobo preteklega polstoletja nazaj. Razni so bili vzroki pri ustanavljanju, v največ primerih pa je bilo vzrok dejstvo, da se je hotel slovenski narod eman-cipirati od gospodarske in soci-jalne odvisnosti od tujcev. Razni domači denarni zavodi, socijalne institucije, zavarovalnice in ostale gospodarske ustanove, vse to je vzniknilo v dobi hudih političnih bojev med obstoječimi političnimi organizacijami, ki so živele v že omenjenem času. Izživljal se je temperament in razgibal tega čas, politične stranke in frakcije pa so ustanavljale, kot hrbtenico vsemu ogrodju svojega udejstvovanja krepko materijeno oporo baš z mnogimi in po vseh krajih delujočimi gospodarskimi in soci-jalnimi ustanovami, katerih osnova je bil po večini zadružni sistem. Vprav kot kuga se je pred več kot 30 leti in v novejšem času tekmovalo na ustanavljanju vsemogočih takih organizacij, česar posledica je bila — propast mnogih takih ustanov, ki so velike- mu številu posameznikov prinesle tudi nesrečo, ker niso bile ustanovljene na zdravi podlagi. Pač pa zaznamuje gotovo število, predvsem zadružnih organizacij, lepe uspehe, saj emo priča številnih velikopoteznih akcij, ki jih take ustanove izvajajo v raznih pogledih, če se le svojega poslanstva pravilno zavedajo in je njihovo delovanje tudi za splošnost koristno. Kakor na zunaj, pa je vsekakor naša dolžnost, premotriti de- lo naših domačih gospodarskih in socijalnih ustanov tudi na znotraj. Že pri površnem pregledu moremo ugotoviti, da naš pri-prost človek, vlagatelj, dolžnik, zavarovanec, zadružnik itd. če-sto v svoji skromnosti niti ne pomisli, da je tudi sam člen v verigi posameznega zavoda, sam solastnik in tudi sam poklican in dolžan soodločati na najvišjih mestih, v upravnem svetu, načelstvu itd. Smatramo, da je vse to potrebno pojasniti najširšim plastem naroda, ker se naš priproet človek, često tudi inteligent, obrača vprav po hlapčevsko na razne naslove, upravne svetnike in predsednike, ne zavedajoč se, da je tudi sam solastnik in da bi tudi kot tak moral odkrito in - —^ .... - •••’■* * -i-*.«.. I« rr.V*._ “ -*-- r _ _ ■ Vsi, zagovorniki kukL , svobode in pravice jf ; tfe- ^...... K t.&: naročite še danes ...... _ . __ J* » 7f3 ..SLOVENSKO '* ti? BESEDO‘7 -rSH, i--»' Vi" Jtiit; Ci.. ■ vedno jasno nastopati. Vse to izvira gotovo iz nam Slovencem lastne in priznane preponižnosti. Zasledujoč občne zbore delniških družb, gospodarskih organizacij, denarnih zavodov, zavarovalnic itd. hitro ugotovimo, da se vse to vrši običajno le za določen krog, često tudi «žlahto»; največkrat pa odloča strankarska politika, ki je vprav na teh mestih najbolj škodljiva. Tako delujejo pri nas mnoge javne gospodarske in socijalne institucije; priprost narod v svoji ponižnosti vse to lepo gleda, kar je včasih tudi razumljivo, saj sedijo v vodstvih gospodje, od katerih je marsikdo odvisen. Drugače pa pomenijo tudi v političnem življenju taki mogočneži veliko in tudi po svojem političnem programu so najbolj vneti zagovorniki demokracije in vpoštevanja ljudstva. Velika večina, kot že omenjeno, stoji ol> strani, ker je tudi razumljivo, če vpoštevamo dejstva, da .se posameznikov ne vabi osebno ali pa z vidnimi objavami v vodilnih listih k udeležbi na občnih zborih in k volitvi uprav. Vedno in znova slišimo besede: Večina se mora vpoštevati! Po ljudski volji se mora ravnati vse javno življenje! Ker smatramo za potrebno in skrajni čas, da se ta ureditev izvede pri vseh javnih gospodarskih in socijalnih zavodih, naj ne bodo prednje vrstice zastonj, temveč naj bodo opomin vsem, ki krmarijo pri takih zavodih in se svojih mest krčevito drže, naj se da ljudstvu in solastnikom možnost in prilika, da bodo odločali pri svojem imetju, ne pa da si lmdo to še naprej, kot izključno pravico, pridrževali samozvanci. Javne organizacije ne smejo ostati politične domene posameznih strank, temveč morajo postati res to, za kar so bile ustanovljene; odločati pa smo poklicani prav vsi in razgaliti moramo razmere, ki ne smejo obstojati še nadalje, kajti z ljudskim denarjem se mora gospodariti nepristransko, ker bo ljudstvo spregledalo, samo sodilo in tudi težko obsodilo. Mi vsi smo poklicani to razlagati in bomo tudi poskrbeli, da bo narod izpregledal, kdo ga vara in kdo ga ne dopušča soodločati; v gospodarskih in .socijalnih ustanovah mora zmagati volja večine, organizacije pa morajo postati ljudske in res gospodarske ter socijalne! Domači pomenki Popravek Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo objavili v petek, 28. maja 1937 štev. 18, na strani 3 stolpec 1 v sredi pod naslovom: ^Uslužbenec mestnih podjetij*, Vas prosim, da v smisla Š 26 zakona o tisku objavile v Vašem cenjenem listu sledeči uradni popravek: Ni res, da je mestna občina; nadi nekim monterjem mestne plinarne, ki je bil obtožen zaradi utaje 462 — Din, katere je prejel od neke stranke in jih ni takoj oddal na pristojno mesto, izrekla zelo občutna kazen, kljub temu, da je bil od sodišča oproščen. Mestna občina ni izrekla nad dotičnim monterjem še nobene kazni, temveč j« bilo disciplinsko postopanje proti njemu prekinjeno do zvršetka sodnega kazenskega postopanja. Z odličnim spoštovanjem: Predsedlnik dr. J. Adlešič s. r. Popravek Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo objavili v petek, 28. maja 1937, štev. i8, na strani 5, stolpec 1 in 2 zgoraj pod naslovom: «Med, ,vetlika javna dela’», Vas prosim, da v smislu § 26 zakona o tisku objavite v Vašem cenjenem listu sledeči uradni popravek: Ni res, da spada med javna dela mesta Ljubljane tudi regulacija Ljubljanice in njenih pritokov na mestnem ozemlju, temveč spada to delo m e dl dela ministrstva za zgradbe. Delo samo pa vodi podjetje inž. Dukrc. Kako se to delo izvršuje, tedaj ni stvar mestne občine, temveč podjetja, ki delo izvršuje po svoji previdnosti z ozirom na vremenske prilike, ter ministrstva za zgradbe. Regulacija Malega grabna pa se iz socialnih in tehničnih razlogov izvršuje le v zimskih mesecih; v poletnih mesecih je namreč regulacija tega potoka nemogoča, ker bi povzročila preveliko škodo na kmečkih zemljiščih, pa tudi tzv. fašinska dela so možna le v zimskih mesecih. Na di-ugj strani pa je v zimskem času pomanjkanje dela najbolj občutno in je zato potrebno, da se to delo iz razlogov socialne pomoči izvršuje le v tem času. Z odličnim spoštovanjem: Predsedlnik dr. J. Adlešič s. r. Popravek oziroma pojasnilo Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo objavili v petek, dne 28. maja 1937., št. 18., na strani 2., stolpec 3 Zgoraj, pod naslovom «Pokvarjen Tivoli«, Vas prosim, da v smislu 8 26. zakona o tisku objavite v Vašem ceiij. listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo^ Nikakor ni res, kar trdi omenjena notica, da za novo cesto, ki se gradi med bajerjem in glaivnim drevoredom v Tivolskem parku, ni prometne potrebe. Nasprotno, prav tod je prometna potreba zelo velika ter postaja leto za letom večja. Mesto se v Rožno dolino vedno bolj širi, cestna zveza med tem delom mesta in njegovim središčem pa že davno več ne odgovarja naraščajočemu prometu. Načelni sklep, da se ta cesta zgradi, je bil storjen že leta 1934. in to na 3. seji gradbenega odbora ljubljanskega dne 26. novembra 1934. Zato je skrajni čas, da se ta cesta končno zgradi. Park Tivoli zaradi te ceste ne bo prav nic pokvarjen, nasprotno, po ureditvi južnega dfela parka, ki jo je doslej vse skozi oviralo teniško igrišče, bo park na lepoti le še pridobil. Z odličnim spoštovanjem: Predsedlnik dr. J. Adlešič s. r. Popravek oziroma pojasnilo Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo priobčili dne 2. aprila 1937., št. 10, na strani 2, stolpec 1 spodaj pod naslovom «Ljubljana za Veliko Noč* pod »Domačimi pomenki», Vas prosim, da v smislu 8 26. zakona o tisku izvolite ob javiti v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Mestno delavstvo je ob nedeljah in praznikih prosto, vendar je pri cestnem nadzorstvu tudli ob teh dneh stalno zaposlenih okrog 50 delavcev pri snaženju cest. Vsi ti delavci so na velikonočno nedeljo zjutraj začeli Z delom že ob 5. uri in so delali vse dopoldne do 11. ure; kor je snežilo ves dan. je razumljivo, da se učinek tega dola ni mogel vidno pokazati. Tudi na velikonočni ponede- lje.k so pričeli delati ob 5. uri zjutraj. ker pa je snežilo neprestuno, je bil učinek dela tudi ta dan enak kot prvi dan ter bi se tudi ne mogel vidneje pokazati, če bi vzeli trumo delavcev na delo. Vsemu mestnemu delavstvu je naročeno, naj se zglasi, ne oziraje Se na delavnik ali praznik, ob 5. uri zjutraj na delo, če zapude gotova količina snega (lOcin), ki ga je treba zorati in odvažati. Omenjena diva praznika pa je prišlo poleg zgoraj omenjenega števila od vseh ostalih delavcev še 17 delavcev na delo. Niti prvi, niti drugi dan pa se ni zglasil pri cestnem nadzorstvu niti en brezposeln delavec na delo. Z odmetavanjem snega je bilo tedaj zaposlenih 67 mestnih delavcev in torej nikakor ni resnica, «da cestno nadzorstvo ni poslalo niti enega delavca na cesto, dasi so se brezposelni ponujali v trumah. Krivda za brozgo po ulicah pa je bila deloma tudi pri hišnih posestnikih, ki niso poskrbeli poleg očiščenja hodnikov za neovirani odtok vode ob hodnikih, t. j. za osnaženje odtočnih jarkov ob hodnikih, kar je po S 75. mestnega cestnega reda njihova dolžnost. Z odličnim spoštovanjem: Predsednik dr. J. Adlešič s. r. Popravek oziroma pojasnilo Z ozirom na Vašo notico, ki ste jo objavili v petek, dne 9. aprila 1937, štev. 11, na strani 3, stolpec 2 v sredi pod naslovom »Neškodljivo skrbstvo« pod «Doma in na tujem* Vas prosim, da v smislu § 26. zakona o tisku izvolite' objaviti v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Vrhovni socialni svet je ustanovljen z namenom, da bo iniciativno urejeval ljubljanske socialne razmere in vplival na ljubljunske socialne ustanove in organizacije, da se doseže enotno in smotreno socialno delo. V tem svetu bodo zastopane po svojih zastopnikih vse javne in privatne ustanove, društva in korporacije, ki hočejo sodelovati pri reševanju socialnih vprašanj mestne občine ljubljanske. Gre za posvetovalen in Iniciativen or gon, ki bo skupno z vsemi društvi in oblastmi, ki se bavijo s socialnim skrbstvom, obravnaval pereča socialna vprašanja in jih skušal po enotnem načrtu regulirati s pomočjo svojih članov (društev, organizacij itd), ne pa za novo društvo, ki bi naj razpolagalo s kako imovino. Mnenja sem, da je časopisje dolžno takšno prizadevanje za pomoč bednim podpirati, ne pa n priori odrekati vsuko vero vanj, zlasti še, ker sc. VSS šele ustanavlja in se je na prvem sestanku zastopnikov društev in organizacij ter vseh navzočih socialnih delavcev pokazala iskrena in resna volja za skupno in uspešno delovanje. Z odličnim spoštovanjem: Predsedlnik dr. J. Adlešič s. r. Popravek Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga objavili v petek, 30. aprila 1937, štev. 14, stran 3, stolpec 2 spodaj in 3 zgoraj, poti naslovom «Za vse obrtni list*, Vas prosim, da v smislu 8 26. zakona o tisku objavite v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek: Ni res, kar trdite v navedeni notici, da je ljubljansko tržno nadzorstvo začelo preganjati vse pre-knpčevalke z jajci, slučajnostne prodajalke krtač, voščenih cvetlic in še celo prodajalke cunj za pomivanje in ribanje tal. Prav tako ni res, da je začelo preganjati posebno slednje, ki nabirajo staro žakljevino iz jute, jo z veliko muko izpirajo na Ljubljanici ter jo nato kot oprune cunje prodajajo ljubljanskim gospodinjam na trgu. Po obrtnem zakonu morajo imeti vsi prekupčevalci, ki se stalno bavijo s prekupčevanjem predmetov, katerih niso sami producenti, obrtno dovoljenje. Zato tržni urad nikakor ne preganja slučajnostnih prekup-čevalk, temveč le od stalni h pre-kupčevalk zahteva, da se izkažejo z obrtnim listom. Tržni urad mora to opravljati po svoji uradni dolžnosti, da se tako prepreči nedovoljeno šušmarstvo. Med prodajalkami oprane stare, žakljevine tržni nrad doslej ni ugotovil nobene take, ki bi se stalno pečala samo s proda jo oprane 'žakljevine. Zato tudi ni od nobene take slučajnostne pro>- dajalke zahteval, naj se izkaže z obrtnim listom, temveč jih je vedno puščal v miru. Očitek nesocialnega čuta na račun sedanje mestne uprave je tedaj iz tega ozira brez vsake podlage. Z odličnim spoštovanjem: Predsedlnik dr. J. Adlešič s. r. Popravek oziroma pojasnilo Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga priobčili v petek, dne 16. aprila 1937, štev. 12, stran 2, stolpec 1 in 2 v sredi, pod naslovom «Bcseda naših javnih delavk* pod «Doinači pomenki*, Vas prosim, da v smislu 8 26. zakona o tisku objavite v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Nikakor ni resnica, kar trdi dopisnica zgoraj onienjenga članka, češ, da je ljubljanska mestna ob-činu s sklicanjem Vrhovnega socialnega sveta napravila ponesrečen poizkus, združiti vse socialne delavce v višji socialni svet, kajti sestanek sam je pokazal najboljšo voljo vseh navzočih za skupno sodelovanje in zato za kako nezaupanje ni bilo povoda. Ker je bil VSS ustanovljen z namenom, da bo iniciativno urejeval ljubljanske socialne razmere in vplival na ljubljanske socialne ustanove in društva, da se doseže enotno in smotreno socialno delo in ker je VSS v tem smislu mišljen le kot posvet o v a 1 n i organ, ne pa i z-vršni (njegovi člani so vsa društva in korporacije, in tudi oblasti na področju mestne občine ljubljanske, katere se bavijo s socialnim skrbstvom), ni zato nikakršne podlage za kakršenkoli sum v iskrenost sklicateljev. Ker je odbor VSS-a tu pač le zato, da sklicuje člane VSS-a in mu predseduje ter sklicuje njegove odseke, zlasti še, ker sam n i mi a. noben e p r a-v i c e, o d 1 oč a ti nekaj obveznega za vse včlanjene ustanove, že Sam po svoji naravi ne more postati kak izvršni organ. Odborova dolžnost je dalje, obveščati posamezne ustanove o sklepih VSS-a (ne odbora!), da bodo svoje delo urejali po navodilih VSS-a. Ta navodila naj bi bila plod razinotrivanja, nasvetov in poročil vseh socialnih faktorjev in prav tako tildi naših javnih delavk. Vse'delo odbora VSS-a, obstoji tedaj le v teli nalogah in o d b or ni m a n i k a -k e g a značaja kakega društvenega odbora. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče ugoditi predlogu, da bi se sestavil kak delovni izvršni odbor iz vrst vsega članstva, ker takega izvršnega odbora pri VSS-u sploh ne more biti. Tudi ni res^ kar trdi članek, da bi bili sklicatelji odklanjali žensko socialno delavko v VSS, nasprotno, želja ženskih zastopnic po sodelovanju v VSS je bil« toplo pozdravljena ter je bila še izrečno tudi pri sklicateljih poudarjena potreba in želja, da se pritegnejo ženske socialne delavke kot sodelavke v širši odbor VSS-a. Vsled tega je brez podlage trditev, da se je široko zastopstvo onih, ki so set prostovoljno odlzvali, da po svojih silah in preizkušenih zmožnostih brezplačno pristopijo k delu, razšlo z občutkom nezadovoljnosti in nezaupanja. Vsi navzoči zastopniki so še z veseljem sprejeli predlog, da se ponovno sestanejo, ker se zaradi pozne ure na prvem sestanku ni bilo mogoče več razgovoriti o vseh vprašanjih. Iz vsega tega je razvidno, da je pritožba dopisnice imenovanega članka. češ, da «slovcnska socialna delavka še nikoli ni bila globlje ponižana kakor ta dan*, popolnoma neosnovatia. Z odličnim spoštovanjem: Predsedlnik dr. J. Adlešič s. r. Pojasnilo Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga priobčili v petek, 14. maja 1937 št. 16 na strani 2, stolpec 1 in 2 zgoraj pod naslovom: «Mestna pristava*, Vas prosim, da v smislu 8 26 zakona o tisku izvolite objaviti v Vašem cenjenem listu sledeče uradno pojasnilo: Prihranek Din 160.000 v gospodarstvu mestne prislave v poslovnem letu 1936/37 ne more biti razviden iz proračuna mestne pristave za leto 1937/38, kajti proračun ni bilanca in torej ne more dajati slike o dejansko doseženih dohodkih in izdatkih, temveč vseljuje le predvidene dohodke in izdatke zn bodoče leto, pri čemer se upošteva pri izdatkih naj-večja predvidena mera, a pri do- hodkih najmanjša, torej v povsem pesimističnem smislu predviden račun za bodoče ieto. V tem primeru pridobljeni prihranek pa sploh ne more biti razviden iz proračuna za mestno pristavo, kajti prihranek je bil dosežen: 1.) pri vožnjah gramoza. Poprej so vozili mestni vozniki po 3/«m3 gramoza, po novi odredbi upravnega odbora pa po cel in3. S tem je bilo pridobljenih za mestni zaklad Din 55.000'—-. Jasno je, da ta prihranek ne more biti razviden iz proračuna za mestno pristavo. 2.) Pri izdatkih za pobiranje smeti. Poprej je pobiralo smeti 8 smetarskih voz, po novi čidredbi v poletnem času 6, samo v zimskih mesecih po 8. Vsak voz stane dnevno Din 110.—. S tem, da sta pobirala v poletnih mesecih po 2 voza dnevno manj, kar pa je povsem zadostovalo, je bilo prihranjenih Din 33.000.—. Toda izdatki za pobiranje smeti niso razvidni iz proračuna za pristavo, temveč iz proračuna zn mestni zaklad. 3.) Z odprodajo starega in z nabavo novega, oziroma popravo še koristnega inventarja, pri čemer je bilo pridobljenih nad Din 27.000.—. Tudi nabava in prodaja inventarja ne spada med s t v a r n e potrebe ali do- li o d k c pror a č u n n mestne pristave. 4.) pri vožnjah zn mestno plinarno. Iz razlike cen, za katere je vozilo poprej privatno podjetje za mestno plinarno in med cenami voženj mestne pristave je nastal dobiček mestne plinarne okrog Din 15.000.—, mestna pristava p« je zaslužila s temi vožnjami okrog Din 31.000.—, kar skupno znese prihranek za mestno upravo okrog Din 46.000.—. Dobiček plinarne seveda tudi ne more biti v proračunu mestne pristave. Iz gornjih dejstev je torej jasno razviden prihranek mestne pristave za preteklo poslovno leto. Ta prihranek je obogatel po večini mestni zaklad in je jasno, da iz proračuna ne more biti razviden, saj proračun ni računski zaključek za preteklo leto, temveč le predviden račun izdatkov in dohodkov za bodoče leto. Če pa so mestne davščine večje, kot so bilo poprej, ni to krivda sedanje mestne uprave^ temV<4c samo'nujno si edstvo za ozdravljenje in napredek ljubljanskega občinskega gospodarstva. Z odličnim spoštovanjem tiskovni referent: Jože Vomberger s. r. Popravek Z ozirom na Vaš članek, ki ste ga objavili v petek, 30. aprila 1937, štev. 14, stran 3, stolpec 2 spodaj, pod naslovom «Nadomestilo za Kroniko*, Vas prosim, da v smislu 8 26. zakona o tisku objavite v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek: Rez pripravlja Zveza mest kraljevine^ Jugoslavije izdajo lastnega glasila «Meštnn občina*, vendar pa ta list ni konkurenca ljubljanski kroniki, niti to ne more biti. List «Mestna občina* namreč ni novo glasilo Zveze mest, ker je ta Zveza imela že dosedaj svoje glasila Že na skupščini leta 1929. je bilo sklenjeno, da se proglasi komunalni mesečnik «Savremena opština*, ki jo izhajala v privatni založbi in uredništvu, za Zvezino glasilo in je ta list prejemal nato letno visoko subvencijo Zveze mest, vse do 1. aprila 1937, ko je bilo pogodbeno razmerje s tem listom prekinjeno. Rad, nerednega izhajanja lista, ka- or tudi rndi preveč poiiidarjeitegn osebnega stališča lastnika in urednika lista, ki je na svoji vsel^ni mnogo izgubil, so prihajale od Vrst članstva Zveze mest vedno pogosteje pritožbe. Znto je redna skupščina Zveze mest dne 20. IX. 1936 sklenila, da se subvencija ukine in ta subvencija uporabi za izdajanje glasila v lastni založbi in uredništvu. Poslovna uprava, ki ji je član tudi predsednik ljubljanske mestne občine, je imela nalogo, da ta sklep izvrši. Ustanovljeno tedaj ni bilo novo glasilo, temveč se je le menjala oseba in oblika založništva in nredništva. Pa četudi Zvezo mest prej ne bi imela službenega glasila, bi bilo unjno potrebno ustanoviti povsem novega, ker gre za strokovni organ važnega društva, kakor ga imajo že vse druge države. Tudi vsebinsko si oba lista ne moreta konkurirati, kakor si dosedaj nista konkurirali «Kronika» in «Savre-mena opština». Zvezino glasilo prinaša poleg službenih obvestil predvsem strokovne komunulne članke, ki naj služijo predvsem mestnim organom in uslužbencem. Kronika pa je bolj li-teranio-historična revija, kar kaže že njeno ime, pa tudi vsa njena dosedanja vsebina, ki je namenjena najširšim slojem^ Iz vsega navedenega je povsem jasno, da Zvezino glasilo «Mestna občina* ni nikak konkurent Kroniki in je nje ustanovitev le pozdraviti. Z odličnim spoštovanjem: Predsednik dr. J. Adlešič s. r. Popravek oziroma pojasnilo Z oziram lin Vaš članek, ki ste ga objavili v petek, dne 26. III. 1937 štev. 9, na strani 2, stolpec 1, 2 spodaj in 3 zgoraj pod naslovom »Delavski dom* (pod «Doninčimi pomenki*), Vas prosim, da izvolite v smislu 8 26. zakona o tisku objaviti sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Vaš članek očita vodstvu Delavskega doma, da je ustavilo kurjavo v sobah Delavskega doma v najbolj hladnem in mokrotnem vremenu, kar pa ne odgovarja Tesnici. Delavski dom je socialna ustanova, ki se mora vzdrževati sama in mora zato štediti s kurivom ter ga uporabljati le po potrebi. Enako je bilo tudi lansko leto in prejšnja leta. Letos se je porabilo celo več kuriva kot lansko leto. Ko je torej sredi meseca februarja popustil mraz, je vodstvo Delavskega doma kurjavo omejilo, a je zopet začelo ogrevati sobe, ko je zapadel nov sneg. Kar se tiče v članku omeaijenih «novotarij», ki da jih je uvedlo vodstvo Delavskega doma, da je stanovalcem Delavskega doma prepovedalo hoditi v kuhinjo po notranji strani, to jo, preko kuhinje, je popolnoma v skladu s potrebnim redom in disciplino, ki jo je novo vodstvo uvedlo za stanovalce Delavskega doma in ki mora veljati za vse enako. Te odredbe vodstva pa niso bile po volji enemu izmed stanovalcev, ki je vse odredbe vodstva enostavno preziral in zahteval za sebe gotove izjeme tako glede vrstnega reda v jedilnici kakor glede prehoda skozi kuhinjo. Vodstvo De. lavskega doma in kuhinje mu teh izjem seveda ni moglo dovoliti, ker bi sicer nastala nevolja pri drugih stanovalcih in gostih v kuhinji. Razglašeni red mora veljati za vse enako. Zato je dotični stanovalec zučel z akcijami proti odredbam vodstva Delavskega doma oziroma kuhinje. Zbiral je v kuhinji in v domu samem podpise zn pritožbo proti tem odredbam in mnoge naravnost silil k podpisu, tako da so pozneje svoje podpise preklicevali. Jasno je, da vodstvo Delavskega doma in kuhinje ni moglo trpeti, da bi en nezadovoljnež netil upor gostov in stanovalcev proti upravi in tako škodoval dobremu glasu kuhinje Delavskega doma. Le iz tega razloga mu je uprava Delavskega dloma bila prisiljena odpovedati sobo v Delavskem domu in iz istega razloga mu je vodstvo kuhinje začasno ukinilo izdajanje kart. V kuhinjo pa bo zopet imel dostop, če bo hodil tja jest, ne pa nadlegovat mirne goste z agitacijo proti upravi. Vsaka ustanova, vsak zavod mor« skrbeti za vzdrževanje reda in disciplino, zlasti še, če se nahaja tam večja množica ljudi. Zato odredbe uprave in vodstva Delavskega doma proti do-tičnemu gospodu nikakor niso bile sramotne za upravo, pač pa za do-tičnega samega, ker je razglašeni red preziral. Z odličnim spoštovanjem: Predsednik clr. J. Adlešič s. r. Popravek oziroma pojasnilo Z ozirom no Vašo notico, ki ste je objavili v petek, dne 9. aprila 1937. št. 11, na strani 2, stolpec 3 v sredi pod naslovom «Kje bo stala vodmat-ska šola?* pod «Domačimi pomenki* Vas prosim, da v smislu 8 26. zakona o tisku izvolite objaviti v Vašem cenj. listu na istem mestu in v enakem tisku sledeči uradlni popravek oziroma pojasnilo: Na mestnem gradbenem uradu ni nič^.znanega o kakem rezerviranju občinske parcele ob Jegličevi cesti za vodmatsko šolo ter ni bilo v tej zadevi nikakega uradnega sklepa. Morda je -bil o tej nameri kdaj kak razgovor ali predlog, ki pa ni prišel do sklepa. Parcela ob Jegličevi cesti pa za šolo tudi ni prikladna, ker je za to premajhna, zlasti še, ker vsaka Sola nujno potrebuje poleg stavbe primerno dvorišče, za kar pa bi bil prostor na tej parceli absolutno premajhen. Vrhu tega je tudi prostor sam, ker leži tik ob prometni cesti s tramvajsko progo, za šolo neprimeren. Za vodmatsko šolo bi se mogel najti kak primernejši prostor drugod. Zato ne more biti govora o kaki nedopustni na- paki občinske uprave, če je to parcelo prodala stavbenemu fondu banovinskih uslužbencev, pač pa bi napravila nedopustno napako, če bi na omenjeno parcelo res postavila šolo, kakor zahteva Vaša notica, ker je prostor za to popolnoma ne-prikladen. Z odličnim spoštovanjem: Predsednik dr. J. Adlešič s. r. DOMA IN NA TUJEM Ljubljanski kolodvor Akcijski odbor ljubljanskega mestnega sveta za poglobitev proge in postavitev novega kolodvora v Ljubljani, ki se Je na pobudo in predlog m. sv. g. dr. Koruna sestavil, je s svojim delom že začel. Prireja ankete, ki naj spoznajo podrobno najprej zastopnike gospodarskih organizacij s predmetom* nato pa tudi vso ljubljansko in slovensko Javnost; obenem pa bo poskuša! prepričati odločujoče činite-lje o nujni potrebi predlagane rešitve tega vprašanja. Tudi dnevno časopisje, ki se doslej za to vprašanje ni brigalo, je začelo o njem pisati. Zahtevamo in pričakujemo, da bo akcijski odbor svojo nalogo z vso energijo 3n zavedajoč se važ- Smrt vzornega narodnjaka. Nepričakovano je izdihnil na počitnicah na Jezerskem svojo blago, zlato dušo ugledni sodnik ljubljanskega okrajnega sodišča in kremenit napredni javni delavec g. dr. Jože Štular, star komaj 50 let. Peza sedanjih težkih razmer je pritisnila neusmiljeno tudi nanj in pretrgala nit njegovega plodovitega in poštenega življenja. Bodi mu ohranjen v naši sredi trajen časten spomin! Življenjski jubilej Viktorja Jeloč-nika. V sredo 15. t. m. je praznoval v krogu svojcev in prijateljev 50-letnico svojega življenja g. Viktor' Jeiočnik, znani trgovec in gostilničar v Rožni dolini pri Ljubljani. Slavljenec je bil vse svoje življenje navdušen, delaven in neuklonljiv naprednjak in Sokol, kakršne so nam mogle dati le narodno zavedne družine in kakršne so nam iz-kovale težke razmere v preteklosti vse do danes. Močna, žilava in vedno marljiva roka jubilanta g. Jeločnika se je pokazala v našem ožjem javnem in gospodarskem življenju povsod, kjer je bilo treba prijeti za težko, nesebično delo v dobrobit splošnosti. Mnoga leta je bil g. Jeiočnik tudi član občinske Uprave na Viču in je še vedno neumoren odbormk Gospodarskega društva za Vič-Rožno dolino. Kot svojemu zvestemu naročniku izrekamo tudi mi iskreno čestitko z veliko- željo-: Naj živi še mnoga leta v sreči in zadovoljstvu ter polnem zdravju vrli Sokol in vzor-naprednjak g. Viktor Jeiočnik z vso svojo narodno vzgojeno družino! Ljubljanski obrtniki v Celju. Pod vodstvom svojega preizkušenega predsednika g. Kovačiča je napravilo agilno Združenje obrtnikov v Ljubljani pretekli torek skupen izlet v Celje, kjer so si ljubljanski obrtniki ogledali zanimivo in tehnično močno izpopolnjeno ter modernizirano obratovanje največjih kovinskih podjetij, Wes;t-no-ve tovarne za posodo in pa znano celjsko cinkarno. Skupen obed so imeli naši obrtniki v gostilni «'Branibor», kjer jih je njihov predsednik g. Kovačič v svojem govoru onomnil na važnost sloge v obrtniškem strokovnem ter občem javnem življenju in nastopanju. Takc^ sloge $a nikdar ne more biti. če se bo še .nadalje dovoljevalo. da se bodo v obrtniške vrste vmešavali različni »clitikanti in strankarski partizani, ki fim ni nrav nič za snlošno obrtniško dobrobit, temveč! nasprotno- le/ za nosti vprašanja nadaljeval ter da se ne bo dal plašiti od težkoč, ki se bodo nedvomno pojavile. Dolžnost železniške uprave pa je, da da izdelati podrobne načrte za nameravani projekt ter proračun, za kar je Ljubljana votirala že Din 100.000.—. Pokazalo se bo, da Je predlagana rešitev za državo sni mesto cenejša od vsake «flfc karire». Dosedanje zadržanje železniške uprave je, da o projektu razpravlja. Pri razpravljanju se bo po k? zalo, da govore prav vsi razlogi za projekt, celo finančni. Mi bomo delo akcijskega odbora in vseh drugih faktorjev budno za- ; sledovalj in podpirali, če treba, pa tudi kritizirali; isto pričakujemo tudi od vse ljubljanske in slovenske javnosti. njihove osebne ter politične cilje. Izleta, ki je v vsakem pogledu popolnoma Uspel, se je udeležil tudi veliki prijatelj naših obrtnikov, minister v pok. g. dr. Niko Zupanič. Ob razhodu v Ljubljani so udeleženci izrekli soglasno željo, da bi sc taki prijetni in obenem zelo poučni izleti prirejali še večkrat. Naši javnosti. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani obvešča javnost, da so odslej uradne ure v društveni pisarni v Frančiškanski ulici št. 10, vsak ponedeljek popoldne od 17. do 19. ure in v vsak petek dopoldne od 10. do 12. ure. Opozarjamo tudi javnost, da sta že nad dve tretjini naklade knjige »Dobrovoljci — kladivarji Jugoslavije« prodani in naj zato interesenti pohitijo z naročilom. Predprodaja je zaključena in stane sedaj vsak izvod knjige 145 din ter poštni in odpremni stroški 15 din. Smatramo, da spada ta spominska knjiga, ki jo je sprejela naša javnost z izrednim zanimanjem, v vsako javno in za> sebno knjižnico. Zakaj? Mestno poglavarstvo v Ljubljani je izdalo te dni uraden razglas, da prepoveduje obisk Vsem staršem in sorodnikom v otroški počitniški koloniji v Mednem nad Št. Vidom, in sicer iz «utemeljenih razlogov*. Ljubljanska javnost je zato močno radovedna, kateri in kakšni so tisti utemeljeni razlogi, ki prepovedujejo staršem, da bi smeli obiskati svoje otroke in kontrolirati njihovo vzgojo in oskrbo? Celjska razstava trgovine, industrije in obrti bo v Celju od 1. do 15. avgusta t. 1. Udeleženci uživajo polovično voznino na železnicah. Likvidnost Mestne hranilnice ljubljanske se je pred1 dnevi zopet povečala in izplačuje sedaj ta zavod tudi že vse vloge, ki 31. decembra 1936 niso presegale dvajset tisoč dinarjev. Vsem Slovencem v svobodni domovini! Naš hvaležni narod bo odl-kril spomenik svojemu velikemu pesniku Simonu Gregorčiču dne 5. septembra t. 1. ob 15. uri popoldne na Napoleonovem trgu pred novo palačo vseučiliške knjižnice. Na predvečer bo slavnostna akademija, naslednjega dne pa po odkritju spomenika narodna veselica na Taboru. Polovična voznina na železnici je odobrena. Vsa društva, narodne noše, pevci, praporščaki s prapori ter vsi ostali gostje naj se čimprej prijavijo na naslov: Društvo «Soča-matica» v Ljubljani. Velike svečanosti so se vršile preteklo nedeljo v Zagrebu, kjer so Hrvati v silnem navdušenju proslavljali rojstni dan svojega voditelja dr. Mačka. Poleg nepreglednih množic so bili zbrani tudi povsem vojaško formirani pehotni in konjeniški oddelki «Hrvats-ke seljačke zaštite», in sicer 10.200 pešcev ter 1000 konjenikov. Te čete je pregledal, sedeč na belcu, predsednik dr. Maček in jih v svojem nagovoru opozoril na vsestransko pripravljenost, ko jih bosta poklicala hrvaška domovina in hrvaški narod. Ob tej priliki so Hrvati proglasili rojstni dan drja Mačka enkrat za vselej za narodni praznik. O1 priliki svečane proslave rojstnega dne dr. Mačka je bil ves Zagreb odet v hrvaške narodne zastave. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da so vsi inozemski konzulati ta dan izobesili državne zastave svojih držav. Znižanje telefonskih pristojbin je končno vendarle odredilo poštno ministrstvo, in sicer je zaenkrat samo ob sobotah znižana telefonska taksa za razgovore med Jugoslavijo in — Filipini... Zelo prisrčne sprejeme je doživel te dni na svojih izletih v razne vasi v okolici Vrnjačke banje, kjer se mudi na oddihu in zdravljenju, šef Demokratske stranke g. Ljuba Davidovič. Mednarodni telefonski kabel Beograd—Zagreb—Maribor se bo vendar polagal, ker je bila že razpisana tozadevna licitacija. Angleži se letos zelo živo zanimajo za naše letoviške, zlasti dalmatinske obmorske kraje. Za prihodnje dni je napovedanih kar več skupin izletnikov. Vsaka skupina bo štela po 250. do 300 udeležencev. Železniška nesreča se je pripetila blizu Kraljeva v Srbiji. Po krivdi kretnika sta trčila dva osebna vlaka. Materijalna škoda je zelo .velika. Od potnikov je bil eden mrtev, trije pa nevarno ranjeni. V Parizu je bil ustanovljen poseben odbor, ki bo zbiral prispevke za zgraditev spominske cerkve v Beogradu, ki naj bi se postavila v večen spomin na francoske vojake, ki so padli na solunski fronti. Letošnja letina sliv nima najlepših izgledov in se računa, da bomo imeli v vsej državi komaj tisoč vagonov suhih sliv za izvoz. Cene suhih sliv se bodo nedvomno dvignile, ena:ko pa verjetno tudi cene slivovke. V naši državi pridelamo na leto 3000 kg čistega zlata, ki ga vsega odkupi Narodna banka. Trebušni tifus se močno širi v •nekem sarajevskem predmestju, kjer so zdravstvene oblasti ugotovile že nad 50 primerov obolenj. Več bolnikov je tudi že umrlo. Konferenca vseh prizadetih čini-teljev in interesentov glede pogozdovanja goličav in glede pospeševanja sadjarstva je bila sklicana pred dnevi v Beogradu v ministrstvu za gozdove in rudnike. Udeležba je bila skrajno majhna in se bo ponovna konferenca vršila v začetku letošnjega septembra. Izvoz sadja in zelenjave iz Novega Sada v inozemstvo je letos skrajno slab, saj je bilo doslej izvoženih komaj pičlih 15 vagonov zgodnjega sadja, zelenjave in povrtnine. Glavne trge na Dunaju, v Pragi in drugod, kamor smo prej izvažali po več sto vagonov zgodnjega sadja in povrtnine na leto samo iz Novega Sada in drugih vojvodinskih izvoznih mest, so nam prevzeli bolgarski vrtnarji, ki nam uspešno konkurirajo tako v kakovosti pridelkov, kakor tudi v ceni. Živalska steklina se je močno razširila, kakor smo že pred tedni poročali, med govejo živino v Cepinu pri Osijeku. Doslej je poginilo za steklino že 73 krav. Kmetje so oškodovani za več kakor četrt milijona dinarjev. Večina beograjskih trgovcev je sklenila na lastno pobudo, da bo ves ta mesec do konca in pa od 15. do 31. avgusta odpirala svoje trgovine šiele ob 16. namesto ob 15. uri, kakor doslej. NOv planinski dom je bil zgrajen na Platku blizu Sušaka. Svečana otvoritev bo 15. avgusta 1.1. Stroški so znašali nad 700.000 din. Ogromno škodo so povzročile na polju in v vinogradih v zadnjih dneh nevihte s točo zlasti v zgornji Srbiji in Dalmaciji. Zdravstveno stanje patrijarha Varnave je še vedno neizpreme-njeno in skrajno resno. Vsa hrana za patrijarha se pripravlja po navodilih in podi najstrožjim nadzorstvom zdravnikov. Tujim turistom je odslej prepovedan vstop v znano Omerpašino džamijo v Travniku v Bosni zaradi nedostojnega obnašanja dru-goverskih obiskovalcev. V Hercegovini se je pričelo čebelarstvo prav zadovoljivo razvijati, dočim je vso dobo od prevrata do letos število panjev močno padalo in je znašalo letos le Še tretjino predvojnega števila. Skupno ima Hercegovina danes 22.597 panjev. Toča in deževje sta povzročila letos v dravski banovini okrog 10 milijonov dinarjev škode na poljskih in vrtnih pridelkih, znatno škodo pa tudi na stavbah, ki so jih uničile povodnji oziroma ogenj, zaneten od strele. Enako veliko škodo je pretrpelo tudi prebivalstvo v vrbaski banovini. Nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos na nedeljo 12. septembra. Tekmovalo se bo v sedmih skupinah: Diatonična harmonika, kroma-tična harmonika, mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali kromatični harmoniki, profesijonali, proizvajalci in trgovci harmonik, ansambli, tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki Za naslov jugoslovanskega prvaka za leto 19’??./'58. in naposled posebna skupina za one igralce, ki so na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrom t. 1. Prijave sprejema urad Ljubljanskega velesejma, ki pošlje na željo vsa navodila brezplačno. Izvozniki suhih gob v Slavoniji in zgornji Bosni imajo letos izredno- bogato- izvozno sezono. Od kmetov kupujejo sveže gobe, ki jih je letos tamkaj neverjetno mnogo, po 1—2 Din kg, nakar jih sami suše in jih prodajajo v inozemstvo po 30—40 Din kg. Tudi v Sloveniji je letos gobja letina nenavadno obilna. Motorni.: vlake izdeluje za naše lokalne letoviščarske proge znana tovarna vagonov v Brodu. Tre-, nutno se gradi sedem motornih Ji voz za jadranske in bosenske ) proge. Italijanske želje. Dobro poučeni gospodarski krogi zatrjujejo, da kažejo neke italijanske finančne in gradbene skupine veliko zanimanje za gradnjo modernih cest v Jugoslaviji in so tudi že vložile v Beogradu na pristojnih mestih svoje podrobne predloge in ponudbe. Ali moramo biti res že v prav vsem odvisni o-d tujine in ali morajo iti res vsi zaslužki izven naših mej? ... Kongresa vseh svobodnih krščanskih cerkva v Londonu se udeležuje tudi pravoslavni škof Irenej iz Šibenika, ki je odpotoval v London z letalom. Število obiskovalcev svetovne razstave v Parizu je vsak dan 'večje. Pretekli teden je bilo pri samih razstavnih blagajnah prodanih nad 204.000 vstopnic. Računa se, da bo razstavo obiskalo naj«-'rnanj 40 milijonov obiskovalcev iz vsega sveta. Na Japonskem Je bilo na podlagi razglasa splošne mobilizacije vpoklicanih pod orožje nad pet milijonov rezervistov. Cen® zlata v Londonu so padle tako nizko, kakor že niso bile dolga leta. Kongres evropskih narodnih manjšin se je vršil te dni v Londonu. Predstavnik slovanskih manjšin dr. Wilfan ni bil navzoč zaradi bolezni. Čedni zaslužki. Iz Abesinije so poslali doslej samo delavci svojim družinam 2140 milijonov lir. V tej vsoti pa ni vštet denar, ki so ga delavci prinesli pri povratku sami domov. Rekordno produkcijo železa in jekla v vsej povojni dobi je zabeležila angleška industrija v prvi polovici letošnjega leta. V prvih šestili mesecih so angleške tovarne izdelale 6,300.000 ton sirovega jekla in 4,000.000 ton sirovega železa. V obratu je bilo ob koncu junija 126 visokih peči. Vse za oborožitev... Tudi cene čaja, kakor sploh večine življenjskih potrebščin, so se dvignile za več kakor 30 % na londonskem trgu. Konzuni čaja se je od lani dvignil, zaloge pa so se zmanjšale za 10 %. Podražitev bencina v Italiji. S 13. t. m. je bil v Italiji uveljavljen zvišani davek na mineralna olja in je bil tako zvišan tudi davek na bencin od 170 na 220 lir za metrski stot. Prodajna cena za konsu-mente na drobno se je dvignila pri litru od 2.30—2.33 na 2.66—270 lir. Za tuje avtomobiliste in motocikliste, ki prihajajo- v Italijo, ostane cena bencina neizpremenjena. Nemška vlada vodi pospešena pogajanja z generalom Francom glede eksploatacije španskega rudnega bogastva. V Berlinu in Tokiju je sijajni uspeh ruskega transpolarnega vztrajnostnega poleta vzbudil veliko razburjenje v narodno-obramnih krogih, zlasti glede na dejstvo-, da so preizkušene in mogočne ruske vojaške letalske sile oddaljene le po 600 milj odi nemške in japonske prestolnice. Eno leto španske državljanske vojne je poteklo 18. t. m. in je zahtevalo okrog enega milijona človeških žrtev. «Dalmacija» v Berlinu. Sredi avgusta bo v Berlinu otvorjena velika in moderna jugoslovanska restavracija «Dahnaeij&'», in sicer v najodličnejšem delu mesta, na Kurfurstendammu. Že dolgo se je čutila potreba po večjem lokalu, kjer bi se mogli sestajati Jugoslovani in njihovi nemški prijatelji Nova restavracija bo vodila izključno jugoslovansko kuhinjo in bo glede -na to vse osebje s posebnim dovoljenjem pripeljano iz Jugoslavije. Veliki prekop Volga—Moskva je bil 15. t. m. svečano izročen prometu. Glede na skrajno napeti položaj na Daljnem Vzhodu se je predsednik USA Roosevelt odrekel svojega najpriljubljenejšega poletnega športa — križarenja z jadrnico ob ameriški obali in bo ostal ves čas običajnega dopusta v Washing-tonu. V vseh kolonijiah Italije v Afriki je zaposlenih pri javnih delih 122 tisoč 237 italijanskih evropskih delavcev, od teh samo v Abesiniji 115.471. Kljub oblastveni prepovedi so se te dni vršile v vseh nemških katoliških cerkvah molitve za 36 katoliških duhovnikov, ki jih je Hitlerjev režim zaprl. V Nemčiji je število brezposelnih letos v primerjavi z lanskim letom neverjetno padlo. V letošnjem juniju je znašalo le še 649.000 proti 1,035.000 v istem mesecu preteklega leta. Ruski letalci Gromov, Dumašev in Datljih, ki so z letalom ustvarili najkrajšo zračno zvezo med Rusijo in Ameriko preko Severnega tečaja, so s tem poletom dosegli nov svetovni rekord V poletu brez pristanka. Preleteli so namreč 11.500 km v 62 urah in 17 minutah. Novi italijanski poslanik pri vladi uporniškega generala Franca je postal grof Viola di Campalto, ki Je bil svoj čas poslaftik Italije v Beogradu. Živela cenzura! Beograjski «Ošišani jež» prinaša v »svoji zadnji številki naslednjo zanimivo zgodovinsko anekdoto: Nekega dne leta 1905. je v Petrogradu izzval veliko senzacijo neki mladenič, ki je, držeč v rokah časnik, tekel po Nevskem prospektu in kričal: «Živela cenzura! Živel cenzor!* Okrog njega se je kmalu nabrala velika množica ljudi. Zaradi silne gneče je bil kmalu ustavljen tudi ves promet. Vsi so mislili, da je mladenič znorel. Pojavili so se seveda tudi varuhi miru in reda, ki so mladeniča strpali v «zelenega Henrika* in ga odpeljali na policijo. Ta dogodek je prišel na uho tudi cenzorju Pavlu Ivanoviču Nižnicinu, ki se je zainteresiral za slučaj in zaprosil za avdijenco pri šefu policije. «Zdravistvujte, Pavle Tvanovič! Kaj vas je dobrega privedlo k meni?» ga je vprašal šef. «Ah, slišal sem, da je neki mladenič kričal po cesti: Živela cenzura! — pa sem prišel, da vidim, kaj je prav za prav na stvari.» «Takoj ga bomo zaslišali*, je odvrnil šef. Privedli so mladeniča. «Jaz sem Viktor Osipovič Tap-tigin, študent», se je predstavil mladenič. «Zakaj ste vendar vpili: Živela cenzura?» «Veste, jaz sem velik revež ... Vzdržujem se s sodelovanjem pri nekem šaljivem listu ... Evo, pri tem-le... Poglejte, uredništvo je objavilo celo stran samih mojih šal in smešnic ...* Nožnicki je vzel list in prebral nekaj duševnih proizvodov mladega dijaka, nato pa dejal: «Toda to so vendar najnavadne j še neumnosti!» «Tako je, vaše blagorodje, in za to se imam zahvaliti samo vam!» «Kaj se imate zahvaljevati meni?* «Evo, zakaj! Moje stvari, kot slabše blago, hrani uredništvo za rezervo. Kolikor cenzura zapleni boljše stvari, toliko mojih slabših umotvorov da uredništvo postaviti. Danes ste pa bili napram meni tako zelo ljubeznivi, da je moral list objaviti kar celo stran mojih smešnic. In kako bi vendar mogel biti tako nehvaležen, da ne bi kričal: Živela cenzura! ...» Za grudo in dom Ntovf veterinarski zakoni Načrt novega veterinarskega zakona, ki ga je izdelalo kmetijsko ministrstvo', je bil pred dhevi predloženi v proučitev in odobritev ministrskemu svetu, ki bo tudi izdelal definitivno redakcijo tega zakona. Ta predlog zakona predvideva novo in popolno reorganizacijo živino'zdravniŠke službe in izenačenje dosedanjih pokrajinskih veterinarskih zakonov, kakor tudi nastavljanje samoupravnih veterinarjev v vseh občinah, ki imajo nad 10.000 prebivalcev. Dalje se bodo ustanovile v vseh takih kra- jih tudi ambulante in živinske bolnišnice ter državne podkovske šole, na sedežih banskih uprav pa se bodo uvedli posebni: banovinski veterinarski zavodi itd. Najvažnejše določilo novega zakona je ustanovitev državnega fonda za pobijanje živinskih nalezljivih bolezni. Dohodki tega fonda se bodo stekali predvsem iz novega 1% davka na prodajo živine v državi, kakor tudi na izvoz živine v tujino-. Da bo mogel .ta fond pravilno funkcijonirati, bo po mnenju strokovnjakov potrebnih najmanj 100 milijonov dinarjev. Preračunano je, da bo 1% davek na prodajo in izvoz živine prinašal letni čisti dohodek okrog 60 milijonov dinarjev. Danes se nahaja v državni službi okrog 500 veterinarjev; novi zakon predvideva povečanje tega števila za najmanj še enkrat toliko*. Kakor izgleda, bo glavno breme za ureditev nove veterinarske službe prevaljeno na banovine. Vrtna skrivnost. Dan za dnem slišimo in beremo v listih, kako uspešno konkurirajo bolgarski vrtnarji našim domačim s svojimi prvovrstnimi in pa znatno cenejšimi pridelki. Kje tiči skrivnost te uspešne konkurence? Bolgarski vrtnarji napeljejo do koreninic rastlin nebroj majhnih vodnih jarkov, po katerih se pretaka gnojna vlaga neposredno v zemljo, iz katere črpajo rastline svoj hranilni sok. Tako gnojenje in zalivanje je seveda mnogo izdatnejše od običajnega na površju, zahteva pa razumljivo od vrtnarja tudi večjih skrbi in obilnejšega dela. Pogozdovanje Jesensko pogozdovan je je sicer slabše od pomladanskega, vendar je pripravnejše zaradi manjše zaposlenosti kmetovalca v tem času. Jeseni se na jbolje pogozdujejo osojni prostori, goličave in poseke. Mecesen je za jesensko saditev priporočljivejši od smreke in borovca. Na prisojnih krajih naj se pogozduje pomladi, ker je jesenski mraz mladikam zelo škodljiv. Sadike pomladne saditve pa se do zime ukoreninijo tako. da jih srez ne more več dvigniti. Oto hudi uri Po deželi se ljudje že od nekdaj ravnajo po starem narodnem pregovoru, ki pravi: «Ogi-baj se hrasta, topola se boj, pred smrekami beži, pod bukvo po-stoj!» Izkušnja naroda na podlagi tega reka se potrjuje tudi s strani znanosti. Skorja hrasta in topola je robata in ostane zato ob dežju dalje časa suha, e tem pa tudi bolj privlačna za strelo. Drevje z gladko skorjo pa dež kaj' nuglo namoči in mokrota varuje drevo pred bliskom. Najrajši udari strela v brest, vrbo, jelšo, hrast, topol, akacijo in hruško. Manj nevarno je vedrenje pod jablano, češnjo, orehom, kostanjem in lipo. Najbolj varen pa je človek ob hudi uri pod bukvijo, javorom in jerebiko. Baje še nikdar ni udarila strela v gaber. Ravnati pa se je vedno treba tudi po izkušnji, da udari strela najrajši v drevesa, ki stoje na samem ali pa v ona, ki štrle visoko v zrak. Anekdote Dva Ludovika. V dobi vladanja Ludovika XIII. se je naenkrat pojavil v Parizu neki tujec, Poljak, ki je bil po svoji zunanjosti neverjetno podoben slavnemu francoskemu kralju. Kjerkoli se je ta Poljak pokazal, so ljudje šepetali, da je prišel sam kralj, seveda preoblečen. Zadeva je končno povsem naravno prišla tudi do kraljevih ušes in kralj je dal poklicati Poljaka na dvor. Odvedel ga je pred veliko ogledalo, stopil poleg njega in pozorno motril čudovito medsebojno podobnost. Moral se je prepričati, da sta si podobna, kakor jajce jajcu. Tedaj je vprašal Poljaka: cPovejte mi, kje stalno živite?* «Na Poljskem, Veličanstvo!* «In Vaša mati?» «Tudi na Poljskem!* «Ali ni morda nekoč, v svojih mladih letih kdaj bivala tukaj, v Versaillesu?* «N*kdar, Veličanstvo! Pogosto je sicer izružala željo, da bi rada videla Pariz, ni se ji pa, žal, nikdar izpolnila.* « Čudno!* «Pač pa efem se. Veličanstvo, pravkar spomnil, da je moj oče preživel nekaj let v službi na vašem dvoru.* Kralj ga je pogledal, se zamislil in dal znamenje,- da je avdi-jenca končana. Še istega dne je dobil mladi Poljak nedvoumen migljaj, da" bi bilo zelo želeti, da čimprej zapusti Pariz in Francijo, kar je seveda tudi storil. «Nori» naslovi Še pred svetovno vojno je Ernst ven Possart nekoč gostoval z izrednim uspehom v Petrogradu. Nemški klub, ki ga je po predstavi povabil na gostijo v svoje prostore, mu je hotel v spomin na Petrograd izročiti umetniško izdelano zahvalnico, vendar si gospodje niso bili povsem na jasnem glede vseh njegovih dejanskih in častnih naslovov. Po kratkem razpravljanju so se obrnili naravnost na Pos-sarta samega in ga prijateljsko povprašali, naj bi jim sam povedal vse svoje naslove. «Toda, prosim vas, gospoda moja!», je vzkliknil Possart odklonilno, «pustite me vendar s temi y norimi naslovi pri miru! Napišite enostavno: Gospodu generalnemu intendantu in tajnemu svetniku, profesorju dr. vitezu Ernstu von Passartu!« Očetje in sinovi Bernard Shaw je bil povabljen nekoč k angleški kraljici na «Gar-den Party». Tam se je nahajal neki plemič, ki je pristopil k Sha-\vu in ga med razgovorom vprašal: «Recite mi, prosim vas, ali ni bil vaš oče krojač?* «Da.» «In zakaj niste tudi vi prevzeli očetovega obrta?» Shaw mu na to ni odgovoril neposredno ničesar, temveč ga je po kratkem premoru vprašal: «Recite mi, prosim vas, ali ni bil vaš oče gentleman?» «Da.» «Kako je vendar mogoče, da njegovemu vzgledu niste sledili tudi vi?!» 'Jim Dallison: OPERACIJA Zgodba, ki ni kar si bodi. r Tam za mestom, sredi velikih smetišč, v votlini, skriti med grmovjem, je ležalo vsem potepuhom znano taborišče. Bilo je štiri dni pred velikim sestankom in zbrali smo se šele trije potepuhi. Gary Hay, ogromen, plečat, razcapan potepuh, jaz in neki belo-bradat možiček častitljivega obraza z očali na nosu. Bil je v črni, precej oguljeni obleki, na glavi pa je imel širokokrajen klobuk, da je izgledal kot duhovnik kake sekte. Pravkar nama je pripovedoval, ne da bi se bil predstavil. »Vozim se samo v prvem razre-,du,» je pravil. «Vi mladiči pa skačete na drveče vlake in se zavlečete v živinske vagone. To ni nič za moje stare kosti. Ce le gre, se splazim v prvi razred brzovlakov. Tam sedim med mogočniki industrije, ki si belijo glave, kako bi spodnesli «New Deal», in med vrlimi gospodi, ki premišljujejo o kaki velikopotezni slepariji in ki jim ni pri tem nič kaj prijetno pri duši. Preden pride sprevodnik, pričnem naenkrat ves razburjen iskati in brskati po svojih žepih in ves obupan pričnem tožiti, da sem izgubil denarnico z voznim listkom vred iln da bom zdaj moral na prvi postaji izstopiti, ne da bi mogel obiskati v San Franciscu ali pa kje 'drugje svojega na smrt bolnega sina ali pa hčerko, ubogi otrok bo umrl, ne da bi še enkrat videl dragega očka. Ne moreta si predstavljati, kako hitro zberejo denar za vožnjo. Vsi postanejo veseli. Resni možje okrog mene so storili dobro delo in zdaj gledajo svojim poslovnim podvigom smelo v oči Jaz pa imam zasigurano vožnjo in noben sprevodnik me ne more več vreči iz vlaka. Nekoč pa se mi je vsa stvar ponesrečila. Naletel sem na moža, ki mi je že dvakrat bil dal denar, da sem se lahko peljal k svojemu umirajočemu sinu. Dopovedoval sem mu, da gre to pot za mojo hčerko edinko, toda vse ni nič pomagalo. Na naslednji postaji, majhnem mestecu v srednjem zapadu, sem frčal iz vlaka. Bil sem postavljen pred težko vprašanje, kako nemudoma dobiti nekaj denarja in kaj za pod zobe. Ko stopim iz kolodvora, opazim tam dolgina, oči-vidno farmerskega hlapca, ki bulji vame. Obotavljaje se stopi k meni in vpraša: «Ste vi tisti profesor iz Bostona?* «Seveda, prijateljček!* mu prisrčno odgovorim. Na taka zaupna vprašanja treba vedno odgovoriti z «da». Če treba, smo tudi profesor iz Bostona. In v takih srečnih primerih sledi vprašanju pozdravni zajtrk, ki se navadno raztegne še na kosilo ali pa še kaj drugega, kar pa je seveda povsem odvisno od inteligence povabljenca. »Mislil sem že, da vas sploh ne bo. Danes je že tretji dan, odkar čakam na vas.» «Saj,» sem dejal. Odvedel me je k staremu, pokvečenemu fordu. «Mr. Sluice je ves v skrbeh, gospod! Otroka sta zelo bolna.* «A?» sem dejal in vstopil. «Kaj pa je otročičema?* «Skoraj nič več ne vidita, gospod. Oči imata že čisto slabe. Mr. Sluice je bral v časopisu, da se razumete na take reči. Zato vam je pisal, da pridite takoj, in da vas bom jaz čakal tri dni na kolodvoru. Jaz sem namreč Ted Corne.* «Me veseli!« sem mirno odgovoril, čeprav mi je postalo tesno pri srcu. Nihče se ne ukvarja rad z otroškimi očmi, posebno še, če se na to prav nič ne razume. Rad bi bil Teda še kaj vprašal, toda ves čas je nekaj mrmral predse in pazil na svoj voz. Ta stara pokveka je zares bila potrebna vse njegove pokornosti. Po dolgi vožnji po nečem, kar se je baje imenovalo cesta, sva prispela na farmo. Mr. Sluice je bil star, ko trska suh dedec. Prisrčno mi je stisnil roko. «Hvala Bogu, profesor, da ste prišli! Brž na majhen prigrizek, potem boste pa pogledali otročiča!* Prigrizek je bil okusen in obilen. Cez dobro uro sem okrepčan vstal in rekel: «No, zdaj pa pojdimo k posteljicama ubožčkov!* »Ah da,» je ganjeno odgovoril Mr. Sluice. «Radoveden sem, kako se boste ž njima razumeli. Zadnjemu sta gladko strla prsni koš!* «Kaj?» sem ves začuden vprašal. «No, kaj pa mislite? Moja otročiča! Tu — poglejte!« Popeljal me je za hišo. Ves prestrašen sem odskočil. Pred menoj sta se dvignila dva stara, ogromna medveda, grizlija, z močnimi verigami sta bila priklenjena k hlevu. «Tukaj sta!» je nežno šepnil Mr. Sluice. «Otročiča! Pravim jima tako, ker sta bila še čisto majhna, ko sem ju vjel. To so bili časi, profesor! Tudi jaz sem bil takrat mlad. Vse svoje življenje sem prebil skupaj žnjima. Nimam ne žene ne potomcev, samo ta svoja otročiča! Zdaj sta stara in zanikrna kakor jaz. Toda jaz še vedno do-i bro vidim, onadva pa nič. Mrena I pravijo temu, kaj-ne? Ali ju boste mogli ozdraviti, profesor? Malo sta hudobna proti tujcem.* »Nič ne de!* sem dejal. «Zame ni prijetnejšega opravila, kakor snemati starim medvedom mreno z oči. V mojo ordinacijo v ... eh .v Bostonu prihaja dnevno do sedem medvedov.* «Da,» je prikimal. «Cital sem članek o vas v časopisu. Nazadnje ste operirali nekega medveda v londonskem zoou. Ali imate instrumente s seboj?® «Zadostuje navadna šivanka,* sem odgovoril in se nekoliko umaknil, ker sta me medveda hotela za vsako ceno pograbiti s svojimi strašnimi šapami; predobro sta me bila zavohala! «Tako gre to,* sem razlagal starcu. «Z eno roko zagrabiš medveda, z drugo pa mu hitro prebodeš mreno! S čisto navadno šivanko!* «Ne vem, kako bo,» je zaskrbljeno menil dobri mister Sluice in celo Ted Corne se je pričel praskati za ušesom. «Ali ne bi bilo bolje, da ju kloroformiramo?* »Zakaj pa ne?* sem dejal. «Lah-ko ju tudi kloroformiramo. Seveda!* «Vse imam pripravljeno. Kloroform, gobo, instrumente. Ted, skoči no hitro po vse reči!* Ted je tekel. »Neki zdravnik, ki je obenem tudi živinozdravnik, je bil namreč tu,» mi je pojasnjeval stari Sluice. «Mislim pa, da je uporabil nekoliko premalo kloroforma. Medveda sta sicer zaspala, ko pa se je nagnil nadnja, da bi jima odpravil mreno, sta se dokaj slabe volje prebudila.* «Si lahko mislim!* sem pripomnil. «Ko so mene operirali na slepiču in sem se prebudil iz narkoze, mi tudi ni bilo, da bi poskakoval okoli.* «Medveda pa sta poskakovala!* je pravil Mr. Sluice. «In kako sta poskočila! Jeremija, to je ta levi, je zagrabil zdravnika in mu v hi- Za konzorcij