8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimukSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 249 (10.161) TRST, sobota, 21. oktobra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. nadaljujejo se stavke avtonomnih sindikatov ZASTOJ V POGOVORIH 0 BOLNIŠNICAH MED VLADO, DEŽELAMI IN SINDIKATI Položaj postaja iz dneva v dan bolj dramatičen posebno v neapeljskih bolnišnicah hni3^. ~ Težka kriza italijanskih smd*!n*C’ ^ Ž° Je stavka avtonomnih ocakatov še povečala, se stopnju-gltjlz dneva v dan, saj je stavkovno ]e atlJe Preplavilo vso državo in so redke bolnišnice izvzete. Prav bi n Je .sPlavalo po vodi upanje, da svot v’derajšnjem tristranskem pokat- vlado, deželami in sindi- i dramatični položaj itali- DmKi bolnišnic. Okvirno so rešili Pom - 0 fiospadarskih izboljšavah na 0zPemu zdravstvenemu osebju k _,vsedržavni ravni kot prispevek lakn'i>1<0Vnemu usposabljanju, a za-daiinn se Je Pri vprašanju, kdo bo „e milijard lir. Vlada pravi, da 2r) rnore povečati vsot namenjenih izdat']*'VU' 20 dežele pa bi bil tak «tek prehud in deželni proračuni r,lu ne Predvidevajo« AH? tem proble-boriJ6, sre^anje prepadlo, položaj ko s^šali rešiti prihodnji torek, ti <^,k° Pred-sedntk vlade Andreot-sustal s predsedniki dežel. šnj?e~ °Paz»valci pa vlada precej- IlIllIlliiiiiIlllllIliiiiiuiiiiiililluiiiiHiiiiiiiiiininniiuuiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiimuAiiiiiiimit S SEJE MINISTRSKEGA SVETA Minister Carlo Donat Cattin bo odstopil sredi novembra Odobreni ukrepi o obrtništvu in sončni energiji J Pesimizem, saj je protest pošel r!e®a Nravstvenega osebja prestal^0 sindikalnega boja in je ~~ Pad Prav,° izsiljevanje in očiten na-Cjorna sindikalno federacijo CGIL -Vorn • ^ejstvo dovolj zgo- Pah °,12*laja iz posegov na skupšči stavkaiočih delavcev, kjer zah Tu ^^0 brezno črnini rvAvičolr 40 Hcrw' ]jr J° brezpogojni povišek 40 tisoč bera? •os^ro napadajo sindikalno fe-ve lj°> češ da je gluha za njiho-'skan' ^6Ve' izgubljen dan v tev Z11., rešitve pa pomeni zaostri-bolniu ^ . in nadaljnje trpljenje za Ulcei ki so v bolnišnicah. v "»^.s^atera bolniška struktura ,bo tg Pednjih urah odpovedala, zato silni o*0 bolj širijo glasovi o prilik .Prekinitvi stavk. Poseg vojaki s namreč le trenutno mašilo, Lili t, j? ®a včeraj po Rimu posluha rt) V Milanu. Prisilna vrnitev Polo*!! 0 Pa ne bi prav tako rešila a^a' le odložila bi spopad. Med-v celn? ?° stayke že zajele skoraj in Loinb^p’ ^amPan*J°' Toskano i«£OV*0d aYton°mni sindikati * prire-Po osJLuPSčine, kljub stavk' pomož-trclila a6 ž!S°sa svoja delovna po-sodstvaaar Je Povzročilo tudi poseg jo Kn.a' iSaJ s tem delavci prevari-°bičain ke uPrave- Položaj je kot lju, U|° najbolj dramatičen ■ Neap-kov, ,:er le požrtvovalnost zdTavni-bolnit as~vkajočega osebja, svojcev Pikov °V ln zmanjšano število, bolr Popoln PrePrečuje, da bi bolnišnice se je atna odpovedale. V glavnem °sret]nt rptYst' avtonomnih sindikatov njih ,,?tl na štiri dežele, a*v zad-di v ah Prihajajo vesti, da se tu- sPnparirUrih kra-iih pripravljajo na tildi n' tJb tem je treba omenitj ki zaPr°blem univerzitetnih' klinik, »e HaPok. njej« na stotine stažistov, Prim,, P' jim uredile staleže1'in jih 1« pr P,° ,magradile». V Palermu je Ulil hni • skoraj popolnoma ohro-kov ““‘Nšnico, saj je od 1200 bolni-vstalo v oskrbi le 200. Ce u PiČfie K,'I'Sernu temu dodamo še krp-^oga .P azni italijanskega bolnišniš-nega Qa ^ma, pomanjkanje strokov-,, i a’ zastarela poslopja, ne-d°lžen m Potratno delovanje, za-barpa ; j ln klientele, nam je popolno Jasno, da bo reševanje zahteve, i,*n° in dolgoročno načrtova-tGlL .plna sindikalna federacija Prej Ur j. - CIL zato zahteva najdenja ,, u?v strokovnega usposablja,,; Sebja, prepoved ločenih pojde pi-g:la deželni ravni in poenote lp. (voc)mk°v v vsedržavnem meri- bvoris^*4' v,,iuki kuhajo kosilo llii,,, 'Cu Poliklinike Umbcrto na L v RIM — Minister za industrijo Carlo Donat Cattin bo sredi novembra odstopil. To je napovedal časnikarjem ih poudaril, da se bo .odtlej ,4»s.Yetil samo .polbjčm, funkciji podtajnika krščanske demokracije. Verjetno je,prav ta napoved razlog. da se je vlada na včerajšnji seji skoraj izključno posvetila vprašanjem, ki spadajo v njegovo pristojnost. Donat Cattin je očitno želel zaključiti zastavljeno delo zadnjih mesecev, predvsem zato, da bi se izognil čedalje ostrejšim kritikam, ki na njegov račun prihajajo z levice. Res pa je, da te kritike niso zadevale vprašanj malenkostne važnosti, pač pa temeljno linijo, ki je prišla do izraza predvsem pri izdelavi področnih načrtov za posamezne veje industrijske dejavnosti. S tem v zvezi pa so sindikati zahtevali razčiščenje prav te dni na srečanju s predsednikom vlade Andreottijem. Poglejmo torej, kaj je, sklenil na včerajšnji seji ministrski svet. Na predlog ministra Donat Cattina je svet sprejel več ukrepov. -Med temi so določenega pomena ukrepi v korist obrtništva (gre za možnost večjega zaposlovanja v. tem sektorju, ker bodo odslej «meje» števila zaposlenih višje, kot bo tu ^li višje število dopuščenih vajen.-cev), nadalje uk rt-p o združevanju obrtniških- delavnic, malih in sred njih industrijskih podjetij v kon-zprcije in podobno. , Posebno zanimivo je vprašanje, ki ga je Donat Cattin sprožil z ukrepom o izkoriščanju «alterna-tivnih virov energije*. Italija, kot .znano, pripravlja načrt gradnje jedrskih elektrarn. Ta načrt, naj bi zapolnil ^energetski deficit* za pri hodnje desetletje. Odpira na se vprašanje nadaljnjih ukrepov, ki naj bi omogočili smotrno ravnotežje med raznimi viri energije: rudami, plinom, hidroenergijo in jedrsko energijo, Tej gre spdai do dati še sončno in toplotno energijo. Za potrebne raziskave, ki naj bi predvsem manjšim naseljenim skupnostim omogočil «energetsko avtonomijo*, je vlada dodelila CN£N 90 milijard lir. Minister računa, da bo mogoče načrt praktično izpeljati med leti 1990-1995. Končno je vlada sprejela, na predlog ministra za jamo šolstvo Pedinija, ukrep, ki jamči zaposlitev na vseučiliščih raznim «nered no zaposlenim* asistentom in pod O tem se je bila pred časom do govorila vladna večina, strinjajo se sindikati in minister Pedini poudarja, da gre za «prvi obrok* vse-učiliške reforme, ki odpravlja eno izmed najbolj kričečih krivic. Pietro Longo bo danes postal tajnik PSDI RIM — Danes zjutraj se bo sestalo vodstvo PSDI, ki bo izvolilo Pie- tra Longa za novega strankinega tajnika. Saragatov poziv, da bi rešil Romitovo tajništvo, ni bil torej uspešen, a jp' vendarle, rodil neka ji CK nadaljevala razprava, so dosegli kprpjbromis, ki naj bi preprečil : razbitje med «novo večino* in prejšnjim'vodstvom. -Ustanovili bodo politični urad, ki mu bo predsedoval sam Saragat in v katerem bodo tudi predstavniki manjšine, točneje dosedanji tajnik Pomita in dosedanji predsednik parlamentarne skupine Preti Kot smo omenili, bo Pietro Longo danes imenovan za tajnika, Di Giesi za namestnika tajnika, Ničolazzi pa za načelnika poslanske skupine. Pretija pa bodo izvolili za predsednika poslanske komisije za šolstvo, To funkcijo o-pravlja sedaj Di Giesi, ki pa bo odstopil, komaj bo izvoljen za namestnika tajnika PSDI. V ANCONI SE JE ZAČELA IV. KONFERENCA OBALNIH MESI OBEH DRŽAV Po Osimu nove perspektive sodelovanja med jadranskimi mesti Italije in SFRJ Po včerajšnji otvoritveni slovesnosti bo danes na vrsti osem poročil o specifičnih vprašanjih (Od našega poročevalca) ANCONA — Bližnja mesteca O-simo, kjer so bili 10, novembra 1975. leta podpisani znani sporazumi med Italijo in Jugoslavijo, je odločilno vplivala na potek prvega srečanja predstavnikov italijanskih in jugoslovanskih mest ob Jadranu, zbranih od včeraj popoldne v novi predavalnici medicinske fakultete tukajšnje univerze na IV. konferenci obmorskih mest iz obeh držav. Izvedenci, ki so se zvrstili na govorniškem odru, da bi pozdravili prisotne, kakor župan občine Ancona Mo-ninar in predsednik vlade dežele Marche Massi, ah da bi posegli glo-blje-v problematiko, ki je značilna za letošnjo konferenco, — kakor smo že zabeležili v našem listu, so to pot v središču pozornosti predvsem vprašanja gospodarskega sodelovanja med glavnimi središči ob vzhodni in zahodni obali Jadrana kakor predsednik Stalne konference jugoslovanskih mest Jovan Dejano-vič in predstavnik Vsedržavne zveze italijanskih občin Petruzzi, so soglasno ugotovili, da je zgodovinski dogodek v Osimu postavil temeljni kamen za hitrejši in trdnejši razvoj sodelovanja med obema državama na vseh področjih in torej tudi na tistih, ki spadajo v delokrog jadranskih mest in na katerih se odvijajo skupna prizadevanja za izboljšanje vsestranskih medsebojnih odnosov msd mesti ob obeh obalah Jadrana, na podlagi skupnih priporočil z dosedanjih konferenc v Splitu, Benetkah in Dubrovniku. Dr. Petruzzi, ki je na včerajšnji otvoritveni slovesnosti nastopil namesto zadržanega predsednika AN CI (Associazione Nazionale Ccmuni dTtalia) Ripamontija, je v svojih izvajanjih omenil tudi vprašanje ribolova, za katerega je ob skorajšnji obnovitvi ustrezne italijansko - jugoslovanske pogodbe poudaril, da se tudi pa tem specifičnem področju odpirajo mežrtbšti zartišje oblike sode-, lovanja s skupnimi naložbami, skupnim raziskovanjem ribjega bogastva v Jadranu ter skupnim izkoriščanjem tega bogastva tudi na ravni industrijske predelave ulova. Govornik se je dotaknil tudi- bodoče industrijske cone na meji med Italijo in Jugoslavijo in dejal, da bo prav preko te cone tržaško območje postalo pravj most za gospodarsko sodelovanje med Italijo, EGS, Balkanskim polotokom in deželami v razvoju. Specifična poročila o gospodarskem sodelovanju med mesti ob Jadranu pridejo na vrsto danes. Včeraj je bila v glavnem le otvoritvena slovesnost, katere so se u-deležile številne osebnosti iz Italije in Jugoslavije, med njimi tudi jugoslovanski ambasador v Rimu Borislav Jovič. Nastopil pa je tudi HIIIIHIMlillMIflllllllllllllllllllllilMfilllliMIIMIinillKIIIIIIIIIIIIIIIItlllllltlllllllllllllllllllllllllllimflllllllllllll Dve stoletnici v Dolini predstavnik občine Split, ki je podal poročilo o pripravah na sredozemske igre*, ki bodo v Splitu septembra prihodnjega leta. Iz Trsta sta bila prisotna zastopnik ANCI Ennio Abate in občinski odbornik Seri. Za danes pričakujejo tudi predstavništvo pokrajinske uprave, ki ga bo vodi] odbornik Nicolini. Glavno poročilo o problemih splošnega gospodarskega sodelovanja bo prebral župan Ancone Guido Menina, nakar bo sledilo esem specifičnih poročil o industrijskem in trgovinskem sodelovanju ter o kooperaciji na ravni male industrije in obrtništva, ribolova in turizma. Nastopili bodo izvedenci iz Trsta (Ennio Abate), z Reke, iz Splita, Rovinja in Benetk. Konferenca se bo zaključila v nedeljo s podnisom skupnega dokumenta. ELIO FORNAZARIČ Grški premier danes v Rimu RIM — Danes dopotuje v Rim na kratek delovni obisk predsednik grške vlade Karamanlis, da bi se s predsednikom italijanske vlade Andreottijem pogovarjal o problemih grškega pristopa k Evropski gospodarski skupnosti, še danes zvečer bo grški premier odpotoval v Pariz, nato pa se bo podal še v Dublin. Namen obiska je seveda kar se da pospešiti pogajanja o pristopu Grčije k EGS, ki naj bi se po želji Aten zaključila že pred koncem prihodnjega leta ali najkasneje v prvih mesecih 1980. Italijanska vlada je sicer že dala načelno podporo grški šel ji, na mizi pa so še vedno nekateri problemi, ki zadevajo ha primer trajanje prehodnega obdobja in delikatno vprašanje kmetijstva. Vsekakor bosta Karamanlis in Andreotti obravnavala tudi nekatere druge teme: dvostranske odnose, predvsem na gospodarskem področju, ter nekatere mednarodne probleme, kot na primer položaj na Bližnjem vzhodu in na Sredozemlju ter posledice grško - turškega spora na južni bok NATO. Pojutrišnjem pa bo prispel v Rim španski minister za odnose z EGS Sotelo. Zamejskemu športu mesto, ki mu pripada Danes se pogovarjamo o športu. O principih, problemih delovanja in bodočih smernicah. Tako kot na drugih področjih, je tudi tu treba odgovarjati na vprašanja, razčiščevati dileme in si v odkritem pogovoru izmenjati misli. Ni vse tako, kot bi moralo biti, če upoštevamo zamejski šport kakršen je danes, posebno pa če gre naša skrb v to, kako bo v prihodnosti. Že neka skupna intuicija v delovanju naših organizacij in društev kaže, da se uveljavljajo večkrat poudarjene potrebe po načrtnem razvijanju vseh potencialov, ki jih lahko izrazi naša skupnost. Globljo razpravo na področju telesne kulture smo dolgo zanemarjali, čeprav se vsi zavedamo, da na tem področju lahko izkoristimo izredne možnosti za utrjevanje vzgojno izobraževalnega procesa, tako mladine kot starejših. Še posebno, če ob številnih nevarnostih družbenega razkroja, sredi katerih živimo, tolmačimo šport kot niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiniiiHHiiiiiiiiuiiiiiiiiii,, ZARADI SPORNEGA VPRAŠANJA CISJORDANIJE IN GAZE Izruelsko-egiptovsku mitovnu pega jan ju zušlu m mrtvi tir Pod pritiskom drugih arabskih dežel mora Sadat vztrajati pri palestinskem problemu, kar bo pogajanja pač zavleklo - Dajan in Weizman se vrneta domov Dolina in z njo vse slovensko zamejstvo praznuje dva zgodovinski! jubileja: danes stoletnico prosvetnega društva »Valentin Vodnik*, jutri stoletnico dolinskega tabora. Oboje v idealni povezanosti narodnostnega boja, ki ga simbolizirata spomenika tabora in NOB TEL AVIV — Kljub vsem uradnim zanikanjem in lažnooptimističnim izjavam z obeh strani, kaže, da so Jz-raelsko-egiptovskega mirovnega pogajanja v luksusnih prostorih vvashing-tonske?'Blair House zašla na močvirnata tla. Dovolj zgovornp je Že samo dejstvo, da je prišlo včeraj do izredne seje izraelske .vlade, med katero so nekateri'ministri (»jastrebi*) zahtevali vpoklic v domovipo izraelskih pogajalcev, zunanjega ministra Dajana ter nosilca obrambnega resorja Weizmana. To se bo danes tudi zgodilo, a nekaj podobnega so pravzaprav že davno predvideli resnični poznavalci bližnjevzhodnih razmer, ljudje torej, ki niso nasedli u-temeljitvam lanskega novembrskega obiska egiptovskega državnega poglavarja Sadata v Izraelu, kakor tudi ne njegovim poznejšim diplomatskim potezam, ki so dosegle vrhunec najprvo v Čamp Davidu in sedaj še v upravnem središču ZDA. Že od vsega početka je bilo pač jasno da bližnjevzhodne krize ne bo mogoče rešiti s polovičnimi prijemi, kakršen naj bi bil ravno pričujoči proces za dosego 'očenega miru med Izraelom in Egiptom , ki tako ali tako izključuje ureditev palestinskega vprašanja: brez njegove rešitve pa na Bližnjem vzhodu nikdar ne bo miru. Sadat se tega kajpak dobro zaveda, a znašel se je v precepu: na eni strani (in to še predvsem) mora poskrbeti za dokončno stabilizacijo družbenopolitičnih razmer v E-giptu, na drugi ’ a vsaj kolikor toliko obvarovati interese palestinskega življa. Oboje je v danih razmerah, kakor jih je nakrojil sam Sadat, nemogoče, od tod tudi nuja, da se mimo še tako sovražnega razpoloženja v Tel Avivu trdno nasloni na zahodni svet, a tedaj se bo naslonil na sile, ki ščitijo tudi Izrael. .. To so seveda le perspektive. Zaenkrat sta si Begin in Sadat ponovno v laseh zaradi nesoglasij v zvezi z umestnostjo povezave med pogajanji za dvostransko mirovno pogodbo in problemom upravnovoja-ške ureditve Cisjordanije in Gaze. Egiptovski zastopniki zahtevajo takojšnji izraelski umik z zasedenih ozemelj pa tudi klavzulo, po kateri naj bi bilo mogoče mirovno pogodbo vsakili pet let revidirati. Temu I-zraelci nasprotujejo iz bojazni, da ne bi Egipčani spoštovali sporazuma, ko bi ne prišlo do zadovoljivih premikov v reševanju palestinskega vprašanja. Carter poizkuša medtem spraviti pogajanja tabora s kompromisi, tako je ameriška delegacija posredo vala izraelskemu in egiptovskemu odposlanstvu nov osnutek načelne mirovne pogodbe. Kljub temu je Dajan sklenil, da z Weizmanom danes zapusti ZDA in zahteva postavitev pogajanj na višjo raven, to je na raven ministrskih predsednikov, Begina in Sadata. je mSd telavivsko in kairsko vladd b0 torej še dolgo, saj se Sadat ne more kar tako izneveriti Palestincem, četudi le tister^u njihovemu delu ob desnem bregu Jordana in na območju Gaze, ne .da bi s tem tvegal osovraženje večine a-rabskih dežel, (dg) Tito vodil sejo sveta za ljudsko obrambo HERCEGNOVI — Predsednik Tito je včeraj vodil sejo sveta za ljudsko obraml. d pri predsedstvu SFRJ. Seje so se udeležili tudi najvišji funkcionarji federacije, republik in pokrajin. K' t poroča Tanjug, so na podlagi ocen in stališč 11. kongresa Zveze komunistov Jugo- slavije obravnavali vprašanja v zv.ezi V fcadiiljnjim uresničevanjem koncepta splošne ljudske obrambe, zlasti glede razvoja in delovanja družbene samozaščite. Poleg tega so’ razpravljali tudi o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih s področja obrambnih priprav in usposabljanja družbe za obrambo. Osnutek za reformo pokojninskega sistema RIM — Minister za delo in socialno skrbstvo Scotti je predložil poslanski zbornici uradno besedilo dogovorjenega osnutka o reformi pokojninskega sistema. Predvidoma bi ga obe veji parlamenta morali odo-b’... pred koncem leta. HiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii VODITELJ ZAPU NK0M0 OBTOŽUJE Rodezijski letalski napad povzročil 226 smrtnih žrtev Resno ogroženu možnost mirnega reševanja spora NEW YORK — Zločinski napad rodezijskega letalstva na taborišče beguncev v Zambiji in na podobna taborišča v Mozambiku je terjal, po podatkih voditelja i-odezi iških gverilcev 226 smrtnih žrtev, poleg tega pa nad 600 ranjenih. V napadenem taborišču je bilo vsega tri tisoč o-seb, v glavnem mladih, žena, otrok in telesno prizadetih, za katere so skrbele mednarodne humanitarne organizacije UNICEF. V krogih OZN So tudi razgalili nesramno laž rodezijskih rasistov, še posebej Jana Smitha in nekaterih afriških min' strov rodezijske vlade, češ da so v taborišču bili gverilci in med njimi tudi kubanski inštruktorji. Taborišče sta upravljala OZN in mednarodni rdeči križ, namenjeno pa je bilo gradnji večjega objekta za sirote in handikapirance, ki jih je vojnah žal nikoli ne manjka, še pred nekaj dnevi so funkcionarji svetovne organizacije obiskali taborišče in preverili, da nj služilo v vojaške namene. Čemu torej morilski napad, pri katerem so se rodezijske vojaške sile poslužile — kot trdi Nkonio — celo napalma in zažigalnih bomb? Očitno je, da skušajo Jan Smith in predstavniki rodezijske vlade, ki se že drugi teden mudijo na uradnem obisku v ZDA, «zmehčati» gverilce ZAPU Joshue Nkoma in jih prisiliti, naj sodelujejo za konferenčno mizo o usodi Zimbabvveja, kakršno so uradno predlagali Smith, Velika Britanija in ZDA. Smiiii m črnski škof Muzoreva, ki z njim sodeluje v rodezijski vladi, sta ameriškim novinarjem potrdila, da se bodo napadi na gverilska taborišča nadaljevali, kolikor se bo rodezijski vladi zdelo potreb no. Pri tem jih očitno niti ne skrbi, da napadi naravnost vpletajo v vojno dejavnost neodvisni državi Zambijo in Mozambik, To naj bi dokazovalo, da sta vladi ZDA in Velike Britanije bili obveščeni o Smithovih namenih, Z njima pa se ne strinja Francija, ki je obsodila vojaško dejavnost rodezijskih oblasti in v sozvočju s Kurtom IValdhei-mom, tajnikom OZN, izrazila zaskrbljenost za usodo morebitnih po gajanj. Dejansko je Nkomo že izjavil, da se gverilsko gibanje za osvoboditev Zimbabvveja ne namerava pogajati pod pritiskom orožja in da bo zato nadaljevalo osvobodilno vojno do končne zmage. «State Departement* pa je medtem objavil točke, ki naj bi omogočile konferenco o usodi Zimbabive-ja (Rodezije). Te točke so, v vrstnem redu: volitve, premirje, prehodna uprava, oblikovanje neodvisne vojske, izoblikovanje r ve usta ve z jamstvom človekovih pravic. že dejstvo, da je premirje na drugem mestu, po volitvah, dokazuje, da je pot do mirne rešitve rodezijskega vprašanja še dolga, (st.s.) dejavnost ki lahko naravno revalulira človeka in mu o-vrednoti danes žal tako pogosto zanemarjen del osebnosti. Ni dvoma, da je v zgodovini našega obstoja šport o-digral veliko vlogo. Morda največjo v časih ko je doslednost našega človeka stala veliko dražje, kot danes. Bila pa je tudi temelj, na katerem stoji vse to, kar smo Slovenci do danes v športu dosegli. Verjetno o tem nismo dovolj poučeni in to bo tudi eden izmed vzrokov, da se včasih čutimo. nemočne ob številnih pojavih popuščanja v našem športnem dogajanju. Popustljivost kot posledica neznanja ali /somanjka-nja družbeno politične- o-sveščenosti nam je nevarna še posebno na področjih, kjer smo najbolj izpostavljeni. Šport je tako področje. To velja za širšo družbo, v kateri živimo, za nas pa še posebej. Razvoj kulturne in politič-čne zavesti nam je ne samo potreben, pač pa vse bolj nujen. Proces sodobnega, vsebinsko nam ustreznega i-zobraževanja, mora zajeti domala vsa področja na katerih smo aktivni, ustvarjati mora nove, tudi še neslutene možnosti, da se naš človek individualno in družbeno u-veljavi kot samozavesten, napreden narodni subjekt. Ni več čas za to, da prepuščamo delovanje na raznih sektorjih dobri volji posameznikov ali skupin, posebej za to zadolženih. Splošni politični boj za uveljavitev Slo-VeWt>ev mora biti sinteza vsel} naših ustvarjalnih dejavnikov. V tem smislu naše organizacije niso in ne smejo biti tovarne zaključenih receptov, pač pa prožne strukture, namenjene širokemu soočanju in ustvarjanju enotnih, vsebinsko perspektivnih pobud. Dan za dnem smo poklicani, da u-stvarjamo okolje, v katerem naj bo vsak posameznik po svojih močeh in sposobnostih sooblikovalec skupnih izbir. Tako mora biti tudi v športu. Verjetno je šport v naši sredi tista dejavnost, ki je danes povsem neupravičeno deležna le pasivnega, čeprav navdušenega spremljanja. Ne moremo si dovoliti, da bi nam naša lastna obremenjenost s potroškimi vplivi bila v ozadju kot podzavesten izgovor, češ da se na tem področju več in bolje ne da narediti. Kljub važnosti, ki jo pripisujemo športu v družbi in še posebej v okviru naše narodnostne skupnosti, moramo priznati, da smo v zamudi tako glede teoretske analize, kot na področju politične iniciative. Če hočemo, da bo športno udejstvovanje v naši sredi resnično eden izmed temeljnih vzgojih principov, se moramo znebiti tudi lastnih a-priorizmov in prispevati k temu, da si zamejski šport pridobi mesto, ki mu pripada. Jasno pa je. da v takem konceptu ne more biti mesta za razna oportunistična prilagajanja, povezana predvsem z nezadržno težnjo po rezultatih. Gre za miselnost, ki je že v taki meri razširjena, da se bomo morali pošteno potruditi, da nadoknadimo zamujeno. Iz vseh navedenih razlogov izhaja, da današnji posvet ni namenjen samo športnikom. Želimo, da bi odkrita m poglobljena razprava o principih in nadalm;ih smernicah našega športa izpopolnila vsakogar izmed nas. Predvsem se zavedamo, da /e DUŠAN UDOVIČ (Nadaljevanje na zadnji strani) DOLINA 100 LET TABORA IN PD VALENTIN VODNIK Prireditve: danes, 21. oktobra, ob 20.30 in jutri, v nedeljo, 22. oktobra, ob 15. uri L 1» 21. oktobra 1978 ---- -------> .............. - -- -- .... - .......................................... - VČERAJ V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Izčrpen prikaz raziskav SLORI o slovenskem šolstvu v Italiji Govor je bil o stanju šol na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini Analize dopolnjujejo izsledke posveta o slovenskem šolstvu izpred treh let Poročevalci na včerajšnji predstavitvi študije SLORI o slovenskem šolstvu V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je bil včeraj informativni prikaz raziskav, ki jih je Slovenski raziskovalni inštitut izvedel na področju šolstva v obdobju, ki je sledilo Posvetu o slovenskem šolstvu v Italiji, ki je bil septembra 1975. Občinstvu, med katerim so bili sen. Jelka Gerbec, deželni svetovalec Boris Iskra, predsednik SKGZ Boris Race, predstavnik tržaške občinske uprave Vladimir Vremec, dolinski župan Edvin Švab, predstavnik milj-ske občine Kiljan Ferluga, predvsem pa šolniki, sta bila podana dva re ferata o stanju šolstva na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Ravnatelj SLORI, dr. Karel šiškovič. je v uvodu dejal, da se po treh letih Slovenski raziskovali inštitut ponovno predstavlja z nekaterimi rezultati svojih raziskav, da bi predstavil javnosti, zlasti pa specializiranim dejavnikom, nekatere analize in zaključne kot nadaljevanje dela, ki je bilo prikazano na posvetu iz leta 1975, čemur je tudi sledil zbornik o slovenski šoli v slovenščini in italijanščini. Dr. šiškovič je še poudaril, da je inštitut Dri šolskih raziskavah naletel na živo zanimanje našte javnosti, zlasti pa šolskih komponent. Zahvalil se je predvsem mladim ljudem, ki so z visokim čutom odgovornosti zbirali podatke, izvajali ankete, tehnično pomagali u-rejati gradivo, ki je inštitutu služilo za včerajšnje poročanje. Prof Živa Gruden je nato. spregovorila o oblikah in razvoju šlo venskega izobraževanja v Beneški Sloveniji. Dejala je, da lahko že na prvi pogled ugotovimo, da so bili v teh letin storjeni pomembni koraki tako v razvoju pobud slovenskih organizacij, kot tudi v odnosu šolskih oblasti in organizmov do rabe slovenskega jezika. Oboje je seveda tesno povezano, saj pobude društev veli vajo na večjo odprtost šolskih oblasti, ta pa po drugi strani omogoča razširitev društvenih pobud. Za ugotavljanje številčnega stanja šolstva med Slovenci v videmski pokradli sta primerni in zanesljivi zlasti Rezija in Nadiške doline, ker tu obstajajo popolne strukture obveznega šolstva, v Nadiških dolinah pa trdi poklicna šola in učiteljišče. Na osnovi rojstev bi moralo biti danes v Nadiških dolinah 583 osnovnošolcev, in 399 nižjih srednješolcev. Malo številnosti šolske populacije pa ne gre iskati zgolj v nizkem številu rojstev, temveč predvsem v izseljevanju. Sicer pa opažamo, da je odstotek šolske mladine v narodnostno mešanih občinah nekoliko višji kot v pretežno slovenskih občinah, pri slednjih pa se položaj spreminja od dolinskih središč, kjer je sorazmerno najboljši, do hribovitih področij, kjer je daleč najslabši. Dno doseže v občinah Terske doline. Prof. Živa Gruden je nato govorila tudi o premikih v odnosu šolskih ustanov do slovenščine. Vztrajne zahteve slovenskih organizacij po uvedbi slovenskega izobraževanja v državnih šolah, so priredile do nekoliko večje, čeprav še vedno skromne odprtosti šolskih ustanov do slovenščine. Tako lahko beležimo izrazito dobre uspehe samo na tečajih slovenščine za otroke v Ukvah in Žabnicah, kakor je tudi uspešen natečaj za spise v slovenskem narečju «Moja vas» in kulturna - rekreativno letovanje «Mlada brieza*. Svoj referat je prof. Gud-nova zaključila z ugotovitvijo, da večji razmah oobud, ki stremijo k slovenskemu izobraževanju, ovira poleg različnih tehničnih problemov zlasti pomanjkanje primernih kadrov. Pavel Štranj je nato podal prikaz raziskav, ki jih je SLORI izvedel v letih 1975-1978 na Tržaškem in Goriškem. Gradivo za Goriško sta zbrali in uredili Mirjam Koren in Norina Bogateč. Referat je bil razčlenjen na več poglavij, ki so zaobjela problematiko, otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol, univerze in problema zaposlovanja maturantov in diplomirance^. Število vpisanih v slovenske vrtce na Tržaškem upada že dve leti, kar ne preseneča glede na to, da upada število rojstev na Tržaškem že 12 let. Glede osnovnih štl je treba ugotoviti, da so najizrazitejša območja rasti slovenske šole na Tržaškem prav tista, ki so se pred leti zdela najbolj kritična: središče mesta in miljska občina. Tri leta narašča tudi vpis v dolinski občini, medtem ko v istih letih pada v predmestnem pasu tržaške občine. Drugod so nihanja taka, da iz njih ne moremo razbrati podrobnejših pokazateljev. Štranj je nato govoril še o nižjih srednjih šolah, kjer je fluktuacija iz leta v leto precejšnja, a obseg osipa je na slovenskih šolah vsekakor nižji kot na italijanskih. Glede višjih srednjih šol pa je povedal, da beleži na Tržaškem največ vpisa trgovski tehnični zavod, na Goriškem pa učiteljišče, čeprav se je vpis skrčil na račun trgovskega strokovnega zavoda in klasičnega liceja. V referatu je bilo nato še govora o izbiri študija na univerzi, o slovenski u-niverzitetni populaciji nasploh in o pomanjkljivostih v slovenskem šolstvu, predvsem glede kadra, ki poučuje slovenski jezik. Ob koncu se je razvila še krajša diskusija, v kateri je padel tudi predlog, naj SLORI v kratkem priredi diskusijski večer o obravnavani tematiki. Tak večer, je zagotovil ravnatelj inštitute dr. šiškovič, bodo priredili verjetno čez mesec dni. Ravnatelj SLORI je še naglasil, da so uradi inštituta na razpolago tistim, ki bi radi dobili jasnejši vpogled v tematiko slovenskega šolstva, na razpolago pa sta tudi včerajšnja referata. V torek stavka uslužbencev ACI V prejšnjih dneh je bilo zborovanje delavcev pokrajinskega konzorcija za prevoze, katerega so se udeležila tovarniška sindikalna tajništva. Na sestanku so preučili dosedanja pogajanja med sindikati in vodstvom konzorcija in so v zvezi s tem odločili, da ne bodo delavci o-pravili nobenih nadur danes, jutri in 1878-1978 DOLINA DANES, 21. OKTOBRA: V OBČINSKI TELOVADNICI V DOLINI OB 20.30 PROSLAVA 100-LETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA VALENTIN VODNIK Pozdrav predsednika društva - Vojko Lovrilia — Slavnostni govor - Anaroža Slavec — Pozdravi gostov — Podelitev odličja prijateljstva — izroči župan Edvin Švab Recital: RODOVI SKOZI STOLETJE Sodelujejo: ansambel SUPERGROUP Avtor: Boris Pangerc godba na pihala BREG (vodi Viljan Slavec) Glasba: Edvin Križmančič pevski zbor V. VODNIK (vodi Ignacij Ota) Recitatorji: Damijana Ota, Ester Kočevar, Recitatorje pripravila: Mira Sardoč Vojteh Lovriha, Mauro Žerjal, Boris Pan- Režija Mario Uršič gerc. Scena: Edvard Zajec in Marjan Kravos Napovedovalka: Mojca Švab JUTRI, 22. OKTOBRA: NA TRGU PADLIH ZA SVOBODO OB 15. URI PROSLAVA 100-LETNICE TABORA Govornika: JOŽA VILFAN — MIROSLAV KOŠUTA V kulturnem sporedu nastopijo godbe, otroški, mladinski, moški in mešani pevski zbori iz Brega Od srede dalje razstave: TORKLA - Fotografska razstava Maria Magajne: MLADINSKI KROŽEK - Antološka likovna razstava; SEDEŽ PD V. VODNIK - Retrospektivna razstava zgodovine prosvetnega društva v ponedeljek. V torek, 24. septembra, ob vsedržavni stavki uslužbencev družb za prevoze, se bodo delavci vzdržali dela za 4 ure, od 10. do 14. ure. V torek se bodo šoferji, kontrolorji in delavci vrnili v remize do 10.30, ostali uslužbenci ACT pa bodo nehali z delom ob 10. uri. Avtobusi bodo zopet vozili s končnih postajališč ob 14. uri. V zvezi s protestno akcijo uslužbencev, pokrajinski konzorcij za prevoze sporoča, da bodo verjetno nekatere proge okrnjene in sicer 1, 3, 8, 12, 14, 16, 18, 22 in 24, medtem ko bodo avtobusi, ki vozijo na daljših razdaljah, obdržali normalne urnike. Lastniki abonmajev za proge, ki eventualno ne bi vozile, se bodo lahko poslužili avtobusov, ki vozijo na bližnjih progah. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiifiiiiiHiiifiiiiiinfitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Likovniki iz Dobrove danes na Opčinah V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, spremenjeni za to prilož-nost v likoimo galerijo, bo danes ob 20.30 slovesno odprtje zanimive slikarske razstave, na kateri nastopa skupina slikarjev samorastnikov iz Dobrove pri Ljubljani To razstavo prireja opensko prosvetno društvo «Tabor» v okviru kulturnega sodelovanja s kulturno u metniškim društvom rDolomith iz Dobrove. Tako se bodo današnje slovesnosti, na kateri bo nastopil tudi openski meški pevski zbor tTabon, udeležili poleg umetnikov samorastnikov Lada Hudnika. .Janeza Korenčana, Francke Volčiče-ve. Milka Križmana in Janeza Slabeta, ki bodo razstavljali svoja dela, tudi druni predstavniki društva iz matične domovine, s katerim so Openci navezali tesne stike. Razstava bo odprta do nedelje. 29. oktobra. V ODSOTNOSTI LISTARSKE PUBLIKE UMIRJEN POTEK SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA 0 večnacionalni tržaški kulturi in njenih perspektivah je govoril Ravel Kodrič (KPI) • Skupščina odobrila vrsto upravnih sklepov Včerajšnji del politične razprave v tržaškem občinskem svetu se je odvijal v bolj umirjenem tonu, kot običajno, odkar je uprava v rokah Liste. Bilo je veliko odsotnosti v klopeh svetovalcev in odsoten je bil tisti del publike, ki je na prejšnjih sejah v precejšnji meri prispeval (večkrat tudi po zaslugi nedopustne prizanesljivosti župana Ceco-vinija), da je bilo vzdušje v dvorani tako napeto. Seja, ki je bila kot že prejšnji dve, namenjena debati o političnem in upravnem programu Cecovinijevega odbora, je bila torej v bistvu prehodnega značaja v pričakovanju pone- I UMESTITVENE SEJE DEŽELNEGA ORGANIZMA Tudi trije slovenski predstavniki v komisiji za knjižnice in muzeje Imenovani so bili dolinski župan Edvin Švab za deželno sekcijo občim Marjan Pertot kot strokovnjak za knjižnice in prof. Franc Škerlj za NŠK Udeleženci umestitvene seje deželnega sveta za knjižnice in muzeje deljkove seje, ko bodo govorili načelniki svetovalskih skupin in ko naj bi se konkretneje pokazalo, kakšna je dejanska volja strank ustavnega loka ali strank nacionalne solidarnosti v tem skrajno zapletenem in delikatnem trenutku tržaškega političnega življenja in ko naj bi se predvsem pokazalo, če je bila dosežena med temi strankami enotnost ne le v smislu kritičnega odnosa do Cecovinijevega programa, temveč tudi v namenih da se Cecovinijeva uprava prisili k odstopu in se da Trstu uprava, ki bo odraz večine v občinski skupščini ter volje, zahtev in potreb večine tržaškega prebivalstva. Del včerajšnje seje je bil posvečen tudi odobritvi raznih sklepov občinskega odbora in tudi te del ni bil posebno živahen in poglobljen, čeprav se je skupščina izrekla o nič manj kot 280 sklepih'' naj različnejše narave. V razpravo je posegel le komunist Costa, dotaknil problema vzdrževanja javnih poslopij (o tem je bilo namreč veliko sklepov) ter dejal, da to vprašanje ne sme biti prepuščeno improvizaciji kot doslej, temveč se ga je treba lotiti načrtno in sistematično. Zanimivo ln pomenljivo je tudi dejstvo, da je odbor med številnimi sklepi, za katere ni bilo v pristojnih komisijah enotnega mnenja in je bila zanje izrečena zahteva po javni razpravi, izbral in predložil v razpravo samo dva, ki sta prav gotovo obrobnega pomena v okviru nebroja problemov, ki terjajo, da se razčistijo in rešijo, šlo je namreč za sklepanje o dveh večerjah, ki sta bili prirejeni ob obisku dveh ministrov v našem mestu. Mar izpričuje te izbira izmikanje pred zahtevnejšimi nalogami? Omembe vreden je tudi uvodni odgovor župana Cecovinija na pismena vprašanja komunističnih svetovalcev Monfalcona in Polija ter krščanskega demokrate Abateja o tržaškem gospodarstvu. V bistvu je župan ponovil tisto, ker je že večkrat povedal in pri tem seveda ni pozabil vključiti znamenitih treh točk, ni pa dal konkretnega odgovora. ki bi ga podpirala tudi stvarna dejanja, na osnovno vprašanje, kako misli sedanja občinska uprava pristopiti k reševanju problemov industrijskih podjetij v krizi. V politično razpravo je včeraj prvi posegel slovenski komunistični svetovale. Ravel Kodrič. Glavno pozornost je posvetil kulturnemu vpraša- nju in vlogi Slovencev v tem okviru ter izhajal iz ugotovitve, da je to vprašanje zajeto v Cecovinijevem programu zelo ozko. Po poglobljeni in kritični analizi položaja na tem področju v našem mestu je zlasti naglasil potrebo, da se pospeši proces zacelitve razcefranega in razkrajajočega se duhovnega, moralnega in kulturnega tkiva v Trstu, pri čemer mora odigrati pomembno vlogo predvsem delavski razred in slovenska narodnostna skupnost. Po fašistu De Polu je govorila As-santijeva (KPI), ki je osredotočila svoj poseg na vprašanje odnosov do osebja ter zelo ostro ocenila stališča, ki jih ima do tega vprašanja LpT in ki so izražena v programu. Krščanski demokrat desne struje Orlando je bil na začetku sicer polemičen do novega odbora, a je na koncu poudaril,.,dftuje treba iskati stike z vsemi silami, vključno z LpT. Scarpa (KD) je obravnaval razna vprašanja gospodarskega značaja, Del Čampo (KPI) je razčlenil vprašanje športa in odnosa med šolo in športom ter očital odboru imobilnost v tem pogledu. O tem vprašanju je govoril tudi krščanski demokrat-Chersi. (dk) Nenadna smrt dr. A. Kadila Nenadoma je umrl v 56. letu starosti dr. Antonio Radilo, kmetijski strokovnjak, ki je dolga leta služboval na kmetijskem nadzorništvu v Trstu. Pokojnik je bil po rodu ^ iz Istre, a se je znal približati našemu kmetu kot človek in kot strokovnjak. Razumel je težave, s katerimi se .je moral in se še mora soočati naš kmet in mu je zato vsestransko pomagal, zlasti še s posredovanjem svojega bogatega tehničnega znanja. Velike zasluge ima predvsem za razvoj cvetličarstva na Trža škem. V letu 1965 je bil premeščen v Videm, kjer je bil imenovan za načelnika tamkajšnjega kmetijskega nadzorništva in je to mesto ohranil do smrti. Njegova premestitev je naše ljudi zelo orizadela in prosili so pristojne oblasti, da bi preklicale omenjeno odločitev. Vsi, ki so ga poznali ga bodo pogrešali, saj so z njim izgubili dragega prijatelja in sposobnega strokovnjaka. V PONEDELJEK V ROSSETTIJU Godalni orkester iz Ploestija (Romunija) V ponedeljek ob 20.30 bo v gledališču Rossetti izredni koncert godalnega orkestra iz Ploestija v Romuniji. Program bo obsegal skladbe Dvoraka in Mendelssohna. Dirigiral bo Silvano Frontalini, solist pri kla-i j1 vir ju pa bo Riccardo CarameH a. Godalni Mfkjst.pr J| {jg .jf jel mesti/tfau■rnmfžmtHe-ffa nrkestfa. mt-stopal je že po vseh večjih evropskih in ameriških mestih in bil povsod deležen laskavih ocen. Pianist Cara-mella, roje v Turinu l. 1951, diplomant konservatorija N. Paganini v Genovi, je nastopal z recitali in z velikimi orkestri po Evropi, ZDA, Srednji in Južni Ameriki. Silvano Frontalini je po rodu iz Ancone. Leta 1977 je dosegel diplomo iz dirigiranja pri prof. Parisu. Udeležil se je izpopolnjevalnih tečajev v Italiji in v Budimpešti. Mladinski odbor SKGZ prireja brigadirski večer Na pobudo Mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zve ze bo drevi v Barkovljah brigadirski večer, katerega se bodo udeležili zamejski mladinci in mladinke, ki so bili letos na mladinskih delovnih ak; cijah v Sloveniji. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki so bili v brigadah v prejšnjih letih. Večer bo priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj o prostovoljnem delu v mladinskih delovnih akcijah, ki so šola življenja in obenem samoupravljanja. Bo pa tudi priložnost za pogovor o prenosu izkušenj v vsakodnevno življenje v zamejstvu ter nasploh o mladinski problematiki. Gostje brigadirskega večera bodo predstavniki obmejnih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije, (sk) • Tržaški ohčinski zdravnik sporoča. da se bodo cepljenja proti griP* pričela, ko bodo dobili ustrezno ce-pivo. Tržaška .občina bo datum pričetka cepljenja sporočila prebivalcem po sredstvih javnega obveščanja. Svojemu pevcu Lucijanu Križman" Čiču izreka TPPZ najgloblje sožalj« ob izgubi drage mame. Ob izgubi drage žene in mame Rozalije Križmančič izreka Gospodar ska zadruga v Bazovici globoko sožalje svojcem. Sekcija KPI Bazovica, Padriče I« Gropada izreka tov. Lucijanu Križ' mančiču ob izgubi drage mame h skreno sožalje. ŠD Primorec izreka svojemu odborniku Srečku Križmančiču in svojcem iskreno sožr1;-: ob izgubi mater« Rozalije. Pogreb drage Rozalije Marc por. Križmančič bo danes, 21. oktobra, ob 13. tiri iz mrtvašnice glavne bolnišnice n8" ravnost v bazoviško cerkev. Bazovica, 21. oktobra 1978 Jutri,<'22!’'oktobra, poteče šest mesecev odkar me je zapustila n»Ja preljubljena in nepozabljena Nerina (Rini) Giorgolo roj. lelen Maša zadušnica bo ob 10. uri v cerkvi v Sv. Križu. Mož Tranquillo Sv. Križ, 21. oktobra 1978 Dne 19. oktobra nas je zapustila naša draga MARIJA KREČIČ vd. BEVILACQUA Pogreb bo danes, v soboto, 21. t.m., ob 13. uri na barkov-ljanskem pokopališču. Iskrena zahvala zdravnikom in osebju II. oddelka za ge-riatrijo. Žalostno vest sporočajo sestra ln nečaki ier drugi sorodniki. Trst, 21, oktobra 1978 Občinsko pogrebno podjetje IIIIUM) IIIIIHII lili tl II lili Hilli tllllll IIII || II Hill M tl II111111H tlini!l!l IIIII IH lili lili lili tlllllllll III Hit HI IIIIMIIIIIMH NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI PREDSTAVLJEN PROGRAM ^PRAZNIKA MLADIH 78» Srečanje bo od 3. do 5. novembra v tržaškem semenišču in spada v okvir priprav na škofijsko zborovanje, ki bo prve dni decembra UIIHIIIIIIIIIHHHIHIIIIHIHmtllimilHIIIIHIHltlllllHIIIIIIHHIHIIIMIIIHHIIIIHIIIHIIItlllllHIIIIHHIfHIIIIIIIIIU PO NAPADIH NA JUGOSLOVANSKE AVTOMOBILE JUGOSLOVANSKI KUPEC-ŽRTEV NAPADA V SREDIŠČNI TRGOVINI Napadeni Jugoslovan se je moral zaradi udarcev zateči v bolnišnico - Dogodek se je pripetil v trgovini Gabriele v Ul. Roma Včeraj je bila v časnikarskem krožku tiskovna konferenca, na kateri so prireditelji predstavili program in namene »Praznika mladih 78», ki bo od 3. do vključno 5. novembra v Trstu in bo potekal v okviru priprav na škofijsko zborovanje, ki bo prve dni decembra. Pobuda za takšno srečanje se je rodila že pred meseci, v eni iz med pripravljalnih komisij na ško fijsko zborovanje. Delo za to zborovanje poteka v desetih komisijah, od teh se četrta ukvarja z vprašanji slovenskih vernikov, osma pa obravnava vprašanja emargi-nacije in oblike družbenega posega. V tem okviru pa problemi mla dine niso prišli v pravi meri do izraza. Zato so se nekateri odločili, da bodo temu posvetili posebno pozornost in k pobudi pritegnili tudi druge, zlasti posameznike, ki niso vključeni v nobeno organiza c:,o. Kot so tudi včeraj poudarili, pri tem izhajajo iz različnih cerkvenih stvarnosti, skušajo pa po novno skupaj pridobiti svojo kri-stjansko identiteto v upanju, da tudi to doprinese k enotnosti tržaške cerkve. Ta pobuda, pri kateri je angažiranih okrog trideset mladih, je privedla do sedanjega srečanja, ki ne bi smelo postati, kot so naglasili na tiskovni konferenci, le izraz te ali one skupine, ampak vseh mladinskih komponent tržaške škofije, Zlasti so še poudarili pomen sodelovanja med mladimi Slovenci in Italijani, pomen prisotnosti slovenskih predstavnikov v tej organizacijski skupini ter enotnosti, ki so jo pri tem dosegli. Posebno pozornost namenjajo še zlasti dvoje zičnosti. Po podrobni obrazložitvi programa so prireditelji izrazili upanje, da bližnje srečanje mladih ne bo ostalo le osamljena pobuda, ampak bi pomenilo le uvodni korak k skupnemu delu, pri katerem ima jo vso podporo tržaškega nadškofa. Na sedežu deželnega odborništva za šolstvo, strokovno izobraževanje in kulturne dejavnosti so včeraj u-radno umestili deželni svet za knjižnice in muzeje Furlanije - Julijske krajine. Deželni svet bodo sestavljali priznani strokovnjaki na področju knjižničarstva in muzejev ter predstavniki krajevnih ustanov. Tako bo deželno sekcijo pokrajin zastopal Gui-do Bradaschia, deželno sekcijo občin pa dolinski župan Edvin Švab; tržaško univerzo bosta zastopala profesorja Mirabella Roberti ter Cerva-ni. Nadalje bodo v novem organizmu še dr. Pesante, dr. Del Basso in prof. Silvani, ki bodo zastopali knjižničarje, ter prof. Mezzana, dr. Rizzi in knjigovodja Fomiz, ki bodo zastopali ravnatelje muzejev. Pet čla-nov-strokovnjakov je v novi organizem izvolil tudi deželni svet in sicer dr. Comellija, prof. Sartija, Zo-vatta in Šemo, knjigovodjo Chicca in Marjana Pertota. Nadalje bodo prisotni v novem deželnem organizmu še prof. Franc Škerlj, kot predstavnik Narodne in študijske knjižnice, Livio Feletti v imenu enotne sindikalne zveze ter predstavniki od-borništev, ki so neposredno povezana s temi vprašanji. Kot je poudaril odbornik Carpe nedo v uvodnem nagovoru, je prišlo do ustanovitve deželnega sveta za knjižnice in muzeje predvsem zato, da bi se ustvarilo širše sodelovanje z deželo na tem področju; poudaril je tudi, da morajo postati knjižnice in muzeji nekakšni centri za kulturno, strokovno in vzgojno o-bogatitev celotne deželne skupnosti, zaradi česar bi bilo primerno, da bi se ustvarili posebni tečaji za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje za operaterje, ki delujejo na tem področju. Odbornik Carpenedo je še podčrtal, da gre važnost novega organizma preko pomena, ki ga imajo te vprašanja in »ristavil, da bodo sklepi, ki jih bo novoumeščeni organizem sprejel, vinkulantnega značaja za deželno upravo. Posl. Antonio Gava na zborovanju KD Član vsedržavnega vodstva in odgovoren za vprašanja krajevnih ustanov pri KD posl. Antonio Gava, se bo danes popoldne mudil v našem mestu. V večernih urah se bo udeležil zborovanja vodilnih organov tržaške KD, katerega se bosta udeležili tudi strankini svetovalski skupini na občini in pokrajini. Uvodno poročilo bo podal prav posl. Gava, ki bo govoril o vsedržavnem stanju v krajevnih upravah. 4 Danes si bosta obljubila večno zvestobo FRANCA CHERSA in SILVANO POBEGA Delovnemu tovarišu in njegovi izvoljenki želijo vse najboljše tiskarji ZTT. Voščilom se pridružujeta uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. Kot smo že večkrat poročali, so v zadnjem času postali jugoslovanski državljani, ki prihajajo v naše mesto po nakupovanju, tarča najrazličnejših napadov, ki so očitna posledica vzdušja, ki se je v mestu ustvarilo po junijskih volitvah. Pred približno mesecem ’ni so neznanci porezali gume devetim avtomobilom z jugoslovansko evidenčno tablico, enega pa so celo nameravali sežgati; nedavno od tega pa so običajni neznanci pomazali s protislovenskimi napisi nekaj avtomobilov jugoslovanske registracije. To so le nekateri primeri, kako določeni krogi zastrupljajo ozračje v Trstu. Včerajšnja kronika beleži še en podoben primer. Približno ob 9.30 so mestni redarji prepeljali v tržaško bolnišnico jugoslovanskega državljana, 30-letnega Milovana Zdrav-koviča iz Beočina pri Beogradu, kjer so ga sprejeli na oddelku za prvo pomoč. Zdravkovič je na policijskem uradu bolnišnice izjavil, da se je malo prej mudil v trgovini Gabriele v Ul. Roma 20, ko ga je zaradi malenkostnih vzrokov napadel 25-letni Vincenzo Notaro iz Ul. San Lazzaro 8, po poklicu trgovec. Zdravkovič je izjavil, da ga je No-taro obdeloval s pestmi, tako da so morali priskočiti na pomoč mestni redarji, ki so ga nato prepeljali v bolnišnico. Tam so mu nudili prvo pomoč (zadobil je namreč več udarcev v levo stran čeljusti in telesu), ter ga odslovili. Kot smo izvedeli na policijskem uradu, se je malo za tem zatekel v bolnišnico tudi Nota-ro, kjer so ga s rognozo treh dni zaradi udarca v podrebrje sprejeli na kirurškem oddelku. Iz bolnišnice se je Zdravkovič zapeljal na jugoslovanski konzulat, kjer je jugoslovanskim oblastem o brazložil kar se mu je pripetilo. Vsekakor je napovedal, da bo Vin-cenza Notara prijavil sodišču. • Jutri bo ob 10. uri v cerkvi v Ul. Giustinelli maša rimskokatoliške izpovedi v nemškem jeziku. Ob isti uri bo v cerkvi na I-argo Panfili luteranski verski obred v nemškem jeziku. Dne 19. oktobra nas je zapustil naš dragi ATILU BOSCHETTI Pogreb bo danes, v soboto, 21. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v nabrežinsko cerkev. Iskrena zahvala primariju, zdravnikom in osebju III. oddelka za geriatrijo. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, hči Wilma z družino (odsotna)* vnukinja Alida z možem Livijetn ter svak in drugi sorodniki. Trst, 21. oktobra 1978 Občinsko pogrebno podjetje -----------------+---------- Po dolgi bolezni je v miru zaspal FRANC MUŽINA (Matevžkov) Iz mrtvašnice glavne bolnišnice ga bomo dvignili danes ob 12.30. Pogreb 'pa bo iz gropajske cerkve ob 15.30. Žalujoči: žena, sestra, sinova In hči z družinama ter drugo sorodstvo Gropada, 21. oktobra 1978 GORIŠKI DNEVNIK 21. oktobra 1978 Gledališča S S G Jutri, 22. oktobra 1978. ob 19. na BORŠTNIKOVEM SREČANJU v Mariboru. V ponedeljek, 23. oktobra 1978. ob f. uri v RADGONI - Dario Fo: bedma zapoved: Kradi malo manj. TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-• v šolah ter v raznih društvih so v Prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79. avditorij Od 24. oktobra Teatro Regionale toscan0 predstavlja «’A morte dint'o uetto 'e don Felice» Petita v režiji t-arla Cecchija. Za abonente 30 in °d sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Rossetti Danes ob 20.30 red «prva sobota* .' Kerich: «La coscienza di Zeno» pTa Sveva. Režija Franco Giraldi. n’a abonmajska predstava. Rezer-acije pri osrednji blagajni v Pasa-Protti št. 2 ali pa tudi telefonsko. Verdi V Petek, 27. t.m., bo premiera ope-re bleme ter se dotaknili tudi društvenega delovanja in odnosov z drugimi političnimi silami. V razpravi so sodelovali občinski svetovalec Franc 'Komic, predsednik PD «Briški grič* Silvan Pittoli, občinski svetovalec Ivan Humar, nekdanji občinski svetovalec Slavko Štekar in drugi. Kolektivna fotografska razstava krožka CIFI Posoški fotografski krožek (Cir-colo fotografko isontino) prireja v sodelovanju z revijo lniziativa ison-tina, kolektivno fotografsko razstavo svojih članov Rinalda Gorinija, Gior-gia Rizzatta in Giovannija Viole. Odprli jo bodo jutri ob 11. uri v VI. S. Chiara. Ogledati si jo bo mogoče vsak delavnik od 18. do 20. ure do sobote, 28. oktobra. tronatov, ki so prej imeli dohodke iz drugih virov. Prošnje je treba poslati na pristojni urad pokrajinske uprave v Gorici v treh izvodih do 31. oktobra. Upoštevali bodo tudi prošnje, ki so jih ustanove poslale že letos poleti, do prvotno predvidenega roka 15. julija. Drevi v Avditoriju zbor «Mariani» iz Pulja Kot smo že poročali, bodo drevi v Avditoriju gostovali italijanski pevci iz Piliha, člani pevskega zbora «Li-nj Jllnrjpnri. Koncert je v priredbi gorjpfce obting in^zbora JSegh izziv. 'o pričel ob 'tl. uri. Koncett Sposodili so si avto Zanimanje za majhne avtomobile spet raste. Tako meni tudi 20-letni Paolo Ziani, iz Ul. Dante 10 v Gorici, ki so mu neznanci v četrtek zvečer med 18. in 19. uro, ukradli fiat 500. Vozilo je parkiral na ulici blizu doma. Avto je temnovise barve s črno streho in ima registrsko oznako GO 32375. Če je kdo od bralcev opazil ukra deno vozilo, naj javi letečemu oddelku policije. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, U-Uca Romana 147, tel. 40-497. Danes po Radiu Ljubljana govor o zamejski trgovini V okviru redne petnajstdnevne od daje »Zunanjepolitični magazin* bo danes od 17. do 18. ure ljubljanski radio oddajal tudi prispevek novinarja Marjana Drobeža o sedanjem položaju trgovin- v italijanskem zamejstvu. Tr-t je najdražje italijansko mesto in poborniki Liste za Trst odvračajo jugoslovanske kupce, Go rica pa nima «švercarskih» trgovin, v njej so jugoslovanski kupci dobro sprejeti, v zadnjem času so uvedli tudi višjo kvotacijo dinarja. Do 31. oktobra prošnje za menze in patronate D. 31. oktobra imajo ustanove in zavodi čas, da predložijo na pokrajinsko upravo prošnje za podpore v smisl” deželnega zakona štev. 2~/ 1966. Gre za ustanove kot so šolske menze, šolski oatrcnati, dijaški d >. movi, itd., ki sc ukvarjajo s podporo dijakom. V poštev pridejo letos t občinske uprave, ki morajo po novem skrbeti za menze v otroških vrtcih (prej je za te vrtce skrbela ustanova ONAIRC). Prav tako bodo bolj upoštevali zahteve šolskih pa- STALNo SLOVENSKO GLEDALIŠČE Sezona 1978/79 ANDRES VALDES GIB IN TIŠINA program pantomime V torek, 24. oktobra 1978, ob 20.30 v Prosvetnem društvu «Naš prapor* v PEVMI V sredo, 25. oktobra 1978, ob 20.30 v župnijski dvorani v ŠTE-VERJANU V četrtek, 26. oktobra 1978, ob 20.30 v Prosvetnem društvu v SOVODNJAH V petek, 27. oktobra 1978, ob 19. uri v Župnijski dvorani v DOBERDOBU V soboto, 28. oktobra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu »A. Budal* v šTANDREŽu stvu predstavili monografijo (v italijanščini) o Triglavu, ki jo je ob letošnjem jubileju oskrbela goriška sekcija CAI. Gre za delo, ki na poljuden način obravnava Triglav z različnih vidikov. Pri sestavi publikacije so sodelovali v glavnem goriški kulturni delavci. Tako je o-srednji del oskrbel Celso Macor, medtem ko je znani germanist in prevajalec Kugyevih del Ervino Po-car prikazal svet pravljic, ki so nastale okrog Triglava in Bogatina. Posebej velja omeniti, da so pri monografiji sodelovali tudi slovenski strokovnjaki z obeh strani meje. Marjan Brecelj je pripravil zapis o odmevih Triglava v slovenski kulturi, naš goriški rojak Miro Koršič pa je prispeval zapis o geološki sestavi in nastanku Triglava ter o kasnejšem delovanju ledenikov, ki so izoblikovali današnjo podobo visokogorskega sveta ob vznožju o-čaka Julijcev. Monografija je o-premljena tudi z izčrpno bibliografijo, ki bo posebej dobrodošla tistim, ki želijo izpopolniti svoje znanje. Današnje srečanje se bo zaključilo s predvajanjem barvnih diapozitivov ter ogledom Čopove fotografske razstave. Ob 20. uri bo za udeležence srečanja skupna večerja v hotelu Palače. Jutri je na sporedu krajši izlet na goriški Kras, v okolico Dober-dobskega jezera. Vodil ga bo prof. Poldini, ki bo obrazložil nekatere značilne kraške pojave ter prikazal značilno kraško rastlinje. 14. srečanje planincev Slovenije, Koroške ter Furlanije - Julijske krajine se bo zaključilo z nastopom zbora «Monte Sabotino*. Andres Valdes prihodnji teden na Goriškem Andres Valdes je slovenskemu občinstvu tako v Sloveniji kot v zamejstvu zelo znan umetnik, saj večkrat nastopa v raznih krajih s svojo pantomimo. Z uspehom je nastopal širom po svetu (po rodu je Kubanec), od leta 1962 je profesor pantomime v Ljubljani, na Akademiji za gledališče. radio in televizijo. Igral je tudi v raznih filmih. Sedaj je prišel k nam v zamejstvo in bo imel tudi na Goriškem vrsto nastopov v okviru delovanja Stalnega slovenskega gledališča. Prihodnji teden bo naš gost. V torek, 24. oktobra,* zjutraj b' imel nastop za dijake in profesorje klasičnega liceja «Primož Trubar», v sredo na učiteljišču «Simon Gregorčič», v četrtek na trgovskem zavodu «lvan Cankar», v petek in soboto pa na nižji srednji šoli clvan Trinko». Iste dni zvečer pa bo imel vrsto nastopov v prosvetnih društvih na podeželju. Predvideni so, od torka do sobote, nastopi v Pevmi, števe-rjanu, Sovodnjah, Doberdobu in štan-drežu. Urnike in kraje nastopov bomo pravočasno objavili. Razstave V razstavni galeriji Pro Loco v Gorici je odprta skupinska razstava, ki jo je pripravil goriški univerzitetni krožek. Razstavljajo Emanuela Cartelli, Elisabetta Millo, Fabiola Russian in Nadia Bertoni. še danes je v deželnem Avditoriju v Gorici odprta fotografska razstava «Raj pod Triglavom* jeseniškega mojstra Jaka Čopa. Ogledati si jo je mogoče med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. jo prav ob nedeljah rado zmanjka. Na veselo snidenje jutri popoldne pri štekar je vih! Izleti HOLANDSKI STROKOVNJAK RAZISKUJE KRAŠKE GOBE ,Te dni imajo v Foljanu nekoliko nenavadnega, lahko bi rekli imenitnega gosta v osebi dr. Joannesa van Brummelena, gobarskega strokovnjaka iz Nizozemske, profesorja na univerzi v Leidenu. Semkaj je prišel na povabilo gobarskega društva «G. Bresadola* iz Tridenta. in to s pravcatim minilaboratorijem. Kljub temu da letošnja gobarska sezona ni najboljša, pa je dr. Brummelen kar zadovoljen z dosedanjim uspehom raziskav saj je na zadnjih o-bronkih Krasa, tik nad Furlansko nižino že zasledil nekaj vrst gob, ki jih drugje v Evropi ni najti in so torej nekakšna posebnost naših krajev. Svojstvene značilnosti pa i-majo tudi sicer splošno v Evropi razširjene vrste gob. To so prve o-cene o uspehu nekajdnevnega študijskega gostovanja strokovnjaka iz hladnega evropskega severa, medtem ko ho podrobna analiza znana šele čez nekaj tednov ali mesecev, potem ko bodo vse zdaj skrbno shranjene vzorce, pregledali v posebej opremljenih laboratorijih. Na zaključke znanstvene raziskave nestrpno čakajo tudi gobarji iz Foljana. ki so te dni z zanimanjem sledili ekskurzijam dr. Brummelena. Prireditve tMuninsko društvu bo tudi letos priredilo 12. novembra popoldne tra dicionalno martinovanje v Lipici Prijave sprejemajo na sedežu dru štva do vključno 4 novembra. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Udeležencem jutrišnje «kostanjade» priporočamo, da se ravnajo po lanskoletnih izkušnjah. Poskrbijo naj za stole, klobase, meso itd. Dobro bi bilo, če prinesejo s sabo tudi vodo, za katero Gušto ne more jamčiti in Prosvetno društvo »Snvodnje* priredi v nedeljo. 29. oktobra, avtobusni izlet v Rižarno in v škocjanske jame. Kosilo bo v znani restavraciji. Cena za avtobusni prevoz je 4 000 lir. Vpisujeta Darij Cotič (pekama) in Zlatka Pelicon do zasedbe razpoložljivih mest. Kino Goriva CORSO 17.30—22.00 «Lo chiamavano bulldozer*. Bud Spencer. MODERN1SSIMO Zaprto zaradi obnove. VERDI 17.00—22.00 «L’Australiano». Allan Bates In Suzana York. Prepovedan mladini pod 14. letom. V1TTORIA 17.00- 22.00 «Lady Chat-terley junior*. H. McBride in P. Ratray. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič PRINCIPE 17.30-22.00 «L'ultim0 com-battimento di Chen* EXCELS10R 16.30-22.00 «Massacro a Condor Pass*. J\ova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Cash plačilo v gotovini*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Profesorica ima lepe noge*. Italijanski film. DESKLE 19.30 »Srebrna puščica*. A* meriški film. OB 3. OBLETNICI PODPISA TROJNEGA SPORAZUMA V ZAHODNI SAHARI POZABUENA BOMBA Spanci se zavedajo, da je bila rešitev saharskega vpra. sanja taka, da predstavlja danes zelo hudo nevarnost ne le za mir v tem delu sveta, pač pa tudi za samo Španijo ter za mir v mnogo širšem obsegu . Španska dobra volja MADRID — Da je v Zahodni Sa hari, bivši španski koloniji, ogromno peska in tudi veliko fosfata, so vedeli vsi. Bolj redki pa so bili tisti, ki so si predstavljali ,da bi moglo na teh velikanskih puščavskih prostranstvih biti tudi veliko — vnetljivega smodnika. Ko so se pred 19 meseci umaknili iz Zahodne Sahare španski kolonialni vojaki in prepustili nomadsko prebivalstvo teh predelov maroškim in mavretanskim četam na milost in nemilost, sta se mogli zgoditi le dve stvari, da se nomadsko prebivalstvo Zahodne Sahare sprijazni s svojo težko usodo, ali da se upre ali vsaj skuša upirati osvojačem. In zgodilo se je prav to. Pod vodstvom osvobodilne fronte «Polisario» se ljudstvo Zahodne Sahare ni hotelo in noče sprijazniti s svojo usodo. Takoj se je na ogromnih prostranstvih Zahodne Sahare, ki zavzema hkrati važno strateško mesto na severozahodu afriške celine, začela borba, ki so jo nekateri imenovali tudi pozabljena (ali namenoma odvržena?) bomba, ki lahko od trenutka do trenutka eksplodira v vojni požar mnogo širšega obsega. Ta «pozabljena* bomba v saharski puščavi je privedla odnose med Alžirijo in Marokom do zelo nevarnega vnetljivega stanja. Toda spor glede Zahodne Sahare se ni mogel omejiti le na ozke krajevne okvire. To področje je preveč važno, preveč delikatno v mnogo širših okvirih, saj se na tem področju križajo interesi velikih sil. V začetku si je Španija umivala roke in izjavljala, da je z Zahodne Sahare umaknila svojo vojsko in da je s tem njena dotedanja naloga končana. Toda hočeš nočeš je morala dojeti, je morala razumeti, da se bo morala v puščavo vrniti, da odstrani tam nehote (ali tudi hote?) pozabljeno bombo, kajti zaostrovanje tega konflikta se tiče tudi nje oziroma njene varnosti. Ko je diktator Franco legel na smrtno posteljo, je bil v Madridu 14. novembra 1975, to se pravi prav v teh dneh pred tremi leti podpisan med Španijo, Marokom in Mavretanijo tristranski sporazum, s katerim je bila Zahodna Sahara izročena Maročanom in Mavretancem, pri čemer pa se ni nihče niti spomnil, da obstaja nekje tudi neka resolucija Združenih narodov, ki govori, da se ljudstvu Zahodne Sahare mora zagotoviti pravica do samoodločitve, pravica, ki jo je treba tudi spoštovati in uveljaviti. In pozneje, ko se.je vprašanje Zahodne Sahare začelo zaostrovati, ko je v odnosih med Alžirijo in Španijo prišlo do nevarne napetosti in ko so nekatere afriške dežele potegnile r.a dan tudi vprašanje španskih Kanarskih otokov, so se v Madridu zavedli, da so se znašli v težki situaciji in da bo treba ono «pozabljeno» bombo potegniti, umakniti iz Zahodne Sahare. Španska demokratska opozicija je lani zahtevala od Suarezove vlade, naj se popravi napaka, ki jo je napravil Francov režim nasproti narodu Zahodne Sahare. V teh krogih se je prav tako poudarjalo, da je za Španijo zelo nevarno, da se o-pira le na Maroko in da bi zato morala upoštevati tudi ravnotežje v odnosoh z vsemi deželami Magreba. Čeprav se je zavedala, da bo težko popraviti karkoli od tega, kar je bilo storjenega s tripartitno pogodbo, je španska vlada vendarle skušala najti novo pot za reševanje tega problema. Ko je nedavno govoril na zasedanju v Združenih narodih, je šef španske diplomacije Marcelino Oreja izjavil, da se za vprašanje Zahodne Sahare »rešitev mora čimprej najti*. Prav tako je podčrtal, da mora biti pot do rešitve miroljubna in da se more do te rešitve priti samo s pomočjo pogajanj med vsemi zainteresiranimi silami. Španski minister je ob tej priložnosti podčrtal še nekaj drugega, kar je prav gotovo imelo močan odmev v Rabatu. Podčrtal je namreč, da je treba rešitev za Zahodno Saharo iskati tako, da se izhaja iz načela, da se proces dekolonizacije vsega tega področja privede do konca, do zaključne rešitve, kar pa podrazumeva tudi uresničenje pravice saharskega naroda do samoodločitve. , To pa je prav tisto, česar Maroko noče sprejeti. Za Maroko naj bi bilo vprašanje dekonizacije Zahodne Sahare »že izpeljano* in sicer že onega dne, ko so maroške in mavre-tanske čete to ozemlje zasedle. Madridu je zato moralo biti jasno, kakšno reakcijo bo v Rabatu povzročil novi preobrat v španski politiki glede problema Zahodne Sahare in to še posebno sedaj, ko so Španci dali jasno na znanje, da je treba v tem primeru računati tudi z osvobodilnim gibanjem, s fronto «Polisario». Rabat je takoj reagiral in preko svojega zunanjega ministra Buse-te sprožil vprašanje dveh španskih mest, Ceute in Melille, ki sta na maroški obali Sredozemlja in za kateri Maroko trdi, da sta del njegovega ozemlja. špansko glavno mesto — mislimo na uradni Madrid — je na to zelo ostro odgovoril, vendar bi mogli hkrati reči, da je bil na zaostritev že v naprej pripravljen. To, kar Španci danes hočejo, je to, da se za nevarno žarišče v Zahoidni Sahari čimprej najde miroljubna rešitev, ker je to življenjskega interesa za varnost ne le tega dela sveta, pač pa tudi same Španije. In pri tem Madrid, ki se je, kot kaže, nekaj naučil tudi iz zahodnosaharske zadeve, želi vzpostaviti ravnotežje v svojih odnosih z Alžirijo in Marokom, ravnotežje, ki se je pred nedavnim in prav v zvezi s to zadevo, nekoliko omajalo. u Izhajajoč iz tega in takega dojemanja problerrfbd, * rft tSraSF razmer v samem Magrebu ter pod pritiskom lastne opozicije želi Madrid ohraniti dobre, normalne odnose tako z eno kot z drugo državo,' z Alžirijo in z Marokom. Vsakdanja praksa je namreč pokazala, da e-nostransko reševanje stvari ne privede nikamor. Res je, to, kar se danes dogaja, je posledica napake španske preteklosti, toda izgovor prav nikakor ne olajšuje današnjega španskega položaja. Zaradi tega se uradna Španija danes trudi, da bi odstranila i j:h \ pretežni meri pospravili upravni stroški bre* vsakega praktičnega haska za na* Kras in Kreševce, za tako imenovano ohranitev kraškega okolja. Sedanje akcije za odpravo nepotrebnih stiuktvr v javnem upravljanju so pravzaprav le obrobne#® pomena. Dejstvo je, da nismo niti na začetku pravih posegov v ži'ro tkivo državnega upravne#® sistema na noti temeljite že stokrat napovedane reforme. s. oblak VTISI Z X. KONGRESA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE V NOVI GORICI Kongres enotnosti in jasne smeri X. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije bo ostal zapisan kot kongres enotnosti in jasne smeri. Vendar ne samo to: bil je tudi kongres akcije, kongres, ki navdihuje in obvezuje vse k dejanjem in k izvajanju sklepov. Kongres enotnosti je bil predvsem zato, ker je strnil in utrdil povezavo interesov vse mladine, delavca, dijaka, študenta in kmeta, in obenem pokazal kako usklajeno uresničevati mnoštvo interesov mladih generacij. Kongres akcije pa je bil zato, ker je bil priložnost za prerez dela ter realiziranja sklepov, sprejetih na 9. kongresu v Moravcih, in ker se je razčlenjeno lotil vsakdanjosti, konkretnih vprašanj, praktičnih nalog. Zveza socialistične mladine je na kongresu potrdila svojo vlogo družbenopolitične organizacije, ki v svojih vrstah zbira najširše množice mladih za socialistično samoupravljanje opredeljenih, ne glede na svetovnonazorske in ideološke opredelitve. Pokazala je, da s svojim delovanjem vpliva in da hoče vplivati na oblikovanje socialistične družbene zavesti mladih. Zaključna resolucija, ki so jo mladi delegati sprejeli soglasno, in ki je bila sad večmesečnih razprav, je osnova, ha kateri bo ZSMS nadaljevala svoje delo. Gradnja socializma, utrjevanje samoupravljanja, spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, odločanje v kulturi, premoščanje socialnih razlik, ohranjanje revolucionarnih tradicij, vsebinsko poglabljanje in organiziranje mladinskega prostovoljnega dela, vključevanje v borbo za boljše razumevanje. prijateljstvo, svobodo, mir, neuvrščenost in napredek v svetu, celovitejše izobraževanje, ustvarjalnost v znanosti in raziskovalnem delu, skrb za mlade, ki so začasno v tujini, varstvo okolja, vrednotenje mladinskega turizma, načelnost v kadrovski politiki, udejstvovanje v družbenih organizacijah in društvih, celovitost informiranja, ijudska obramba in družbena samozaščita, to so vse vprašanja, ki so jih mladi jasno opredelili in ki jih bodo skušali vzajemno z drugimi socialističnimi silami čimbolje reševati. Vnovič je bila tudi potrjena celovitost vse slovenske ndadine: tiste, ki živi v mejah matične domovine in tiste, ki živi v zamejstvu, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Krepitev sodelovanja na tem širšem slovenskem prostoru ni le nujnost in naloga napredne organizacije. Je tudi naravna potreba. S svojo ustvarjalnostjo in prakso mladina v Sloveniji stalno dokazuje, kako so hotenja mladih neločljiv del družbenih interesov in potreb. Mladina želi biti resnični subjekt družbenega življenja, želi in zahteva uresničevanje pravic, pripravljena je prevzeti del odgovornosti za razvoj družbe na svoje rame. Mnenja sem, da se jugoslovanski narodi tega dobro Zavedajo, da z globoko prepričanostjo sledijo mlademu in da skušajo uveljavljati načelo, da mladina ni le prihodnost, temveč že sedanjost, živa resničnost. Tudi v tem se kaže odprtost in edinstvena dinamičnost jugoslovanske samoupravne družbe. , Značilnost dela na kongresu je bila živahna in ustvarjalna razprava, ki je bila pogosto zelo kritična in samokritična do prispevka mlade generacije. Nihče si ni upal trditi, da v delovanju ZSMS ni napak, nasprotno: številni delegati so pokazali nanje. Učiti se je treba na napakah, da jih ne bi ponavljali. Kongres je torej mimo. Vendar s6 jnla<5iv3er&£ati ob hjegovem zaključku jasno podčrtali dejstvo, da bodo morali črke in besede, ki so- jih zapisali -v -resolucijo, (preliti v akcijo, v vsakodnevni kritičen in ustvarjalen pristop k razreševanju življenjskih vprašanj mladega človeka, za zagotavljanje in razvoj socialističnega samoupravljanja, za humane odnose med ljudmi. (UITIUM KAPm Pogled v dvorano v Novi Gorici med X. kongresom Zveze socialistične mladine Slovenije - J MILAN PAHOR, TAJNIK MLADINSKEGA ODBORA SKGZ Nov člen v razvijanju sodelovanja med ZSMS in Slovenci v zamejstvu Predstavniki mladinskega odbora SKGZ na kongresu Pogled na ulice je bil res veličasten: povsod so bile izobešene slovenske, jugoslovanske in rdeče zastavey povsod so bili napisi z gesli in parolami, zvočniki so razširjali glasbo. Skratka prišlec je takoj začutil, da se dogaja nekaj lepega, nekaj veličastnega, nekaj vrednega. Tak vtis smo dobili v četrtek zjutraj — 12. oktobra — ko smo prispeli v Novo Gorico. Celotno mesto se Je s srcem zavzelo, da se najbolj izkaže in s tem poplača zaupanje,, ki mu je bilo poverjeno' kot organizator jubilejnega •Kk-kongresa ZSMS. Kar pa nas je najbolj prevzelo, je bilo dejstvo, da je vsak občan Nove Gorice imel mladinski kongres za nekaj svojega. Vsi so namreč vedeli vse o kongresu in o manifestacijah, ki so bile organizirane v sklopu kongresa samega. Takoj je treba reči, da kongres ni bil le zasedanje delegatov in gostov, temveč je bil splošni ljudski praznik. Vsako uro so se vrstile manifestacije, kulturni nastopi, razstave, pohodi; skratka vsak je nekje skušal pokazati, da je tudi on prisoten na kongresu. Kongres je bil namreč prava manifestacija celotnega prebivalstva Nove Gorice ter njegove bližnje in daljne okolice. Preden greš nekam si ustvariš nekakšno sliko o tem, kar te čaka. Ta slika je lahko prava ali napačna. Na vsak način moram reči, da me je kongres izredno prijetno presenetil. Zunanji videz je bil res veličasten, a ni bil bistvo kongresa. Prijetno me je presenetila pripravljenost vseh delegatov, izdelanost dokumentov in resolucij. Velika delavnost je prijetno vplivala, čeprav je v bistvu vsak kongres skupek nekega dokončanega dela ter mesto, kjer se začrtajo nadaljnje smernice dela. Sicer pa mirne duše lahko potr- NICO COSTA, DEŽELNI TAJNIK FGCI Sodelovanje ob meji krepi internacionalistično zavest Med gosti X. kongresa ZSMS v v°vi Gorici, ki so prišli iz Italije, fN.bila poleg Mladinskega odbora poleg Mladinskega odbora KGZ tudi delegacija deželne fe-ri?racije Zveze komunistične mla-Pne Italije ZKMI - FGCI, ki jo * v°dil sekretar Nico Costa. Z l'm sem imel razgovor o vrsti ^‘mivih vprašanj, j jPf.: Prisotnost delegacije de-Zveze komunistične mladine na kongresu ZSMS kaže na j stoj dobrih odnosov med tema err>a organizacijama. Točno: v teh zadnjih lesi srno okrepili odnose prijatelj-_ Va in sodelovanja s tovariši Zve-t* socialistične mladine Slovenije. šir?es se ti odnosi vključujejo v ' tsi okvir sodelovanja med vse-L^vnim ZKMI - FGCI in zvezno Sk •Penco ^MJ: pr v v teh dneh b? *meli organizaciji srečanje v ®°firadu, medtem ko bo zvezni r^dsednik ZSMJ prišel, na pova-ZKMI - FGCI, v prihodnjih dnih v Italijo. izm r'.: K®ko se ti dobri odnosi in d->jave mnenj konkretizirajo v ^l0vanju ZKMI - FGCI in kak-dn? s° perspektive bodočega šolanja? Ti dobri odnosi ter poglo-in odkrito soočenje v teh '"jih letih so prispevali k te- mu, da je bila intemacionalistič-na zavest naše organizacije živa in močna, a obenem so bili spodbuda za poglobitev in razširitev naših razmišljanj. V prihodnje nameravamo utrditi osnove našega sodelovanja, da bi postalo konkretnejše in da bi obogatilo večje število tovarišev: s tem namenom se bomo udeležili seminarja Alpe - Adria, ki ga letos prireja Slovenija in zato nameravamo organizirati pogostejše priložnosti za izmenjavo in soočenje, kar naj bo razširjeno obsežnejši udeležbi tovarišev. Vpr.: Tudi odnosi med Mladinskim odborom SKGZ in ZSMS so dosegli visoko raven sodelovanja. Kako ocenjuješ možnosti konkretnega in koordiniranega sodelovanja mod MO SKGZ, ZSMS in ZKMI - FGCI na obmejnem območju7. Odg.: V tej zgodovinski fazi morejo in morajo mlade slovenske in italijanske generacije odigrati zgodovinsko vlogo za razvoj procesa sodelovanja in prijateljstva, za mir in popuščanje napetosti. Zato si moramo prizadevati, da pripravimo teren za soočanje, sodelovanje in prijateljstvo mladinskih demokratičnih in protifašističnih organizacij Menim, da bi lahko v tem okvi ru bilo naše sodelovanje koristno. Vpr.: V izgradnji dobrososedskih odnosov in plodnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo imajo mladi vidno vlogo. Vendar bi lahko naredili več. Odg.: Na vseh naših srečanjih z ZSMS je bila obojestransko poudarjena potreba, da bi postale naše izmenjave pogostejše in plodnejše. Ne verjamem, da gre pomanjkljivosti pripisati pomanjkanju volje, nezadostni pozornosti ali nezainteresiranosti, temveč velikemu obsegu dela, ki ga opravljata obe -rganizaciji. Z naše strani se bomo trudili, da bi premostili te težave prav zaradi pomembnosti, ki jo pripisujemo odnosom med organizacijama. Vpr.: In končno še tvoja ocena kongresa, na katerem je bila vaša delegacija gost. Odg.: Mislim, da ni na meni, da dajem ocene: vtis, ki smo si ga ustvarili kot gostje kongresa je brez dvoma pozitiven. Videli smo zelo veliko mladih delegatov, resno in poglobljeno razpravo, brez formalizmov. Kongres, katerega protagonisti so bili mladi, v ozračju navdušenja in prisrčnosti, ki pa je bil obenem velika ljudska manifestacija: velik trenutek zavzete razprave in velik praznični trenutek slovenske mladine. dim, da mi je. pustil kongres izredno pozitivno sliko. Na drugi strani pa mi je potrdil tudi trdno vero, da raste v naši matični domovini izredna mlada generacija, ki bo še bolj utrdila samoupravni in socialistični značaj nove Jugoslavije. Za delegate Mladinskega odbora je bil kongres še dodatni člen u-trjevanja in konkretnega sodelovanja z Zvezo socialistične mladine Slovenije. Mimogrede naj omenim, da se je kongresa udeležila petčlanska delegacija: vsak član je predstavljal lastno organizacijo, ki je zastopana v Mladinskem odboru. In še sestava delegacije: Igor Komei, predsednik Mladinskega odbora - Milan Pahor, tajnik - Karlo Devetak, Branko Jazbec in Rado Race. Poleg plodnih stikov s predstavniki ZSMS smo se na kongresu sestali s predstavniki koroške slovenske mladine. Kongres je bil odlična priložnost, da se z njimi marsikaj pomenimo in domenimo za konkretne akcije. Padlo je precej dobrih predlogov in idej. Domenili smo se tudi, da se v kratkem dobimo na delovnem srečanju ter dokončno izdelamo podroben načrt sodelovanja. Nadalje je izredno pomembno dejstvo, da smo na kongresu spoznali novo vodstvo ZSMS, ki je izšlo iz kongresa. Navezali smo že stike z njimi ter se pobliže spoznali, kar je zelo važno, saj uspeh sodelovanja sloni mnogokrat prav na dobrem osebnem poznanstvu in prijateljstvu. Bežno KONGRESI SLOVENSKE MLADINE 10.—12.IX.1943 prvi kongres Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki 24,—27.VI.1945 drugi kongres Zveze mladine Slovenije v Ljubljani 12. —15.V.1947 tretji kongres Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani 5.—8.IV.1949 četrti kongres Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani 10. —12.X.1953 peti kongres Ljudske mladine Slovenije v Mariboru 13, —15.IX.1957 šesti kongres Ljudske mladine Slovenije v Celju 26.—27.1.1962 sedmi kongres Ljudske mladine Slovenije v Kranju 11. —22.VI.1968 osmi kongres Zveze mladine Slovenije v Velenju 2.—4.X.1974 deveti kongres Zveze socialistične mladine Slovenije v Moravcih pri Murski Soboti 12. —14.X.1978 deseti kongres Zveze socialistične mladine Slovenije v Novi Gorici smo se tudi spoznali s predstavniki mladine iz ostalih jugoslovanskih republik ter prišli v stik z vsemi ostalimi delegacijami gostov, ki so bile prisotne na kongresu. Vse to še nadalje poudarja širino delovanja, ki ga je zadobila ZSMS. Za vsakega izmed nas je bila že sama prisotnost na kongresu velika pridobitev, saj smo se podrobneje spoznali s celo vrsto problemov ter spoznali marsikaj ter tako širili svoja obzorja. Odmev kongresa v matični domovini bo nedvomno velik. Informativna sredstva so opravila veliko nalogo. Perspektive, ki se odpirajo, so precejšnje in lahko z optimizmom gledamo naprej. Tudi pri nas, v sklopu slovenske narodnostne skupnosti, je kongres doživel precejšen odmev, za kar smo se kot Mladinski odbor potegovali in moramo reči, da smo v tem tudi uspeli. Precej mladincev in mladink je bilo obveščenih o kongresu, saj smo o tem govorili že celo leto; vse to pa je logična posledica dobrega in neprestanega sodelovanja med mladino z obeh strani meje. Na takih temeljih se da sedaj graditi še tesnejše in še bolj organizirano sodelovanje ter tako ustvariti prijateljsko in mirno vzdušje ob meji, ki je v korist vsem. Prav na tem področju lahko opravi mladina veliko vlogo zbližanja med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Šele tedaj bodo padle vse pregrade in vsi predsodki, ki so še prisotni. Eden izmed činiteljev, ki je pokazal, kako je treba delati in kako je treba misliti, je nedvomno bil 10.. kongres ZSMS. In prav s tega gledišča smo lahko najbolj zadovoljni ter lahko z optimizmom zremo naprej, na da bi pri tem pozabljali na realno stanje ter težke probleme, ki so še prisotni v družbi, v kateri živimo. ROMAN SCHELLANDER, TAJNIK KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU Ob takih stikih se utrjuje narodna zavest koroške mladim V skupni delegaciji mladih koroških Slovence* iz Avstrije je bil tudi tajnik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Roman Schel-lander. Vprašal sem ga za vtise o kongresu. — Potek kongresa in potek diskusij dokazujeta, da je bil ta X. kongres dobro organiziran in zelo vestno pripravljen. V poročilih in razpravah se je odražalo uspešno delovanje mladih iz Slovenije v zadnjih štirih letih. Dobil sem vtis, da bo mladina enotno in s trdno voljo tudi v prihodnji mandatni dobi uresničevala naloge in cilje, zastavljene te dni v Novi Gorici. — Kako ocenjuješ sodelovanje koroške mladine z ZSMS ter nasploh vlogo te osrednje organizacije slovenske mladine? — Za mladino na Koroškem, pa gotovo tudi za vas v Italiji, je delovanje ZSMS izrednega pomena v dveh ozirih. Kolikor namreč mladina v matični državi pomaga pri graditvi socialistične družbe in jo utrjuje ter razvija s svojo močjo, toliko se krepi tudi položaj zamejskih Slovencev. Drugo pa je Novi predsednik ZSMS Boris Bavdek ZORANA KLUN, SEKRETARKA OK ZSMS KOPER Osimski sporazumi obvezujejo tudi mlade Delegatka na X. kongresu je bila tudi sekretarka občinske konference ZSMS iz Kopra Zorana Klun. Z njo sem spregovoril o sodelovanju med Mladinskim odborom Slovenske kulturno gospodarske zveze in obmejnimi občinskimi konferencami ZSMS. To sodelovanje se je v zadnjih dveh letih močno razširilo in poglobilo. Zato sem jo vprašal, kakšne so po njenem mnenju nadaljnje perspektive teh stikov in skupnega delovanja Odg.: Poudarim lahko, da je naše sodelovanje že sedaj doseglo zavidljivo raven, vendar sem mnenja, da ga moramo v bodoče ohranjati in stalno krepiti. Naša naloga je, da vanj pritegnemo najširši krog mladih, to je da vključimo vse osnovne sredine. Poseben poudarek moramo dati na idejnopolitično izobraževanje mladih, kajti le dobro podkovani mladinci bodo lahko izpeljali vse naloge in akcije, ki s.no si jih zastavili do pravega cilja. Vpr.: Mlad; iz Slovenije so seznanjeni s političnim položajem v Trstu in o izgredih fašističnih pre-napetežev. Kako ocenjuješ te dogodke? Odg.: Fašistični izgredi so posledica političnega vzdušja, ki je nastalo po volilner uspehu meščanske Liste za Trst. Vendar m. nim, da so globlji vzroki za tako stanje v gospodarski stagnaciji Trsta po drugi svetovni vojni, za kar je v mnogočem kriva osrednja italijanska vladajoča sila. Stagnacija, ki vodi v krizo, pa še priliva olje na ogenj fašističnim izgredom. Kljub temu da osimski sporazumi nudijo Trstu realno perspektivo za njegov nadaljnji družbeni razvoj, pa se je del tržaških prebivalcev s tem, ko je podprl Listo za Trst, -osredno izrekel tudi proti omenjenemu sporazumu, zato ker je politični program Liste kljub svoji nezrelosti politično privlačnejši za tisti del Tržačanov, pri katerih jc prisotna stai - miselnost o Trstu kot oknu srednje Evrope. Vpr.: Kako lahko mladi pripomorejo k izboljšanju sožitja med italijanskim in slovenskim narodom, da se krepi ozračje miru in prijateljstva? Odg.: Mislim, da ravno mladi lahko ogromno pripomoremo h krepitvi miru in prijateljstva in sicer z najširšim zbliževanjem in sodelovanjem z demokratičnimi in naprednimi silami v Italiji. Ravno tako je zelo omembno, <’a se mladi z obel strani meje aktivno vključimo v uresničevanje osimskih sporazumov, ker so le ti veliko zagotovilo -n plodno sodelovanje med Italijo • Jugoslavijo. direktna pomoč in solidarnost mladih iz Slovenije za nas, ki se moramo še vedno boriti za svoje pravice. Iz tega seveda sledi, da je sodelovanje z ZSMS nujno potrebno in ga je treba še precej izgraditi. — Poudarjena je bila tudi potreba po čim tesnejšemu sodelovanju med slovensko mladino, ki živi v Avstriji in tisto, ki živi v Italiji. — Kar se da tesni stiki slovenskih mladincev izven meja matične države so potrebni iz mnogokate-rih razlogov. Za nas m Koroškem je v ospredju prav dejstvo, da v takšnih kontaktih lahko gradimo in učvrstimo narodno in politično zavest naše mladine. Zato se v Klubu slovenskih študentov na Dunaju trudimo, da bi takšne stike ali ustvarjali ali obstoječe še poglobili — pa četudi nam geografske razdalje včasih delajo težave. Obnovitev vodilnih organov Delegati X. kongresa so ob koncu zasedanja izvolili novo predsedstvo republiške konference ZS MS. Za predsednika je bil izvoljen Boris Bavdek, doma iz Kranja, za podpredsednico Vi.la Mikuž, doma iz Nove Gorice, za sekretarko pa Nevenka Grgič iz Maribora. Dosedanji predsednik RK ZSMS je bil Ljubo Jasnic, medtem ko je bil sekretar Vito Habjan. Petintrideset let boja za socializem Zveza slovenske mladine je nastala med narodnoosvobodilnim bojern v Kočevski Reki. Po napotilih Osvobodilne fronte so mladi ustanavljali odbore ZSM po vaseh, mestih, tovarnah in drugod, nato pa še rajonske ter okrožne odbore. V tistem obdobju je bila osnovna naloga mladih aktivistov množično vključevanje v boj proti okupatorju ter zbiranje najrazličnejšega materiala za partizane. Organiziranost se je stalno krepila in tako so bile tudi ustvarjene možnosti za sklic prvega kongresa, ki se ga je udeležilo 190 delegatov in ki je bil od 10. do 12. oktobra 1943 v Kočevski Reki. Delovanje mladih in njihove organizacije se je od tedaj krepilo in boljša organiziranost je pripomogla k temu, da se je zveza hitreje uveljavljala kot eden nosilcev družbenega razvoja ter boja za samoupravni socializem. Na IX. kongresu v Moravcih je bilo sprejeto novo ime, Zveza socialistične mladine Slovenije, ki tudi pomeni novo vsebino dela. Vsi deli mladih so se ponovno združili v eno organizacijo — šolajoča mladina (vključno s študenti, ki so bili od 1951. leta povezani v Zvezi študentov Jugoslavije), delavci, kmetje in mladi, ki se povezujejo po Svojem interesu v družbenih organizacijah in društvih. X. kongres v Novi Gorici je potrdil omenjeno enotnost ter še jasneje začrtal naloge mladih v graditvi družbe svobodnih, naprednih in ustvarjalnih ljudi. IGOR K ER S TE IN, DELEGAT ČLANOV KLUBOV OZN IZOBRAŽEVALNA VLOGA MLADINSKIH KLUBOV OZN Ena od oblik delovanja mladih pri spoznavanju mednarodne politike so v Sloveniji klubi OZN. Njihovo število se približuje 400, članov pa imajo že okrog 10.000. Igor Kerstein je na zadnjem kongresu ZSMS predstavljal prav te mlade. V razgovoru nam je predstavil delovanje teh klubov. «V današnjem razgibanem svetu smo vsakodnevno priča najrazličnejšim doga ianjem v mednarodni skupnosti. Svet kot celota je postal tako soodvisen, da si ne moremo niti zamisliti kakršnekoli izolacije posameznih držav in njihovih prebivalcev iz te vsestranske povezanosti. Zunanja politika vsake države zato logično predstavlja izredno pomembno vejo državne politike. Kot vam je gotovo znano si v Jugoslaviji prizadevamo, skladno s smernicami za nadaljnji razvoj socialistične samoupravne demokracije, da bi čimbolj podruža-bljali zunanjo politiko. Če pa to želimo, je seveda potrebno čimpo-pclnejše znanje o mednarodnih dogodkih; posebej pomembno je, da se to znanje začne pridobivati že v mladosti. Pri nas večji del tovrstne izobraževalne funkcije o-pravljajo klubi OZN, katerih največje število deluje prav na osnovnih in srednjih šolah, nekaj pa tudi v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Dosedanje izkušnje so pokazale, da si mladi z aktivnim delom v klubih OZN pridobijo kar precejšnjo količino znanja, hkrati pa, Magistrala v Novi Gorici je ougresisle pričakala okrašena z zastavami kar je morda perspektivnejše, trajen interes za mednarodno problematiko, na podlagi katerega samoiniciativno nadaljujejo s svojim izobraževanjem tudi v bodoče.* Vpr.: «V zadnjem času se v Jugoslaviji veliko govori o padruža-bljanju tudi zunanje politike. Kako naj se mladi vključijo v to dejavnost?* Odg.: «Kot si že omenil si v Jugoslaviji kar najbolj prizadevamo v smeri nadaljnjega podruža-bljanja zunanje politike, kar smo cdlrčno zapisali tudi v dokumente X. kongresa ZSMS. Pri tem izhajamo iz odvisnosti naše notranje in zunanje politike. Če hočemo podružabiti našo zunanjo politiko, to pomeni, da moramo povečati vključevanje vseh samoupravnih subjektov v proces oblikovanja naše konkretne zunanje politike. Klubi OZN se že sedaj najbolj aktivno vključujejo v mednarodno dejavnost ZSMS. Vendar ostaja naše temeljno izhodišče, da moramo v sedanji fazi čimbolj izpopolniti vzgojo mladih ljudi v internacionalističnem duhu, kajti le tako bomo lahko prišli do konkretnejše oblike pri dejanskem oblikovanju zunanje politike. Dandanes namreč še ne moremo govoriti o konkretnih oblikah vpliva na omenjen proces podruža-bljanja zunanje politike. Toda zato ne bom rekel, da bo tako tudi ostalo. Nasprotno, načrtna dejavnost na tem področju je eden glavnih ciljev angažiranja klubov OZN Slovenije v bližnji prihodnosti.* Nova Gorica izvrsten organizator Nova Gorica, najmla, e slovensko mesto, katerega temeljni kamen je bil postavljen pred 30 leti in pri gradnji katerega so mladi imeli odločilno vlogo, je bila odlična gostiteljica X. kongresa. Zastave, transparenti, lepaki, glasba, veseli obrazi domačinov, skratka praznično razpoloženje, vse to je dalo mestu pečat mladosti. Neposredno pred prLetkom kongresa so mladi delegati (bilo jih je skoraj 700, poleg njih pa še okrog 150 gostov in prav toliko novinarjev) pozdravili pomemben dogodek za Novo Gorico in sicer postavitev temeljnega kamna za novi dijaški dom, ki se bo imenoval po pokojnem novinarju in revolucionarju Mitji Gorjupu. Gradivo za to stran sta oskrbela SUADAM KAPIČ KARLO DEVETAK Vpis na univerze se je utiril na okoli 14.000 Študentov ob delu je med letošnjimi novinci dobra tretjina — Število vpisanih ni enako številu prijavljenih Študijsko leto na univerzi traja od 1. septembra in organizirano študijsko delo se mora pričeti najpozneje 15. septembra. Tako piše v slovenskem zakonu o visokem šolstvu in tem časovnim terminom je bil podrejen tudi vpis novincev na visokošolski študij v SR Sloveniji. Vsi, ki so se želeli letos vpisati na mariborsko ali ljubljansko univerzo, so se praviloma morali prijaviti že marca. Se pravi, da naj bi zaključni del formalnega vpisa, ki je bil končan tam ob začetku septembra, pokazal zlasti to, koliko so uspela prizadevanja za usmerjanje in preusmerjanje kandidatov na družbeno najbolj potrebne smeri študija. Podatke je zbiral in jih proučuje center za razvoj univerze v Ljubljani. Zelo zanimivo je, da center še zmeraj nima končnih podatkov, čeprav smo sredi oktobra. Vpisni podatki so z nekaj visokošolskih delovnih organizacij prihajali z zamudo; vpisni rok se je kje zavlekel in menda se še danes za kakšnega študenta ob delu kje najdejo odprta vrata. Na centru za razvoj univerze te dni pripravljajo poročilo na podlagi podatkov, ki so jih računalniško obdelali, med tem pa še prihajajo sporočila o posameznih zamujenih prijavah .Zanimiv »red« posameznih šol, ki je najbrž v marsičem sprt z nameni organiziranega usmerjanja in vpisa v visokošolski , študij. Iz doslej zbranih podatkov na ljubljanskem centru za razvoj univerze je razvidno, da se je po stanju 16. oktobra vpisalo na mariborsko in ljubljansko univerzo letos nad 14.000 novincev, oziroma okoli 700 manj, kot je bilo v prvi letnik vpisanih lani ob tem času. Rednih študentov prvega letnika bo letos okoli 62 odstotkov, študentov ob delu pa 38 odstotkov. Primerjava podatkov o spomladanskih prijavah in sedanjem »dokončnem« vpisu kaže, da je bilo spomladi prijavljenih 12.762 kandidatov in da se je število dejansko vpisanih zvečalo potem za okoli 1.300. Na dobri polovici visokošolskih delovnih organizacij je število vpisanih manjše od števila spomladi prijavljenih, na preostali slabi polovici drugih visokošolskih delovnih organizacij pa število zdaj vpisanih presega število spomladi prijavljenih. Zlasti se je število vpisanih — glede na število prijav — povečalo na šolah ekonom- sko - komercialnih, pravnih, upravnih ter tehniških študijskih smeri. Prve analize med drugim nadalje kažejo, da so se na redni študij vpisali seveda predvsem taki, ki so bili srednjo šolo končali letos. Značilno je, da je med novimi študenti ob delu menda tudi okoli petina takih, ki bodo študirali le ob delu takoj po končani srednji šoli. Nasploh kaže, da se za študij ob delu (tisti, ki dela ne prekinejo) ali pa za študij iz dela (tisti, ki za čas študija delo prekinejo) odločajo predvsem mlajši, delavci le z nekaj leti delovne prakse. Ponavljalcev bo med letoš- njimi študenti prvega letnika menda slaba desetina. Viden odstotek je po dosedanjih analizah takih, ki so se odločili za drugo smer študija, kot pa so jo bili predvideli ob prijavi. Takšni so nekateri od kazalcev letošnjega vpisa, kakor so jih mogli povedati na centru za razvoj univerze v teh dneh, ko vneto prebirajo popisane pole številk iz računalnika in ko se dan na dan zraven ukvarjajo še z zapoznelimi sporočili o »popravkih« prijav z nekaterih šol. Dokončnejše številke in celovitejšo analizo napovedujejo za prihodnji teden. JANKO SVETINA Maks Toboljevič — Smodnik in navodila za streljanje vam bomo dostavili kmalu po bitki za izvoz! Nevo v gradnji Obalno deteljico gradijo s polno paro — Elektrika za zaščito petsto pilotov KOPER, 18. oktobra — Po nekaj mesecih »obotavljanja« je gradnja izvennivojskega križišča na obalni cesti le stekla s polno paro. Slovenija ceste je že asfaltiralo nekaj pentelj, po katerih bodo začasno preusmerjali promet, in pravkar širi ljubljansko cesto, medtem ko je Gradis pred tremi dnevi začel zabijati pilote, na katerih bo stal 430 metrov dolg nadvoz. Zamudi, ki je nastala pri gradnji tega zahtevnega objekta, je, kot je znano, botrovalo blato. Poskusna vrtanja so namreč pokazala, da le-to sega vse do globine 55 metrov, tako da je nosilnost zemljišča, na katerem bo stala »deteljica«, praktično enaka nič. Zarad tega je bilo nujno izdelati nekaj novih projektov: nadvoz bo po novem precej daljši, za njegovo utrditev po potrebno več materiala, poleg tega pa so se strokovnjaki odločili tudi za več. je število nosilnih pilotov, od katerih jih bo kar 75 odstotkov zabitih poševno. Skupno bodo zabili 500 piltov. Pri tem je zanimivo, da bo ta, okoli 12 tisoč ton težak objekt stal na pilotih, ki bodo ves čas pod električno napetostjo. Elektrika jih bo namreč ščitila pred rjo. Te »pogruntaci-je« so se gradbinci doslej po. služevali v glavnem pri vodovodih, naftovodih itd. in očitno so se je zdaj prvič domislili za cestni objekt. Navzlic zamudi, izvajalci del obetajo, da bodo »deteljico« dokončali do roka, to je do srede prihodnje turistične sezone. Kot smo že nekajkrat zapisali, bo to izvennivojsko križišče na obalni cesti veljalo 167 milijonov dinarjev ter bo, ko bo dograjeno, odpravilo večino zdajšnjih prometnih zagat. BORIS JEZ Kuvajtski dinar za obvoznico? Danes dopoldne bodo v Ljubljanski banki podpisali pogodbo o najetju finančnega posojila v višini 70 milijonov dolarjev za ljubljansko obvozno cesto LJUBLJANA, 18. oktobra — V prostorih Ljubljanske banke — združene banke bodo jutri dopoldne podpisali pogodbo o najetju finančnega kredita v Kuvajtu v višini 70 milijonov dolarjev. Tokrat je prvič v obliki konzorcija nastopilo na mednarodnem finančnem trgu skupaj pet jugoslovanskih bank in že drugič je bila koordinator posla Ljubljanska banka — združena banka. Od skupne vsote najetega posojila iz petrodolarskih virov odpade na Ljubljansko banko 16 milijonov dolarjev, ki jih bo namenila Republiški skupnosti za ceste za financiranje gradnje obvoznice avtoceste v Ljubljani. Mimo meddržavnih kreditnih aranžmajev z različnimi državami se zadnja leta v skladu z začrtano politiko na-ših bank uveljavljajo le-te v imenu združenega dela kot jemalci kreditov pri tujih poslovnih bankah za naložbe v našem gospodarstvu. Lani je na primer LB skupaj s še dvema jugoslovanskima bankama sodelovala pri najetju finančnega kredita v višini 90 milijonov dolarjev na evro-dolarskem finančnem trgu. Sedanje najetje kredita v Kuvajtu je prvi tako obsežen finančni posel v tem delu sveta, sicer pa je Ljubljanska banka sama že pred leti v Kuvajtu pridobila finanča sredstva s prodajo obvezic za potrebe finaciranja izgradnje termocentrale Šoštanj. Ločene finanče posle so doslej sklenile z arabskimi bankami tudi tri druge jugoslovanske banke, tako da je glede tega že nekaj izkušenj, razen tega pa šo si naše banke tod pridobile kot poslovni partnerji dober ugled. Konzorcij petih naših bank — ljubljanska banka, Udru- Srebrni kapitan Mednarodno priznanje vodji luške izpostave v Izoli — Julijski orkan IZOLA, 18. oktobra — Sredi poletja, 19. julija, se je ob istrski obali razbesnel pravi orkan. Podiral je drevesa, prevračal dimnike, odkrival strehe. V izolskem pristanišču so se prav tedaj, v ranih jutranjih urah, tri zahodnonemške jahte pripravljale, da odrinejo iz marine. Razpele so že jadra, ko je zdajci zapihalo. Nekaj turistov je popadalo s krova, potrgalo je jadrovino In vrvi. žena beogradska banka, Pri-vredna banka Sarajevo, Pri-vredna banka Zagreb in Voj-vodjanska banka — sklepa posojilno pogodbo za 70 milijonov dolarjev za dobo 7 let z začetkom odplačila po treh letih. Organizacijo kredita sta na strani posojilodajalca prevzela Kuwait Foreign Trading Contraction and Investment Company in National Bank of Kuwait. Mimo National Bank of Kuwait sodeluje v tem kreditnem aranžmaju še več arabskih in nearabskih bank, katerih predstavniki se bodo jutri zbrali v Ljubljani ob podpisu pogodbe. Namembnost tujih finančnih sredstev bo v posameznih bankah različna. Tako bo na primer Udružena beogradska banka del dolarskega kredita namenila za razširitev zmogljivosti železarne Smederevo in za modernizacij9 železnice, Sarajevska privredna banka za ustanovitev kmetijskega kombinata v okviru UPI, Privredna banka Zagreb za izgradnjo Karbona v Kutini, Vojvodjanska banka pa za financiranje projektov v delovnih organizacijah Utva, Naftagas, Jugoalat, Novkabel ln 1. maj v Bački Topoli. Snidenje predstavnikov naših bank in bank posojilodajalk bodo izkoristili za poglobitev stikov, predvsem pa želijo preučiti, kakšne naj bi bile nove oblike sodelovanja med jugoslovanskimi in arab- skimi bankami, da bi olajšali pretok kapitala v obe smeri, je dejal predstavnik LB Srečko Satler. Tu bo tudi priložnost, da proučijo možnosti za finanoiraje del, kj jih izvajajo naše delovne organizacije v nekaterih arabskih državah. FRANJO KRIVEC »Železni silak" Hidrcmontaže Na ravnem novi vlačilec potegne do 1610 ton težak tovor MARIBOR, 18. oktobra — Danes je mariborska Hidro. montaža dobila iz uvoza poseben vlačilec z močjo 480 konjskih sil. Po besedah predstavnikov mariborske Hidro-montaže je kupljeni vlačilec (delo zahodnonemškega pod-•jetja Faun) trenutno najmočnejši v Jugoslaviji. Pomenljiva izkopavanja Raziskave prištinskih in beograjskih arheologov na Kosovu — Denar od investitorja hidrositema Ibar-Lepenac OD NAŠEGA DOPISNIKA IZ PRIŠTINE Vsako poletje se na Kosovu zbero skupine arheologov z vseh koncev, da bi raziskali še neodkrita bogastva te dragocene zakladnice starin. In tako je bilo tudi to poletje. Arheologi iz Prištine in Beograda so imeli polne roke dela, za kair se imajo zahvaliti dgparjp, ki ga je zagotovil investitor: Hidrosi-stem Ibar—Lepenac. Skupine arheologov so delale od Gazivod do Ribariča, kjer bo velikansko umetno jezero, dolgo 25 kilometrov; pod vodo bodo ostale mnoge vasi in kraji, pa tudi ostanki dvorca kralja Uroša. Arheologi so brskali po srednjeveških ostankih v Rikazo-vu, Bmjaku, Gazivodah in Kulinah. V Bmjaku so našli ostanke prve domače šole na Balkanu, ki jo je odprla Jelena Anžujska, žena kralja Uroša. Dela so se nadaljevala v Ulpiani, prestolnici po- krajine Dardanije. Ulpiana, ki stoji v bližini samostana Gračanice pri Prištini, je nastala v začetku 2. stoletja, pod cesarjem Trajanom, bizantinski cesar Justinijan pa je mesto obnovil. Sodeč po zapiskih, ki so jih odkrili v Ulpiani, je bilo to eno najlepših mest ilirske Dardanije. Tu so izkopali veliko dragocenih predmetov: denar, keramiko, orožje, nakit, orodje. Našli so tudi mestno pokopališče pa terme, zgodnjo krščansko baziliko, vodovodne cevi, kanalizacijo, tlakovane ulice in ostanke raznih poslopij. Arheologi bodo te dni nadaljevali odkopavanja v kompleksu samostana Banjška pri Kosovski Mitroviči, ki so ga postavili med letom 1313 in 1317, za kralja Milutina. V tem kompleksu kopljejo že štiri leta. Doslej so izkopali obednico kralja Milutina, del gradu, Velike jadrnice so jele butat: ob stene pomola. Ni dosti manjkalo, da bi se razbile, saj niso imele gum za zaščito trupa. Tedaj je eden izmed zahodnonemških državljanov omahnil med jahto in steno pomola. Položaj je bil zares skrajno kritičen. Kapitan je tvegal življenje Na srečo je pritekel vodja luške izpostave v Izoli, kapitan dolge plovbe Jože Štucl. V zadnjem hipu je Nemca potegnil iz nevarnega precepa, in pri tem kajpada tvegal, da še njega stisne med les in kamen. Nato je kapitan poskrbel, da so se jahte za tri do štiri metre oddaljile od obale in da niso več udarjale ob pomol. Premočene turiste je potem povabil v prostore kapitanije, kjer so se prestrašeni Nemci preoblekli, ogreli in počakali, da se je vreme izboljšalo. Zahval ni bilo ne konca ne kraja. Jože Štucl je na dogodek nemara že pozabil, te dni pa je prejel iz zahodnonemškega mesta Passau (ob Donavi) pismo velikega kluba »Motor—Jacht—ver-band«, z vabilom na zaključno letno slovesnost, nekakšno skupščino. Ob tej priložnosti, piše v pismu, bi se mu s srebrno medaljo radi zahvalili za vse, kar je storil za člane kluba v tistem viharnem jutru. Predlagali so, da bi na slovesnost prišel kar v uniformi, za kar so mu poslali posebno dovoljenje. Slovesnost v trdnjavi Oberhaus bo prenašala tudi zahodnonem-ška televizija, a medaljo bo našemu junaku izročil župan občine, ki šteje približno 50 tisoč prebivalcev. Zahodnonemški klub, z več kot 10.000 člani, je na obisk povabil tudi direktorja izolske marine Gina Gobba, kajti ob tej priložnosti bi se radi pogovorili o možnostih za poglobitev sodelovanja na področju navtičnega turizma ob naši obali. Kapitan Jože štucl, doma sicer iz Ivanjkovcev pri Ormožu, je že štirinajst let pomorščak. Najprej je plul na ribiških ladjah, pozneje na ladjah Splošne plovbe, pa na švicarskih in zahodnonemških. Izkušnje odlikovanega kapitana »Letošnje poletje sem rešil še eno jahto, ki so jo premetavali valovi in jo gnali proti odprtemu morju, kajti bila je brez goriva. Bila je že zelo daleč od obale, pa sem jo z našim patruljnim čolnom odvlekel v varen pristan,« pripoveduje Jože štucl. Vendar naš kapitan ne rešuje le turističnih »pomorščakov«. Veliko dela ima tudi s kaznovanjem predrzne-žev, ki vozijo prehitro ob obali, včasih kar med kopalci. BORIS ŠULIGOJ BOGDAN NOVAK Operacija z napako Za svoj četrti jugoslovanski kongres, ki je te dni v Sarajevu, so zdravniki napovedovali, da se bo odločno lotil zelo aktualne operacije. Da bodo secirali samoupravne odnose v zdravstvu, da bodo podrobno pregledali anatomijo družbenockonomskib odnosov v zdravstvu, da bodo odločno zarezali v rakasto tkivo, ki napada zdravniško etiko. Razumljivo je torej, da je zanimanje javnosti za takšne operacijske posege v neur»*i“ne zdravstvene razmere zHo veliko- Ne bomo rekli, da je operacija uspela in bolnik umrl. Prej menimo, da Je bilo veliko storjenega za priprave na to operacijo, operativni posegi pa niso uspeli. Za družbeno kirurgijo ima naše zdravstvo še premalo specialistov in šepa tudi po tej strani. Jugoslovanski, zdravniki so prišli v Sarajevo, toda omenjene operacije so jim bile najmanj pomembne. V skupini, ki se jim je posvetila, je bilo najmanj udeležencev kongresa. Precej referentov ni prišlo niti prebrat svojih referatov o organizaciji in razvoju zdravstvene zaščite, razpravljavcev je bilo zelo malo. Drugi dan dopoldne so razpravljali le štirje. Razen častnih izjem so zdravniki operirali brez skalpela, samo z rokami v rokavicah. Zato niso prodirali globlje v tkivo problematike. Ostajali so pri površinski obravnavi zdravstvene organiziranosti v samoupravnih odnosih, pri formalnih vprašanjih organiziranosti. Niso prodirali v bistvo dohodkovnih odnosov v zdravstvu, ne do dohodkovnega pove zovanja med zdravstvenimi delovnimi or ganizacijami, med samoupravnimi interes nimi skupnostmi za zdravstvo, med zdru ženim delom in zdravstveno dejavnostjo do skupinskega dela v zdravstveni zaščiti itd. Vse te stvari, tudi etični problemi, so bili včasih le bežno dotaknjeni, še najbolj v načelnih uvodnih referatih. Ni bilo kakšne posebne vneme ne za poslušanje referatov, ne za razpravljanje o teh bistvenih stvareh, ki se tičejo celotne družbe in tudi zdravstva, ki ne more ostati zunaj sedanjih tokov. Da, enkrat so se zdravniki kljub temu navdušili, pa so referentu celo zaploskali sredi govora. Ob zahtevi za ponovno vrnitev naziva doktor. Slišali smo tudi takšne spodrsljaje s skalpelom, kot je bila trditev, Izrečena na kongresu, da bi morali zdravniki Imeti večje osebne dohodke kot v drugih poklicih že zaradi tega, ker je zdravje, za katerega skrbijo, naša največja dobrina. Zdravniki na kongresu v Sarajevu so iskali predvsem poklicne rešitve. Le red ki so se zavedali, da živijo v dotočenem družbenem okolju ln da bi morali zdrav stvene probleme reševati v skladu s tem okoljem. Družbeno okolje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bi moralo biti vir, iz katerega bi zdravstvo črpalo kisik. Toda ventil, ki bi odprl pot temu kisiku iz družbe v zdravstvo, je še zelo priprt in zdravstvena dejavnost se duši. Kljub svoji nagli rasti, gmotni in kadrovski. občanom dostikrat ne nudi tistega, kar potrebujejo, niti ne na najboljši, najbolj učinkovit in najbolj gospodaren način. Naša zdravstvena dejavnost še vedno pričakuje nekakšna posebna priznanja, kot na primer izjemne nazive in izjemne osebne dohodke. Toda sleherni zdravstveni delavec, sleherna zdravstvena delavna organizacija in celotno zdravstvo se morajo boriti za vse vrste priznanj, za čast-na in gmotna, za družbena in ekonomska, tam, kjer je v naši družbi za to prostor. V okviru združenega dela, med delovnimi ljudmi. Tam bodo dobili priznanja in graje za svoje delo, tam morajo urejati svoje osebne dohodke, predlagati zdravstvene programe, od tam prihaja denar za njihova prizadevanja. Prav v to smer pa je na kongresu uprtih najmanj zdravniških pogledov. pa del trdnjavskega obzidja in kuhinjo. Domnevajo, da se v Banjški skrivajo predmeti neprecenljive vrednosti. Odkopati nameravajo tudi staro kopališče in Sabat kulo v Djako-vici ter obnoviti staro čar-šijo. Djakovska čaršija je eden od redkih podobnih ob-jekto\' na le na Kosovu, tem-vlej naši državi. Po mnenju arheologov je poleg sarajevske in. skopske to vsekakor ena najbolj zanimivih čaršij v Jugoslaviji. Z vodometi, zlatarnami, trgovinicami in obrtnimi delavnicami z znamenitimi orientalskimi vrati ter podobnimi dragocenostmi daje čaršija v Djako-vici temu mestu vzhodnjaško barvitost. Arheologi in konservatorji jo skušajo ohraniti, da ne bi doživela podobne usode kot one v Prištini, Mitroviči in Peči, ki so danes žal uničene. MUHAMET SHKOZA Narodna jed s tujo nalepko NOVI SAD — Izvedenci bodo pravkar izračunali,' koliko fižola bo treba uvoziti, sicer pa to že vemo: okoli 5.000 vagonov belega in rumenega zrnja bomo morali kupiti v daljnih deželah za naš narodni jedilnik. — Zakaj dolarji »kuhajo« fižol z rebrci, če imamo vse možnosti, da bi celo sami krili del potreb tujega trga po tem živilu. Dolarji, ki gredo v milijone, bodo znova »kuhali« fižol z rebrci. Prav te dni so izvedenci začeli računati, koliko fižola bo treba uvoziti za 12-meseč-ni jedilnik Jugoslovanov, oziroma, koliko nam ga bo zmanjkalo, čeprav se s temi računi ukvarjajo resni strokovnjaki, njihovo delo ne bo težko. Že vnaprej namreč vemo, da nam bo tako kot prejšnja leta zmanjkalo okoli 5.000 vagonov te stročnice. To smo si pred kratkim zapisali na novosadskem sejmu za »okroglo mizo« o fižolu. Znanstveniki, profesorji, pridelovalci hrane, predstavniki pomembnih državnih ustanov so se zbra- Dnevnik za Delo li, da bi se še enkrat pogovorili o vseh težavah, ki spremljajo pridelovanje fižola. Fižol se najbolj trdovratno upira vsem akcijam in je ena izmed redkih postavk, ki jih vsako leto vpišemo na tisto stran devizne bilance, kamor sodijo izdatki. Ti pogovori trajajo že sedem let, a zarpap. V precej težavnem položaja smo se znašli že tistega dne, ko je hibridna koruza na gosto prekrila njive itPtfi^bilo več prostora za' fižol. Poslej ga je bilo treba sejati na posebnih njivah. Zdaj ga gojimo na 45.000 hektarih, kjer obrodi, odvisno od letine, okoli 17.000 vagonov fižola. Ker Jugoslovan poje povprečno deset kilogramov fižola na leto, ni težko izračunati, da ga porabimo okoli 22.000 vagonov. Razliko med pridelkom in porabo pa vsako leto plačujemo z zlatimi denarci. V začetku sedemdesetih let je vsak dobil svojo nalogo. Naša znanost ni mogla ponuditi domačih sort, ker jih preprosto ni bilo. V nekaj letih so v treh naših središčih, Smederevski Palanki, Novem Sadu in Zaječarju, vzgojili izredno rodovitne domače sorte fižola. A do njiv ta fižol ni prišel. Skratka, marsikaj smo štorih, da lepega dne ne bi več morali uvažati fižola, če pri tem omenimo, da lahko fižol pri ceni 12 dinarjev za kilogram pridelovalcem brez posebnega truda prinese večji zaslužek kot številni dru-di posevki, je na prvi pogled videti, da fižolu dobro kaže. In kmetovalci bi dejansko radi pridelovali belo zrnje. Pri tem je le eno vprašanje — za koga? Fižol sploh ni več »preprosta« rastlina,'so ponavljali udeleženci srdite razprave za »okroglo mizo« na novosadskem sejmu. Od 17.000 vagonov fižola dve tretjini pridelamo neorganizirano. Pridelovalci se odločijo za fižol, ko pa obrodi, tekajo naokrog in iščejo kupce. Nenehno pomanjkanje vpliva tudi na ceno. Na številnih tržnicah so že zdavnaj začeli meriti fižol s posodami: »liter« fižola — 30 dinarjev. To je dvakrat več, kot je dejansko vreden. Poudariti velja tudi, da domači porabniki niso vajeni okusa uvoženega fižola iz daljnih dežel, zato Jugoslavija danes sodi med tiste države v Evropi, ki porabijo najmanj fižola. že deset let se pridelek manjša, hkrati pa se manjša tudi poraba. Jugoslavija je leta 1971 zadnjič izvozila simboličnih 3.500 ton fižola, poslej pa je ves čas na seznamu velikih uvoznikov, .Kot. vse kaže, nas čakajo velike težave. Fižola ne bomo več mogli do-bit j„ iz afriških držav, ki so nas doslej redno oskrbovale'.' Neinafa bomo zdaj morali po fižol celo v Južno Ameriko. Fižol po vsem sodeč ne sodi med velike projekte in zdaj nihče nima časa, da bi se ukvarjal s temi »malenkostmi«. Nikomur pa ni mar, če se devizna blagajna prazni, porabniki pa trpijo. »Prav zdaj se pogovarjajo, od kod naj bi uvozili fižol in koliko ga potrebujemo,« je bilo slišati za »okroglo mizo«, »čeprav je zdaj pravzaprav čas, ko naj bi začeli z akcijo za setev v letu 1979. Saj vemo, kdaj se pridelovalci odločajo, na katerih njivah bodo posejali posamezne posevke.« Preizkusili so zrelost V akciji »Nič nas ne sme presenetiti« je sodelovalo več kot dve tretjini hrvaških občanov — Precej je novosti OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, 18. oktobra — V delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, občinah in drugod v sosednji Hrvaški ocenjujejo pred kratkim izvedeno akcijo »Nič nas ne sine presenetiti«. | V njej je namreč sodelova-j lo okrog dve tretjini ali dva ; milijona 860.000 prebivalcev, Od 4,5 milijona ljudi, ki živijo v tej republiki. Prve oce. ne, ki jih je mogoče slišati, so zelo pozitivne, kar kaže, da je celotna akcija zelo dobro uspela. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« je pomenila pre verjanje pripravljenosti zna nja in veščin prebivalstva, da se zavaruje v primeru elementarnih nesreč, vojne nevarnosti in pri vseh drugih nevarnostih, kot so požari, delovne in prometne nesreče, poplave in podobno. Letos se je izkazala pred vsem množičnost, zakaj v prvi akciji je sodelovalo samo 200.000 ljudi, prav toliko pa je bilo tudi opazovalcev medtem ko Je bilo letos domala tri milijone aktivnih udeležencev. Letošnje preverjanje obrambnih sposobnosti je imelo precej vsebinskih novosti, ki jih sedaj ocenjujejo za zelo uspešne, in hkrati napovedujejo, da jih bo prihodnje leto še znatno več. Prejšnje leto so bile akcije vsebinsko opredeljene v republi škem ali občinskih štabih. Po izdelavi republiškega načrta so omenjeni načrt prtla gojevale občine in na tej osnovi organizirale akcije. Letos je bilo bistveno druga če. Temeljne organizacije, šole, vrtci, hišni sveti so opredelili sami, na kakšnem področju bodo preverjali svoje sposobnosti. Na osnovi teh načrtov so nato načrte izdelale krajevne skupnosti in tako se je načrtovalo vse do republike. Pri vsaki akciji so težili, da ugodno povezujejo s koristnim. V zagrebški občini Medveščak so denimo občani predvideli, da bo eno hišo zadela bomba, drugo pa bo potrebno odstraniti zavoljo potresa, obe pa bi morali tako ali tako porušiti, ker bedo na tem prostoru zg ra dili nove. Občani in delovne organizacije so preizkusili svoje sposobnosti tako, da so v treh urah porušili hiši. uskladiščili še uporaben gradbeni material in odstranili ruševine ter očistili in pripravili prostor za novogradnjo Okrog 9.500 tozd, domala 3600 KS, šole, fakultete, hiš. ni sveti in drugi so dokazali svojo iznajdljivost pri izbiri akcij. Tako pisanih vaj v tej republiki še ni Iblo: v dveh dnevih so se zvrstili številni potresi, letalski napadi, požari, poplave, različne diverzantske akcije in podobno. V Splitu so preverjali reševanje ljudi iz višjih nadstropij stanovanjskih stolpnic, v Ma karski so izvedli mornarsko taktično vajo, Rečani so priskočili na pomoč ponesrečeni ladji in pomagali posadki itd. V dveh dneh akcije je 23.000 občanov dalo kri in s tem dokazalo, da bodo tako storili tudi v primerih, ko bo kri prav tako potrebna. Dali so okrog 8.000 litrov krvi, prek 20.000 občanov pa so evidentirali, da bodo darovali kri takrat, ko bo še bolj potrebna. Ponekod so zbrali tudi hrano, obutev, oblačila, denar in odpadne surovine, kar bodo namenili organizacijam Rdečega križa. Zasipavali so tudi različne jame, čistili gozdove, naselja m podobno. Sibeniška Elektra je denimo, napeljala električ-ni vod v dva zaselka, kjer ni bilo elektrike, delavci nekega gradbenega podjetja pa so družini svojega umrlega tovariša zgradili v dveh dneh stanovanjsko hišo. Podobnih akcij pa je bilo še veliko. V vsej republiki je bilo na tisoče različnih vaj, od tega samo v Zagrebu okrog 2.000. V akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki sta jo orga-nizrali republiški konferenci ZSM in SZDL, so aktivno sodelovale tudi družbenopolitične organizacije in skupnosti. Vse te organizacije so bile v preteklosti v glavnem opazovalke, letos pa so preverile delo v izjemnih okoliščinah, pregledale načrte za primer potresa, požara ali drugih nesreč, pri svojem delu pa niso. smele uporabljati telefonov, ampak je bilo obveščanje urejeno po kurirski poti. V sosednji Hrvaški ocenju-jejo, da so z uspešno akcijo položili izpit politične zavesti in samoupravne zrelosti ter dali velik prispevek k nadaljnjemu izgrajevanju družbene samozaščite In splošne ljudske obrambe. BORKO DE CORTI Čez leto dni vozila po suhem na Krk Združevanje obeh lokov mostu med Krkom in kopnim v najzahtevnejši fazi — še 50 lepih dni REKA, 18. oktobra (Tanjug) — Združevanje obeh lokov mostu med Krkom in kopnim je prispelo v najtežjo fazo. V večji lok bo treba vgraditi še 21 betonskih elementov, dolgih po pet metrov, v manjšega pa 18. Za to bodo graditelji potrebovali še 50 ugodnih dni, je povedal danes novinarjem direktor organizacije za gradnjo mostu Mate Mahulja. Po njegovih besedah bodo loka spojili in speljali jugoslovanski naftovod na kopno do konca letošnjega leta. Za avtomobilski promet bodo most odprli čez leto dni, ko bodo opravljena vsa dela. Naftovodnih, vodovodnih, petrokemijskih in drugih cevi bo na mostu vsega skupaj 30. Prehod prek mostu bo treba plačevati, vse dokler naložba ne bo izplačana. Verjetno bo to trajalo deset let, cestnina pa naj bi bila izenačena s ceno prevoza s trajektom. Pričakujejo, da bo že do leta 1983 prepeljalo most blizu milijon in pol avtomobilov. Most bi bil že letos gotov, če se ne bi zataknilo pri pripravljalnih in glavnih delih. Poleg tega so morali popraviti tudi načrte, ker prvotno niso računali z naftovodom. Večji lok mostu med Krkom in kopnim ima razpon 390, manjši pa 244 metrov. Skupaj z odsekom na otočku Sveti Marko bo objekt dolg 1310 metrov. Ta dva loka iz prednapetega betona bosta največja v Evropi, nogomet V / NAŠE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH Zanimanje za derbi Zarja-Gaja V nedeljskem kolu 2. AL bo imela le Juventina lahko nalogo, vse ostale ekipe pa bodo imele nevarne nasprotnike 2. AMATERSKA LIGA V nedeljo bodo odigrali pare šestega kola v katerem bo na sporedu derbi in sicer med Zarjo in Gaju. izid katerega bo veljaven tudi *a pokal Primorskega dnevnika. Libertas — Primorje Proseška enajsterica bo šla v nedeljo zjutraj v goste k solidni e-sipi Libertasa, ki do sedaj še ni doživela grenkobe poraza. To jasno dokazuje, da bo jutrišnji nasprotnik Primorja trd oreh. Proseška enajsterica je v tem začetnem delu pr-yenstva dobesedno razočarala svoje navijače, saj so «rdeče - rumeni* Y Petih nastopih osvojili le tri to-nke. Res je sicer, da imajo Prose-pte tudi nekaj smole (proti Zau-lam se je resno poškodoval Blažina, Pred tremi tedni Carmeli, ki ima n°go v mavcu, prejšnjo nedeljo pa Je lažjo poškodbo utrpel tudi Baraba, ki jutri ne bo igral). Torej, ao smo šele v začetku prvenstva lrda Primorje že tri poškodovane dogometaše. Trener Mandanicci ima 2ato velike težave s postavo mo-stva, vendar problem Primorja ni •e postava, nogometaši so potrti in diso zbrani. Zato si na Proseku za jdtei nihče ne dela velikih iluziji, kajti tcčka bi predstavljala za Pri-diorje izreden uspeh. Breg — Opicina Dolinsko j§rišče bo jutri prizorišče dvoboja med ekipama, ki do sedaj še nista okusila grenkobe P°raza. Opicina, ki trenutno vodi da lestvici, bo prišla v Dolino z damenom, da ne izgubi prvega meda, kar pomeni, da Openci raču-dajo vsaj na eno točko. Remi bi dedvomno zadovoljil tudi Brežane, Vendar ko igra proti vodji lestvice, da vsaka ekipa vse od sebe. Na te seveda računa tudi trener Brega Mcmdo, ki ima veliko zaupanje v dogometaše, ki so do sedaj popol-doma izpolnili pričakovanja, morda delo dosegli nekaj več, kot so navijači Brega pričakovali. Bodo torej Jutri Brežani pripravili svojim na-v'jačem še eno presenečenje? Zaule — Primorec Trebenci gredo v goste k presenetljivim Zaulam, ki so po šti-r'h zaporednih remijih v nedeljo Prišle do prve prvenstvene zmage. tega podatka lahko razberemo, da iržačani letos niso še doživeli poraba, medtem ko so Trebenci podlegli le Sovrani. Torej v Žavljah se jutri Predvideva lep in napet dvoboj. Iz dosedanjih izidov bi lahko sklepali, da imajo Tržačani solidno obrambo [Prejeli s0 le dva gqIS).“To Tžt"ffi-kakor ne dela preglavic trenerju Primorca Aldu Kralju, saj, razpolaga z učinkovito in prodorno napadalno vrsto, ki jo bodo tudi tokrat sestavljali Boris, Paolo in Mau-r° Kralj. Problem ostaja le v o-Prambi, kajti čistilec Skrem je še diskvalificiran. Nedvomno pa bi se iz tega gostovanja Trebenci vrteli domov zadovoljni, če bi jim Uspelo priti do točke. Zarja — Gaja Za vzhodnokraški derbi vlada ve-uko zanimanje. Poleg lestvice in Prestiža bo tokrat ostra borba tudi Za posebno lestvico za pokal Pri-teorskega dnevnika. Na podlagi i-[ida posameznih derbijev bomo letos vodili posebno lestvico, zmago-Valcu katere bo ob koncu podeljen Pokal. Pred tem važnim derbijem smo vPrašali za mnenje oba tabora. Vojko Križmančič (Zarja): «Žal tei je, da v nedeljo ne bom igral. Prejšnjo nedeljo sem bil izključen in kuto sem diskvalificiran. Vendar to ne bo edini problem za našega tre-terja. žagar je še vedno poškodo-v®n. Terčon in Sulcich pa sta pri v°jakih in zato ni zagotovljen njun dastop. Kljub vsem tem nezgodam ?* ne delamo velikih problemov. E-k>Pa je dobro startala in je zato mo-rala na višku. Upam, da bo tudi ju-tri Zarja zaigrala dobro in odnesla Vsaj eno točko.» ^Sevenno Kozina (Gaja): »Zippo in ■plcich sta poškodovana, Vrše pa diskvalificiran. Za postavo se nisem te odločil. Po vsej verjetnosti (morda s kakšno spremembo) bo igralo teoštvo, ki je remiziralo proti Au-risini. V nogometaše imam zaupa-nJe. saj ekipa igra iz nedelje v ne- deljo boljše. Zavedam se, da je Zarja homogena in močna ekipa, ki igra dober nogomet, zato točka bi predstavljala za nas lep uspeh.* Juventina — Torre Tap. Štandrežci bodo sprejeli v goste ekipo Torre, ki ima trenutno na lestvici enako število točk kot Juventina (štiri). Po slabem startu so nogometaši Juventine v zadnjih dveh nastopih zaigrali dobro in zato jutri ne bi smeli imeti velikih težav, predvsem ker bo ekipa Torre igrala v okrnjeni postavi. Branilec Scai-ni in krilec Calligaris sta diskvalificirana, ker sta bila prejšnjo nedeljo izključena. Zaradi tega pa Juventina nikakor ne sme podcenjevati nasprotnika, kajti to bi Štan-drežce, ki so favoriti za zmago, lahko tudi drago stalo. 3. AMATERSKA LIGA Tudi v nedeljo bo na Tržaškem igrala le ena naša enajsterica. Vesna bo namreč počivala in na igrišče po počitku se bo spet vrnila e-kipa Krasa, ki gre v goste k Unionu. Union — Kras Po katastrofalnem porazu 10:0, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo Pod-lonjerci, je razumljivo, da je morala v taboru Uniona zelo nizka. Morda bodo Kraševci to znali izkoristiti in se tako vrnili domov s celotnim izkupičkom v žepu, tudi zato, ker bodo igrali v ojačeni postavi, saj (kot se širijo govorice pred zaključkom nogometne borze, ki se konča 31. t.m.) so predstavniki Krasa poskrbeli za ojačenje moštva. B. R. Sovodnje — Poggio Jutri bo čakala sovodenjsko e-najsterico zopet naporna naloga, saj bo gostila ekipo iz Poggia, ki ima na lestvic; točko manj od So-vodenjcev, v nedeljo pa je pred domačim občinstvom remizirala s San Lorenzom. Trener Sovodenj Bruno Vole bo imel tokrat precej problemov pri sestavi ekipe, steber o-brambe Ferdi Kovic je namreč bolan, enaka usoda je doletela še Mi-suina, tudi napadalec Butkovič bo v jutrišnjem spopadu odsoten zaradi diskvalifikacije. Res naporna naloga torej čaka Sovodenjce, remi pa bi predstavljal v tej tekmi že zadovoljiv uspeh. Mladost — Panzano Po izredni nedeljski zmagi na tujem z Vermeglianom čaka nogometaše doberdobske ekipe dokaj lahka naloga. Mladost bo jutri sprejela v goste-^ekipo-iz Paraama.. (bivši Fal-ct>), ki je po treh kolih ostala še brez točke in zato. verjetno ne bo iriogla nuditi večjega odpora Mladosti, ki je trenutno v izredni formi. Vsekakor pa bo Mladost morala odnesti iz tega spopada obe točki, če hoče ostati v stiku z vodečimi ekipami v tem prvenstvu. (fg) KOLESARSTVO ZA PRIHODNJE LETO Predstavili so «Tour» PARIZ — Organizatorji so že predstavili «Tour» za leto 1979. Tekmovanje se bo pričelo 27. junija in bo trajalo do 22. julija. 3600 kilometrov dolgo progo so organizatorji razdelili na 24 etap, prvi dan pa bo še 5 kilometrov dolga predetapa na kronometer. Po mnenju izvedencev bo ta «Toiir» zelo zahteven, vendar tudi zelo po-polen. Predvidenih je kar pet etap na kronometer, štirikrat pr bo cilj postavljen na vrhu vzrona. NOGOMET NASPROTNI KOT V ITALIJI Španci nočejo tujcev Medtem ko gre Italija proti odprtim mejam svojega nogometnega tržišča pa so se španski nogometaši odločno zavzeli za to, da bi pri njih nastopali le domači nogometaši, oz. da bi bilo tujcev čim manj. Zveza španskih poklicnih nogometašev je namreč poslala predsedni ku vlade, ministru za kulturo in direktorju visokega sveta za šport pismo, v katerem je poudarila, da igra v španskih ligah že več kot četrtina tujcev. «Tristo nogometašev* nadaljuje pismo, «ki niso rojeni v Španiji, igra na našem polotoku zaradi politike protekcije do močnejših klubov, osemdeset od teh nogometašev igra v prvi ligi in petdeset jih ima stalna mesta v svojih ekipah.* Zveza španskih poklicnih nogometašev je zahtevala omejitve pri dajanju dovoljenj za nastope tujih nogometašev v Španiji, pa tudi odločnejšo politiko na tem področju, kar bi že vse moralo soditi v okvir priprav na prihodnje svetovno nogometno prvenstvo. Na svetovnem prvenstvu v golfu na otočju Figi vodijo ZDA, ki imajo 17 točk naskoka pred Kanado in Avstralijo. Italija je deseta. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Zmaga Spličanov v Gorici Najboljši igralec in strelec je bil Vilfan (32 košev) Pagnossin — Jugoplastika 92:107 (53:52) PAGNOSSIN GORICA: Campe- strini 2, Valentinsig 11, Turel 8, Pondexter 27, Sfiligoj, Premier 10, Ardessi 10, Trucco 2, Laing 14, Cortinovis, Antonucci 8. JUGOPLASTIKA SPLIT: Tudor 2, Sosič 6, Kruščič, Jerkov 21, Gr-gin 2, Macura 12, Vilfan 32, Du-kan 12, Pratič, Krstulovič 22, Bi-lanovič, Vučiča. SODNIKA: Maniacco in Papa iz Gorice. GLEDALCEV: približno 1.200. V sinočnji prijateljski košarkarski tekmi v Gorici je splitska Jugoplastika po predvidevanju in zasluženo premagala domači Pagnossin, čeprav so gostje le v drugem polčasu in samo na trenutke pokazali to kar, znajo. Gledalci so te-rej uživali le v drugem delu tekme. Predvsem je navdušil občin- Mladi in obetajoči atleti lonjerske Adrie s svojim trenerjem Ruzzierom •iiniimiitinaiiiiiimiiiiiiiumiiiiiiiHiiiitHiniiimiiiimiiiiuiiiMiiimimiiiiniiiiiiiMiitMitiiniiniiimmmn KOŠARKA MED MLADINCI Tudi Jadran med favoriti Kljub temu pa bo imel v jutrišnji tekmi z Alabardo težko nalogo ■ Borovci igrajo danes proti nevarni Servolani JJH «rrhr Danes teoterej uradni start košar-karske sezone v mladinskih prvenstvih. Volja po igranju je že bila velika, zato je današnji začetek toliko težje pričakovan. Kvaliteta nastopajočih je tokrat res na višku. Vpisalo se je samo osem ekip, kar po eni strani odraža majhno krizo, v katero je zašla tržaška košarka, po drugi strani pa zagotavlja kakovost vseh moštev. Kot smo že včeraj pisali so logični favoriti prvenstva samo trije. V prvi vrsti Hurlingham in Alabar-da, takoj za njima pa opensko - kon-tovelski Jadran. Boj bo vsekakor zanimiv in napet, saj nobena izmed teh treh ekip ne izstopa preveč zaradi svoje moči. Ve’ika in edina hiba prvenstva pa bo prav gotovo dejstvo, da imajo skoraj vse ekipe člansko moštvo, na katero polagajo vse svoje moči (in s tem tudi igralce). Precej bo torej odločal predvsem koledar vseh prvenstev, večina ekip bo tudi zato igrala doma ob sobotah. Naši dve ekipi, Bor in Jadran, bosta prvo kolo igrali proti Servo lani, oziroma proti Alabardi. Težjo nalogo imajo torej jadranovci, saj imajo z Alabardo kaj malo možnosti za zmago. Tavčarjevi varovanci so kondicijsko še nekoliko pomanjkljivi, uigranost pa je že zadovoljiva. Nad to tekmo pa visi predvsem velika uganka če se bodo Tr žačani le predsfa\ ili v svoji najboljši postavi. V tem ri eru bi srečanje postalo pravi boj, v nasprotnem pa li bila natega Jadrana do sti lažja. Jutri se torej na Konto-velu obeta res zanimivo srečanje. Borovci-pa: *bodo svoj prvi nastopi — prvi opravili že danes. Pomerili se bodo s solidno Crzvolano, ki bi morala biti, predvsem na svojem igrišču, za vse nasprotnike nevarna ekipa. Za mnenje smo povprašali novega trenerja Borove mladinske ekipe Sergija Parovela. Rekel nam je, da s pripravo svojih fantov ni najbolj zadovoljen, vseeno pa računa, da se bodo danes borili za osvojitev prvega para točk. «Naš namen je, da se v prvenstvu dobro obnesemo in tako zapustimo čimboljši vtis*, je še dodal Parovel. PRIJATELJSKE TEKME Danes popoldne bodo na miljskem odprtem igrišču zaposlene kar tri slovenske ekipe. Vse tri ce bodo pomerile s tamkajšnjim Interjem, ki tako zelo "činkovito nadaljuje pozitivno medsebojno sodelovanje z vsemi slovenskimi društvi. Najprej bodo zapasleni dečki Bora, nato naraščajniki Poleta, na koncu pa še Soko^va r'-;na »pronsp-ndesč OLIMPIJSKA IGRE v* v VvA^iUinLi i Oin — vce* aj so v Beli hiši predstavniki mednarodne o limpijske organizacije (CIO) in u-prava mesta Los Angeles podpisali uradno pogodbo za organizacijo o-lim->i!s’ se bo-kolesarska sezona '1978 na testi zaključila že prejšnji teden, pa SO tokrat spet na vrsti številne dirke, ki bodo zajele vse kategorije. Med amaterji bodo na sporedu celo tri dirke, vse tri veljavne sezone za »Trofejo Tricolore*. Včeraj so dirkali v Venetu, danes bo na sporedu dirka v Furlaniji, prav tako pa tudi jutri. Teh tekmovanj se udeležuje elita italijanskega amaterizma, predvsem pa nastopajo ob tem koncu tedna tisti amaterji, ki imajo UlllIllliiiiniiiiitiiiillllliiiiiltllititlliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiN AVTOMOBILIZEM PO DOLGI BOLEZNI NILSSON VČEHAJ UMRL 29-letni švedski pitat se je kar devet mesecev boril s smrtjo LONDON - Včeraj je po dolgi, neusmiljeni bolezni umrl švedski pilot Gunnar Nilsson. še lani je tek moval na avtomobilih formule ena, otem pa ga je neprizanesPiva bolezen zaustavila. Moral je na dolgo zdravljenje, kj pa ni doseglo svojega namena. Njegov največji uspeh gotovo pred stavlja zmaga na VN Belgije leta 1977 na lotosu. Dosegel pa je še dvakrat tretje mesto. Prav pred smrtjo se je Nilsson iz kazal kot dobrotnik, saj je vse svoje premoženje daroval v dobrodelne namene. 1 Nilsson je bi! še lani na 8. me stu lestvice najboljših dirkačev na svetu, že na zadnjih dirkah pa je začutil v dimljah bolečine, zaradi katerih je šel v bolnišnico na pregled, k er so ugotovili, da ima zelo redko obliko raka. Žal, je prišel na pregled prekasno in vsa prizadevanja zdravnikov so ostala zaman. Ju lija je še prišel pogledati VN Anglije v Brands Hntrh. bil pa je že ve* plešast, tehtal je le še 50 kg (prej 83) in ga prijatelji skorajda niso več siMiznali. Švedska je tak,, za Ronniem Peter sonom izgubila še enega velikega in obetajočega pilota. ) Lill&iliLbU ■»>£> c- teteam in možnosti za os.vojitev naslova najboljšega. Na teh dirkah bo., nastopal tudi Ion jurski vozač Godnič, dirkal pa bo danes s startom ob 9. uri pri Vidmu in bo s tem zaključil letošnjo tekmovalno sezono na cesti, nakar se bo *čez dva tedna ves posvetil ciklokrosu, kot pripravo za prihodnjo tekmovalno sezono. Prav tako bo jutri zaključil letošnja tekmovanja Sandro Čok, ki bo ob 13. uri dirkal v Canevi na 120 kilometrov dolgi progi. Tudi ta mladi kolesar Adrie Jdo pričel 5. novembra s ciklokrosom in bo ta dirka predstavljala zanj zadnji le tošnji napor na cesti. Med cikloamaterji veterani pa bosta jutri ob 10. uri dirkala v Bo-ljuncu Marušič in Ferluga, na dirki, ki se je bodo udeležili tako kolesarji FCI kot ENAL. Na startu bi moralo biti okrog Sto tekmovalcev, ki se bodo pomerili na štirih krogih okrog Boljunca s ciljem pri Miljah. Veterani bodo nastopili še na eni dirki in sicer prihodnjo nedeljo na meddruštveni dirki na kronometer od Trsta do Opčin, ki jo prireja tržaški kolesarski klub Cot-tur. R Pečar BOKS ZAiiuuNl BERLIN — Pred letom je 20 letni zahodnonemški boksar Jorg Eipel ostal 25 dni v nezavestnem stanju zaradi hudih udarcev med dvobojem s Francozom Mario-nom. Pred dnevi pa je boksarsko zvezo ponovno prosil za dovoljenje. Zveza mu je iz zdravniških razlogov dovoljenje odklonila. «PROPAGANDA» 18.30 v Miljah, odprto igrišče Inter Milje - Sokol JUTRI NEDELJA, 22. oktobra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Primorje « * * 14.30 v Dolini Breg - Opicina «r # « 14.30 v Žavljah Zaule - Primorec * * * 14.30 v Bazovici Zarja - Gaja # * « 14.30 v Štandrežu Juventina - Torre Tap. 3. AMATERSKA LIGA 12.00 v Trstu, Verdelska cesta Union - Kras * * m 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Poggio * »r 1» 14.30 v Doberdobu Mladost - Panzano NARAŠČAJNIKI 9.30 v Gorici Azzurra - Sovodnje * • • 12.00‘ V Bazovici Zarja - Inter S. Serglo • • • 9.30 v Špetru ob Nadiži Natisone - Juventina ZAČETNIKI 11.00 v štandrežu Juventina - S. Anna * * * 10.00 v štarancanu Staranzano - Mtedost * * * 12.00 na Proseku Primorje - Fortifudo « ft * 9.00 v Dolini Ereg - Esperia S. Luigi NAJMLAJŠI 10.45 v Križu Vesna - Costatenga « • ft 10.30 v Trebčah Primorec - Pcnriana ft * * 9.30 v Križu Kras - Triestina ft * * 8.30 na Proseku Primorje - Breg KOŠARKA MLADINCI 11.30 na Kontovelu Jadran - Vlaharda KOLESARSTVO MLADINCI 13.00 v Canevi Nastopa tudi Adria VETERANI 10.00 v Boljuncu Nastopa tudi Adria PLANINSKI POHOD V ORGANIZACIJI SK DEVIN 9.00 v Praprotu MIŠKO KRANJEC — Nekoč bo lepše (Dve povesti) 22. Ničesar ni bilo zdaj več, a je vendar v delu za-*®la zastajati. Celo, ko je začela ob večerih odhajati * doma. «Na sestanek grem,» je rekla otrokom, pred-v®em Jožici, ki je nekoliko sumljivo gledala na vso stvar. ‘Nikoli ne bo konec teh sestankov, samo še več jih jel* !e Potarnala. Rahlo jo je pekla ta laž pred otroki. Jožica opravila, kolikor je mogla. Zamišljeno je gledala ma-7®r. kakor da kaj razvozlava, a se je potem lotila dela. Neopravljenega se je lotila Dana, ko se je pozno ponoči Vr*iila. Zjutraj je vstajala samo še bolj zgodaj, kakor bi j* delom hotela zabrisati sled za sabo. Zato je v uradu pU utrujena. Vsako jutro se ji |e zahotelo, da bi po-oiila glavo na roke in nekoliko zadremala, celo ker je b»0 v pisarni toplo, ko so začeli kuriti. V skrajnih sporih takega življenja si je nekoč dejala. •Saj bo vse to minilo.. .* Hrepenela je, da bi minilo, kakor je hkrati hrepe-da bi še trajalo, samo še nekaj časa .. nekaj dni, Gorela lr^ir teden. Vedela je, da bo nekako samo od sebe odmrlo. V to stran je bila slepa ulica. Ona pa je hotela, da bi bilo vse preprosto, gladko, kakor so spomladi gladke poti, ko se posušijo in jih ljudje shodijo. V tej preprostosti, tako rekoč že pobožnosti, kateri se je predajala, je želela čim manj zapletenosti in kar najmanj razmišljanja, nobene «samokritike», ker m ničesar zahtevala od Andreja Kolmana. Zato pa se je Andrej Kolman zgubljal, kakor da je padel v globoko vodo, kjer za čas plava na površju in kliče na pomoč, za čas pa se pogrezne pod površino «Si prišla?, je vedno rekel vesel in hkrati vznemirjen. Videla je, da je bil spet dvomil, ali pride ali ne. Dejala mu je: •Saj sem ti rekla. Mar to ni dovolj?. Očitno mu ni bilo dovolj. «Dokler te ne vidim,« je rekel, ti ne verjamem, da prideš.« •Tako malo vere imaš!» je dejala z rahlim očitkom. •Ne po krivici,« je menil on. •Zakaj tako misliš?« •Zato ker te nekoč enostavno ne bo več,» |e dejal. • Misliš?. • Vem.« je rekel odločno. Nato je vprašala: • Po čem sklepaš?« Zdelo se mu je, da govori, kakor da je vse to prav nič ne boli, da se s tem izpraševanjem zgolj Igračka Rekel |i je: •Zdi se ml. da si že naprei odmerila čas in odločila, kakšen naj bo konec vsemu . NI odmerila ne časa. In ni določila načina kako naj se konča. Vedela je le, da se bo končalo, ker se ne more nadaljevati v neskončnost. Vedela je še več- da bo on tisti, ki bo končal «stvar». še vedno si ni upala imenovati vse to ljubezen, pač pa jo je zase nazivala s splošnim pojmom «stvar«. Ne, ljubezen si je drugače predstavljala in možno samo v mladih letih, ko se je človek lahko brez pridržkov vrgel v valovje, pripravljen, da tudi utone, če bo potrebno. Vendar si spet. ni mogla reči, da v njej ni tiste globoke, boleče vznemirjenosti, nečesa neskončno lepega, kar spremlja ljubezen in kar prevzame človeka. Bilo ji je včasih, da bi se razjokala prav zaradi te •stvari«, ki je ne sme niti imenovati s pravim Imenom, ko pa ve. da se bo vse nekie razblinilo. Ljubezen je neka), kar gre po določeni poti k svojemu koncu, četudi v pogubo, ker je nepreračunliiva Dana ie vedela, da bo ta niena »stvar« imela kaj vsakdanji konec; niti vesel niti žalosten, niti srečen niti nesrečen. V ljubezni se moraš ves predati, brez vseh pridržkov. Tudi to je vedela Dana pa je jemala ljubezen, kakor če se hromi odpravlja na pot: ni mogla, da bi hodila z drugimi vštric. Morala je zaostajati in vedela je, da bo nekje obnemoglo obtičala. On je bil sam. Iskal je ljubezni z njenim naravnim koncem. Iskal |e ljubezen, ki ga je zdaj po izgubi Vide prvič vsega silno prevzela. In Dana se je zavedala tega, spoznala je, kako silna čustva so se obudila v njem Čutila je, kako jo tudi samo zavaja ta njegova silna ljubezen. • Ne bi smela priti k tebi,« mu je nekoč dejala zamišljeno. •Zakaj tako govoriš?« se je preplašil. »Kadar spre govoiiš, se mi zdi, da mi hočeš reči Zdaj grem in me ne bo več Prav to čutim.« Zagledala se je naravnost v njfegove oči in tokrat prvič odkrila, da iz njih odseva otroška preprostost, ki si jo je bil bogve kako ohranil do teh let. • Mar naj ostanem vedno pri tebi?. Igračkala se je. Še na misel ji ni prišlo, da bi o tem govorila resno. Ne, zanjo to ni bilo niti resno vprašanje, medtem ko je on obtičal prav pred njim. — Pogledal jo je. Začutil je, da sta prišla na nevarno razpotje, kjer bi se lahko njuna pota ločila. Zganil se je. •Zakaj tako čudno sprašuješ?« je dejal užaljeno. •Ali se lahko kako drugače vpraša?« je rekla vedro, veselo. Ni opazil, da je ta njena vedrina vendarle nare- jena. Postal je mrk, zamišljen, celo razočaran. Zamomljal je, bolj zase kakor zanjo, vendar, da ga je lahko razumela: »Pesem se lahko zapoje pravilno, lepo, četudi nekdo nima najboljšega glasu. Lahko pa nekdo to pesem pači, četudi ima še tako lep glas...» Zadelo jo je. Stisnila se je k njemu in čez čas dejala resno: •To vprašanje je bilo neumno, če bi ga resno povedala. Takih stvari se ne sprašujva. Hočeš — brez spraševanja?« Ni prikimal, ni odgovoril. Zanj je to bilo pravzaprav glavno vprašanje, ki je pred njim obtičal z isto neskončno težavo, kakor ga je nasprotno ona reševala z največjo lahkoto. Čutil je, da se ob tem vprašanju njuna pota ločijo Da, kadar bosta resno spregovorila o tem, bosta spregovorila pravzaprav o — ločitvi. In to ga je bolelo v dno duše. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. zo naročnike brezplačno revija »DAN* V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00. letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 21. oktobra 1978 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» ■ DZS - 61000 Ljubljana Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi iz dežele Furlcnije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. IrdaieLJzTT *£ '"'f Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst 2aiožnikov fieg' RAZPRAVA V ZBORNICI SE PRIČNE NOVEMBRA Končno izoblikovan osnutek o reformi tiska in založb Zakonski osnutek predvideva ukrepe proti koncentraciji lastništva dnevnikov RIM — Po dolgih mesecih pogajanj in sporov je pristojna poslanska komisija odobrila zakonski osnutek o reformi tiska in založniških hiš v Italiji. Poročevalec novega združenega osnutka (iz predlogov KD, PSI in PLI) je socialist Aldo Aniasi, ki je mnenja, da gre za «najboljši zakon v Evropi*, čeprav mu seveda ne manjka napak, kar pa je bilo neizbežno. Bolj zadržano je mnenje komunista Macciotte, ki je dejal, da «zakon ni tak, kakršnega so želeli komunisti, vendar ni slab*. Osnutek bo sedaj romal v poslansko zbornico, kjer se bo razprava začela predvidoma 6. novembra, zaključila pa približno v desetih dneh. Računajo, da ga poslanci (in pozneje senatorji) ne bodo spremenili v bistvenih točkah, saj spada v »paket* zakonov, o katerih se je dogovorila vladna večina. Poglejmo še, sintetično, kaj predvideva zakon. Predvsem vsebuje, čeprav prepozno, norme proti oblikovanju «trustov tiska* zaradi kon- Ceausescu sprejel Craxija BUKAREŠTA - Nicolae Ceau-sescu je včeraj na sedežu centralnega komiteja KPR sprejel tajnika PSI Bettina Craxija. Razgovora, ki je trajal nad tri ure, sta se udeležili še italijanska in romunska delegacija. V svojih razgovorih sta se Cearsescu in Craxi dotaknila raznih problemov notranje in mednarodne politike. Predvsem je bil govor o izgradnji socializma v različnih stvarnostih in zgodovinskih razmerah, kakor tudi o razvoju obojestranskih odnosov med italijanskimi socialisti in romunskimi komunisti. Teme razgovorov so bile različne: mir v svetu, problemi razorožitve, varnost v Evropi, krajevni konflikti, ki predstavljajo veliko nevarnost za svetovni mir, kriza na Bližnjem vzhodu, položaj v Sredozemlju, odnosi z deželami v razvoju, nujnost ustvarjanja novega mednarodnega ekonomskega reda, kakor tudi dejanska uveljavitev helsinških sporazumov. Ceausescu in Craxi sta nato izčrpno podala ekonomsko, politično in socialno sliko obeh držav ter obravnavala pogoje sodelovanja med Italijo in Romunijo. Pred svojim prihodom v I-talijo se bo Craxi danes sestal še z nekaterimi čla_.i romunske delegacije, ki je včeraj prisostvovala razgovoru, in se bo srečal še z nekaterimi vladnimi in kulturnimi predstavniki Romunije. (ml) centracije lastnine. Ta bo odslej »prozorna* na osnovi posebnega registra in drugih tehnično upravnih jamstev. Največja dopustna koncentracija je 20 odstotkov tiraže listov, kar pomeni, da se lahko v Italiji kvečjemu oblikuje pet «trustov» tiska in založb. V tem vidijo stranke vsaj delno jamstvo pluralizma. Posebna norma vsekakor skuša jamčiti tudi »teritorialni pluralizem*, saj določa, da na deželni ravni koncentracija ne sme preseči 50 odstotkov tiraže. Nadalje zakon obravnava delikatno vprašanje koncentracije vpliva preko reklame in njene manipulacije. Tudi v tem primeru zakon določa, da koncesija reklamnih storitev ne sme preseči 30 odstotkov celotne tiraže. Kot jamstvo pluralizma naj bi pri predsedstvu vlade deloval poseben strokovni odbor, za pospeševanje tehnološke in siceršnje obnove pa zakon določa celo vrsto oblik posrednih in neposrednih podpor s posebno pažnjo pa zadružne oblike. Zakon zadeva vsekakor tudi knjižne in druge založbe in ne samo dnevnike. Poročevalec Aniasi pri tem poudarja, da bo zakon stal državo kakih 70 milijard letno, kar gre vsekakor prišteti stotim milijardam, ki jih že sedaj deli država založniškim hi šam. (st.s.) Čilski zunanji minister v Pekingu PEKING — Čilski zunanji minister Cubillos Sallato je zaključil uradni del svojega obiska v Pekingu in odpotoval na turistični ogled drugih predelov Kitajske. Med pogovori s podpredsednikom vlade Teng Hsiao-pingom in z zunanjim ministrom Huang Huo se je dogovoril o krepitvi kulturnih in trgovinskih izmenjav med obema državama. Nove obtožbe rdečim brigadistom • Zamejskemu (Nadaljevanje s 1. strani) bilo na tem področju oprav-Ijenega veliko _plodnega in požrtvovalnega dela, hi je lahko v ponos množici naših športnih delavcev in organizacij. Vemo tudi, da je morda ravno šport v največji meri ponesel glas o naši prisotnosti v tem prostoru v širšo javnost. Tudi to nas spodbuja, da iščemo novih poti in kritično preverjamo dosedanje delo. Zagotoviti telesni kulturi širše družbene razsežnosti je naloga ki nas čaka, ker smo prepričani, da je to ena izmed poti, po katerih moramo naša hotenja oblikovati v višjo kvaliteto življenja. Med včerajšnjo obravnavo procesa zoper rdeče brigadiste v Milanu je javni tožilec dr. Mucci obtožil Cor-rada Alunnija in Paolo Besuschio kopice kaznivih dejanj, katerih so obtoženi Zuffada, Casaletti in Pelli. Obtožbe pa niso razburile teroristov, ki so mirno pisali razglednice. Na sliki: obtoženci med obravnavo liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiisniiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuHiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitmumi« «VOJNA ZA MENZO« SE ZAOSTRUJE Atentat na ravnatelja padovske univerzitetne podporne ustanove Giampaolo Mercanzin bo okreval v 15 dneh - Odgovornost si lastijo «oborožene komunistične enote» NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU V MARIBORU Miroslav Krleža in Filip Kumbatovič nagrajena za izjemne gledališke zasluge Razstava o Zupančičevi dramski dejavnosti ■ Simpozij na temo «Sa-moupravljanje v slovenskih gledališčih» ■ V nedeljo nastopi SSG srečanja. Žirija Borštnikovega sre- stvu predstavilo Stalno slovensko v * . i i • _ i i v • _i 1 — rp 1 PADOVA — Napetost in nasilje v Padovi se nevarno stopnjujeta: včeraj zjutraj sta še neidentificirana terorista ranila ravnatelja padovske univerzitetne podporne ustanove Gianpaola Mercanzina. Odgovornost za atentat so si z običajnim telefonskim sporočilom prilastile samozvane »oborožene komunistične (Viuc4U ib* Dinamika atentata je podobna dinamiki vseh tovrstnih terorističnih izpadov: terbrsta. ki sta očtne zelo dobro poznala navade izbrane žrtve, sta prežala v zasedi v središčni Ul. Santa Scfia. Komaj je Mercanzin stopil iz avta in se kot po navadi napotil peš v urad, sta ga napadla. Odjeknilo je nekaj strelov, ravnatelj podporne ustanove se je ranjen zgrudil na tla, terorista pa sta pobegnila z motornim kolesom. Po pričevanju očividcev sta bila oba' zakrinkana. Daši ranjen, si je Mercanzin pri: sebno zapisal številke evidenčne tablice motornega kolesa, vprašanje pa je, ,če bo- podatek sluzil agentom . za preiskavo. Vse kaže nam reč, da je bilo motorno kolo ukia-deno pred dobrim mesecem. Zdravstveno stanje ranjenega fliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiNiiiimiiiiiiiMiiiiiuiiiiifiiiHiiiiiiiiniiiiiiii Papež sprejel diplomatski zbor V svojem govoru poudaril vlogo Cerkve v boju proti materialni in moralni bedi v svetu ; RIM — V dvorani konzistorija je i včeraj papež Janez Pavel II. spre-. jel veleposlanike, akreditirane v Va-, tikanu. V njihovem imenu je no-j vega papeža pozdravil dekan diplo-i matskega zbora, gvatemalski veleposlanik Luis Vallardes Aycinena, , nakar .je zbranim diplomatom v ] francoščini spregovoril novi pogla ■ var katoliške Cerkve. : V svojem govoru je papež najprej omenil, da diplomatski zbor ne : predstavlja samo držav, temveč tu ljudstva in narode, nekatere s staro zgodovino, bogatimi izročili in | lastno kulturo, druge spet, ki so ko-’ maj stopi h v zgodovino in se šele I oblikujejo. »Cerkev je vedno priz-f navala bogastvo razlik in pluraliz-I ma kultur različnih narodov. V ; mednarodnih odnosih pa priznava l spoštovanje pravic vsake države*. « Do vseh bo, po papeževih besedah, i Cerkev dobrotljiva, predvsem pa do i narodov, ki preživljajo težke pre-l izkušnje. i Papež je nato poudaril, da diplo-r matski stiki sami po sebi še ne I pomenijo priznavanja in odobrava-' nja tega ali onega režima, to ni j čili Cerkve, ki bo cenila države na , podlagi njihovega truda pri uresni | čevanju pravičnosti in miru. To pa C še ne pomeni, da Cerkev odstopa t od svojega osnovnega dušnopastir-: skega poslanstva, saj si želi od j vlad- takih stališč, da lahko kristjani in verniki izpovedujejo v svojih : državah vero brež privilegijev, a svobodno, obenem pa da so polno-: pravno udeleženi pri oblikovanju , družbenega življenja, j Načelno se vse države borijo za i svobodo, pravičnost, spoštovanje ; življenja, spravo, enakost v urešni čevanju napredka ljudi m civiliza-i cije, a njihovi rezultati kot tudi i sredstva so večkrat neprimerni. Vse preveč je materialne in moral-1 ne bede, ki izvira iz zanikmosti, i egoizma, sleposti in ostrosti ljudi. I Cerkev hoče omiliti to bedo s svojimi miroljubnimi sredstvi, ob , tem bo lahko naletela na nerazu- mevanje, a se zaveda, da bo s tem koristila človeštvu. Na koncu je papež blagoslovil navzoče in prek njih narodne skupnosti, (voc) NEW YORK — V svojem stanovanju v Manhattnu je filmski igralec Gig Yung najprej ubil svojo ženo, 31-letno Kirn Schmidt, nato pa še samega sebe. Vsaj tako me* ni policija, ki je po vdoru v stanovanje našla na tleh trupli obeh zakoncev. Gig je še stiskal v roki samokres. Festival slovenske pesmi Nadiških dolin redil festival slovenske pesmi Nadiških dolin. Na že tradicionalni prireditvi, ki bo v nedeljo, 22. oktobra, v telovadnici, bo: občinstvo lahko poslušalo 10 novih pesmi, katerih besedilo in glasbo so napisali beneški avtorji. Gre' bjrej za pravi kulturni moment, ki sKuša najti nove načine izražanja poleg že obstoječe > ljudske kulture. Poleg običajnega programa .je predviden tudi govor predsednika kulturnega krožka AJda Clodiga in župana iz Grmeka inž. Faoia Boni-nija. Za povezavo med raznimi točkami programa bosta poskrbela Claudio Duriavij; in Giuliana Zuf-ferli. Veliko Zanimanja je za udeležbo .Lticiana Chiabudinija, ki bo predstavil i.ekaj komičnih točk, ki so že drugod žele mnogo aplavzov. ravnatelja univerzitetne podporne ustanove ni hudo in bo okreval v dveh tednih, če ne bo komplikacij. Krogle so mu nalomile piščal, niso pa poškodovale ožilja. Vse kaže, da včerajšnji atentat na Mercanzina sodi v tako imenovano vojno za menzo, ki je eden izmetj. cjjsjfljih vzrokov za izgrede na paclovski univerzi. »Spopad* se je začfjl že v začetku lanskega a-kadem&kega leta, ko so skupine avtonomistov samovoljno znižale cene v menzi, marsikdaj pa so tolpe mladih pustošile, tudi v kuhinji ž namenom, da se polastijo čimve-čje količine živil. Ravnateljstvo podporne ustanove je skušalo preprečiti pustošenje in samozniževa-nje ceh s strožjim nadzorstvom, vendar sprejeti ukrepi so se izjalovili. Tako so .se ob začetku letošnjega akademskega leta odločili za radikalno rešitev: osebje, ki je nadzorovalo dohod študentov in blagajničarje so zaščili z neprobojnimi steklenimi kabinami, nadzorstvo jc bilo še strožje; vhod .v menzo so zaprli z železnimi vratca. Tudi ti ukrepi niso 'veliko zalegli, ker so študentje in vsi ostali, ki kosijo in večerjajo v menzi,, dasi nimajo do tega pravice, kar preskočili vratca in se niso zmenili za nadzorno osebje. Najbrž .je ravno v teh 'tro gih dozorel sklep, da »kaznujejo* ravnatelja podporne ustanove, zaradi »polen*, ki jim jih je metal ped noge, pa čeravno ne gre za ravno učinkovita »polena*, (vt) Benvenuto: vlada z zavlačevanjem tvega splošno stavko RIM — Prihodnje srečanje z vlado'bo odločilno, je dejal na seji glavnega odbora UIL Giorgio Ren-venuto. Če odgovori vlade ne bodo zadovoljili sindikalistov, bo napovedana stavka 16. novembra »neizbežno zadobila širši politični značaj*. V preprostih besedah povedano, kot je dejal prejšnjega dne tudi Lama, se lahko stavka, ki je prvotno zaobjela južne pokrajine in industrijske delavce, spremeni v splošno. Benvenuto' se pri tem iz previd- nosti ograjuje in poudarja, da sindikat nima «politične funkcije* in torej ne misli na zrušenje vlade, noče pa biti »sorkrivec vlade*, za katero se mu zdi, da zavlačuje in noče sprejeti stvarnih obveznosti o zaposlovanju in naložbah na Jugu. «Na zadnjem srečanju smo spoznali, kakšne težave ima vlada, ko misli preiti k zado\i3yjxjmnoperativnim izbiram*, zato pa »ne sprejemamo več meglenih izjav*, tudi zato, ker v nekaterih sektorjih postaja položaj eksploziven. Benvenuto je na seji glavnega odbora UIL govoril tudi o skorajšnjih obnovah delovnih pogodb. S tem v zvezi je poudaril mnenje, da je naloga sindikalnega gibanja da omogoči zadovoljivo obnovo v »okviru obnove gospodarske politike* v Italiji. Od tod torej pritisk na vlado, ki dejansko «niti ne spoštuje lastnega programa*. Za Koordinacijo »zahtev* posameznih strok (verjetno pa predvsem za (Od našega poročevalca) MARIBOR — Borštnikovo srečanje se letos predstavlja z zelo bogatim programom. Poleg predstav v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču, so na sporedu nastopi igralcev v številnih manjših središčih. Včeraj so bila na primer predvidena v sklopu srečanja gostovanja igralcev in skupin v Črni na Koroškem, v Lenartu in na Ravnah. Spremljevalne manifestacije pa so bile v Slovenski Bistrici, v Poljčanah in v Šmartnem na Pohorju. V samem Narodnem gledališču so predvidene večerne in nočne predstave. Včeraj zvečer je na velikem odru gledališča nastopilo izven tekmovalnega programa gledališče «A-telie 212* iz Beograda s predstavo »Kamen pod glavo*. Delo je bilo ocenjeno kot najboljša predstava Sterijinega pozorja 77. Delo Milice Novkovie je režiral Milenko Marinčič. Na malem odru je v' nočnem sporedu drama SNG Maribor uprizorila igro A. Fugarda »Pozdravljen in zbogom*. Prvi visoki priznanji letošnjega Borštnikovega srečanja, to- je zlati znački in plaketi z reliefoma Ignacija Borštnika, sta prejela Miroslav Krleža in Filip Kumbatovič - Kalan. V utemeljitvi priznanja Miroslavu Krleži je predsednik skupščine Borštnikovega srečanja dr. Bratko Kreft med drugim zapisal: »Obsežna Krieževa dramatika, ki še v celoti niti ni dosegla sebi enakovredne gledališke umetniške realizacije, je in bo zmeraj neizčrpen vir za gledališka, režiserska, igralska in scenacijska ustvarjanja. Kljub svoji literarno ustvarjalni silovitosti in izvirnosti, omogoča njegova dramatika dovolj možnosti z.r. izvirne gle s ter le, če so ostali zvesti idejno kri- , ' i tični in kritično humanistični biti njegovega dramatskega dela in mu ustvarili gledališko čimbolj enakovredno in zvesto gledališko podobo * Filip Kumbatovič - Kalan je posvetil gledališču veliko svojih energij. Čar odra je spoznal kot mlad študent, realke v Mariboru. Čeprav sc je posvetil študiju arhitekture, je o Stal vedno zvest gledališki muzi. V NOB mu je bila naložgtflC.Vč.lika na loga ustvariti Slovensko narodno gledališče za osvobojeno in po enotah NOV in POJ kontrolirano ozemlje. Svoje delo je opravil uspešno in temeljito. Slovensko partizansko gledališče je kljub hudim pogojem dela postalo eno izmed najpomembnejših kulturnih dejanj. Bilo je dokaz, da ima v pravičnem boju za svobodo in človekovo dostojanstvo kultura izjemno pomembno mesto. Po osvoboditvi je bil Kumbatovič - Kalan organizator in prvi rektor akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Napisal je vrsto študij o gle- Čanja je sestavljena iz strokovne žirije (Vasja Predan, Andrej Stojan, dr. Bruno Hartman, Matjaž Bertoncelj, Janez Karlin, Vida Juvan in Rapa Šuklje), žirije občinstva in žirije Združenja dramskih ‘ umetnikov Slovenije, v kateri so Mojca Kreft, Alenka Svetel in Stanko Potisk. Ker sovpada letošnje Borštnikovo srečanje s 100-letnico Župančičevega rojstva, je v foyerju mariborskega Slovenskega narodnega gledališča slovenski gledališki muzej iz Ljubljane pripravil dokumentarno razstavo z naslovom «Oton Župančič v slovenskem gledališču*. Razstava obsega fotografsko in drugo gradivo o Župančičevi dramski dejavnosti ter o uprizoritvah njegovih del. Med raznimi prireditvami, ki se bodo zvrstile v okviru srečanja, naj o-menimo simpozij društva teatrologov in kritikov Slovenije s temo »Samoupravljanje v slovenskih gledališčih*. Simpozij bo v ponedeljek. Glavni referat bo podal Mitja Rotovnik. V nedeljo pa se bo občin- gleflališče iz Trsta s Fojevo komedijo «Sedma zapoved: kradi malo manj*. ACE MERMOLJA V Maimheimu kongres zahodnonemške KP BONN — V Mannheimu se je včeraj začel peti kongres zahodnonemške komunistične partije - DKP. Navzočih je okrog 650 delegatov ter predstavniki petdesetih tujih KP. Na začetku kongresa je bila odobrena resolucija, ki zahteva odpravo «Berufsverbota», se pravi zakona, ki določa izključitev iz javnih služb vseh tistih, ki «niso zvesti ustavi*, kar so doslej uporabljali ne samo proti levičarskim skrajnežem, ampak tudi proti komunistom in celo proti nekaterim pripadnikom večinski, socialdemokratski stranki. tifiiiiiMiituitiiiiiiimiiuiiiiiiiHiiHMiiimiiininiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiniiHmiHiiiimiiHi* Romunski zunanji minister zaključil obisk v Italiji uskladitev zahtev največje, kovi narske stroke, ki jo mnogi kritizi-: dališču. Raziskoval je povezave ev rajo) se je sestalo tajništvo CGIL z i fopskega gledališča s slovenskim. voditelji sindikata kovinarjev FIOM. medtem ko je za ponedeljek napovedana seja zveznega tajništva CG IL - CISL - UIL. Veliko je pripomogel k mednarodni publicizaciji slovenske dramatike. Za ostale nagrade se bodo gledališki umetniki potegovali v vseh dneh .š .Liv.viv.'.'.LV: .................................... SODNIK GALLUCCI ZOPET ZASLIŠAL M0R0VE SODELAVCE RB navezale stike s tujimi organizacijami Eden od posrednikov naj bi bil ameriški razpečevalec mamil Ronald Stark RIM — Sodnik Achille Gallucci, ki vodi preiskavo o Morovem umoru, .-je včeraj zaslišal tri najožje sodelavce pokojnega predsednika krščanske demokracije Nicolo Rano, Corrada Guerzopija in Serena Frcata." Včerajšnje že četrto zasliševanje, sodelavcev-Alda Mota sodi v okvir razčlenjevanja gradiva, ki so ga karabinjerji zaplenili v milanskem skrivališču rdečih brigadistov v Ul. Montenevoso. Govor naj bi bil predvsem o pismih, ki so jih našli v arhivu in ki jih teroristi niso izročili naslovnikom. Preučevanje zaplenjenega gradiva in doseženih rezultatov je, kot kaže, sedaj glavna skrb rimskih sodnikov, ČEDAD — Že petič bo letos \ Ljesah kulturni krožek Rečan pri ARETIRALI ŠTIRINAJST IN PRIPRLI ŠTIRI ČLANE ZLOČINSKE ORGANIZACIJE NOV HUD UDAREC RAZPEČEVALCEM MAMIL Zaplenili so jim kokain in razne dragocenosti v vrednosti približno dveh milijard lir RIM — Policijska, karabinjerska in carinska služba za pobijanje prekupčevanja in uživanja mamil je včeraj po štirimesečni preiskavi izpeljala širokopotezno operacijo, med katero je aretirala štirinajst ljudi in priprla nadaljnje štiri osebe pod obtožbo posesti čistega kokaina v vrednosti preko milijarde lir in pa raznovrstnih draguljev in drugih dragocenosti ravno taku za milijardo lir. Preiskovalci so ugotovili, da gre pri aretiranih oziroma priprtih za posredne ali neposredne pribočni ke zloglasne kalabrijske mafije, ki se ukvarja z rednim uvozom in preprodajanjem mamilnih sredstev na vsem območju apeninskega polotoka ter še zlasti na območju rimske po- krajine oziroma lacijske dežele. U-kradene oziroma naropane dragocenosti so že v rokah organov pregona. Med aretiranimi je 42-letni Roberto Masciarelli, ki je nadzoroval trgovanje s kokainom v raznih nočnih lokalih v Rimu (tako zlasti na nekoč sloviti Ul. V. Veneto ter v njeni bližini); omenjeni se je pri tej nezakoniti dejavnosti oslanjal na podtalno delovanje neke «boutique» blizu Ulice della Mercede nedaleč od središčnega Trga Sv. Silvestra. Med zajetimi je tudi še 29-letni Antonio Avantifiori, ki se izdaja za inženirja. Njegovo stalno bivališče se nahaja v Ul. Nemea sredi izrazito meščanske četrti. Preiskovalci so ugotovili, da je nič kolikokrat po- toval v Latinsko Ameriko, tako še posebno v Venezuelo in Peru; tam naj bi nabavljal izdatne količine surovega kokaina in ga nato prenašal v Evropo. Med drugimi aretiranimi velja o-meniti 41-letnega Francesca Con-nizzara iz Catanie in bivajočega v Rimu (tesno povezanega z neko kalabrijsko družino z vzdevkom «Ca-vadduzzu*, ki naj bi dobesedno nadzorovala celotni promet s kokainom v tej deželi) in pa 23-letnega Giovan-nija Tiganija »Paperina*, stanujočega v Ul. Portuense 725, brata tistega Claudla Tiganija, ki 'je bil umorjen ter brž zatem sežgan v lastnem avtomobilu po krvavem ropu na Trgu De’ Caprettari v orga- nizaciji zloglasne gangsterske skupine Berenguer - Bergamelli; u-smrtili so ga zato, ker se je uprl mafijskim zakonom. Preiskovalci so zaplenili poleg mamil in dragocenosti tudi še vrsto u-metnin znamenitih slikarjev in kiparjev, ki so jih hudodelci nakradli tu pa tam po Italiji. Njihova vrednost je neprecenljiva. Pri vsem tem je zanimivo, da se je eno od skrivališč aretiranih zločincev nahajalo v Ul. Foraggi 83 (Foro Romano), in to v istem poslopju, kjer so policijski agent; pred dvema letoma zajeli novofašistične-ga kolovodjo Pier Luigija Concutel lija, morilca sodnika . Vittoria Oc 'corsia... (dg) ki sodelujejo v preiskavi. Če naj verjamemo govoricam iz rimskih sodnih krogov (sodniki pa jih vsekakor niso ne potrdili ne demantirali) naj bi med zaplenjenimi dokumenti našli tudi vrsto namigov na Franca Fredo, voditelja padovske črne celice in enega od glavnih obtožencev na catanzarskem procesu, ki je skrivnostno izginil v začetku oktobra. Kaže, da teroristi niso govorili o neonacistu Fredi kot o političnem nasprotniku, pač pa kot neke vrste predhodniku v strategiji destabilizacije državnih ustanov. Vprašanje je seveda, do kakšne mere so te govorice osnovane, dejstvo pa je vsekakor, da je tudi Freda imel rdeče brigadiste kot nadaljevalce poti, ki jo je prvi nakazal. Medtem ko za preiskavo o umoru Alda Mora ni predvideti v kratkem novih senzacionalnih razpletov, ker bodo sodniki še nekaj dni posvetili preučevanju zaplenjenega gradiva, postajajo vse jasnejši o-brisi mednarodnih vezi rdečih brigad. Poleg stikov z zahodnonem-ško anarhoteroristično skupino RAF, naj bi RB navezale vezi tudi z nekaterimi palestinskimi grupacijami. Posrednik in vezni člen naj bi bil ameriški državljan Ronald Stark, ki je doslej veljal le' za mednarodnega prekupčevalca mamil. Starka, ki je že poldrugo leto v zaporu zaradi tihotapljenja in razpečevanja mamil, je namestnik državnega pravdnika v Bologni dr. Nunziata osumil članstva v o-boroženi tolpi. Kaže, da je zaporni nalog povezan z aretacijo Enri-ca Paghera, Pasquala Vocatura in Renate Bruschi, ki jih je policija zaprla sredi aprila in na domu katerih je zaplenila znatno količino orčžja in propagandističnega materiala neke teroristične organi-i zacije. Aretacijo trojice je marsi- kateri list tedaj označil, kot »toskansko sled, ki vodi do ugrabiteljev Alda Mora*. Stark naj bi Pagheru, Vocaturi in Bruschijevi omogočil urjenje v nekem palestinskem polvojaškem taboru. Če naj verjamemo govoricam, ki se širijo, naj bi podjetni Američan navezal stike tudi z nekaterimi vplivnimi italijanskimi osebnostmi in naj bi vedel marsikaj o pokolu na letališču v Fiumicinu. (vt) Ozadje umora Russo sc še zapleta PALERMO — Iz poročila, ki so ga karabinjerji iz Palerma izročili sodniku Pietru Sireni, je razvidno, da je mafijski tolpi iz Corleona — rojstnega kraja Luciana Liggia — uspelo prevzeti nadzorstvo nad zakupi gradbenih del v zahodni Siciliji. V svojem poročilu so karabinjerji podrobno obdelali načrt o umoru polkovnika Giuseppa Russa. Vodje so bili kar trije: Leoluca Ba-garella, Bernardo Provenzano in Salvatore Riina. Proti prvemu je sodnik Sirena izdal zaporni nalog, a Bagarella je, kot ostala dva, že pred leti zabrisal vsako sled za seboj. Tolpa Luciana Liggia je tudi vpletena v ugrabitve Luigija Corlea, Michela Rodittisa in Grazielle Mandata. Vsem tem ugrabitvam pa so sledili krvavi obračuni (ki so baje zahtevali smrt 30 oseb, zapletenih v ugrabitve) s tolpo, ki jo je vodil Gaetano Badalamenti in ki se je uprla dejavnosti Liggiovih ljudi, vendar, kot kaže, brez uspeha.) Raziskava je nadalje privedla do ugotovitve, da so vodje sklenili u-biti polkovnika Russa, ker se je le ta preveč zanimal za ugrabitve in za zakup jeza na področju, ki ga jč nadzirala tolpa iz Corleona. RIM — Romunski zunanji minister Stefan Andrei je zaključil u-radni obisk v Rimu, kjer je imel razgovore s predsednikom republike Pertinijem, z ministrskim pred-sednikom in z zunanjim ministrom Forlanijem, sestal pa se je tudi s številnimi političnimi predstavniki ter s člani italijanske vlade. Ob zaključku obiska so objavili skupno poročilo, ki med drugim ugotavlja, da se odnesi med obema državama ugodno razvijajo ter da s« še posebno živahno razvija izmenjava in sodelovanje na gospodarskem in trgovinskem področju. V pogovorili med Forlanijem in Andreiem so proučili tudi najvažnejše mednarodne probleme: skupno poročilo poudarja soglasno u-gotovitev obeh strani, da je važno, da vse države v svojih mednarodnih odnosih spoštujejo norme mednarodnega prava ter načela iz statuta OZN. Prav tako. je poudarjena nujnost krepitve prizadevanj za celovito uresničevanje vseh določb helsinške listine. Potrebno je tud* skrbno in poglobljeno pripraviti bodoče srečanje v Madridu, dg bi dali novega zagona procesu, ki oa je sprožila helsinška konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, j*1 na ta način zagotovili pravičen ia trajen mir. Govor je bil tudi o prizadevanjih za razorožitev, posebno poglavje pogovorov pa je bilo posvečeno nujnosti ustvarjanja bolj pravičnega mednarodnega gospodarskega reda, ki naj prispeva k premostitvi nerazvitosti in k zmanjševanju razlik mod državami v razvoju in industrializiranimi državami. V tem pogledu sta Andre. •■* Forlani soglašala, da bo moralo posebno zasedanje 'generalne skupščine OZN leta 1980. ki bo izrecno posvečeno temu vprašanju, nakazali strategijo razvoja ob sodelovanju vseh držav. Glede žarišč napetosti v svetu pa sta bila ministra mnenja, da jih je mogoče odpraviti edinole s pogajanji. , Zaključno sporočilo na koncu Se navaja, da je Forlani sprejel povabilo, naj obišče Romunijo. V Romunijo pa je Andrei med svojim1 rimskimi pogovori povabili tudi predsednika republike Pertinija ter tajnika KD Zaccagninija. Na sliki (telefoto ANSA) zunanja ministra Furlani (levu) in Andrei.