« Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI volume Kupujte VOJNE BONDEI Tbe Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI,—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 22, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 66 včeraj sta govorila po radiu churchill in hitler v. Churchill je izjavil, da bo vzelo morda še dve leti, preden bo potolčen Hitler. -Hitler ni povedal ničesar novega. PRI2NAL PA JE, DA JE SEDAJ NEMČIJA VOJNA lil v ZONA dva06^ Sta govorila po radiu!daj srečno prestana in da se po-oza- in sicer Winston mika Nemčija v gigantski mobi- 0 resignaciji tajnika SANSa je podal povojui lizaciji proti končni zmagi. Urchin C,!? ?liko Britanijo kakor ki stah svet, in Adolf Hitler, CeeP0Vedal ničesar važnega, i kazal Ponorel iia Sinil. ®vetu, da ni še popolno-in da ni tudi še po- Voi Smešne Hitlerjeve laži V svojem govoru, v katerem ni bilo niti sledu nekdanje sta- fot,0m Je nastopil pred mikro-! re bombastike, je Hitlgr izjavil, v glavnem zato, da je da je padlo doslej 542,000 nemških vojakov, kateri, trditvi se smeje ves svej, najbolj pa Nemci sami, ako se morejo sploh smejati. (Ruski premier Stalin je že 23. februarja izjavil, da je bilo samo na ruski L-onti uoitih do 4 milijone Nemcev). Hitler je govoril brez vsakega občutja v glasu in je v 14 minutah zdrdral svoj govor, ki se je glasil kakor utrujeno branje v prazni dvorani. Kje je ostal Hitlerjev optimizem? V Hitlerjevem govoru je bilo zaman iskati optimizma, ki je zvenel iz njegovega govora pred dvema letoma in v katerem je dejal, da bo Anglija potolčena. Prav tako je manjkalo v njegovem govoru prepričevalnega f naPra m amerižlli zračni j zvoka o zmagi nad Rusijo, o ka-V tod iZ NemčiJe "v°jno | teri je dne 16. marca 1942 de-^ je kri^ J'6 istočasno izjavil, j jal, da bo prihodnje poletje de- Pre JJna bd še dolga jem *ler Churchill je v svo-^ govoru resno svaril ljudi, kajti u,2avedaj° važnosti časov, leti Dr ^gne vzeti še polni dve 86 bo P°tolkl° Hit- la." ao smrti, prahu in pepe-"Žr*? b,° P°ražena Japonska, bloJ l m°ral 2graditi k. ■ marca. — Adolf derlin' 1 Je danes govoril v kSb^radiu'je Prizna1' da arip-i v, ranJe nemških mest lil na ruski fronti se-1 finitivno •poražena. >ogjh kra]ih Zedinjenih držav pomanjkanje mesa in drugih živil Vl; nekaterih živil primanjkuje, se druga živila kvari- tovL&L prodajaln, ker je njihova cena po silno visoka. aduj v 1i2a1' dPregled položaja je; Pomanjkanje v Bostonu d -^giha S° Se zaloge mesa' Pomanjkanje mesa in sveže ^v 2 .v lekcijah Zedinjenih zelenjave grozi gospodinjam v % 7e"aie skoraj na ničlo,1 Bostonu. Zaradi pomanjkanja lte%Ce prezervirana živila, i govedine kakor tudi perutnine ter a Je P° točkah silno j je bilo primoranih zapreti svo-U^°vati u gospodinje nočejo ja vrata že okoli 50 mesnic in ^ ^^o na policah v:tržnic. V Bostonu pa je obilica sadip Prodajalnah, posu- jabolk in nekaterega sočivja. Kih al «Pa se kvari v skla-j „ , . . "wholesale houses." Cr"a borza v Plttsburghu V pittsburškem distriktu se je pojavila "črna borza" krompirja. Cena navadnega krompir-Jja se je zvišala do 81 centov za Javnost naj mi oprosti, da še le danes odgovarjam odboru SANSa na njegovo izjavo glede moje resignacije. Nisem mogel preje. Zahvaljujem se odboru za zaupanje, da resignacije ni sprejel. Vendar pa sem v svoji javni in pismeni resignaciji jasno in odločno povedal, da je resigna-cija nepreklicna. Razlogi, ki so me primorali do tega neljubega koraka, so taki, da sem se čutil narodu in sebi dolžnega to storiti. Nekaj razlogov sem povedal javnosti, še več sem jih povedal odboru pri tisti seji že dopoldne v svojem tajniškem poročilu. So pa še drugi. Moj namen je bil in je, umakniti se mirno in brez kakih polemik in tiho, ker so časi preresni za to in je drugega dela dovolj. Morda bo prihodnost sama prinesla priliko, da se o njih govori več. Danes ne. Smelo trdim, da m^I izvoljenimi odborniki ni nihče drugi j sprejel svoje izvolitve s tako odločno voljo žrtvovati se za narod do skrajnosti. Kako sem si jaz zamišljal vse to delo, zlasti taj-nikovo, sem jasno povedal v svojih predkongresnih in pokon-gresnih člankih. Ko so se torej razmere razvile drugače in so se zgodile stvari nepredvidene, sem pa začutil v sebi dolžnost narediti, kar sem naredil. Danes smo posamezniki nič. Vojna, je, žrtve padajo krvave in moralne in vsi moramo biti pripravljeni na najhujše in na vse žrtve, naj bodo take ali take, da jih prinesemo, pa ne vem, kako so težke in neprijetne. Tudi sem priporočal slogo in radi sloge odstopam. Zato prosim odbor in javnost, da resignacija velja, pa pojdite vsi mirno preko tega naprej. Vsem pa želim obilo uspeha. Rev. K. Zakrajšek. PREPOVED PRODAJE SUROVEGA MASLA WASHINGTON, 21. mar-ca. — OPA urad je danes prepovedoval prodajo surovega masla, margarine, masti in drugih kuhinjskih tolšč in kuhinjskega olja. Prodaja omenjenih stvari je prepovedana do 29. marca, nakar se bo pričelo vse to zopet prodajati po vrednosti točk. Nacistično kršenje mednarodnega prava Nove vesti o mobilizaciji Slovencev-Jugoslovanov. B. Rum! ali siran je živilske distribuciji e ''ali: StriiT1 Predstavniki živilske StV^Yorku 11] s so mne- - J bo ta položaj končal P01 buslJa- dočimje stropna ce- Paraliziraniu živil-1 na temu krompirju določena na % UciJe. 59 centov. So S V philadelphiji pri-^P0P°len neuspeh odred- Pomanjkanje v Ohiu 'v Summit okraju v državi i Ohio bodo apelirale oblasti na cen , v Vi ^ker se zal°še me" v b niza-jo i oiu«.TOv Ni utfali, ' l vse farmarje v akronski okolici,' V1 . . ,. OA — l, so livoiiniiri . , v , , i , v. ski fronti, 20. naj drze rekorde vse prodane zi-1 EDEN IN HALIFAX LAGUARDIJI PRI NEW YORK, 20. marca. — Danes sta angleški minister zunanjih zadev Anthony Eden, in angleški poslanik lord Halifax obiskala newyorškega župana LaGuardio, s kateri sta se precej časa razgovarjala. Eden ni ničesar omenil o govoricah, ki vedo povedati, da bo LaGuardia imenovan za civilnega administratorja okupiranega italijanskega teritorija v Afriki. ODLIKOVANI AMERI-KANCI 'Jlt da " U1'adniki pri-tak Sr°Zi butalskemu °jsnje pomanjkanje V ij ,er bilijon funtov te- >> Wh tucat klavnic Sa|lackl«g houses" OZl- že zaradi iz-JU,.. ali pa zaradi viso- je ,2lvine. v. ^Wr! TSa na n 0 e' kjer Je Že ^v^jo, da l)0rnanjkanje mesa, < Vojn; PQrnanjkanje "ogro-L>o . Prizadevanje, javno vj Se b moral0-" Pomanj-"ja 0 0p ? morda odpomoglo, kj^i dvignila kvoto kla-JI °vac. OPA avtori- VVnu e na oblasti v It . . ' naj slednje nemu-k]? V kvoto klanja živi-C/ ^anciscu, Los An-;Nu t Llego, Seattleu in vade. vine, da se prepreči mahinacije črne borze. OPA oblast je v spboto dovolila v akronskem okraju po-bitje za nadaljnih 100,000 funtov teže klavne živine, to je 100,000 funtov nad kvoto. Tudi v Daytonu je zelo resna mesna situacija, ki ne bo izboljšana, dokler ne stopi v veljavo racioniranje mesa. • Klavnice in veletržnice v Cincinnati ju so sporočile, da ne bodo dovažale v ponedeljek in torek (danes in jutri) govfcdine, bravine in teletine. .«ucu ' r v okrajih Arizo- Na operaciji Z ameriško armado na tuni-marca. — Francoski general, ki poveljuje francoskemu armadnemu zboru, je odlikoval s francoskim vojnim križcem 60 ameriških vojakov, ki so se borili ob strani Francozov. Omenjeni so bili odlikovani za izredno hrabrost v boju. Med odlikovanci je tudi poročnik Quentin Roosevelt, sin brigadnega generala Theodore Roosevelta in vnuk pokojnega predsednika Theodore Roosevelta. / Na sliki je B. Ruml, znani avtor tako zvane "Pay-as-you-go" davčne predloge. Kampanja Rdečega križa ugodno napreduje Do včeraj je bilo nabrano za Rdeči križ $1,154,371. — Nabiralci hite, da dosežejo kvoto do konca tega meseca. Vsota, ki je bila do včeraj nabrana v Cle-velandu z a fond Rdečega križa, je znašala $1,154,371. Delavci za Rdeči križ se trudijo in hite, kolikor morejo, da nabero do konca tega meseca $1,780,000, kar znaša kvota za Cleveland in predmestja. Oni, ki še niso prispevali Rdečemu križu, bodo lahko to sto- Kaerntner Zeitung piše v svojih številkah od 19. in 20. janu-i arja o novih naborih v slovenskem delu jugoslovanskega o-zemlja, za vojaško službo. Mnogo delavcev pa je bilo mobiliziranih za prisilno delo. "V večih delavskih taborih so se zadnje dni nabrale prve skupine vpoklicanih delavcev. Istočasno so se začeli nabori novih vojaških obvezancev." "Skupine mladih mož odhajajo v taborišča v Rajhu na služ-; bo dela. Oblečeni so v uniformo! nemškega 'Arbeitsdienst-a'.! Kreisfuehrer Oroszy je v nekem govoru dejal, da je zopet prišel čas velikih in težkih preizkušenj, kakor o priliki prve svetovne vojne; zopet gre za isto 'staro tradicijo.' Govoril je tudi o nalogah, ki čakajo mladino Gorenjske ob njenem vstopu v vojsko; pozvani so na boj za evropsko kulturo porti bolševiz-mu. Prvi vlaki delavskih obvezancev iz Gorenjske so že odšli v smeri proti severu, v taborišča nemškega "Reichsarbeitsdien-sta." v Slovenec z dne 17. decembra prinaša več razglasov, iz katerih je razvideti, da so imeli partizani v ljubljanski pokrajini' precej uspehov in zasedli nekaj j krajev. Iz teh razglasov je razvidno tudi, da se Hrvati pridru-' žujejo vrstam slovenskih partizanov. v ' - vzplamtitev SVETOVNIH bojišč evrope, AFRIKE IN vzhoda Splošna ofenziva zaveznikov v Tunisiji. -Rusi priznali izgubo Belgoroda. -Boji na Pacifiku. PRODIRANJE RUSOV NA CENTRALNI FRONTI Dolgo pričakovana zavezniška ofenziva v Tunisiji se je včeraj pričela. Veteranska angleška' osma armada pod poveljstvom generala Montgomeryja je pričela z ofenzivnimi napadi na Mareth črto, dočim se je istočasno pričela valiti naprej ameriška ofenziva v centralni Tunisiji. Napredovanje ameriških čet ^Ameriške tankovske čete, letalska sila in artilerija so pričele 'svojo ofenzivo proti jugu, ko so najprej porazile Italijane v Senedu, nato pa pričele potiskati naprej proti Maknassyju. Nemški radio tudi poroča, da sta v teku angleška in ameriška ofenziva v Tunisiji, ki hočeta stisniti maršala Rommela v svoje klešče. Namen angleških in ameriških ofenziv je, pognati Romme-love čete v morje, nato pa udariti na "mehak trebuh trdnjave Evrope," na Italijo in od tam proti Nemčiji. POLOŽAJ NA RUSKIH BOJIŠČIH Rusija je. priznala izgubo Bel- maršala Timošenka je pobila v goroda, katero mesto leži 50 j dva dni trajajočih bojih v oko-milj severno od Harkova. O lici Žizdre, 40 milj južnovzhodno Belgorodu, ki so ga Rusi zavzeli Jod Brijanska, 2,000 Nemceev. dne 9. februarja, so sporočili Včeraj popoldne je padlo v Nemci, da so ga vzeli že v petek, rusko oblast nad dvanajst vasi. toda Rusi poročajo v svojem Z južne fronte poročajo Rusi, zadnjem komunikeju, da so se da so imeli Nemci težke izgube, umaknili iz njega šele v nedeljo, toda kljub temu dovažajo na 2,000 Nemcev pobitih fronto nove rezerve in material, Na centralni fronti imajo Ru- kar so vzeli s front v zapadni si neprestane uspehe in armada | Evropi. * * * BOJI NA PACIFIKU Zavezniški glavni stan v Av- ter druge ladje v vodovju Ho-straiji,, ponedeljek, 22. marca. Jandske Nove Gvineje, v Solo- Zavezniški bombniki so na- .monskem vodovju pa so zadeli z dvema bombama nekega velike-padli japonski konvoj treh ladij ga japonskega rušilca. 9 UBITIH, 16 RANJENIH V KOLIZIJI GRANITE CITY, 111., 20. marca. — Ko sta na tukajšnjem železniškem križišču danes kolidirala neki avtobus in Illinois Terminal e 1 e ktrični vlak, je bilo devet oseb ubitih, 16 pa ranjenih. Vsi oni, ki so bili ubiti in 14 ranjenih, so se nahajali na avtobusu. Na vlaku sta bila lahko ranjena samo dva potnika. Dve trupli sta ostali neidentificirani. Voznik ki je nameščen šču, ni deloval. na onem križi- rili od jutri dalje v prodajal- avtobusa pravi, da lučni signal, nah v mestu, kjer bodo postavljene posebne kočice, kjer boste lahko oddali svoj prispevek. Dalje bodo postavljeni taki kioski ali "booths" v veži Union Commerce Building ter v dveh Clark restavrantih, v Colonial in v Cedar-Lee. Seja Progresivnih Slovenk Prispevke pa lahko pošljete tudi po pošti na glavni stan, War Service Center, Public Square. Smrtna kosa KONEC OFENZIVE BO V BERLINU, London, 21. marca. — General Henri Honore Giraud, francoski visoki komisar v Afriki, je včeraj izjavil, da pomeni zavzetje Gaffte v Tunisiji po zaveznikih pričetek ofenzive, ki se bo končala v Berlinu. General Giraud je imel nagovor na ranjene Marokance, ki so mohamedanske vere, v bolnišnici v Alžiru, in sicer ob priliki ★ Naši fant je-vojaki Na dopustu se nahaja Angelo Cicigoi, sin Mr. in Mrs. A. Ci- cigoi, 1241 E. 172 St. Jutri bo Mulut praznika, s katerim praz- ^ nazaj v Great Lakes, 111. v nujejo muslimani obletnico Mo hamedcvega rojstva. mu na Waterloo Rd. Seja je važ-Mrs. Frances Stopar, 18910 na, ker je treba urediti vse po-Chickasaw Ave., se nahaja vitrebno za bazar. Glavne odbor-Glenville bolnišnici, kjer je sreč- nice kakor odbornice vseh krož- Mr. Frank Stemberger nam poroča: Zopet se je zrušil dolenjski korenjak, Mr. John Ga-lič, stanujoč na 7904 Maryland Ave., Cleveland. Pokojni je preminil v petek popoldne. Doma je bil nekje pri Mirni Peeči na Dolenjskem. Na mrtvaškem odru bo ležal pri pogrebniku Jas. P. Mulloney, 9811 Miles Ave., Newburgh, od-Nocoj ob 8. uri se vrši seja j koder se bo vršil pogreb po pripravljalnega odbora Progre- j cerkvenih obredih v torek zju-sivnih Slovenk, v Slov. del. do- traj ob 9. uri v cerkvi Sv. Imena na Broadway in nato na Calvary pokopališče. no prestala operacijo. Želimo ji skorajšnje okrevanje! kov se opozarja, udeležijo. da se gotovo Nova vojaška bolničarka Dne 1. aprila bo odpotovala Miss Helen Lah, 18907 Kildeer Ave., v Charleston, S. C., v bolnišnico ondotne vojaške baze, kjer bo nastanjena kot vojaška bolničarka, dokler« je vojaška oblast drugam ne premesti. Miss Helen Lah, ki je hčerka znanih Slovencev Mr. in Mrs. Michael I. Lah, je graduiranka bolni-čarske šole Glenville bolnišnice ter je bila zadnja leta uslužbena kot bolničarka pri zdravniku dr. | Louisu L. Perme-tu in zobnemu zdravniku dr. Williamu J. Lau-schetu, bratu župana Franka J. Lauscheta. Omenjena zdravnika imata svoje ordinacijske prostore na Waterloo Rd. Miss Hel(?n Lah bo imela v vojaški službi Čin drugega poročnika, kateri čin ima tudi njen brat, Mr. Michael Lah ml.—Mladi bolničarki želimo največji uspeh v njenem plemenitem poklicu. Nov grob V soboto večer je preminil v Glenville bolnišnici rojak Anton Mravlje, star 75 let. Stanoval je na 675 E. 200 St. Pokojni je bil doma iz vasi Lokavec na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Tukaj ne zapušča sorodnikov, pač pa mnogo prijateljev. Njegova soproga Jera, preje Sašo, je preminila leta 1941. V stari domo- Mr. in Mrs. Frank Ažman, ki vodita mesnico na 6501 St. Clair Ave., imata tri sinove pri vojakih. Starejši Louis je v Kentucky, Eddie se nahaja v Avstraliji, najmaljši Frank pa v Kaliforniji. Njegov naslov je: 205 Medical Dept. C. A., General Delivery, Santa Monica, Calif. * Iz New Yorka je prišel za 10 dni na dopust John Grmsek. Nahaja se pri svoji materi in sestri, ki stanujeta na 6211 Podrobnosti bomo poročali pozneje. Bodi pokojniku lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše sožalje! Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! vini zapušča sestro Lucijo. je član društva Mir št. 142 SN- I PJ, delničar Slov. zadružne zveze, Slov. doma na Holmes Ave. in Slov. del. doma na Waterloo Rd. Bil je eden izmed prvih, ki so pomagali organizirati Slov. nar. podp. jednoto. * Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. na Cleveland krema torij. Bodi mu ohranjen blag Opomin! Prišla je pomlad. Včeraj smo. imeli prvi dan pomladi, za danes pa nam vre menski prerok obeta lep sončen in primeroma topel dan. Da bi jih bilo le kaj več in kmalu. In da bi bila pomlad tudi v srcih, ne samo v naravi! Bil1 Glass Ave. Pokojni Frank Sprajaček Kot smo v soboto že na kratko poročali, je preminil na svojem domu na 3908 St. Clair Ave., Frank Sprajaček, star 63 let. Pokojni zapušča tukaj soprogo Agnes, polbrata Matta in nekaj sorodnikov. Doma je bil iz sela Marča, občina Klostar, kjer zapušča sina in hčer ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8.30 uri iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Calvary pokopališče. Dar za Rdeči križ Potom našega urada je v soboto; daroval $5.00 za Ameriški rdeči križ poznani barvar in dekorator Peter Starin, 17814 Dillewood Rd. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 22. marca, 19$ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tsy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________________/_............„........$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) .......................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki) : Por One Year — (Za celo leto) ____________________________________________,____________$7.50 Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________________________ 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ___________________________________________________________ 2.25 bo obilno redilna ohranitev našega zdravja in naše energije. Da jemo zadosti in primerno, treba le umno planirati našo dijeto. V vojni pa prve stvari morajo biti prve. Nič ni danes tako važno, kakor močni in odločni možje v boju—brez ozira na to, pod kako zastavo Združenih narodov se borijo. Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki SLOVENSKA SEKCIJA Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Fo*' One Year — (Za celo leto)________________________________ Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................................._ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Glavni uradniki: Zastopa Predsednik: Vincent Cainkar, 2659 S. Lawndale Ave., Chicago, Illinois ........SNPJ Podpredsednica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, Illinois............SŽZ Tajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, Illinois..................................KSKJ Blagajnik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, Illinois...........................ZSZ «8.00 j Nadzorniki: John Gornik, 6403 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio .......................SDZ John Ermenc, 739 W. National Ave., Milwaukee, Wisconsin................SPZS Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, Illinois ......................................DSD Josephine Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio ......................PS Charlie Benevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland, Ohio ...........................SMZ Direktor publicitcte: Janko N. Rogelj, 6208 Schade Ave., Cleveland, Ohio......ABZ Boji v Jugoslaviji Velike bitke nedaleč od Sarajeva LONDON, 13. marca (Reu- PM od 12. marca prinaša na-ter — Moskovski radio poroča slednji uvodnik: Zaključek O+onove zadeve? čevanje Coventrya: "Nebo je ^ lo svetlo kakor podnevi. 4 P ,! Čestitamo našimi letali se je raz] lo na smrt obsojeno mesto ■Britanija, sama si to hot®' j Ko je v januarju tega . London poročal, da so nen® ' bombe ubile 50 šolskih flt«M danes, da so se v predelih za-, padno od Sarajeva razvili srditi liberalnim Amerikancem in Avr|nemšk7kapetan, boji med jugoslovanskimi parti- strijcem k njihovi zmagi v za-'vod poleta da je bil * zanskimi skupinami in italijan- j devi avstrijskega bataljona. Če- redno zanimiy in'da je nap Anglijo izljutil." Zdaj, ko se jim vrača drago, so se Nemci začeli P ževati. Toda pomočnik skega ministra za letalstvo sko - nemškimi armadami. Še stitamo vojnemu departmentu POJASNILO UREDNIŠTVA V predgovoru naših člankov "Kaj se dogaja v Sloveniji," smo navedli, da so bile dotične informacije poslane jugoslovanskemu poslaništvu v Washingtonu kakor tudi najbrže diugim vladnim funkcionarjem v Zedinjenih državah, nikjer pa nismo trdili, da smo mi dobili te informacije od jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu. Mi smo izrecno poudarili: "Kopija tega poročila je prišla tudi nam v roke." Mi te kopije nismo prejeli od jugoslovanskega poslaništva, temveč iz londonskih virov. — Toliko v pojasnilo vsem, ki jih zanima. — Uredništvo. LOKALNI ODBORI JPO,SS:+ Lokalni odbor št. 1, Joliet, 111. — Predsednik: Jos. Zalsjr, 351-3 N. Chicago St.; tajnik: John Adamich, 1120 Highland Ave. in blagajnik: Louis Kosmerl, 754 N. Hickory St. Lokalni odbor št. 2, Cleveland, Ohio —Predsednik: John Pollock, 6407 St. Clair Ave.; tajnik: Prank Turek, 6117 St. Clair Ave. in blagajnik: Joseph Okorn, 1096 East 68 St. Lokalni odbor št. 3, Chisholm, Minn. —Predsednik: Prank Kne, 415—3rd Street, N. W.; tajnica: Margaret Jane-zich, 505—5th Street, N. W. in blagajnik: John Lamuth, 26—3rd ot.eet, N.. W. Lokalni odbor št. 4, Sheboygan, Wise. — Predsednica: Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave.; tajnica: Johanna Mo-har, 1138 Dillingham Ave. in blagajnik: Martin Jelene, 1027 S. 8th Street. Lokalni odbor št. 5, Milwaukee, Wise. —Predsednik: John Oblak, 215 W. Walker St.; tajnik: Rev. D. M. Setnicar, Lovsen, 201 East Park St. ŽIVEŽ ZA ZMAGO živež je splošno merilo, splošna potreba za vse ljudi. V tej vojni tvori živež problem, ki zahteva natančno proračunanje s strani Amerike. Tekoče leto 1943 bo videlo take zahteve na poljedelsko produktivnost vsake dežele, kakršne se niso še nikdar pojavile. Pomislite, kake ogromne so naše potrebe: v (1) Ameriški bojevniki. — Potrebne so kar gore živeža, ako hočemo imeti borilno silo 10,000,000 (in še več) mož v naši vojski, mornarici, marinskam koru in obrežni straži. Vojak v boju, naprimer, pojVpribližno 5 in pol funtov hrane vsak dan—v primeri s povprečno vporabo 3 funtov za_ civilista. Le iz pravilne hrane bo prihajala močna energija, ki j,o trdni vojak potrebuje. __ (2) Naše prihodnje ofenzive. — Predno te postanejo mogoče, moramo nakopičiti zalogo velikih količin živeža. Vsaka nova vojaška kampanja zahteva predhodno osnovanje. Tedaj, ko so možje in oprema gotovi-' za pomakniti se naprej, mora biti tudi živež gotov. Možnost raznih velikih ofenziv je v velikem obsegu odvisna od tega, da-li so zadostne zaloge živeža na razpolago. (3) Kot orožje za invazijo. — živež more pridobiti mnogo nekrvavih bitk proti narodom, ki so podrepniki 2029 walnut st." in blagajnik: charies osišča in se borijo proti našim dobroprshranjenim četam s praznimi želodci in brez prave volje, da bi pomagali svojim gospodarjem, živež je tudi neprecenljive vred-nesti za zasedene dežele. (V Severni Afriki, kjer so naciji bili ogulili deželo vseh zalog živeža, je ameriška In ana privedla na našo stran mnogo francoskih vojakov.) Mo-ramo imeti v shrambi mnogo živeža, da zaslužimo prijateljstvo ljudstva v osvobojenih pokrajinah in za vzpodbudo onih, ki nam morejo pomagati na invazijski fronti. (4) Za naše zaveznike v boju. — Ljudstva Združenih narodov delijo med seboj svoj živež ravno tako, kakor svoje orožje. Vsak zavezniški vojak, ki stoji proti osišču, pomaga rešiti življenje ameriških vojakov. Vsak zavezniški vojni delavec, ki izdeluje kakor drugo orožje, olajšuje breme naše lastne proizvodnje. Sam zdrav razum nam nalaga, da delimo ameriške zaloge živeža z onimi, ki se z nami skupaj borijo. (5) Na domači fronti. — Naši ljudje v civilnem življenju—zlasti oni, ki ustvarjajo vsakovrstno orodje za vojno—morajo biti primerno prehranjeni. Dandanes Amerikanci delajo težje in daljše kot so prej. Zaslužijo več denarja in zato imajo več denarja za hrano, žalibog nekaterih vrst hiane ni zadosti, da bi ljudje imeli toliko, kolikor bi hoteli. Potem umne rabe onih hranil, ki jih je zadosti, in racijoniranja drugih (da se zagotovi primeren delež za vse) bomo imeli zadosti živeža, da ostane domača fronta zdrava in srečna. Pi imerjajte te potrebe z orjaško produkcijo, ki jo je ameriško poljedelstvo doseglo 1. 1942, od katerega se še več pričakuje 1. 1943. Ko primerjate nebotične številke na obeh straneh bilance, potem začpete pojmovati, kako zares velikanski je naš problem živeža. Treba tu takoj naglašati, da ljudeirf v Združenih državah ne preti nobena nevarnost stiadanja. Mi pridelujemo in bomo nadalje pridelovali v vedno večjih količinah največje zaloge živeža v svetpvni zgodovini. Morda ne bo na razpolago vse izmed nekaterih vrst hrane, ki mi, tukaj doma, bi jih radi imeli —ali prehrana za časa vojne coin Ave.; tajnik: John Lipec, P. O. Box 26, Bon Carbo, Colo, in blagajnik: Frank Tomažin, 1802 Linden Ave. Lokalni odbor št. 25, Claridge, Pa. — Predsednik: Frank Bratkovič, Claridge, Pa.; tajnik: Jurij Previc, R. 9. 1, Export, Pa.; m blagajnik: Anton Koso-glov, Claridge, Pa. Lokalni odbor št. 2G, Indianapolis, End. — Predsednik: Louis Znidaršič, 938 N. Ketcham St.; tajnica: Jennie Gerbick, 718 N. Holmes Ave.; in blagajnik: Anton Hren, 928 N. Haugh St. Lokalni odbor št. 27, Strabanc, Pa. — Predsednik: John Bevec, Box 16, Stra-bane, Pa.; tajnik: John Bole, Box 138, Strabane, Pa.; in blagajnik: John Tro-ha, Strabane, Pa. Lokalni odbor št. 2S, East Helena, Mont. — Predsednik: Louis Smith, P. O. Box 371; tajnik in blagajnik: Joseph M. Sašek, P. O. Box 331. Lokalni odbor št. 29, Bridgeport-BoydsviUe, Ohio. — Predsednik: Joseph 1210 So. 61st St. in blagajnik: Rev. An- Snoj, R.F.D. 1 Box 7, Bridgeport, Ohio; ton Schiffler, 823 W. Mineral St. Lokalni odbor št. 6, Ely, Minn. — Predsednik: Anton Zbasnik, AFU Building; tajnik: Ivan Tauzell, Ely, Minn, in blagajnik: Louis Champa, Sr., Ely, Minn. Lokalni odbor št. 7, St. Louis, Mo. — Predsednik: Geo. Kovacevich, 2003 So. Jefferson St.; tajnik: Euselio Ruič, 401 E. Marceau St. in blagajnik: John Ma-rušič, 2751 Park Ave. Lokalni odbor št. 8, Chicago, III. — Predsednik: Anton Krapenc. 1636 West 21st Place; tajnik: John Gottlieb, 1845 West Cermak Rd. in blagajnik: Leq Jurjovec, Sr., 1840 West 22nd Place. Lokalni odbor št. 9, Waukegan, III. — Predsednik: Anton Kobal, 1015 Commonwealth Ave.; North Chicago, 111.; tajnik: Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. in blagajnik: Prank Nagode, 913 McAlister St., Waukegan, 111. Lokalni odbor št. 10, Lloydell, Ta. — Predsednik: Joseph Matičič; tiajnik: Joseph Arhar, P. O. Box 139, in blagajnik: John Jereb. Lokalni odbor št. II, Butte, Mont. — Predsednik: Charles Propp, 1144 East Second St.; tajnik: Ignacij Oražem, tajnik in blagajnik: John Vitez, Box 848, Barton, Ohio. Lokalni odbor št. 30, San Francisco, Calif. — Predsednik: Andrew Leksan, 549 Rhode Island St.; tajnik: Joseph Fabian, 534 Utah St., in blagajnik: Valentine Laharnar, 702 San Bruno Ave. Lokalni odbor št. 31, Eveleth, Minn. — Predsednik: Jacob Setnikar, Box 152; tajnik: John Habjan, 610 Douglas Ave. in blagajnik: John Pauchnik, 727 Summit St. Lokalni odbor št. 32, South Chicago, 111. — Predsednik: Frank Kosic, 9758 j Ave. J; tajnik: Louis Koselc, 9342 Ewing Ave., in blagajnik: Jacob Br-I ljavac, 10121 Ave. M. Lokalni odbor št. 33, North Braddock, Pa. — Predsednik: Nickola Pavlako-vich, 1513 Brinton Ave.; tajnik: Anton Rednak, 1719 Poplar Way, in blagajni-čarka: Frances Marthahus, 1015 Brad-dock Ave. Lokalni odbor št. 34, Detroit, Mich. — Predsednik: Mathew Urbas, 12023 Whitcomb; tajnica: Katherine Krainz, 17838 rfawthorne Ave., in blagajnik: Anton Cedilnik, 1221 Nevada. Lokalni odbor št. 35, Cleveland, Ohio — (Okrožje Collinwocd) Predsednik: .. ,„ « „ Joseph Terbižan, 14707 Hale Ave.; taj- Lokalni odbor st. 12, Pittsburgh, Pa. L^. Joseph Du,.n 15605 Waterloo Rd - Predsednik: F.J. Kress, 218-57th St.; in blagajnik: John Leskovec, 946 East tajnik: John Dečman in blagajnik: 250 st> Euclid) Ohio Nick Povše. __ Lokalni odbor št. 13, Farrell, Pa. — j v • Predsednik: Frank Kramar, P.'o. Box! Pfufl'yin TD IJ wo ctam 241; tajnica: Frances Gorence, 925 FHrVdbItem Cedar Ave., Sharon, Pa. in blagajnik: hujše bitke pa so morda one, ki divjajo vzdolž železniške proge iz Sarajeva v Mostar. V borbah pri Banjaluki so partizani prizadejali sovražnikom težke izgube — 400 mrtvih in ranjenih — predno so se umaknili, ko so jih močno oja-jčene čete osišča potisnile iz mesta ven. Kazenska ekspedicija Ukaze za te pokolje sta dala general Bader in Meistner; v letu 1942 je bilo v Beogradu ustreljenih 27,000 ljudi. ; Med žrtvami navajajo srez-kega načelnika Kalabiča; župa-I na v Mesevu. Dragomira Plo-jčiča. in župana v Vitanovcu Ve-lisava Gobičeviča. V Trestteniku so postrelili 200 rodbinskih o-četov, a v bližini Valjeva je bilo aretiranih 800 vodilnih oseb; kakšna usoda jih je zadela, to ni znano. Nemško letalstvo je zdaj razrušilo tudi mesto Bosanska Krupa, dočim so druge kazenske ekspedieije začele izseljeva-jti široke predele v Bosni. Begunci v gorah Nemci so prevzeli oblast v ; južnih predelih Hrvaške onkraj Save, kjer so prej gospodarili I-talijani in izdali povelje, v katerem groze s smrtno kaznijo vsakomur, ki bi se upiral; vse hiše, v katerih bi našli orožje ali municijo, bodo porušene. Velike skrbi povzroča ogrom- in tajniku Stimpsonu za odločilni nastop, Tči je popravil veliko krivico. Najbolj pa čestitamo fantom v Campu Aterbury, katerim se nudi zdaj prilika, pozabiti Otona in se okleniti strica Sama. * Navedli pa bomo vseeno dvoje pridržkov: prvi, da nam je avstrijski bataljon tudi še kot prostovoljska četa zopern. Zo-pern nam je tu<3i Oton Habsburški kot nabiralec prostovoljcev za ameriško armado — prav kakor bi nam bil zopern kot cesar. Drugi pridržek pa je ta, da častniki v Campu morda ne bodo izvrševali dobesedno tega ukaza . . . Počakali bomo, torej v upanju, da bo Otonov bataljon zaslovel kot "izgubljeni bataljon" svetovne vojske štev. 2. izjavil: irelr 'Ako nemško civilno 1> valstvo trpi, to ni naša Nemški narod ima sam vs ^ rokah možnost, da se temu ljenju izogne." . LONDON, 12. marca prejemna služba) (0 Dela^' f elavoj bWa Muke in težave hrvaških !!diplomatov" IPA, 19. februarja. — Evropske nevtfalne države še niso priznale "Neodvisne" hrvaške države. Edinole v Španiji ima svoje redno poslanstvo; vse nevtralne države smatrajo "Neodvisno" Hrvaško za nestalen vojni proizvod razrušenja Jugoslavije. Mahinacije in spletke proti tej novi državi veljajo za nada- „ v, , , . . 11 jevanje jugoslovanske vojne — no število beguncev, baje pri-'f„, „„ Vr° .. ., v . . __nnn ? . \ , , " tako se Hrvati pritožujejo za- bližno 36,000 žen in otrok, ki so 'z Bosne in Hercegovine pribe j žali v Črno goro in zdaj tavajo j po gorah in gozdovih ter se j hranijo največ s koreninami in želiščij Nobenih poročil ni o tem, da bi nemške čete prodirale v smeri proti vzhodu; pač pa so Bol-!gari znatno ojačili svoje sile, nastanjene na jugoslovanskem ozemlju. Boji v Jugoslaviji Velik poraz Italijanov radi omalovaževanja jn hladne ga sprejema v nevtralnih prestolnicah. "Brez rednih diplomatskih odnošajev je težko delovati proti nevtralnemu časopisju, ki je popolnoma odvisno od sovražne propagande in partizanskemu delovanju naklonjeno." Vesti londonskega radia LONDON, 12. marca (Radio prejemna služba) — V oddaji za Jugoslavijo odgovarja Ion- je vedno slabši LONDON, 9. marca (AP) ■ Moskovski radio poroča, da so!donski radio nemški propagan- Joseph Garm, Sr., 887 Cedar Ave., Sharon, Pa. Lokalni odbor št. 14, Lorain, Ohio — Predsednica: Miss Mary E. Polutnik, Hrvatski Narod prinaša iz 1711 East 30th St.; tajnica: Matilda j vrstno ilustracijo razmer v "Ne-Ostanek, 1848 East 34th St. in blagaj- ' ničarka: Hermina Zortz. ' Lokalni odbor št. 15, Clinton, Ind. — Predsednik: Anton Jarc, RR 2; tajnik: Frank Brcgar, 1159 Anderson St. in blagajnik: Frank Prašnikar, RR 2. odvisni" hrvaški državi. Generalni prometni ravnatelj je izdal oglas, da bo v bodoče transport beguncev in oseb, ki Lokalni odbor št. IG, Salida, Colo. — faorajo zapustiti svoje domove Predsednik Frank Usnilc RFD 72; taj- 'zaradi "vojaškega položaja V niča: Katherine Drobnik, 421 East 2nd 1 - ,__,, , , . St. in blagajnik: Louis Skull, RT Box\ °£rozenlh okrajih, dovoljen le 180. j organiziranim skupinam, ter da Lokalni odbor št. 17, Rock Springs, j i;0do posamezne osebe, ki bi se Wyo. — Predsednik: Anton Starman, „ „„ , , 1216,18* St.;-tajmk: Joseph Gosar, i h°tele reSlU Ua IaStno Pest- za" 417 Tisdel in blagajnik: John Jenko, Jr., j vrnjene. Iz tega je razvidno, da 1118 Clark st. je položaj, katerega so parti- Lokalni odbor št. 18, Barberton, Ohio. LQT1„i,i nr.+„ov.;i; „ t 1 — Predsednik: Joseph Lekšan, 196-22nd ^ ^ boji ustvarili v Jugosla-St. N. W.; tajnica: Josephine Porok, 29-! ^J1- izredno resen. Tudi sara-16th St. N. W. in blagajnik: Louis "jevski "Novi List" poroča na Arko 1222 w. Wooster Rd. I dolgo in široko o pustošeniu Lokalni odbor št. 19, Aspen, Colo. — I, S Predsednik: John Lovshtn, Box 2S2, jkra-ev v dolini Neretve, v Her-Aspen, Colo cegovini. Zdaj morajo evakuira- Lokalni odbor št. 20. Pueblo, Colo. -|ti kar cele okraje. To se ne bi Predsednik: John Germ, 817 E. C Street;!, . . j - . , tajnik: Frank Pechnik. 1232 Eiler Ave. i Ugajalo v deželi, v kateri bi in blagajnik: Frank Brajda, r. 1, Box 2. razsajale le posamezne tolpe te- Lokalni odbor št. 21, Denver, Colo. j roristov. Tu Vidimo položai ki Predsednik: Anthony Jersin, 4825 Wash- . , ,. . , J' ington St.; tajnik: Frank Okoren, 4759 nastane v okollcl boJlSC velikega Pearl St. in blagajnik: George Pavla- obeega. kovich, 4573 Pearl St. i rJ^Sr,,,*,- * Lokalni odbor št. 22, La Salte, III. - I . T, „ Poračun Predsednik: Leo Zevnik, Lincoln Ave.: Neodvisne Hrvaške nam nudi tajnik: Frank Koblisek, Garfield Ave. nejcatere dodatne informacije.' 5,thbSfajniČaika: EmmU Shimkus' 717" ; Nič' manj nego 10 odstotkov' Lokalni odbor št. 23, Johnstown. Pa. - ivseh državnih dohodkov bo po-' Predsednik: Andrew Vidrich, 706 Forest I svečenih "podpori bcguncev iz Ave.; tajnik: John Langerholc, Jr.. 516 ozemelj, opustopenih od iugoslo-Linden Ave. in blagajnik obenem. , Aa, Lokalni odbor št. 24. Trinidad, Colo. - : vansklh partizanov, ter VOja - ?recjscdnik: Math Karcich, 1011 Lin-'ekim rodbinam.". jugoslovanske partizanske čete i zajele 17 tankov in v teku hude bitke, ki se je odigrala blizu mesta Mostar na jugozapadu I Jugoslavije, popolnoma porazile italijansko divizijo. Več sto Italijanov je bilo ubitih v teku teh bojev, v katerih so partizani zaplenili ogromno vojaškega materiala, vključno 17 tankov. j Več sto italijanskih vojakov je padlo; med plenom so našte-,li 2 milijona strelne municije, | uvod spiošne ofenzive propa ! ^opov' 80 str°jnic in 6-°00 gande, s katero nameravajo u-granat. di, ki se pritožuje radi angleških zračnih napadov na nemška mesta. Vodilni nemški listi kakor: Muenchener Neueste Nachrich-ten, Koelnische Zeitung in drugi odkrito priznavajo, da so napadi britanskih letal hudo poškodovali nemška mesta in povedo celo, da je vzdrževanje morale civilnega prebivalstva e-na najtežjih nalog. Tudi drugi dajejo slična priznavanja; kot Atenah so začeli stavko v ^ protesta proti obči wobi^ 'delavcev. Okupatorji s0 proti njim oklopne vozove strojnicami pobili 200 nov. Toda štrajk je ^ rožje in grški delavci zdaj že drugič z u$peh°nl služujejo. RUŠEVINE V BERllNL . STOCKHOLM, 21. ^^ Poslopje, kjer se nahaja ^ strstvo nemške zračne ^ Berlinu, je bilo ob zadnje® bardiranju Berlina s''1^^,-, škodovano in eno krilo popolnoma porušeno- " stojna poročila naznanjaj je v Berlinu 30,000 strehe in da je bilo P° A ubitih do 2,000 oseb, ne V r; kakor je oficijelno izJa nister Goebbels. Našim prijatelj^ na vzhodtt 1i f Kakor smo že nazna prej in tudi poskusi11 , voljnost naših prija^1^ novno povdarjamo, ^. jti1' sedaj mogoče vzad°v0 jjt> one naše družine in P1'1:1!./ slučaju pogreba v Col' y Nottinghamu ali iz tom naklonjenosti P°f gj/i zavoda Mr. Jos. Žele n .» v Collinwoodu, ki na&ate< stopil kapelo za naše P°D ^ S tem naznanilom f j oV zel" u ko, kot da imamo mi kapelo. Prostori so z .g„r i nobširni in postrežba^ ^ tovljena vsem, kater* kapelo rabiti. * A Grdina in ^ bn? z^0* 2088 pogre HEnderson V neki drugi bitki, v kateri so partizani spopadli z nemškimi oddelkj južno od Banjaluke, 93 milj južno od Zagreba, so prizadeli nemškemu moštvu in častnikom velike izgube. Boji še vedno divjajo za poset gorskega grebena zapadno od Saraje- staviti zračno vojno. Toda Nemci pozabljajo, da So oni sami začeli to vojno v času, Ho so imeli premoč v zraku in da civilno prebivalstvo drugih dežel takrat ni bilo vredno njihovega usmiljenja. Že pred 10 leti je Hitler izja BOMBARDIRANJE HELSINKOV STOCKHOLM, Švedska, 21. je družine in bolj popolno po stre* va, ki z napadi in protinapadi vil da bo z zračno vojno uni-prehaja iz roke v roke. čil zaveznike. Varšava, Rotter- dam, Beograd, Coventry in London potrjujejo, da je to zares nameraval. V letu 1940 je nemški radio navdušeno klical nemškemu na-marca. — V noči od sobote na rodu: "Nebo nad Londonom je nedeljo so ruski bombniki 13 potemnelo od bombnih letal, ki ur bombardirali Helsinke, glav- so prinašala Angleženj zasluženo mesto Finske. V nedeljo po '-no kazen, a nemškemu narodu noči so se ru3ki bombniki zopet J veliko zadovoljstvo." vrnili ter pričeli zopet tam, kjerj Pred tremi leti so opisali v , eo noč poprej prenehali. : knjigi, namenjeni otrokom, um- ||||||||||||j||j||j||||||!i|||llli"' Na podlag* katerekoli J Običaj naše orgam2^ D» nuditi popolno P0^.^ podlagi katerekoli ^^ "Vf česar važnega se " —sleherna poal^^p-ničen in praviče" „ Mi ne diktiramo ne ■>■ p rte obliko pogr-ePj loči pokojnikova cl .^i Naša naloga je P oAugust F• ^ p POGREBNI 478 E. 152 St. l^y CLEVELAND il/ vWArrA VA GOT, ? |H GOT . ^ -farcee # K1K6S. j: Haoj- HAUJ. ^ Four. BollbTS Wouldn'T My -twaee f imes HAVE L.oow;et> . SICK, \ OH Boyf , PI IFQ walk ahd sit ■ IL1.W IN COMFORT! SUFFERER DO TH,S • • • v Use Poslam—the CONCENTRATED ointment — as thousands have. The oily base HOLDS Poslam'3 medication on smarting tissues to cool and soothe that agonizing itch and burn. Sold from coast to coast for 35 years. Ask your doctor. Only 50c, all drug stores. THAT LITTLE GAME" Inter-nat'I Cartoon Qo^ Jf.Y.—By B. Link j 22. marca, 1943. ENAKOPRAVNOST Na sliki vidimo skupino Japoncev, ki so bili ujeti v bojih na Pacifiku. Volneni klobčiči . prijatelj Albreht, ki si Je s svojim delom pridobil ču-~>vit sloves, mi je nekoč pripo-edoval o treh svojih doživlja- J% ki ]judm Prav i so se mu pripetili med ki se niso med seboj nič poznali in ki so bili DJemu samemu tuji. Kot dober poznavatelj umet-n Je bil poslan na neko veliko pSeStV°' katereSa gospodar je ^ aedoval po svojem stricu do-0 ohranjeno zbirko slik in jo je prodati. Albreht, ki je po-nog druSega študiral umetnost-zgodovino, je pisal kratko e«o vseh slik. Med tem delom dv Vzbudiio njegovo pozornost im Je danskih Portretov z istim s enom in oba dovršena po ^ dam sllkarju. Bili sta sestri, to-dov>raV° nasPr°tje. Prva s ču-sok nežnim obrazkom pod vi-ga ° r°kokojsko pričesko. Dru-SVQpa Je skušala omiliti vtis koš'lega §rdega obraza z raz-na n'm okrasjem okoli vratu in Prsih po modi iz leta 1750. ved it0 je bil° t0' Je PriP°" žala°Val Albreht- da je grša dr-0n ^ med prsti žogo in tolkač, v lePša je imela okoli vratu ^esen križec, v roki pa je stis-Vol^udno velik klobčič rjave pj-.^j56 to mu niti na misel ni Živ Je naslednje leto do- Ijen l°pet neKaj- Bil je povab-Sggt k nekemu bogatemu po-|e aiku na lov. Albreht je bil Vi**1' ko se je najavil neki da uradnik kot gost. Seve-SVo Se je Albreht umaknil iz vvfe.s°be> ki je bila najlepši nji biši> in jo vrnil gospodi-ženala razpolago. Oba, mož in zah ' ,Sta Se mu na vse načine valjevaja se za to, vendar sta dov!? tem tako čudno spogle- la- je Hofij 7*", Kaj ne bi lahko pre- cH9, H ■ vPraša'l « Je nek°liko začuden thčjuV kateri izmed sob v pri-Vajeu sem vojak, zato sem UmiVal de Postelje in majhnega stavil n '" je še šaljivo pri- "Te se ne boj. Toda ker t nisi plašijivec, bom u- S nekakšen strah, da da mi ... " L'oda v, 110 Vzki-1 prosim vas", je živahni- n llknil Albreht, "po neče-%rate hrepenim bolj, kot da bi tla lastne oči videl in stfah! kastna ušesa pravi da 8 ' °rej, prosim vas celo, bi,- et» prebiti noč v tisti so- HoUk°liko olajšani, pa vendar stiteiiaK0.ob°tavljaje sta mu go-"ViSo> ,lzPolnila prošnjo. \Sost je znal kramljati, |>očje je Albreht šele pozno k0 ■ °dPravil v svojo sobo. % J* Prižgal luč, ga je ovi-vKakšna mehka stvar, ki Neenakomernih skokih k njemu- Albreht je a Helr , 6u' Potem je znova sto-1 ' % a praga in obrnil stika-Pod Je obenem zasvetilo v Hi L stroPor4 in v luči na Marici. S' ostalem ni bilo v sobi gi c Posebnega. "Tem bo-Je mislil Albreht. Skle- nil je še, isto noč priti vsej stvari do dna. Vseeno mu ni bilo prijetno v duši, ko se je umival in potem odrinjal zavese na vseh treh oknih, ki jih je zjutraj domače dekle skrbno zagrnilo, da ga je prijetno zajel nočni hlad. Postavil je čevlje pred vrata in skrbno razobesil obleko preko stola. Ves ta čas pa se je nekaj mehkega in neverjetno majhnega valilo po podnicah. "Žoga je," je v prvem hipu pomislil, toda že naslednji trenutek mu je bilo jasno, da/ je nekaj drugega. Njegova naslednja misel je bila, da teka sem in tja kaka miška, toda tudi šum njenih stopinj bi drugače dojemal njegovo lovsko uho. "Ne/' je pomislil, "dozdeva se, kot da bi nekdo metal po tleh ovoj blaga, ovit v trdo kepo. Toda že v naslednjem hipu je v drugem kotu sobe zašele-stel papir. Celo uro je poslušal ta šum, ko je naenkrat vse u-tihnilo. In mir, ki je zavladal, je učinkoval nanj hujše kot Ves prejšnji dirandaj. Ležal je še kako uro buden v postelji in si zapisoval točno' vse. Po kratkem nemirnem spanju se je nenadoma prebudil. Toda pHpisoval je svojim živcem dosti več, kot so mogli prenesti — že misel sama, da bo moral prebiti naslednjo noč tudi v isti sobi, mu je bila neznosna. Ni vzdržal več v sobi. "Za nas je velika nesreča," je rekla potem gospodinja, "da nam takšno nočno strašilo odganja prijatelje. Ko je moj mož kupil posestvo od prejšnjega, lastnika, nismo mi c tem še nič vedeli. Ko smo prišli temu.na sled, smo hoteli kupčijo razdreti. Toda prejšnji lastnik je v tem času umrl, in mi smo morali o-statil tu." Tretji doživljaj pa se je dogodil daleč proč od prejšnjih dneh. Albreht je bil na počitku pri svojem prijatelju. Oba sta bila nekoč pri njegovem sosedu v gosteh. Jedli so in pili. Potem pa so, pogreznjeni v globoke naslanjače pred kaminom, ob smotkah prekramljali ostanek večera. Dva gospoda, ki sta sedela na nekakšni vogalni oto-mani tik ostale družine, sta govorila o starih družinskih dogodkih, in Albrech je ujel naslednji pogovor: "Prvič sem pred kratkim zvedel nekaj posebnega o nekem predniku moje matere. Bil je general in imel je dve hčeri. Ena izmed obeh je bila čudovito lepa, druga pa baje zelo grda — sliki se žal nista ohranili, ker je stari oče moje matere prodal kot starino poln voz družinskih slik. Najbrž od jeze in žalosti, ker ni mogel ohraniti otrokom starega družinskega posestva. Na generalov dvor je tedaj prišel neki švedski častnik in se zagledal v njegovo lepo hčer ko in jo zasnubil. Gospodar pa ni hotel svoje hčerke oddati kar tako brez nadaljnega nekomu, ki ga ni poznal, da bi jo odpeljal v tujo deželo in ki se je zagledal vanjo celo še na prvi pogled! Vendar mu je dovolil sa rao pod enim pogojem: "Šved se mora vrniti prej v svojo do- Pnprava za brodo-lomce Na gornji sliki je Earl Ramon, urednik nekega ribarskega lista v Floridi, ki ogleduje ribar-ske 'priprave, s katerimi so sedaj opremljeni vsi rešilni čolni. movino in od tam izmenjati z njegovo hčerjo nekoliko pisem, da ugotovi, če je njuna ljubezen resnična ali pa samo trenutna muha." Šved "je res odpotoval in nikoli več se ni vrnil in niti pisma in niti najmanjše besede niso nikoli več slišali o njem. Nesrečna nevesta je jokala, da bi si skoraj oči izjokala. Pisarila mu je najprej pisma polna tožb in potem o svoji brezupni ljubezni — toda odgovora ni in ni hotelo biti od nikoder. Končno se je očetu hčerka tako zelo zasmilila, da je sklenil tega človeka sam poiskati. Pisal je pisma in trosil denar — toda odgovora kljub vsemu ni prejel nobenega. Minila so leta, minila so desetletja. Stari vojak je že davno ležal v grobu, in njegova grša hči tudi. Lepo dekle pa je že sivolaso vstopilo v nek odličen samostan v bližnjem mestu. Predala je vse, česar ni mogla vzeti s seboj. Iz zapuščine svoje sestre je vzela škatlo polno volnenih klobčicev, kajti obe sta v svojem življenju napletli zelo veliko zase in za reveže. In tega niti sedaj na starost ni opustila. Tako je sedela v sobici in pletla dan za dnem vse mogoče iz klobčičev, ki jih je njena sestra nekoč navijala. "Da, in sedaj pride najstrašnejše," je pripomnil pripovedovalec. Nekega dne je iz že skoraj porabljenega klobčiča volne, ko je pletla jopice za revne otroke, pogledal ven že čisto oru-menel popisan kos papirja. Radovedno ga je razgrnila in pričela čitati. Bilo je pismo, naslovljeno nanjo, in pisano v Stockholmu pred tridesetimi leti. Bilo je pismo, po katerem je toliko let hrepenela, polno toplote in pričakovanja. In ko je s tresočimi se prsti odvijala še ostale koščke papirja, je lahko prečitala še enkrat svoje lastne tožbe o njegovem nerazumljivem molku — tudi pred tridesetimi leti. Njena lastna sestra je vsa pisma iz zavisti sproti uničevala. Je pa v nekem čudovitem razpoloženju nastopil najbrž trenutek, ko je želela na kak način ohraniti od vsega vsaj nekaj. Zvila je in zložila nekaj njenih in nekaj Švedovih pisem in nanje navila volno." Poslušalec na vogalni otoma-ni je zmajel z glavo od groze nad tako podlostjo in dejal: "Skoraj se mu zdi neverjetno, da ne bi večna pravica to zver v človeški podobi vso večnost preganjala in zasledovala, da bo njena duša iskala miru, ki ga ne bo nikoli našla na kralju njenih hudobnih dejanj — da bo strašila a svojimi lastni-|mi prekletimi klobčiči." Albreht je takr&t molčal. Ko pa je meni pripovedoval o vsem tem, je zaključil z besedami: "Imel sem občutek, kot da bi videl v božjih rokah troje členov človeškega življenja sklenjenih v verigo." ski koncert pevskega društva Zvon" v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 15. maja, sobota. — S. D. Z. Honor Guards. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. maja, nedelja. — Skupni pevski zbori — Prireditev za Russian Relief v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. maja, sobota. — Federacija Slovenske zapadne zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. AUGUST 1. avgusta, nedelja. — Piknik društva Nanos št. 264 S. N. P. J. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Mali oglasi MARCH 27. marca, sobota. — Jugoslovanska pomožna akcija prireditev s programom v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 28. marca, nedelja. — Progresivne Slovenke, krožek štev. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 28. marca, nedelja. — Socialistični pevski zbor "Zarja". — Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. april 4. aprila, nedelja. — Glasbena Matica, Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. aprila nedelja — Bazar skup nih krožkov Progresivnih Slovenk v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 10. aprila, sobota — Progresivne Slovenke krožek št. 2, — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. aprila, nedelja. —1 Pevski zbor "Abraševič" Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. aprila, sobota. — Athletics of S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. < 18. aprila, nedeija. — Jugoslo- Zgubilo se je racijsko knjigo št. 1 za sladkor, glaseč se na ime Frank Ivancic, 1000 E. 66 Place. Kdor jo je našel, je prošen, da jo vrne na omenjeni naslov. V najem vanski pomožni odbor S. S. Prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. apriia, nedelja. "Spartans" štev. 576 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. aprila, ponedeljek. — Skupni krožki Slovenske Ženske Zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. MAY 1. maja, sobota — Clevelandski Slovenci štev. 14. Slov. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na Str Clair Ave. 1. maja, sobota, — Društvo Nanos št. 264 S. N. P. J. priredi plesno veselico v Domu zapadnih Slovencev. 2. maja, nedelja — Jugoslovansko - ameriški veterani. — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2. maja, nedelja. — Mladinski pevski zbor S. D. D. — prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 8. maja, sobota. — Prisland Ca,dets S. Ž. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, nedelja. — Duquesne University Tamburitza. — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, nedelja. — Pomladan- se odda lasem sob hiša, dvojna zidana garaža, vse v dobrem stanju. Odda se s 1. aprilom. Imam tudi za 3 spalne sobe pohištvo in plinsko peč. Odda se y najem ali se stranki proda. Od 29. marca naprej bom osebno v hiši na 1246 Addison Rd., ali za informacije pokličite telefonično: ROyalton 3587. New Vitamin Combination Brings Hops to Childless Hemes Nothing equals a baby to bring complete unity and happiness into the home and tie husband and wife together in a stronger bond of enduring love and mutual interest. Divorce is rare in the homes of couples that have children. Unhappy wives, childless due to relieve, able functional weakness may now enjoy the desires and activity of Nature's most wonderful creation—a normal, fully-developed, vigorous woman. A sensational new vitamin treatment specifically for women may be just the thing needed by the childless wife and quickly bring the happiness of a baby in the home. It is. of course, absolutely harmless. If you are childless due to functional weakness and lack normal vigor—if you wish to eliminate one of the great causes of unhappy marriages, by all means try Perlex for one week. To introduce this new vitamin combination to a million women quickly, the Perle* Company, 314 N. Michigan Ave. Chicago, Illinois, will send a full S2.00 supply for only $1.00 and a few cents postage. Send no money —just your name and address. Perlex comes in a plain wrapper—directions are very simple and no diet or exercise i» required. UP THEY GO!—Willing hands load Ited Cross comfort supplies for U. Si servicemen aboard an Army transport plane at an air. field ..''somewhere in Australia.'' •STRAN 3. Mali oglasi Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DI^ILL Plača na uro, poleg "overtime." Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL IŠČE SE POMIVAČE POSODE moške ali ženske ŽENSKE ZA ČIŠČENJE POMETAČA i Dobra plača — stalno delo Osborne Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. Naprodaj je gostilna z licenco za žganje, pivo in vino, vključivši zidano poslopja za štiri družine. Sedanji lastnik se tu nahaja 14 let. Nahaja se na vogalu E. 140 St. in Lake Shore Blvd. Se lahko kupi za majhno svoto. Zglasite se med- 2 in 3. uro na 2949 Wood-hill Rd., za podrobnosti. Želel bi kupiti trailer z dvemi kolesi, ali pa star avto. Prosim, da sporočite vaš naslov v urad tega lista ali pa na 17921 Delavan Rd. Dne 10. aprila, 1943 se bo sprejemalo ponudbe njed 10. in 12. uro dopoldne v 704 Hippodrome Building v prodaji hiše za eno družino in dvo-družinsko hišo, nahajajoči se na loti na 1406 E. 33 St., kateri se prodaja na ukaz probatnega sodišča. WSS 707A V. S. Treasuru Vest.). A. No; upon proof of loss v.. w--tion, the Treasury Department will issue a duplicate, usually with-out requiring a bond of indemnity. Q. May I register the name of a beneficiary on a Bond without bis knowledge? A. Yes. Records of War Savings Bonds are confidential. It is not necessary for the Treasury to contact the beneficiary during the owner's lifetime. Only individuals may be named as beneficiaries. No associations, churches, or clubs may be so named. Remember—the longer you keep War Bonds, up to 10 years, the more valuable they become« Q. Can Stamps of various denominations be placed in one album? A. More than one denomination in an album greatly increases the work and cost of re-demption. Please, therefore, don't mix-denominations. Q. May a minor designate a co-owner or beneficiary? A. Yes, if the purchase is made by the minor from his own wages or earnings. Q. Do I lose my investment if my War Savings Bond is lost, stolen, or destroyed? STRAN 4.' E N'A KOPRA V N OST 22. marca, 1943. P. DF^OURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL Toda ljubezen mladega moža ji je bila solnčni žarek, glasnik bližajoče se pomladi. Bila ji je čisto zrcalo, ki je v njem videla odobravanje vsakega svojega koraka in najlepše priznanje za svoja dobra dela. Njeno življenje je bilo tiho in skromno. Bila je vdova in mati, ki je ni bilo tolažbe. In vendar živela, čutila je okrog sebe celo nekakšno toplo ozračje ki je blagodejno vplivalo na njo. Ta blagodejna toplota je bila ljubezen Paula Verniera. Umetnik je bil res našel v Heleni ideal, ki bi mu mogel prinesti srečo, da bi mu nadomestila nedosegljivo slavo, Ljubil je, ljubil z onim globokim notranjim doživljanjem ki ga je spremljalo, ko je dbbi-val marmor pod njegovimi prsti skoraj podobo živega telesa. Ali je pa bil ljubljen? Ali je smel upati na obojestransko ljubavno opojnost? In kakor je nekoč okleval, ko je bilo tre"ba odgrniti kip tik pred dovršitvijo, tako se tudi zdaj ni mogel odločiti, da bi Heleni odkril svoje srce. Kaj če ga zavrne? Helena je čitala na obrazu mladega moža vse misli, ki so ga mučile in težile. Smilil se ji je, toda ljubiti ga ni mogla. Nekega dne je prebirala Ra-monova pisma, ki jih je dobivala prve tedne po njegovem odhodu v Panamo, ko je vstopila komornica, rekoč: — Gospod Vernier prosi, če bi se smel milostivi pokloniti. Prinaša šopek šmarnic, ki jih je menda natrgal davi v doirfon-skih gozdovih ,kaj ti v tem nesrečnem kraju šmarnice ne cveto. Škoda, saj tako lepo diše in pa srečo prinašajo. — Srečo prinašajo? — je ponovila Helena nehote in srce jo je zabolelo. Pomislila je in odgovorila: — Naj vstopi. Na obrazu so se ji še vedno poznali sledovi solz, ki so se pomešale z blaženim smehljajem; ni jih hotela obrisati. Tudi po mizi razloženih pisem in fotografij svojega ljubljenega moža in otroka ni skrila. Neka čudna slutnja ji je povedala, da mladeničev prihod v tem trenutku ni običajen poset, temveč nekakšno navdahnjenje, skupno njunima dušama, ki sta si bili izbrali ta trenutek za odločilni preokret v življenju. Paul je vstopil. Bil je bled. Spoštljivo se je priklonil in rahlo stisnil roko, ki mu jo je podala v pozdrav. — Plakali ste, gospa, na obrazu se vam pozna, — je dejal. — Se je vam pripetila nesreča? Če se je kaj pripetilo, sem pripravljen pomagati vam, seveda če se vam moja udanost ne zdi vsiljiva. — Rada vam verjamem, prijatelj, — je odgovorila Helena, — in hvaležna sem vam za ta dokaz naklonjenosti. Plakala sem . . . da, toda ne zaradi nesreče, ki bi me bila zdaj zadela. Plakala sem zaradi bplesti, ki mi že dolga leta greni življenje. — Vaša bolest je globoko in vredna #vsega spoštovanja, — je dejal Paul Vernier. — Objokujete smrt svojega moža. Helena je zardela in odvrnila pogled. — Smrt gospoda de Penhoeta je vam bila gotovo nenadomestljiva izguba. Zaslužil je, da ste ga ljubili, vreden je pa tudi vašega žalovanja. Razumem vašo žalost, toda prepričan sem, da vas čaka v življenju še sreča in da lahko tudi sami še osrečite druge, življenje vam ne veleva izbrisati si iz spomina njega, ki vam je bil drag ,pač vam ne ukazuje iskati v svojem trpljenju opore, če že ne utehe. Paul je izgovoril to v eni sapi. Hotel je povedati, kar ga je težilo, in če bi bil govoril počasi, bi mu bil najbrž upadel pogum. Helena je molčala, toda poznalo se ji je, da bije hud notranji boj. Gledala je Paula in oklevala, ker ji je bilo težko raniti njegovo srce. A Paul je nadaljeval: — Sami meste, gospa, da tudi meni usoda ni bila mila. Dolgo sem mislil, da tega udarca ne bom prenesel. Posvetil sem svoje življenje umetnosti in postal. neposoben z a umetniško delo. Ko so mi med vojno odrezali roko, sem se hotel ubiti . . . Toda imel sem še mater, ki sem jo hotel na stara leta podpirati. Sklenil sem torej živeti za njo in za to sem bil nagrajen.. Zadnji dnevi njenega življenja so bili radostni. Polagoma sem se streznil, po uničenih umetniških sanjah in po izgubi matere je našlo moje prerojeno srce uteho v ljubezni. — V ljubezni! ... je zašepe-tala Helena. Debele solze so ji pritekle iz oči in nehdte je stisnila Paulu roko. — Da, v ljubezni, — je ponovil, — morda v blazni ljubezni, toda ta ljubezen mi je vrnila vero v življenje. Ah, ne zavračajte me, Helena, ne zapovedujte mi molčati. Vse vam moram povedati. Ljubim vas, ljubim vroče in iskreno . . . — Nehajte, prijatelj, — ga je prekinila Helena, — ne smem vam dovoliti ... ne smete nadaljevati. Pravite, da me ljubite . . . Verujem v vašo ljubezen in. ponosna sem, da sem jo vzbudila v vašem srcu. Tudi jaz vas imam rada, kakor le more sestra ljubiti svojega brata. Imam vas rada, ker ste dobri, ker imate plemenito srce. Imam vas rada in da vam to dokažem, vam izdam svojo tajno, namestu, da bi vas z običajnimi frazami zavrnila. Sem grofica de Montlaur. De Penhoet je moj rodbinski priimek. Moj mož še živi in z njim imam otroka. Evo, tu je fotografija mojega moža in tu slika mojega sinčka. Davi sem plakala in vsak dan pretakam solze zato, ker sta oba tako daleč, ker ne morem k njima ... Paulu Vernier ju ta vest zaprla sapo. In Helena mu je povedala vse po pravici. Pravila mu je o grehu svoje svakinje, o svojem potovanju v Tours, kjer je pregovorila mladega častnika, da je bil pripravljen vrniti svoji ljubici pisma, o nepričakovanem povrat-ku grofa de Montlaur, o tem, kako je bila izdana njena odsotnost in slednjič o ugrabitvi svojega sinčka in odhodu grofa de Montlaur. Paul je poslušal ves iz sebe. — Ah, ta nesrečnež! — je vzkliknil, ko je Helena končala svoje pripovedovanje. — In tega nesrečnika ljubim! je dejala Helena razburjeno, — »ljubim ga, čeprav me je obsodil na strašno življenje, čeprav je bil v svoji neutemeljeni osveti tako grozno krut. Ljubim ga ... še vedno ... in do svoje*smrti ga bom ljubila. Dolgo sta oba molčala. Helena je bila vsa zatopljena v svoje gorje, še nezaceljene rane so bile začele znova krvaveti. Paul se je boril z obupoirf, ki se ga je polaščal pri misli, da so znova splavale po vodi njegove nade in vse sanje o sreči. Toda bil je mož jeklen. V njem se je oglašal vojak, ki je v bitki pri Gravelotti visoko dvigal zastavo svojega polka. Dvignil je glavo. — Milostiva, — je izprego-voril slednjič s' strtim in jecljajočim glasom, — razumem vas in zdaj vas še bolj občudujem. Navzlic temu vas prosim, da mi dovolite še nadalje ljubiti vas . . . ljubiti brezupno. Sprejmite mojo udanost tako iskreno, kakor jo vam prinašam. Prizadeval si bom storiti vse, kar bi vas moglo potolažiti in osrečiti, če hočete, bova odslej oba iskala vašega moža in sinčka. — Hvala, prijatelj, iskrena vam hvala, — je odgovorila Helena in mu segla v roko. — Z veseljem sprejemam vašo ponudbo. XV. MAŠČEVALČEVE MUKE Sodba je osveta izobraženega človeka, kakor je osveta sodba divjakova, pravi filozof. Ramon se je bil osvetil. Gospodar je bil postal sodnik. Mislil si je: — Montlauri niso še nikoli pustili zločina brez osvete. In obsodil je prešuštno ženo na najstrašnejšo kazen. Za vedno jo je ločil od vseh, ki bi jo bili mogli tolažiti. Zadel je tudi otroka, da bi ga kaznoval zato, ker se je rodil. Kruto je kaznoval krivce. Samo ženin ljubček je bil ušel njegovemu srdu. Zaman je hodil varani mož na pošto po pisma, omenjena v usodnem pismu, najdenem pri Heleni. Zaman je iskal po svoji okolici, da bi našel ime, ki ga v pismu ni bilo. Zanašal se je pa na naključje, da bi mogel svojo osveto dovršiti. Toda zakaj je bil vedno sam skrit kje v kotu, ko je odhajal parnik iz Cayenne v Panamo? Zakaj je upiral po cele dneve pogled v eno samo točko na obzorju ,kakor bi hotel skozi neskončnost oceana zagledati še Francijo? Zakaj je bilo njegovo čelo mrtvaško bledo, oči izbuljene, usta suha, ramena upognjena, kakor bi omagoval pod težkim bremenom? Na krovu so bile mlade matere z otročički in igrale so se z njimi, da jim ni bilo dolgčas. Zakaj se je Ramon zaklepal v svojo kajuto in ostajal v nji dokler ni noč pregnala vseh potnikov s krova? Zakaj je vse ljudi sovražno gledal ali stiskal zobe, da zadrži ihtenje, ki mu je sililo v grlo? Zato, ker je videl noč in dan obraz svoje žene in senco njenega otročička in ker je slišal neprestano sladke besede: — Papači! . . . Imam te rad, zelo rad te imam, papa! — Ramon, ljubim te! Poskusil je boriti se proti tem sladkim glasovom, pa ni nič pomagalo. — Objemi pa, papa! — mi je zvenelo noč in dan po ušesih. Zadnje otrokove besede. In tako pretresljiv krik: — Nedolžna sem, Ramon! Mrzel pot mu je oblil čelo, | hladen smehljaj mu je zaigral na ustih in ponavljal je: — Prav sem storil! Osvetil sem se! V Calonu je našel svojega družabnika Nervilla vsega navdušenega nad uspehi. — Dragi moj, — je dejal Ramon, — v petih letih bova ojba večkratna milijonarja. Po tvojem odhodu sem razmišljal o tem, kako bi povzdignil na ji-] no podjetje, in takoj ti povem, do kakšnega zaključka sem prišel. In začel mu je razlagati svoje načrte. — Dragi Nerville, — ga je prekinil Ramon, ko se mu je slednjič posrečilo priti do besede, — vesele me uspehi, ki jih pričakuješ in tudi bogastvo, ki veruješ vanj. Bojim pa se, da ti ne bom mogel več pomagati s svojim znanjem in svojim pogumom . . . — Kaj praviš? — Ob povratku v Francijo me je doletela strašna nesreča. Zdaj nimam več ne sile, ne volje. Sem truplo nad grobom kamor bo položeno. Do tistega dne med Ramo-nom in njegovim prijateljem ni bilo intimnosti. Naenkrat ju je pa življenje samo zbližalo. Nerville se je ustrašil Ramo-novega glasu. Ozrl se je na prijatelja in ostrmed nad njegovem upadlim obrabom. Ramon je moral biti grozno nesrečen. — Ne vem, dragi prijatelj, kakšna nesreča te- je doletela in nočem ti govoriti običajnih fraz v tolažbo. Veš pa sam dobro, da je tudi v največji nesreči edina uteha delo. Pogrešil bi, ,če bi me zapustil baš ta hip. — Prav praviš, poskusiti hočem z delom, — je pritrdil Ramon. In trpel je. Ali ni trpel zato, ker ga veselje nad osveto ni zadovoljilo.? Mar ga je pekla vest? Saj je bil sodnik! Kaznoval je grešnico, podlo ženo, ki ni bila vredna njegovega sočutja. Mar peče krvnika, če odseka zločincu glavo, da zadosti pravici? Seveda ne. Toda to je krvnik! Orodje brez lastne volje, brez vsake odgovornosti. Ali pa je imel on to pravico? Vse njegovo bitje je drhtelo od jeze in klicalo: — Osvetil si se! Prav si storil! Včasih ga je pa notranji glas opominjal, da človek nima pravice osvetiti se. — Pa poskusimo z delom, — je dejal. — če hočeš, se takoj lotiva vsak svojega dela, da ne bova izgubljala časa, — ga je vzpodbujal Nerville. In začel mu je razlagati svoje drzne načrte, v njegovi fantaziji so se gore izpreminjale v ravnine, po pifagozdih je padalo močno drevje, neprehodne go ščave so izginjale, prostrana močvirja ^so se umaknila rodo vitnemu polju in zlato je teklo skozi njegove prste. In Ramon je kmalu pozabil na vse, kar ga je težilo. Nerville je imel prav. Edino v delu je mogel najti veselje do življenja. (Dalje prihodnjič) | W 7? r. WkaityouRMfWdk WAR BONDS A pelorus, used by the Navy, i« ® device which fits over the surface ol a compass to enable the operator to take bearings on distant objects. It has split hair sights, has been w use for many years . . . and cos approximately $125.- . . These instruments are essentia equipment to every American srw which comes out of the shipya1 • With the scores of ships now bei b completed each month, we many of these instruments. Y purchase of War Bonds and Stara« will help pay for them. Inves v. least ten percent of your income y ery payday in these interest be •. ing Government securities. U.S. Treasury Dtp"*"1"' m NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala iz naša srede našega ljubljenega soproga in dragega očeta JOHN PECNIK Blagopokojnik je bolehal dolgo časa. Star je bil 50 let ter je bil doma iz 'Šmihela pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 32. leti. Svojo blago dušo je izdihnil dne 22. februarja, 1943, njegovo truplo pa smo položili-po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida k večnemu počitku na Calvary pokopališče, dne 25. februarja. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti v prvi vrsti našim sosedom iz E. 76 St., in prijateljem, ki so pokojnika obiskovali in tolažili v času njegove bolezni in smrti. Vaše sočustvovanje in pomoč nam je bila v tolažbo in nikdar ne bomo pozabili. Prisrčna zahvala bodi izrečena vsem sorodnikom in prijateljem za krasne vence, ki ste jih položili ob mrtvaškemu odru, sosedom pa za skupni venec in dar v gotovini. Najlepša hvala vsem, ki ste dali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj duše pokojnika, kot tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem todru kot tudi vsem, ki | ste ga spremili k večnemu počitku na mirodvor na Calvary pokopališče. Najlepše se zahvaljujemo članstvu društva Glas clev. delavcev št. 9 S.D.Z., društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ in podri št. 5 S.M.Z. za vence, pogrebce in spremstvo na pokopališče. Hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za tako lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč, kot tudi Rev. Andrey za opravljene cerkvene obrede. Vsem skupaj, ki ste količkaj nam pomagali in bili v tolažbo v uri bridkosti, bodi še enkrat izrečena prisrčna zahvala! Ljubi soprog in oče! Bridkost je v naših srcih, ker izgubili smo Te. Ljubili smo Te in upali, da Te ohranimo v naši sredi, toda narava je drugače zahtevala. Zapustil si nas v najlepši moški dobi. Tvoje blago srce in dobro delo bo nam ostalo živo v spominu, dokler se vsi skupaj ne snidemo na kraju večnega miru, kjer ni ne trpljenja ne solz. Bodi Ti lahka svobodna ameriška gruda! Žalujoči ostali: Frances, soproga John, August, Pvt. Edward, Albin in William, sinovi ^ N Frances, Florence, Anne in Victoria, hčere V Clevelandu, Ohio, dne 22. marca, 1943. •• ...;•. - v .• \ •• •:: — • • • Naznanilo in nalivala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče Anton Batic Zatisnil je svoje blage oči dne 24. februarja. Pogreb se je vršil 1* marca iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije na Holmes Ave., ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. > Blagopokojnik je bil rojen dne 26. februarja, 1890 leta v vasi Gorenje pri Lokavcu pri Ajdovščini. V dolžnost si štejemo, da se. tem potom najlepše zahvalimo vsem dragim prijateljem in sorodnikom, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega soproga in očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mi'' duši pokojnika. Bog plačaj! Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Našo zahvalo naj sprejme Joseph Žele in sinovi pogrebni zavod za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Hvala čst. g. Father Chelesniku za tolažilne obiske ob času bolezrt1 ter za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Posebno zahvalo izrekamo družini Mr. in Mrs. John Strancar za vso veliko pomoč za časa bolezni in smrti. Hvala članom društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. in društva Kras št. 8 S.D.Z., katerih član je bil pokojni, za vso pomoč in posebno onim, ki so nosili krsto. Ti ljubljeni in nikdar pozabljeni počivaj v miru iif lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in molitvijo, dokler se enkrat ne snidemo na kraju večnega miru i*1 blaženstva nad zvezdami. Žalujoči ostali: Mary, soproga Nada, hčerka Anton in Frank, sinova Rose, sinaha Rose-Marie, vnukinja V stari domovini zapuš:.a dve sestri, Katarino in Milko Cleveland, Ohio, 22. marca, 1943. . . ..v.--:'L.