F§n ENAKOPRAVN OST \WS
M T SWINGS	_ _ ______/I/IJmu^ONDS
Oglasi v tem	EQUALITY	AJvertUin*
uspešni	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	Medium (fc^^
^MEXXIV.—LETO XXIV.	CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 11, 1841.	,	ŠTEVILKA (NUMBER) 214
PRI MARŠALU	<
IIMOšENKU, GENIALNEMU
POVELJNIKU SREDNJE FRONTE
P^v za prav mož, čigar armade ne dado Nemcem ' ne miru ne pokoja? — Njegov glavni stan se nahaja ^ leseni, iz brun zgrajeni kolibi, v kateri ni razen škatle cigaret nobenih ugodnosti.
b^m vu nerojskim bor- — mošenr"lad ruskega maršala Ti-
CdaT,11;divi ves svet-
Iiiest,, . kot kdaikoli na _
Sk0lik° natanČneje Ska
kega T te§a genialnega rus- ,
P« l2Sk0V0dj° in vrhovnega PleJ ruskih siL Rus. nar
^kar Evgen Petrov se je Av<
^fšala^^1 V Slavnem stanu gre
sal za „.; lm°šenka ter je napi- ga
Paper a ,0rth American News- vat
lo: lance" sledeče poroči- na
dot
fer- k°ubi iz brua s
Sti g armado na centralni Sotia !jPtembra- V— Maršala Ninit m°šenka, vrhovnega T
^ fronti -rUSkih četna zaPad" t0r
^ če b0 • m branitelja Moskve, bai m kadar bo slednja na- bil k°črt07 Sem našel tik za rus- val S. mali sobi kolibe iz 3e Sede] •	šča
fl bi' rlf ob mizi, na kateri je hč(
v°jaš-	ti
N s J" Karta je bila po-	tel'
S j S,PolCrtami- Puščicami in	šr<
IS Oši? pa Je ležalo več	tel lHci„h svinčnikov ter,Ms
JjWg"ret Edina stvar, ki	Ca il Some mne stene kolibe, je lJe
L^tna osebnost
Sn^ ob mi2i; je Ogledal'Cl: ali	kakor kak u- ha
\tal ^anstvenik. Toda ko 'da ^ Se vzravnal do pol- lje
Nveter Visoke in m°čne'nii
^ progt pričel stopati po tes- ilal t } tlI°ru med mizo in ste- ra r° V% ČmUd0ma Prepoznal v galerijskega oficirja.
Il( Srt?°Senko ima širok o- . 9 ^'^vno brado, velika u-|S"
;kH?alglr°-^eoči inglo-1 >	nad mostičem^
P^i pogled do-11^
Not*** ima pred od
ga, m strogega mo-
J tŠalov« ra,m	b<
At w razmotnvanje o -
'	. r°nti	ic
Sti Pričel nemudoma'f Položaju na fronti. SC d h in"5da 3e fronta razteg-, fT\ Se vleče preko vse # % na ? * >
a. %	,
1 b	r ----P
k v/ ljstvom krožka k CSC,Vnih Slovenk se n delavskem do- r A C V' Rd" obdržavalo t 1 J'^'H oh vtečaJe- Tečaji se ' r %■ < * zvečer ob ž
V|)bli tudi druga r da ' Pa mla<ie žene, so c
l|	so "Poslužijo teh te- u
j %J °Sti- ter poučeni. U
I Ki	I1
t Kst' trišel bo čas, ko ' i f,	in nujna.-'<
JI Vl>CVljeni! »arujte v > ! X!51 Por^Je Jugoslo- 1 odbora! 1
Kozmopolitična liga
V	petek, 19. septembra pri-;1 jdi Kozmopolitična demokrat-1' ita liga "Lausche for Mayor" i' les v avditoriju Slovenskega j' arodnega doma, 6417 St. Clair ] .ve. Ves prebitek te priredbe : re v kampanjski fond za naše-
a kandidata in občinstvo je abljeno da se udeleži. Vstopni-a bo 35c. Oddalo se bo tudi več obitkov. Vstopnice za to pri-edbo si lahko nabavite tudi v ašem uradu. Sezite po njih!
Smrtna kosa
V	Daklawn sanatoriju v Men-orju, O. je preminil Walter Ur-ianski, star 47 let. Pokojni je iil rodom Poljak, ter je stano-al na 15812 Pythias Ave., pre-e pa na Holmes Ave. Tu zapu-ča žalujočo soprogo Phylis, ičer Josephine Goda in brata Antona. Pogreb se bo vršil v peek zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda August F. Sve-ek, 478 E. 152 St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje nato pa na Calvary pokopališče. Naše soža-je!
Bolezen
Mr. Frank Grame, 7234 St. Dlair Ave., se že par tednov na-laja bolan na svojem domu. Se-' laj se mu zdravje obrača na boje, toda je še vedno pod zdrav-liško oskrbo in prijatelji ga lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
Collinwoodska društva
Direktorij Slovenskega delavskega doma apelira na odbore vseh collinwoodskih podpornih in kulturnih društev, da se udeležijo skupnega sestanka radi zadeve organiziranja lokalnega odbora za "Slovensko sekcijo jugoslovanskega pomožnega odbora". Seja se vrši v petek zvečer, 12. septembra, ob 8. uri. A-pelira se na vse organizacije, da so zastopane na temu sestanku. — V. Coff, tajnik.
Pismo iz kraja
Sestri Mrs. Mary Sluga, 1431? Thames Ave. in Mrs. Angelf Polis ste dobile pismo od svojil-staršev iz Lipovca pri Ribnici, a katerem ne pišejo pod kom s< nahajajo, ne drugih podatkov < položaju, ki je tam. Omenijo 1« toliko, da se še nahajajo m ' mestu in da stari ljudje kar le žijo onemoglosti in velikega po manjkanja. Iz pisma je videti da bi radi pisali, toda si nis-! upali, kajti pismo je bilo cen j zurirano. Nosi italijansko znam I ko, kar daje misliti, da spadaj [ ti okraji pod Italijo. Pismo j bilo na poti od 28. julija do < 1 septembra. Sestri prosite, da \ se Jakopove in Prigorice pri Dc len ji vasi zglasile, ker jim ima 1 te nekaj važnega za sporočiti.
V'4 J2Šel "Cankarjev;
julij. Njegova k	"Jugoslavi-
vN? pvodnik- -ja-
v S „ • petokolonka. — \ " '\]ne°dVisna" Hrvat>
^%JPrepOZno'" tiro1"
^Vh ' poslovenil Jo-
z iučjo jvana f	Zlata Pirnat: Ju-
v jgoslovanska žena. — E. K.: Jul-a kina zmota.
i- Urednikov članek "Jugoslavi- p ja" je izredno istinit odraz po- B - ložaja in tako mojstrsko zadeta ti
slika strašne katastrofe, ki je j. zadela naše ljudi in našo rojstno domovino, da ga bomo z avtor- ki jevim dovoljenjem objavili tudi di r- v našem listu, ker smo mnenja, k ia da bi moral ta članek doseči čim si .i- večje število naših ljudi.	n
Grozeča stavka L/ železničarjev je
začasno odložena 1
_ i
i
Predsednik Roosevelt je i- j
menoval odbor petih čla- l
nov, ki bodo proučevali 1
zadeve in zahteve železni- 1 „ . 1 carjev.
HYPE PARK, N. Y., 10. sep- J tembra. — Predsednik Roose-| velt js danes imenoval odbor pe-jtih mož, katerim stoji na čelu ' j Wayne Lyman Morse, dekan pravne fakultete univerze v O- ^ regonu, ki ima preiskovati zadevo grozeče stavke 1,250,000 že- ' lezničarjev.
Odbor se bo sestal v ponede- | ljek v Chicagu, kjer b6 odločil, __ v katerem mestu se bo vršilo p preiskovanje in zasliševanje, in x dalje bo določil datum začetka.
S to akcijo je predsednik Roosevelt odložil stavko za nedoločen čas. Omenjeni odbor lahko preiskuje in zboruje trideset dni nakar mora preteči nadaljnih trideset dni od časa, ko poda odbor svoje poročilo, ko se sme u-veljaviti stavko, ako se med tem ne doseže sporazuma.
MINISTER SNOJ POZDRAVLJA ROJAKE sle
Slovenec g. Snoj, član jugoslo- ^ i vanskega kabineta premierja Si- ^ • moviča, pozdravlja potom jugo-slovanskega častnega konzula dr. Mallyja vse Slovence in stale j*1 Jugoslovane v Clevelandu in po | ' drugih naselbinah Amerike. G. i minister sporoča, da bo. prispel j v kratkem v Cleveland, kjer se ^ bo dlje časa zadržal.	i.
Časniški odsek jugoslovanske- P 1 ga poslaništva v Washingtonu ™ pa nam brzojavno sporoča, da j so se ban hrvatske banovine dr. i ^ Ivan Subašic ter člani jugoslo-1 ^ - vanske vlade, gg. ministri Snoj, ' e Jeftič, Markovič in Kosanovič j1, ti včeraj že sestali k posvetu v ju- J goslovanskem poslaništvu s po- ° li slanikom dr. Konstantin Foti- ^ a čem.	k
i"	r b;
l-	Nov grob	n
, , ,	, ,	v	• V
Po enoletni bolezni je včeraj s; L" zjutraj 10'. minut do 10 ure umr- g a la Magdalena Pekol, rojena Mir-s!
h tič, stanujoča na 16316 Arcade s Ave. Pokojnica je bila stara 59 k let in je bila doma iz vasi Sela, d L5 p. d. črčkova, fara Hinje. Njen d la soprog John je doma iz vasi ih Breza, fara Trebnje ter je po-;u v znan pod imenom Petercov. Po-i d se leg soproga zapušča pokojnica k o sinove Johna, Alberta in Maksa, J le hčeri Frances in Helen Hočevar, r na [ dve sestri, Ivano Lužar, v Bar- t e- bertonu, O. in Matildo Kostelic r >o- ter dva brata, Johna in Louisa, ti, ki se tudi nahajata v Barberto-so nu, O. V stari domovini zapušča n- dve sestri, Frances in Mary, m- Truplo bo ležalo na mrtvaškem •jo odbru v kapeli A. Grdina in Sije novi, 1053 E. 62 St., odkoder se 4. bo vršil pogreb v soboto zjutraj bi ob 10. uri v cerkev Marije Vne->o- bovzete in nato na Calvary po-ia- kopališče. Bodi pokojnici ohra-. njen blag spomin, preostalim pa j naše sožalje!
ul Ameriški državljan
Ameriško državljanstvo je vi- pred kratkim dobil rojak Vid po- Bencelič, 1187 E. 175 St. Česti-eta tamo!
je	-r-
tno Kri ni voda! Mi naj molčimo, or- ko kamni kriče?! Le ameriški udi dolar more pomagati nesrečni-ija, kom. Prispevajte v sklad sloven-Mm ske sekcije Jugoslovanskega po-možneka odbora!
LAUSCHE POJDE
K ROOSEVELTU
Kakor se naznanja iz Washingtona, bosta še pred primarnimi volitvami okrajni sodnik Frank J. Lausche in Ray T. Miller, načelnik o-krajne demokratske stranke, obiskala predsednika Roosevelta v Washingtonu, kar je sigurno znamenje, da bo predsednik Roosevelt podprl Lauschetovo kandidaturo za župana.
Miller je že naredil včeraj tozadevne priprave, ker hoče demokratska organizacija dobiti na najvišjem mestu odobritev Lauscheta in odklon kongresnika Martina L. Sweeneyja, zagrizenega nasprotnika Roosevel-tove zunanje politike.
Poslanica ministra Snoja rojakom v Ameriki
Minister Snoj se zahvaljuje Slovencem in ostalim Jugoslovanom za njih simpatije z domovino in jih bodri k nadaljnemu delu.
Osrednji tiskovni urad jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu javlja: Dr. Franc Snoj, slovenski minister v jugoslovanski vladi v Londonu, pošilja ob prihodu v Združene države svojim rojakom sledeči pozdrav: j "Dragi ameriški Slovenci! Iz krasnega Washingtona, prestol-! nice velike ameriška demokraci-|je, pošiljam v prvi vrsti vam, I moji dragi slovenski rojaki, svo-jje iskrene pozdrave. Prav tako j pozdravljam tudi vse brate Hr-ivate in Srbe.
j "Ko je naša skupna domovina (Jugoslavija bila napadena, je iz j vaših bodrilnih brzojavk, ki ste jih pošiljali odsevala globoka ljubezen do rodne slovenske grude in skrb, da se ohrani svoboda in neodvisnost, ki je bila s tolikimi žrtvami priborjena. Ir ko sedaj Slovenci, Hrvati in Srbi v domovini preživljajo svoje najtežjo preizkušnjo, doprina šajo največje žrtve, jim poma
-	gate in potom svojih listov ir
-	shodov opozarjate ameriško ii j svetovno javnost na trpljenje ) ki nima primera v svetovni zgo , dovini. V imenu trpečega naro i da vam vsem iskrena hvala.
i Da bi nas to skupno trpljenji
-	utrdilo v odporu in združilo 1 -! delu! Da bi iz teh žrtev, potoko i krvi in solza vstala nova, močn: , Jugoslavija vsem enako pravic ', na, vsem enako draga! To na
-	bo naše vodilo za to vsi delu; J mo!"
i, ---—
Kultura
T	'
n PEVSKI ZBOR "JADRAN' i. članstvu pevskega zbora "J e dran" se naznanja, da se vr ,j zelo važna seja v petek veče ob 8.30 uri. Vabi se vse članii > in člane, da se gotovo udeležij
i- — Ta j.__
a	===== —~ =
"Lausche for Mayor"
I DANCE
bo v soboto, 20. sept. o, 1940 v Slov. del. domu
kl	na Waterloo Rd.
li-
„.	SLOVENCI, udeležite
o-	se te prireditve!
M. (J. Taylor v	j
važni konferenci s papežem Pijem
Rooseveltov odposla n e c je 'P imel dvoje važnih konferenc: eno s papežem, drugo pa z njegovim državnim tajnikom.
- !p
VATIKAN, 10. septembra. —
Myron C. Taylor, privatni odposlanec predsednika Roosevelta, d( je imel danes dvoje važnih kon- šž ferenc, in sicer eno s papežem;ni Pijem XII. drugo pa z njegovim j,g< državnim tajnikom kardinalom j n; Maglionejem.	jni
Sodi se, da se je na teh kon- |zt ferencah razpravljalo o vojni in m miru. — Kar se tiče Sovjetske v: Rusije, je — kakor javlja pou- s< čeni viri — Taylor izjavil pape- ri žu, da je predsednik Roosevelt mnogo bolj zainteresiran v mir sveta, kakor pa v obliko te ali one vlade.
Pred tem pa je imel angleški in poslanik, sir Osborne, uro traja- d Ijočo konferenco s papežem. — s' Konferenca med papežem in v Rooseveltovim odposlancem je z trajala eno uro in 10 minut. — ^ Kardinal Maglione > je prekinil c svoje počitnice v južni Italiji ter b se vrnil v Vatikan, da je mogel
razpravljati s Taylorjem.	v __ t
ANGLEŽI POTAPLJAJO c LADJE OSIŠČA I
LONDON, 9. septembra. — ' Angleške pomorske in zračne si- * le so povreznile nocoj pet nadaljnih ladij osišča, dalje so naj- I 1 brže uničile tri ladje, nadaljne ' ladje so poškodovale, zračna si-1 la pa je napadla tovarne v Kas-' selu, Nemčija, kjer izdelujejo lo- .
komotive. Angleški napadi so bi-1 li raztegnjeni vse od Arktika pa 1 do Bengazija v Afriki. 5 Od petih ladij, ki so jih po-1 greznili Angleži, so bile štiri 3 nemške, ena pa italijanska.
3 ANGLEŽI BOMBARDIRA-'	LI PALERMO
3 RIM, 8. septembra. — Snoči so napadle Palermo in druge kraje ob severni obali Sicilije Q zaporedne jate angleških bomb-n nikov, katerih bombe so ubile s šestnajst civilistov, ranile pa so jih 25, kakor naznanja danes i-talijansko vrhovno poveljstvo, i Povzročena škoda ni važna, pravi dalje poročilo. Eno an-gleško letalo, ki je bilo zadeto od v antiletalske artiljerije, je trešči-a lo v morje. (Angleški letalci so zdaj dnevni gostje nad Italijo. — Opomba uredništva.)
j OTROK V NESREČI
Včeraj je neki avtomobilist zadel šest let staro deklico Mercedes Zupan, ko se je slednja vračala s svojim bratcem iz far-" ne šole sv. Lovrenca v Newbur-a- ghu. Nesreča se je pripetila na •ši cesti pod prometno lučjo, kjer ir, je bil poseben stražnik, ki je voce dil otroke preko ulice. Nepre-io. vidni avtomobilist pa se je kljub
temu zaletel v otroka. » Oče deklice Louis I. Zupan je tajnik Slovenskega narodnega doma na 80. cesti v Newburghu. Deklico so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima dvakrat zlomljeno nogo ter praske na obrazu in na obeh rokah in nogah. Zdravniki so izjavili, da njeno stanje ni nevarno.
Kri ni voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v do. movini! Prispevajte v sklac slovenske sekcije Jugoslovan _ skega pomožnega odbora!
ZEDINJeNE DRŽAVI NA
m PRAGU VAŽNIH DOGODKOV
je Nocoj ob devetih bo imel predsednik Roo-^ sevelt govor, ki bo morda najvažnejši
iv-	v vsem njegovem življenju.
i
-
! DDrncmMiK- ir pH7vai ifnNr.RFd ir 7ASF.nAN.Ill
WASHINGTON. — V važni ; deklaraciji, katere odjek bo sli- : sati po vsem svetu, bo predsednik Roosevelt nocoj v svojem ' govoru, ki ga bo imel po radiu, ' najbrže natančno začrtal zono i na Atlantiku, v kateri bo uka-'zano ameriški mornarici, da nemudoma napade in pogrezne| vsako piratsko ladjo osišča, čim se slednja pojavi v dosegu ameriške mornarice.
Važnost predsednikovega go-\ vora	|
Pričakuje se, da bo predsed- ■ inik Roosevelt v odločnih bese-1 dah povedal ameriškemu ljud- ■ . stvu, da stoje Zedinjene drža-1 ve za svobodo morij in da ne bo , zdaj prvič, da prično nenapove-. dano vojno z onimi, ki nam hočejo zanikati pravico do svo-• bodne plovbe.
[ Ameriška paroplovba, ki prevaža Angliji in ostalim demokracijam za njih borbo proti na-> | cijski tiraniji, orožje in živila iz ameriškega arzenala, mora biti zaščitena.
Vsa znamenja kažejo, da bo
idsednik Rooevelt javil nocoj dstvu Zedinjenih držav kakor li ostalim narodom sveta, st, ki bo ogromne važnosti za rieriko kakor tudi za ves o-ili svet, ki pričakuje z največ-napetostjo predsednikove po-.nice.
edsednikov povratek v Washington
Predsednik Roosevelt je pri-el včeraj iz Hyde Parka, kjer bil na pogrebu svoje matere, zaj v Washington, kjer se je mudoma posvetoval z držav-n tajnikom Hullom, vojnim jnikom Stimsonom in morna-ikim tajnikom Knoxom, nato . z voditelji kongresa obeh rank. Hkratu je sklical za po-deljek zasedanje kongresa, ki zdaj na počitnicah. — Vsa amenja torej kažejo, da se na-ijajo Zedinjene države na pra-i novih razvojev, ki bodo o-•omne važnosti za, ves svet. Predsednik bo govoril svoj go->r nocoj ob devetih. Govor, ki ) oddajan v 14 jezikih, bodo Idajale vse elevelandske radio->staje.
NACISTI BODO POSLEJ
; OBLEGALI MESTO UENINGRAD
i-
Ker ne morejo z napadi mestu do živega, so se odločili ža oblego in izstradanje Ljeningrada.
OFENZIVA NA CENTRALNI FRONTI SE NADALJU-
L-	II? 7 MC71V/r AM Ič AMn en n
Poroča se, da je bilo več sov- b jetskih poljskih utrdb, ki brani- c jo dohode k Ljeningradu, porušenih po nemških bombnikih, to- z da kljub temu je zdaj več zna- \ kov, da se je položaj Ljeningra- i da silno izboljšal.	c
Nemci pravijo, da je usoda t ! mesta zapečatena, da pa mesta ne bodo poskušali zavzeti z naskoki, temveč ga bodo obstreljevali in izstradali. V Berlinu :
priznavajo, da brambovci Lje-|!
1 1
ningrada še vedno streljajo iz ' vseh cevi."
Položaj Ljeningrada se je silno izboljšal z ofenzivo maršala Timošenka na centralni fronti, j s katero je znatno zmanjšal pritisk nemških armad na Ljenin-grad in Kijev odnosno Odeso.
Ogromne izgube Nemcev
Vbitki za kraj Jelnijo so iz-• gubili Nemci 75,000 do 80,000 mož na mrtvih in ranjenih. Zad-nji uspeh ruskih armad na cen-) tralni fronti je bil v uničenju 29.
nemške divizije v bližini Gomela. ; Na bojišču je ostalo tisoče mrt-i vih Nemcev, približno 4,000 pa . jih je bilo pobitih na njihovem , umiku preko reke. Nacijske di-- vizije, ki se umikajo v tem kra-5 ju pred sunki ruskih tankov, so i izgubile 228 tankov, 50 letal, i 486 trukov in 135 topov.
Redkobesednost nemških poročil
»- Nemška poročila popolnoma d molče o bojih na tej fronti ter i- poročajo samo o svojih napadih 1 na Ljeningrad in da so zajeli ne-
kaj tisoč ujetnikov v bojih za O-deso.
Glede Ljeningrala priznavajo zdaj Nemci, da ima mesto še vedno zveze z Ladoga jezerom in dalje proti vzhodu, dasi so že davno trdili, da je mesto odrezano od ostalega sveta.
Položaj v Kijevu normalen
Iz Kijeva poročaju Rusi, da so ( se tam zopet odprle vse šole, da j so vsak dan natrpana gledali-,1 šča in druga zabavišča, da se je pospravilo 60 odstotkov vseh pridelkov in da se je zdaj priče-t lo s posetvijo ozimine.
, Današnji ruski komunike na-
-	glaša srditost bojev s tanki. Ko-
-	munike sporoča, da so samo dne 7. septembra Rusi uničili Nemcem nad 100 tankov in oklopnih avtomobilov, 80 antiletalskih topov, 42 drugih topov, 300 stroj-nic, 560 trukov, 7,000 nemških pešcev, 3 konjeniške skadrone, 300 vozov, 225 motornih koles,
' 415 navadnih koles ali bicikljev u in 16 brezžičnih postaj.
a	Na obisku
i- Iz Washingtona, Pa., je prišel i- na obisk Mr. Michael Jenko, k io svoji materi in očmu Mr. in 1, Mrs. Joseph Milanič, 16302 Parkgrove Ave. želimo mu obilo zabave med svojci!
Kri ni voda! Odpri roke, od-la pri srce, otiraj bratovske solze! jr Darujte v sklad slovenske sek-ih cije Jugoslovanskega pomožne-e- ga odbora?
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
Owned <-nd Published by I. THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
\ 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12	§L
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.............................................................„...$5.50 y0,
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1-50 mu
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00
13. 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece...........................................$2 00 Cu
Za Zedinjene države, za celo leto...................................................................................$4-50 ^el
za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1-50 ■
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ...............-.......................$4 00 V
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at'the Post Office at Cleveland, lm Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879._ na
HITLER IN SLOVANI	*
i	ča
To poglavje — "Hitler in Slovani" — bi zasluzijo s0 bolj temeljit članek, vendar pa se bomo za danes omejili 20 samo na nekatere misli, ki nam jih narinja sporazum, ča
sklenjen med Rusijo in Poljsko.	Vl
kc
Hitler je začel svojo vojsko pravzaprav z napadoirt ne na Češkoslovaško, katero je bil najprej, s spretnim splet- ge karjenjem med Čehi in Slovaki, notranje oslabil, potem ki pa še ločil od nje njene zunanje prijatelje, katerim je ™ lagal, da bo popolnoma sit, ko bo češka in Moravska v j ^ želodcu Velike Nemčije. Načistična vojna se je torej in začela z napadom na slovansko državo. Premeten splet- ni kar. kakor je, je Hitler napad na češkoslovaško izkoristil j je za to, da je ustvaril noyo zdražbo med Čehi in Poljaki, ^ katerim je namignil, naj izkoristijo priliko za to, da si! prisvojijo tisti obmejni košček zemlje, radi katerega sta j V) se poljski in češki narod gledala kakor pes in mačka. Ko j kl si je tako pridobil zaupanje Poljakov, je napadel tudi ta j p slovanski narod ter obenem Rusom pustil, da so zasedli ; B polovico poljske države, radi česar so se stara nesoglasja j ^ med Poljaki in Rusi spremenila v odkrito sovraštvo. Ko j je po okupaciji velikega dela Balkana ukazal napasti § Jugoslavijo, je proti njej vrgel tudi slovanski bolgarski Z( •narod in s tem v enem dnevu podrl delo dveh desetletij b za zbližanje med našim narodom in Bolgari. Razkosal je £ našo državo (seveda samo začasno) in povzročil našemu L 'narodu novo razočaranje tudi s tem, da je v Moskvi v zahteval prekinitev diplomatskih odnošajev ruske vlade z
i s
našo. ki je morala zapustiti državno ozemlje. Obenem je F Bolgarijo — slovansko državo — zasužnjil prav tako i
kakor Slovaško, ki ni nič drugega kakor "svobodna" * nemška provinca. Končno pa je sprožil še napad na „ Rusijo in navdušil za naskok na to največjo postojanko t Slovanstva tudi romanske narode. Ker je ves čas za- š gotavljal, da se on proti svoji volji tepe z Veliko Bri- n tanijo ter je angleški vladi venomer ponujal mir, moramo ^ priti do zaključka, da je njegov načrt bil napasti samo p slovanske narode ter narediti iz slovanskih ljudi nemške r hlapce, oziroma, bolj točno povedano: nemške sužnje. z Ko bi se bili slovanski narodi zavedali nevarnosti, ki jim 1 -'e vsem pretila s strani nemškega nacizma, bi bili kaj t lahko s skupnim nastopom štrli glavo totalitarnemu * zmaju.	! j
Slovani se pa niso zavedali nevarnosti, marveč so ^ nasedali vsem spletkam nemške diplomacije. Ko je Hitler 1 pripravljal napad na Češkoslovaško in so Rusi ponujali, j da pošljejo Čehom pomoč, če udarijo tudi zapadne vele- J sile proti Nemčiji, so si Poljaki pustili dopovedati od ] Hilerjevih diplomatih, da ne smejo dovoliti prehoda < rdeči vojski, ker bi to pomenilo konec poljske neodvisno- * sti; rdeča vojska se nikoli več ne bo umaknila iz vaše ' dežele, če ji odprete vrata — tako so dopovedovali Nemci ( in tako so jim Poljaki verjeli. Ko je Hitler sklenil na f pasti Poljsko in so si Angleži in Francozi prizadevali ,1 pridobiti Rusijo za skupen nastop proti nacizmu, katerega 1 nevarnost so končno spoznali tako v Londonu kakor v Parizu, so nemški diplomati prepričali Ruse, pa tudi mnoge druge, da Anglija samo spletkari z namenom, da ^ bi sprožila boj med Nemčijo in Rusijo ter potem lepo gledala, kako se koljeta dva naroda, ki jih ona, Anglija, oba sovraži. Nemška propaganda je bila tako spretna, j da je prav mnoge prepričala in jim tako zmedla pojme, < da še sedaj ne vidijo jasno, čeprav so na lastne oči videli, ji da je Anglija šla v vojsko, čeprav Rusija tedaj ni šla; da |! z nacizmom noče skleniti miru, čeprav ga Hitler ob vsaki!' piiliki ponuja; da Anglija ni hotela nič slišati o neki; križarski vojni proti boljševizmu, čeprav jo je Hitler skušal pridobiti za tako vojno potom svojega najožjega 11 sodelavca, Hessa, in da je Anglija takoj ponudila pomoč in zvezo Sovjetski uniji, ko jo je Hitler napadel, čeprav bi bila mogla sedaj mirno gledati, kako se koljejo Rusi j in Nemci.
Pri vsej veliki nesreči, ki jo je pomenila za Slovane tolika kratkovidnost, imajo slovanski narodi v tej vojni veliko srečo, da imajo na svoji strani mogočne anglo- , saške države: Veliko Britanijo in USA.
Hitler, ki je pripravljal zasužnjenje slovanskih na- j rodov, je s svojimi napadi dosegel ono, kar se je zdelo
UREDNIKOVA POSTA
SLOVENSKI NARODNI MUZEJ V CLEVELANDU, O.
' oastvo siovensKega narodnega la auzeja v S. N. Domu na St.! A ^lair Ave. v Clevelandu, O., selpc ;eli javno zahvaliti vsem števil-1 m lim darovateljem raznih stvari! C r muzej. Izza zadnjega objava ni men prispevateljev se je zopet' ki labralo precej lepo število ro-! gi iakov, ki so več ali manj pri- le ipevali stvari. Zato je na mestu, k< ia objavim imena, ki doslej še n liso bila objavljena, ki so slede- g ia: Matija Pogorele iz Minne- si sote je poslal tekom leta okrog p 20 zabojev raznih stvari, največ si časopise in knjige; Mrs. Frances j n Vreček, Chicago, 111., več letni-\v kov "Zarje," glasila SŽZ in raz-|S ne programe in spominske knji- j p ge; Paul Berger, Chicago, 111.,Ji; knjige iz Ljubljanskega velesej-1 i: ma in spominke na Trboveljske- v ga Sokola; M. Križanič, Cicero,' s 111., par zanimivih slik; Rudolph!c in Anna Sedlar, Cicero, 111., za- j r nimive poštne karte iz Sloveni-, \ je; James Debevec, urednik j c Ameriške Domovine, Cleveland, l O., številko humorističnega lista11 "Komar"; Leopold Kushlan, Cle-1 i veland, O., važno knjigo in ne-:( kaj drugih dokumentov; John 1 ] Potokar, lastnik Double Eagle!] Bottling Co., je kupil na zad-;< nji spominski razstavi sliko "In-! ] dustrijski Cleveland" od vdove]] pokojnega H. G. Peruška za; ] $100.00 in jo je poklonil v mu-j; zej; John Satkovich, Cairn- . brook, Pa., puško iz dobe ame- : riške civilne vojne; društvo sv. , Petra in Pavla, štev. 35, ABZ.i Lloydell, Pa., društveno zasta-| vo, paradne kape in, maršalsko| sabljo; Anton Cerk, GreensburgJ Pa., lesena iz enega kosa lepo1 izrezana veriga; Mrs. Agnes I Pire, Chicago, 111., velika slika' slovenskega podpornega društva j "Slovenija," štev. 44 ČSBPJ. Iz tega društva je pozneje postala štev. 1. SNPJ. Na sliki so razni slovenski pionirji. Joseph Verbič, Joliet, 111., srebrno odlikovanje "Državno darilo za konjerejo"; Anton Shular, Ar-ma, Kans., je dostavil v muzej zastavo ASBPD v Frontenac, Kans., 6 naramnih regalij, 1 čepica, 2 znaka, sliko članov štev. 2. te organizacije iz leta 1898 in še več drugih stvari; I Blaž Novak, Cleveland, O., kon-! venčne slike organizacij; Milka Kresa, Cleveland, O., razne knjige in revije; Victor Wood, Cleveland, O., nad sto let stara žepna ura, pipa in skrinjica; Mrs. Lucija Koss-Laskovec, Euclid, O., zbirkQ raznih knjig in brošur ter tri zgodovinske slike iz društvenega življenja; društvo Cleveland štev. 126 SNP3, dve društveni zastavi; samostojno podporno društvo Slovenija, Cleveland, O., zastavo in omaro. To društvo je bilo najstarejše slovensko podporno društvo v Clevelandu in se je razpustilo leta 1940; Anton Milavec, Cleveland, O., slike od Slovenskega Soko-
Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kliče?! Le ameriški' dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega po-možneka odbora!
a v Clevelandu in druge stvari; pri ^.nton črtalič, Cleveland, O., le- Dj >o zbirko knjig, revija, progra- cij ni in časopise; John Lokar, st. ga Cleveland, O., veliko zbirko raz-j lih knjig, revij, časopisov, sli-1 j ce, programe in spominske knji-je; Frank Kačar, Cleveland, O., epe. zbirko koledarjev, zapisni-ce raznih konvencij, pravila raz- i li tiih organizacij in precej pro- j« gramov; John Bukovnik sloven- r< ski fotograf v Clevelandu, je n, podaril muzeju 15 slik sloven-1 j< skih umetnikov z njih lastnoroč- m nimi podpisi; Ivan Terček, Cle- t< veland, zbirko raznih spomin- š skih knjig, programov, revij in b par slik; Jennie Dagarin, Cle ve- z land, zbirko raznih zanimivosti s in star denar; John Prime, Cle- j] veland, številke redkega sloven- z skega lista v Ameriki, važne; ^ dokumente in trumpeto, ki se ie: ^ rabila pri prvi Sokolski paradi t v Clevelandu, katere se je tudi j-on udeležil; Louis Ule, slovenski j v brivec v Clevelandu, je poklo-; r nil $5.00 Liberty Saving znam-' r ko iz leta 1918; Mrs. Tomle, t Cleveland, antično orodje; Ivan j Molek, Chicago, 111., naramnica prvega slovenskega podpornega i društva sv. Jožefa v Calumetu, ] Mich., ki je bilo ustanovljeno leta 1882, kot tudi nekaj številk ; Proletarca in drugih stvari; s Louis Adamič, sloviti pisatelj v, ^ Ameriki, sliko H. G. Peruška ] in denarni prispevek; John Tav-' čar, tajnik SND razne časopise ; ' in programe.
! Poleg navedenih so prispevali ; 1 še nekateri drugi rojaki manjše ^ I stvari. Zahvalo sta zaslujila tu-'di Milan Medveshek in Frank (Barbič, ker sta vozila stvari iz 'Chicago v Cleveland za muzej, j Hvala tudi Frank Fendetu, ki je nabiral stvari za muzej v Chi-cagu in Ciceru, 111.
Pri urejevanju prejetih stva-l, ri za muzej pa so pomagali: J03. Kurent, Louis Dular in John šušteršič iz E. 172nd St., vsi iz Clevelanda. Vsem trem se prav lepo zahvalim za njih sodelovanje in strokovnjaško pomoč.
Zbirka predmetov v S. N. Muzeju raste od dneva do dneva, le urejevanje gre počasi od rok. Sedaj se lahko vsaki čas naredi lepa in zanimiva razstava vsakovrstnih stvari, ki so bile dostavljene muzeju. Veliko je še naših ljudi, ki imajo kaj primernega za muzej, dajte, dostavite reči v muzej, da ne bo pre-; pozno. Dostikrat se zgodi, ko , starši pomrjejo, otroci ne vedo j pomena starih slik, knjig, časo-, pisov, pa jih kmalu vržejo v ( smeti in sežgo. Zakaj ne bi raje poslali sedaj take reči v hra-( nitev muzeju, ^ki je prostor za to. Kdor kaj prispeva si zagotovi trajen spomin, ker je pole,-? predmetov v muzeju označeno 1 vedno ime darovalca.
Kar sedaj muzej najbolj po-" trebuje, je oprema. To pa stane precej denarja in bo treba iska-> ti vire, da se dobi financa in na-i' bavi potrebno razstavne omare ■ in omare za časopise in revije.
Ce ima kdo kaj primernega - za v muzej, naj piše ali pošlje na: Slovenski narodni muzej,
L09 St. Clair Ave., Cleveland, pol hio.	lia
Erazem Gorshe, og: tajnik-arhivar. de
--čle
Kri ni voda! Odpri roke, od- ga •i srce, otiraj bratovske solze! Al arujte v sklad slovenske sek- ob je Jugoslovanskega pomožne- st' i odbora! Se --de
Eppichov koncert otvarja ^j' jesensko sezono	^
Cleveland, O. — Kadar Col- ki inwoodcani komu kaj priznajo, in e to znamenje da je priznanje m es zaslužil—največja čast med ni lami. Zveza Kulturnih Društev e to storild s tem, da je že po- k( iladi aranžirala za ta koncert, d< o čast in priznanje našemu spo- j£ itovanemu Anton Eppichu! Iz- bi jrala je nedeljo 28. septembra z« ia priredbo izrednega koncerta, g sam bo imel tri glavne nastope t« n potem pride druga mladina, b sbor naših mladeničev in mla- ^ ienk, fyi bodo pokazali nekaj, n< kar bo nas vse skupaj presene- si tilo. Tukaj bo menda treba iska- g ti odgovor na večji in boljši raz- k /oj naših mladih pevskih moči, z na nujno potrebo razvoja izrednih talentov med nami, pa naj ^ bo to kdorkoli hoče, da le pride j pred širšo ameriško publiko. ^
I11 skromni Tone Eppich jim s ni prav nič "fovš," kar vesel je s njih sodelovanja — znamenje s pravega talenta in razumevanja. I Pomagal je marsikateremu po- t samezniku in ga spodbujeval; č vse to je delal le tam kjer je bil \ res talent in trudavredno. Niko- 1 li se ni spozabil kot nekoč, neki 1 po sili "otroški režišer," kateri e je pri vaji klel nad otrokornTn i ga celo udaril, mesto, da bi mu 1 dal potrebnega poduka za svoj i nastop, pokazanje kako naj iz- 1 vaja kretnje, rabi glas in po- i udarja pomembne odstavke v 1 svoji vlogi. O ne, tega Tone ni j nikoli storil, kajti on je razu- s mel mladino, vdahnil ji je vese- 1 lje do umetnosti v glasbi, na deskah ali v čimerkoli se je udejstvovala. Imel jo je rad in j to ljubezen mu je mladina ved- ] no hvaležno vračala, kajti on je ] bil naj prvo njen prijatelj in na- j ravno oni njegovi prijatelji.
Iz njegovega nastopanja bi se dalo toliko napisati, da bi ne bilo z lepa konec. Videli in slišali ste ga sami, sodbo imate dobro 1 o njemu in njegovih raznih ta- ' lentih, torej dajmo vse to pri- : znanje strniti v eno: vsi na njegov koncert v nedeljo 28. septembra ob 3:30 popoldne v Slov. del. domu. Sežite po vstopnicah, ki so na razpolago v Slov. del. domu, v D urn o vi trgovini in pri Makovcu na St. Clair ju v SND.
Glavno—rezervirajte ta dan za Eppicha in pripeljite vse prijatelje in vso družino.
Joseph A. Siskovich
Kri ni voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!
ALASKI SE OBETA LEP RAZVOJ
Rusko-ameriško sodelovanje utegne znatno pospešiti razvoj Alaske. Ta največja posest Amerike, kupljena od Rusije leta 1867, ima obširna nerazvita naravna bogastva.
Obljuba ameriške vlade, da bo vsestransko pomagala Sovjetski Zvezi v njeni borbi proti, napadu nacistične Nemčije in njenih pritiklin, zopet prinaša v j ospredje Alasko, največji teritorij Združenih držav.
Alaske 586,000 kvadratnih ; milj snega, ledu, gozdnatih dolin in bogatih skladov rudnin je nekdaj posedovala Rusija. Leta 1867 je vlada Zedinjenih držav '
i
I nemogoče: Slovaki, ki se seclaj, pod nadzorstvom na- ] cističnih bajonetov, morajo boriti proti Rusom, ki gotovo : j radi spet živeli v skupni narodni državi s Čehi, ko bi le 1 mogli; Čehi so se pobotali s Poljaki in se dogovarjajo, kako bi po vojni navezali kar najtesnejše stike med . oberca državama; oni kratkovidni Hrvati, ki so mislili, da ] j bi mogli biti bolj srečni v samostojni državi, proklinjajo i Paveliča in so sedaj popolnoma prepričani, da je obstoj < in napredek hrvaškega naroda mogoč'samo v državni 1 skupnosti s Srbi in Slovenci; Poljaki in Rusi so pozabili^ na svoje stare prepire in sklenili zvezo za skupen boj j i proti nacizmu in fašizmu, zakletima sovražnikoma Slo- , vanov. — "Slovenski list."	3
lotom državnega tajnika Wil- 1 iam H. Sewarda kupila to »gromno ozemlje od carske via-! le za $7,200,000. Da si more J ilovek predstaviti obširnost te-ja ozemlja, naj le povemo, da je Alaska več kot šestkrat bolj absežna od Jugoslavije. Občinstvo je tedaj jako kritiziralo Sewarda, češ da je potrošil javni denar za puhlo ledenico. Od tedaj pa je Alaska — samo glede zlata — proizvedla skoraj stokrat več kot je znašala izvirna kupnina. Njeno ribarstvo, rude in gozdovi še vsebujejo neizmerno narodno bogastvo, ki se niti izračunati ne da.
Kljub bogatim zlatim rudnikom pa je naseljevanje in obdelovanje Alaske napredovalo jako počasi. Dasi je onih nekoliko tisoč Rusov, ki so tam živeli za časa nakupa, že, zdavnaj izginilo s potomci vred, ima ves teritorij danes le 60,000 prebivalcev in večjo polovico njih tvorijo Indijanci in Eskimi. Najnovejšo kolonizacijo je vlada po skusila z naseljevanjem dela bogate poljedelske zemlje z Ameri-kanci, ki so bili v bedi radi nezaposlenosti.
V zadnjih letih pa so mero-dajni ljudje tako v Združenih državah, kot v Canadi zahtevali; da je treba utrditi Alasko \ svrho obrambe. Zanimivo j« spomniti se, da je bila Rusijf svoje čase tako voljna odstopit: Alasko ravno zato, ker je smatrala njeno obrambo za nemogočo. Moderne iznajdbe pa so t< vse spremenile. Pri mestih Una laska, Kodiak in Sitka je ame riška mornarica že na delu raz širjenja zračnih, podmorniškil in mornariških baz in potroši na tem desetkrat toliko, kot ji Seward plačal za Alasko. V zaa ■ njem času je pretnja Japonski
•	in čim dalje večje sodelovanj-
-	med Združenimi državami, An i! gleško, Canado in Sovjetsko Ru . sijo še bolj pospešilo tamošnj . utrjevanje.
1 Največje pomanjkanje Alask j« bilo v pogledu prometnih i: 1 prevoznih sredstev. Gradnja dc " brih cest je bila večkrat pred ; lagana. Velikansko podjetje, ' katerem se je večkrat govorile namreč gradnja motorne cest« ; ki bi spojila Alasko z Bueno Airesom potom direktne prog i od Fairbanksa v Alaski, če j Canado, Združene države, Meh: ko, Centralno in Južno Ameriki se utegne uresničiti v bližnji bc dočnosti. Ta panameriška cest bi bila 17,000 milj dolga i 11,000 milj od nje je že v rab
>	Podatki o rudarstvu za let
•	1940 so nadaljen dokaz o vrec i	nosti tega redko naseljeneg
•	ozemlja. Ne le da je bila pre i	dukcija zlata večja kot kdaj p<
-	prej razen v prvih letih oc Kritja zlata, se je začelo izkopf
1 vati v večji meri tudi platini kositer, antimonij, živo srebri
-	srebro in premog. Obrambr
-	program je seveda pospešil eks 1 ploatiranje teh potrebnih rud.
Iz vojaškega stališča tvoi Alaska skrajni del pacifične ol niz Aljutskih otokov, ki segaj rambe. To velja zlasti za dol; tja do Azije v polukrogu. N< kateri izmed njih so le .700 mi I daleč od najbolj severne japot ske trdnjave in baze pri Hori e mushiro. Alaska je v črti sko: j severni tečaj bližja Evropi kc
-	katera druga točka Združeni a držav in to je z ozirom na ra: .- voj letalstva jako važno.
Na tak način morda nov sp< a razum med Združenimi držav;
mi, Veliko Britanijo in Sovje ;i sko Rusijo indirektno povzro n' največji razvoj Alaske, v njei v'zgodovini. — Common Counc i- — F.L.I.S.
h Kri ni voda! Prišel bo čas, k 1- bo pomoč potrebna in nujna. -e Bodimo pripravljeni! Darujte a sklad slovenske sekcije Jugosk / vanskega pomožnega odbora!
11 n 11111 nTrTiTnTiTf" I"""T™b?WSF
OMEJ
Ona vzame s seboj šti" ke kovčege, tri ročne m tel za klobuke, a vse mor ti on. Ves prepoten Vrlie ^ lodvor in vzdihne: 0, , sva vzela s seboj še kla" > J — Samo brez ironije. P j — Ironija? Niti naj*^ klavirju sem namreč p°za ne listke.
——- jjt Igralcu Boyronu je b " semdeset let, ko je ^ piti v "Cidu" in spreg°v0> sede:	i|9 I
"Mlad sem, to je£eS' j? naštvo se pri plemenit" ne meri po letih." ^ ^ Občinstvo se je PrI ^ dah na glas nasmejal^ ^ je stopil razkačen Pr in vzkliknil:
"Nehvaležni partner,
ga vzgojil!"
_______—•
ELEKTRIKA NAD^^g | N,E ®
Ribarski odbor t.eP» oddelka v Washing^. ^ kusil novo pripravo, ^ lja s pomočjo elektrl J^ kakšna riba sveža ali n^ J va temelji na dejstvi ^ . j ličina mlečne kislme mesu v prvih 24 ura stalno dviga.	.
Če gre električni to bo, naleti na tolik0/ ^ ra, kolikor večja ^, mlečne kisline. Na	^
neposredno pokaže	^
ka, ki je šla skozi n ^ tudi čas, ki je pretek' žival mrtva.	^
Čeprav je pripra^ ^ J
v	o rib6' 4
začasno sapio za 1 ^" k
dalj časa mrtve neg0 i; J	1	■ v
j smatrajo vendarle ^
' ristno pridobitev i'lbj, $
, in razpošiljanja 11M $
' kraje, kajti metoda J ^
' no bolj zanesljiva J
nje metode, ki so se
povsem na občutek	|
NOSOROGI I^j r Pb neki novi ^' Jj/, » Yorka je na, svetu ^J
■	nosorogov. Tudi ^
■	po tej cenitvi na sez ^
■	rajočih živali, nav.^aii,
■	samo %e 150 teh
■	lah so newyorski ^
■	mnenja, da jih je s pj f,, , glo 2000. Nasprotij ^ , blodov kakšnih Pe ^f
slonov 100,000 1*
■	manj 150,000^^,
1 vas je rtX^ty.
• Mala italijanska * /
} maso v
bližini Beii-^l ' rela. Vseh deset » ^ ; rov v kraju je P<* .. jji:\ ' či žrtev plamenov,^ f[ - volj vode, da bi J1^ gt/ " družin je ostalo bre 1 terialna škoda je	\
t___z^tfw
y prwj^FF
»Up
i W
1 wwr &t
,	s
7	'	1	jKr
Obisk pri Maršalu Timošenku, genialnemu ( poveljniku srednje fronte
vouaijevanje s 1. strani)
centralne Rusije. Fronto je o- ;
zna«l kot jako trdno.	1
'Mi imamo dobre čete,", je 1
deial; "izborne čete," je dopol- i ml.	i
v°jne izkušnje Nemcev Nikakor ne gre prezreti, da ! p bl!a naša dežela invadirana 1
četah, ki so imele za seboj d ro dve leti vojnih izkušenj, 1 °Clm So možje, ki jim stoje na- : rprott, ,dasi silno hrabri, sko-J.„ez vsakih vojnih izku-je nadaljeval maršal, bombardiranje od strani <
"Jmskih letal je naredilo izpr- :
zdana naŠe VQJ'ake silen vtis>
prert Pa S° iz^ubili vsak strah R Jem bombardiranjem."
mar' i °men-'a sovražnika, ga sal enostavno označuje z be- ,
edlC0 "on" ali pa "Nemec."
Nemške metode
NJ«jubljenejša metoda'
ja ,°ev z veliko premočjo u-
>»arš1artTS0VraŽnika"' je rekel!
fal{,., ' ln ta metoda se je tudi i cije 1Cno obnesla. Zelo drzne ak-ia . ankov. izborna koordinacijo*1 -radl^ske komunikacije in j primUcink°viti triki, kakor na j Iege ^ n^bove piskajoče in tu-'
ciraio*' vse t0 je produ" I
tezul ^ ranciji zelo učinkovite Hjiho ate' kl- so nadkrilili celo ' Va lastna pričakovanja, j „v Misija ni Francija Poveli ,ranciji je stavilo nemško :
J Panje SV0;ie absolutno zau"!
»larJ 3V0;ie čete- zdaj pa," in j da je t Se Je nasmehljal, "se zdi,
1 ^vaii 3	so se J® Poslu"
1 ve^laV Pranciji, v Rusiji odpo-
fj	4ilo, pQ J' .Veste- kaJ se je zgo-
4	feceia° nasih Pnrih izgubah se
I	Sq Va,Stvar zasukala. Nemci ni-
I	Sttb.-Jeni Prenašati težkih iz-
VQa diagnoza Nemcev
J Naf gOVoril ° Nemcih, je j Jektj.j; razPravljal
mirno in ob-1 O ^avnj-' 0tl Jib diagnozira. M H oh ®6 ne trudi> da bi skril "A l08tmi° udwanje nad zmožni ^ftika^^6 koordinacije in
' se v najem
j	£ (Lunch Room) v bar-
S	delavskega
J ^sito Waterloo Rd. -V ^W^totam.
"Disciplina nemške armade je bila izborna," je rekel; "toda takšna je bila samo v začetku nemške vojne z Rusijo. Pozneje pa je Nemcem njih napadalni duh izpuhtel; njihova disciplina definitivno peša. Nemško poveljstvo se boji pozvati starejše moške v armado, dasi krvavo potrebuje ogromnih rezerv. Izgube se nadomeščajo večinoma z mladeniči, ki niso dosegli še niti dvajset let.
Strah Nemcev pred gozdovi
"Nemci se boje vstopati v gozdove. Sicer pa se jih polašča strah neposredno za njihovimi črtami.
"Preden so pričeli to vojno, so imeli Nemci natančno izdelan načrt, kako se bodo vzdrževali z gasolinom, živežem in obleko, kar vse bodo dobili v zavzetih o- j krajih. Toda ta njihov načrt je 'ostal samo na papirju. Mnogo nemških vojakov je brez spodnjega perila; mnogi izmed njih 'so polni golazni in raztrgani."
Superiornost ruskega orožja
Govoreč o nemškem orožju, I je maršal Timošenko dejal: j "Danes lahko rečem s popolnim zaupanjem in brez vsakega j pretiravanja, da razen nemških metalcev min, ki go izpopolnjeni do perfektnosti, je orožje sovjet-jske armade superiorno nemške-jmu orožju. Naše strojnice so boljše; naše puške, tanki in le-itala so boljša, da niti ne govo-; rim o naši artiljeriji, ki prednja-či tako v kvaliteti kakor v strelski preciznosti."
Vzrok prvih porazov
"Prve ruske poraze je pripisati samo dejstvu, ker je prišel nemški napad nepričakovano, ko sovjetske obrambne črte še niso bile v redu in pripravljene, je rekel maršal Timošenko.
Na moje vprašanje, kakšen je danes položaj, je maršal odgovoril: "Mi jih gnjavimo in jim ne damo miru in pokoja ne podnevi ne ponoči, in gnjavili jih bomo, dokler popolnoma ne opešajo."
"" Kri ni voda I Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečni-. kom. Prispevajte v sklad slovert-j ske sekcije Jugoslovanskega po-I možneka odbora!
Črešnje krepijo jetra
Drevo je prišlo k nam iz Male Azije
Ko je rimski vojskovodja in sladokusec Lukulus 1. 62. pred našim štetjem premagal pont-skega kralja Mi tri data, je iz Male Azije poleg velike zlate sohe tega kralja in mnogih drugih zlatih ter srebrnih zakladov prinesel v Rim iz mesta Ceraza v Italiji dotlej neznano drevo. Zlati in srebrni zakladi so se že davno porazgubili, drevo, češ-njevo drevo pa je ostalo. 120 let pozneje je raslo že na britan-j skih otokih, romalo je vzdolž, Rena proti severu, povsod, kjeri je še količkaj toplote in sonca.
rodi svoje sadove, celo v daljni Norveški. Zlato in sila sta minljiva, to je zelo tolažilno spoznanje za sedanje čase, ko se spet ponujata kot odrešenika človeštva. Skromna koruza, še skromnejši krompir, cela vrsta drugih rastlin je prinesla človeštvu pravi blagoslov, ki ne mine. V to vrsto spada tudi češnja.
Spet namžarijo njeni sadovi od najsvetlejše rumene preko rdeče do globoko črne barve iz košar na trgih in v prodajalnah. : še lepše žarijo s češnjevih dre-
■	ves samih. Ni čudno, da je poleg ; Evinega jabolka postalo obira-
■	j nje češenj (zlasti v tujem vr-; (tu) snov za neštete zgodbe in ■j pregovore. Tudi vraže se plete-, jo okrog češnjevih dreves, nji-
hovih vej, cvetov in sadov. S tem in tem ni dobro češenj zobati, pravimo mi, neki francoski pregovor pa veli, da imajo za žalostnega ptiča češnje grenek okus, a neki angleški rek trdi o pretirano štedljivih ljudeh, da delijo celo češnjo na več delov. Po angleškem ljudskem mnenju mora kukavica pospraviti naj-prvo tri poštene obede češenj, preden se njeno kukanje za tisto leto ustavi. Pri teh treh po-štenih obedih bi marsikdo rad sodeloval. In sicer ne samo za- : radi užitka, temveč tudi zaradi drugih koristi, že pred stoletji je neki Arnold Villanovanus trdil, da so jetra vrabcev ob času dozorelih češenj dosti večja nego ob drugih letnih časih. Iz tega pa sklepa, da češnjev sok je-
tra pač krepi in dela dobro kri. Tega mnenja se tudi današnji zdravniki niso odrekli. Nasprotno! Zato ljudje; jejte mnogo češenj, dokler je še čas in dokler se vam kri še lahko popravi! In jejte jih na samem, če se bojite, da bi vam v družbi z drugimi ljudmi utegnilo kako škodovati.
ZBIRALEC VODE
Eno najbolj nenavadnih zbirk ■ na svetu ima čilski mnogokrat-ni milijonar Jose Maria de la Fonta. Del svoje palače v Val-paraisu je spremenil v muzej. V neki dvorani stoji tam na visokih policah 1000 steklenic, v drugi je 2600 steklenic, a v tre-
. tji je še 20 steklenic. V teh ste-i klenicah je voda, in sicer izvira - voda v prvih 1000 steklenicah iz > isto toliko rek po vsem svetu, v : 2600 steklenicah je voda i? je-l zer, v 20 steklenicah pa je voda , glavnih morij.
i Dela Fonta, ki je navdušen raz-• iskovalec in potovalec, je pretežni del svoje zbirke sam prinesel domov. Najtežje mu je bi-, lo dobiti vodo iz svete reke Pa-" danga v Tibetu in iz Volge. V prvem primeru so mu delali težave tibetski, v drugem pa rus-j ki cariniki.
j OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
Lastujte delež v Ameriki
Qe bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "Defense Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki !
"Defense Savings" znamke dobite na bankih ali poštnem uradu.
Obramba proti napenjanju očes in neprilikam z očmi se mora pričeti na domu . . sleherni fant in dekle pohajajoč v šolo, potrebuje vid-ohranjujočo svetilko
• Napenjanje očes je sovražnik slehernega dečka in deklice, ki pohaja v šolo. To vodi do neprilikam z očmi, in, kot slab zob, škoduje zdravju. To je vzrok, da toliko dečkov in deklic zaostane. Naravno brihtne otroke tako ovira, da se jih neupravičeno prišteva lenim in zabitim.
J	v
Neprilike z očmi se večajo od razreda do razreda, od leta do leta, v šoli in kolegiju. Predno pričnejo hoditi v šolo, je samo 7 izmed 100 otrok, ki imajo pokvarjen vid. Toda v višji šoli je 25 izmed 100 učencev, ki so postali žrtve pokvarjenega vida. In ob graduaeije iz kolegija, je vid 40 izmed 100 oslabljen.
Ako vaši otroci kažejo znake očesnih neprilik, dajte jim oči dobro preiskati in skrbite zanje—takoj:! In zapomnite si, da je ena najboljših sredstev zoper napenjanju očes in očesnim neprilikam, ter najcenejša, vid-ohranjujoča razsvetljava..
Torej, ko opremljate vaše otroke za šolo, preskrbite vsakemu—najsibo, da je prvo razrednik ali zadnje-letnik v kolegiju—vid-ohranjujočo svetilko, da mu obvarujete vid, da mu nudite pogum do učenja, da mu olajšate delo šolskih nalog, da mu pomagate uspevati!
POZNAJTE VID-OHRANJUJOČE MV	v	•• I	SVETILKE PO TEH PREDNOSTIH
Učenčeva prijateljica
Vid-ohranjujoča svetilka je študentova varuhinja proti na-	/ A \
penjanju očes, očesnim neprilikam, glavobolu, nervozni	/ VA /J/l \
utrudljivosti in neuspešnosti. Omogoči, da je čitanje, pisanje	/ / \\| \f/ L \
in študiranje manj težavno in mučno. Pomaga učencu, da	\ /C\ V j
izdela šolsko nalogo v krajšem času, z manj napakami.	-^--gfj
Vid- ohranjaj oče svetilke se dobijo v veliki izberi "desk,"	(A)	100.20o-30o-watt luči v večini
"tsable" ira "floor" modelih. Nudijo obilo razsvetljave, pravilno	"floor" modelih: ir.o-watt luči
, razdeljeno, brez blešča ali sence. Ne stanejo nič več kot	modelih!" n°°r"
1 druge svetilke. Cene so jako nizke.	(B)	..KeflectllllI ln ditfU8iBg bowi,»
U1 daje brez blešča direktno , _	■ •	, . „ . .	In indlrektno razsvetljavo.
1942 modeli vid-ohranjujoče svetilke so sedaj naprodaj v	, , , , ,,„„„ .
. , ,	.... . , „	„i	(C) Širok senčnik z belo podlago.
trgovinah. So lepo izdelane, da krasijo vaš dom. Oglejte si
te ld42 vid-ohranjujoče svetilke—in nabavite si vašo, dokler <D) v" s- znak odobrltTe-so popolne zaloge, iz katerih si lahko izberete.	/s.
čeapce
KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIKI
Ce ste res napredni, {fokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa te potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!
Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite uprnvništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Naročilna nakaznica na Cankarjev
Glasnik
IME: ____________________________________
NASLOV:________________________________
Zastopnik: _______________________________
Plačal $_____e____ Dne_____________19—
NOVICA...
1 ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-Bon 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom
JOHN RENKO 955 East 76th Street
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott 0655
JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street	KEnmore 4680W
Portions of the Third 1 ci State Safety Confer- t SL25 4VeI?nd September 23, 24 , r/^y. j. oc devoted to home ^
V^atiwT sessions wil1 have thc t
of all the principal	c
^cf^te,	Women throughout	J
V^'ifts ^ ^committee on women's	\
atr* in conference met this	1
^^■»enV and to complete	1
l<t, ^ arr. Those in the above	(
left to right:	.
W^Qut r W- Wilson, Cleveland	I ^r^atioh^wissioncr— Regional
O4 » W'Organization; Mrs.	t V^8? of VT ff- V'ce President in
^ O0010 Safety, Greater	<
Crmnril- Mrs. F.	,
H. Ringlcr, President* The Federation of Women's Clubs cf Greater Cleveland and Ohio Federation o£ Women's Clubs; Mrs. Earl J.
Schumacher, state, and local chapters, Catholic Parent-Teacher Associations. Standing, left to right: Mrs. James T. Hoffman, Ohio League o£ Women Voters; Mrs. J. W. Hal-lock, President, Cleveland Council, Parent-Teacher Associations, and Ohio Congress of Parent-Teacher Associations; Miss Dorothy Persky. State Publicity Chairman, The Eight and Forty Honor Society of the American Legion Auxiliary; Mrs. 15. F. McQuate, President, Cleveland Civil Service Commission.	_______
HAIR-BREADTH HARRY
Tin ............... ...................... iiiinin.'inn bw	"
RENE LA BRUYERE:	8
Hektorjev meč
ROMAN
In res je stolovala, pridigala, ve in ukazovala kakor doma. Hor- ke ric v svoji žolto izvezeni suknji! ni od črešnjevega satena je jedel m za štiri in pil za deset; v razgo- bj vor se ni vtikal, razen kadar se bi je mati naravnost obrnila do vi njega.
"Kaj ne, Horric? . . . Jeli da, N Horric, tudi ti misliš tako? Ka- A ko sodiš o tem, Horric?"	m
V	takih trenutkih je uprl va- te njo svoje izbuljene jarčje oči in p čaše pred njim so zažvenketale S< ob mogočnem grčanju njegove- p: ga 'rrrrr".	p:
Dragonec je imel prav: zmrd- n; ljiva mamica je vodila tega ve- b likana na vojki; baron Hode- si bock, markiz de Marchenzallier n je mislil samo tiste misli, ki jih g je zanj prežvečil njen vzvišeni i k um.	n
Ni čudo, da nam je pogovor v zastajal. Oče, ki mu je napoto- b val pretesni pas njegovega ra- s pirja, je bil že ves oplašen po g vdovinem drznem vedenju; nič k več se ni upal začeti zgodbe o J svoji pravdi, ki jo je zgovorna sobesednica že tolikrat prekini- d la.	s
"Prav imate, sosed, tako mi z krvi božje!" se je po dolgem času spet začul Horricov grmeči r glas sredi občega molčanja. — v "Vsak mora braniti svojo pra- p vico ... In če vam ne bi zadoščal vaš lastni meč, zanesite se 1* name."	>	r
V	potrdilo svoji izjavi je tako z strahovito spustil pest na mizo, da je več krožnikov odletelo v zrak.
"Najlepša hvala, gospod piar- ^ kiz," ga je poblagodaril prestra- | šeni oče. "Toda ljubša so mi zakonita pota, ki so tudi bolj zanesljiva za sivca mojih Let. Res r je, da so tudi daljša! Izbral sem 1 si bil mojstra Julliarda, najbolj- \ šega odvetnika na Saintonžskem 1 a zdaj mora v Versailles kot poslanec tretjega stanu. Nu, nade- * jam se, da ne ostane tam na veke."
"Ph!" je dejala vdova in prezirljivo mrdnila s karninastimi | ustnicami, "ti kmetavzarji tre-tjestanski se kar preveč ponuja- 1 jo s svojo skupščino! Bog mi odpusti, res čudim se kralju, da ' pušča to sodrgo v svojo bližino ... "
"Morda so njihove zahteve
Kri ni voda! Prišel bo čas, ko bo pomoč potrebna in nujna. — j 1 Bodimo pripravljeni! Darujte v , sklad slovenske sekcije Jugoslo- J vanskega pomožnega odbora!
vendarle . . . upravičene v ka- M kem pogledu," je hotel pripom- iz niti oče, ki ga je stara parla- ši mentarska kri vzlic vsemu nagi- k bala k novim nazorom. "Davki b bi se dali . . . nemara . . . pra- v vičneje razdeliti ..."	I k
"Kaj čenčate? . . . Davki? . . . jn Ne bratite se s kanal jo, mojster iC Antoine ... Za tistega, ki stre- j k mi po časti, da bi nosil rapir, je C to bogme žalostno in sramotno, j1 Pustite svet, kakor je ustvaren. n S6 ljudje, ki se rode zato, da v plačujejo davke; naj jih tedaj r plačujejo in naj ne vpijo tako 1 na glas. Edino, v čemer naš do- r bri kralj nima prav, je to, da časih pušča v stiski zveste služab- v nike, ki so se upropastili v nje- r govi službi. Da ni pokojni mar- I kiz, moj soprog, tako nepre- c mišljeno trosil na dvoru Njego- j vega Veličanstva Ludvika XV., 1 bi se tudi Horric lahko šel postavljat na njihovo skupščino 1 generalnih stanov. Videli bi, ka- 1 ko brž bi ugnal vašega mojstra 1 Julliarda."	1
Zagotavljam vas, lepa gospa, 1 da sem prvi, ki obžalujem od- ( sotnost gospoda markiza na J zboru francoskega plemstva." '
"Da," je kriknil zaletljivi Horric, "prrrreteto naglo bi sprrra- 1 vil to rrrrokovnjaško zalego k pameti."
"Pomiri se, sinko, saj niso ta- ' ko opasni. Vzlic njihovemu ši- ; rokoustenju ne bodo niti tajna zaporna povelja odpravljena, ko se razidejo."
V takih besedah sem prvikrat čula govoriti o največjem dogodku nove dobe. Lahkomiselna in po zabavah hlepeča družba, ki je menila, da predstavlja Francijo, se je ukvarjala z vsem mogočim: z ljubavnimi spletkami in s toaletami, z ženitvami, i-grami, gledališčem in filozofijo, z veličjem in s pravdami — z vsem, samo ne z nevihto, ki je grmela v nižavi . . .
IV.
Valleretska šuma, last njegove Svetlosti vojvode in guvernerja naše provinci je, je bila kakor nalašč ustvarjena za nameravano gonjo; ponekod'mrka in divja, se je drugod odpirala v prostrane, udobne prehode, ki so nudili vozovom lahko pot do prelestnega paviljona, urejenega po vseh zahtevah tistih dni. ! Zaradi ugodnega letnega časa | je bil sestanek napovedan ob pe-|tih zjutraj; nihče ga ni zamudil.
| Pogled na elegantno in pestro ( množico, ki je mrgolela po širo-
|ki jasi, je bil očarujoč. Imenitne gospe v brokatnih krinolinah so' klečale na dnu svojih kočij, ker' 1 jim visoke pričeske niso dale, da J | bi sedele; plemiči v visokih škor J i njih so jahali v bok; in vmes si j I videl jahalke, mične in zale, kakor vile v kaki operi . . . Vsem v ospredju je jahal, paradiral, razgrajal in vsakomur napoto-val s svojo ogromno postavo Horric d'Hodebock, markiz de Marchezallier, spremljan po ne-1 izogibni dvojici lovskih čuvajev, I šibečih se pod težo velikanskih lovskih rogov, ki jima jih je o-besil okoli vratu. Oblečen je bil v široko suknjo izza dni Ludvi-ika XIV., okrašeno s potemneli-!mi zlatimi vrvcami in naramni-{cami. škornji so mu segali nad | kolena in oborožen je bil do zob. : i Ob pasu iz bivolovega usnja mu je visel silen lovski nož s srebrnimi okraski. V tokih na njego-, vem sedlu je tičala dvojica boj-j nih samokresov, zadaj pa je ma-, hala puška in tolkla konja po . nogah.
S svojimi bahaškimi brki in . vso to čudaško opravo je bogme . nalikoval svojemu pravljičnemu . predniku, vražjemu lovcu, ki je ! j osvojil tiste slavne rogovile in . jih je pribil na vrata marcheza-
llierskega gradu. ' Ko me je uzrl, mi je s kri-} kom veselja pohitel naproti in me je začel bombardirati s tako ^ napihnjenimi in pretiranimi pokloni, da ni poznala zadrega, ki me je tiščaja sredi te visoke družbe, nikake meje več . . . ~ Aristokratski svet je bil tako neprizanesljiv do predrznežev, ki so izkušali prodreti v njegovo | osrčje, ne da bi se mogli izkaza-k ti z višnjevo krvjo! Res hvaležna sem bila tisti dan rojenicam, da so mi naklonile še nekam prijeten obraz . . . Starka sem in videla sem življenja, sama ne * vem toliko; a verjemite mi, za nas ženske je zalo ličece po mojih izkušnjah vendarle najboljši potni list.
Gospodična Hortenza, naša a krojačica, se je res odlikovala l' Moja lovska obleka je malce na-a fikovala uniformi angoulemskih n dragoncev: krilo je bilo svetlo-rjavkasto, jopič pa od zelenega 1 baršuna z rdečimi, zlato obrob ljenimi zaleki. S perjem okrašer Z trirogelnik, gizdavo poveznjer 6 na nenaprašene lase, čipkaste ovratnica, jahaške rokavice, ko robač s cizeliranim držajem ir majceno bodalce, ki mi je visele r" od pasu — vse to je dajalo mo l" ji vnanjosti mičen, obenem p;
bojevit značaj. n Up me ni okanil; kmalu sen v opazila, da sta moja obleka ii ^ njena nosilka predmet vseobče
ga občudovanja. 2~ Rogovi so zatrobili na odhod
;a Kri ni voda! Mi naj molčimo e- ko kamni kriče?! Le amerišk n- dolar more pomagati nesrečni kom. Prispevajte v sklad sloven -o ske sekcije Jugoslovanskega po o- možneka odbora!
Vse je zahajalo konje. Oficirji E so bili v svojih uniformah, ple- s miči so nosili gumbe z znaki svo- v jih lovskih oddelkov. Ta razno- z likost je dešlala sliko družbe u- i; prav prelestiio.
Jezdeci so se postavili ob pa- c viljonu v. krog. Sredi krova je z lovskim bičem v roki Michel- r Hector de Pontquion.	1
Pri angoulemskih dragoncih N je bila starodavna navada, da so s priredili prvo gonjo vselej novo- x došlecu v počast, Njegova je bi- 1 la pravica, da je vodil lov in za- 1 bol žival, razen ako se je odrekel : temu odlikovanju; a taka odpo-ved bi bila nevredna mladega > korneta.
Pesarji so se razpostavili na levi. Njihova? tropa je bila sestavljena iz samih saintonžkih psov, velikih lajačev, ki slove, da so najboljši v vsej Evropi; to so vam krasne živali z dolgimi nogami. Stali so z zaprtimi očmi in mirno čakali trenutka, ko jih spuste . ..
In tedajci so spet zapeli rogovi. Konji so nestrpno zarezgeta-li; psi, predramljeni iz svoje dremotice, so zagnali nekaj glasu.
Ko se je hrup polegel, je nastopil oproda-sledar, stisnjen v tesno livrejo in dostojanstven kakor kak glasnik, ter je z gromkim glasom podal svoje poročilo.
Vitezu de Pontguion se je o-betala borba; s strašnim protiv-nikom: merjasec, ki ga je oproda izsledil tri milje od ondod, je bil velik, dorastel štiriletnik.
Kri ni voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!
Delo dobi
dekle kot strežnica v restav-i raciji in ženska, da bi pomagala snažiti in kuhati. — Vpraša se l pri HUGH CARNEY'S TOP . HAT TAVERN, 661 East 185th - St., in vfrMš&jte za Mr. Carney, i Pravi osebi si lahko zaslužite ■ dobro plačo.
L	FRANK KURE
t General Tinning, Roofing and-1	Furnace Work
1 Vsem starim in novim odjemalcem se priporočam za naklo-njenost. Za visa dela, spadajoča } v našo strokp, se od sedaj naprej obrnite na novi naslov: 16021 Waterlpo Rd. 1	KEnmore 7192 J.
Biti je moral tudi jako divji, i vc sodeč po tem, da je puščal po- sn vsod, koderkoli se je klatil, so zemljo razrito, travo poteptano pi in grmovje polomljeno.	m
Rogovi so zatrobili koračni- V; co angoulemskih dragoncev ... če Vsak kavalir se je v tem tre- d; nutku približal dami, kateri je g< želel biti med lovom oproda: Ne vem, kako se je zgodilo, da sva ni se našla z Michelom-Hectorjem ti vštric, čeprav nisva bila dogo- U vorjena; lahko si mislite razoča- j o] ranje markiza Horrica, ki je|ži zaman begal svoje kljuse, z o-ili strogami, da bi prehitel mlade-j g. ga poročnika!	j£
Čutila sem se srečno, da ži- t< vim in diham. Ostri veter, ki je d pihal od morja, nama je bičal o-braz z neopredeljenim vonjem k po lani vodi in z dišavo gozdnih k dreves. Med jahanjem sva vese- ti lo kramljala. Časih sva uzrla P preplašeno košuto, ki se je ljub- s ko spustila v beg. Ptice so se u dvigale pred nama z bistrim pr- h hutanjem peroti . . . Michel-Hec- n tor mi je povedal, da je zelo vznemirjen, zakaj ta gonja je s bila njegov prvi resni lov. Le v I mlajših letih je kdaj pa kdaj g položil kakega mladiča ali volčiča ; danes pa mu je usoda name- j nila nevarno žival in treba se r je bilo izkazati. Bal se je, čeprav j ne opasnosti, ampak tega, da se 2 ne bi osmešil pred menoj ... s
Smejala sem se temu strahu, t saj nisem dvomila o njegovi j zmagi.
Šuma je postajala čedalje go-
-	stejša; že smo bili ostavili kolo- j
Dva poštena fanta 4
i
se sprejme na stanovanje in l hrano, ali pa samo na stanova-• nje. — Vpraša se na 5608 Dibble Avenue.
Dekle
se išče za splošna hišna dela. i Lahko tu ostane ali pa gre do-j mov. Stalno delo ali pa za par j. ' dni v tednu. — Vprašajte na i 17202 Grovewood Ave.
j Restavracijo
in konfekcijsko trgovino z opremo se proda poceni. — Vpraša se na 5421 Stannard Ave., blizu East 55th St. in St. Clair Ave.
; Proda se
-	tri leta staro Guernsey molzno ; kravo. — Poizve se pri: J. Ro- j BICH, R. F. D. 6., Brush Rd., j Euclid, Ohio.
voze drvarskih teleg; jahali | smo po napel utrtih stezah, ki le so vodile v neprodirne gošče in j s< puste goljave. Kakor vsi lesovi j li aa Saintonžskem, je bila tudi s; Valleretska šuma polna bodi- n čevja, ki je pikalo konje v prsa, c da so se vzpenjali na zadnje no- n ge in rezgetali od bolečine ... g Ob mladi smrekovi hosti se je a naša četa ustavila; merjaščeva ! n trdnjava je bila pred nami . . . [ p Uzrla sem zalomljeno vejo, znak j oprode-sledarja, ki je kazal le-. P žišče in zaznamoval sled. Odpe- 1 li so pse, ki so drzno planili v goščavo; odmev njihovega la- c janja se je razlegel v najbolj g temne globeli tihotnih gozdnih { dolin.	2
Da se ne bi merjasec že na r ležišču postavil po robu, so lovci -krenili za psi ter zagnali silen , t trušč, trobeč na svoje rogove in pokaje z lovskimi biči. Tudi jaz ; sem vpila z njimi vred; misel, da i utegne moj šibki dekliški "hu,: > hu!" preplašiti divjo zver, me je j nemalo zabavala . . .
Merjasec, ki je bil še ves za-j span, se je počasi odločil za beg. j Puhal je tako mogočno, da smo j ga čuli še od daleč.
i
Čut za razdalje in za ure me je poslej minil ... V brezumnem diru sem drevila z mladim poročnikom, skakaje malone tik zraven njega. Nekakšen vrtinec ( se je polaščal vsega mojega bitja in me je odnašal s seboj ob petju lovskih rogov . . .
Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! j Darujte v sklad slovenske sek-, cije Jugoslovanskega pomožnega odbora!
Proda se
stol za družabno sobo $5.00; "Spinet desk"; kuhinjsko mizo z emajliranim vrhom $2.; "Dressing table" s tremi ogledali in stolom $6; — 100 komadov posoda iz stekla $5.00; majhno o-' maro "cupboard" $1.00 — "rae-- dicine chest" 50c, in še več drugih predmetov. — Vpraša se na 14613 Westropp Ave., ali pokličite IVanhoe 1970 W.
L Izvrstna prilika
Za $450 si lahko mož s avtom nabavi dobroidoč biznes, ki bi donašal lepe dohodke; delo se lahko opravlja ob večerih brez, da bi oviralo redno delo; nobe-) nih stroškov za vodstvo. Pošlji--1 te vaše ime in naslov ter tele-, jfonsko število na Box 18, c]o E-1 nakopravnost.
Svet okoli mene se je P°0 lem izpreminjal v bajko. ZW se v skakajočem diru svoje li, sem zrla na vse to kakor sanje. Spomini iz viteških rofl» nov, ki mi jih je posojala M ca, so se trumoma zgrinjal^ me. Zdelo se mi je, da grabil kak paladin Okrogle 0 ali svetega Gala in da b® menoj po lesovih stare polnih čarodejev in Melu^ Skakala sem preko seči,F kov in grap; veje so nu 1)0 lice . ..	-'-Wi
Nejasno se spominjam W dolinice, kjer sem morala j, skočiti potok. Boječ se, da J, pala, me je Michel-Hector P žal na sedlu; čutila sem,^ njegove žilave, drhteče r . jele moj pas dokaj bolj nego bi se spodobilo. f V daljavi pa je sv^f^ jino jahanje hripavi la]^ trope, ki se je skladno i«-! po lesovih ...	^
i -Zdaj pa zdaj je nasta*■ lin našla sem se sredi , i nih psov. A že so I ki so jih naganjali s koro ^ |s klicem: "Hurvari; " ^ j Hurvari! ..." In spet je^. nja po goščavi • • vse ^ vse naprej, brez konca i^.,. Po sedmih ali osmih u ^ : dite gonje je merjasec : šumo in krenil na plaI^J. . i	(Dalje prihodnF^y
Proda se
na f
hišo za eno družino, ^ ff! i Blvd., nasproti parka fi: !nice in zgotovljeno treJ^ , .! strop je. — Garaža za f j\
j Dober nakup. -. BIALOSKY, MAinO3^^
i......................................................
= ROYS—J
1 (n^v^S^ MEJml
' f cSSlr
: HiMSm
M. 7 J -'l/iXj 0 OHO, UMI! tainuittiuin mwy5 !
Q Iwiu UHWE IHt! Ito I««"1 £ ^L ^
H mu CMtiM-fui mu™ t«wi m*1
: GRDINA HARDtfJ11
f Fishing and Hunting ''	Issued
l: 6l27S+.CIa'rAVe
EN. 9559 j -...........—.....................nrMOa&B^Zp
THE MAY COMPANY'S
PREZRAČEN BASEMENT
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
Dolgost za skoro sleherno okno v vaši hiši!
vsttSnRedne dolgovosti
Rayon Marquisette blaga, ki se pere
• 1 1» i ailored zavese
40-inčev dolgi______par $1.39
54-inčev dolgi_____par $1.59
63-inČev dolgi------par $1.69
68-inčev dolgi______par $1.79
75-inčev dolgi______par $1.89
81-inČev dolgi______par $2.19
90-inČev dolgi-----par $2.39
The May Cq. COOL Basement
Zarobljeni na obeh koncih, pripravljeni, da jih obesite!
Ni potreba, da bi imeli zavese predolge ali prekratke... ne, ko vam je mogoče kupiti te izdelane rayon zavese, ki se lepo operejo ... po teh nizkih cenah! 44-inčev široki na vsaki strani! Ecru ali Eggshell barve! Se ne bodo skrčili za več kot 2%!
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312