Poštnina ptafiam t gotovini- Leto LXVH1., št. 266 Ljubljana, petek 22. novembra 193$ Cena Din SLOVENSKI 'znaja vaaj* dan popoldne, izvzemš1 aedetje tn praznike - i_n»eratJ d oO petii rrst a Din 2^, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. cecji in .ratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenj*! Narod« eH1a meseno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi *e n* vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO .HRIJANA Knafljeva ilica stev. f pier^n 3122 3123 S"?*. 3125 ln 312«-> Podružnice: AiAKIBOR Strossmayer)eva 30 — NOVO MESTu, ljubljanska c telefon' ŠL 16. — CELJ~E: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 6£». podružnica uprave: Kocenova a U ca 2. telefon St 190. — JESENICE Ob kolodvoru 10L Hocina pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.3S1. Tajna pogajanja med Parizom in Berlinom Nenaden, tri ure trajajoč sestanek med Hitlerjem in francoskim poslanikom v Berlinu, ki je bil po pisanju francoskih listov izredne važnosti za nadaljnji razvoj odnošajev med Francijo in N: niči j o — Presenečenje v Londonu TT^rlin, 22. novembra, z. Včeraj popoldne jc prispel francoski poslanik Francoi-; P«»ncet v predsedništvo vlade, Kj^1* K» j*^ takoj sprejel državni kancelar Hitler. Njun so-ranek je trajal sko„ raj jK>!iie tri ure. Najprvo začeli na vseh frontah, zlasti pa v okolici Makale naglo utrjevati italijanske postojanke in nameščati težke topove, ker računaj« s tem, da bo že v par dneh prešla abesmska vojska, ki je bila doslej več ali manj nevidna, v napa-d. Italijanska lcrala s«* ugotovila, da so Abesinci zbrali >Cne oddelke na raznih odsekih fronte. Glavni sunek Aibesincev pričakujejo pri Makali. kjer imajo Abesinci po italijanskih ugotovitvah zbranih okrog 50 000 dobro opremljenih vojakov. 1 ondon, 21. novembra A A. Kakor po- - • agencija Keuter. je bi! ahessinski cesar na vzhodni fronti Poset ahesir.skeG i cesarja *e Finatra kot znak, da ie abesinska vojska končno pripravljena na odločno b~>rb"> prot: nasprotniku- Koncentraci p abesinske vojske je tak-o na severni kakor na južn; fronti dovršena. Vse kaže, da tudi Italijani rclalisti so sklenili ob prvem sestanku zbornice izzvati padec vlade — Tudi radikali proti Lavalti Pariz, 22. novembra, r. Notranje-po-litični položaj se je znova poostril. Včeraj so še verjeli v možnost kompromisne rešitve spora med vlado in finančno komisijo zbornice. Danes je taka kompromisna rešitev postala, zelo dvomljiva, ker menijo radikali, da komisija nikakor ne more opustiti soglasno sprejetih sklepov. Drugi moment, ki poostruje položaj, je stališče socialistične zbornične frakcije, ki je imela danes dopoldne konferenco. Ciani frakcije so ostro kritizi- rali »kampanjo panike« vlade in vladnih listov, ki naj bi po njihovem mnenju vplivala na stališče parlamenta. Kar se tiče izgredov v Limogesu in delovanja fašističnih udružen j, so bili zastopniki stranke pooblaščeni, zahtevati takoj debato s ciljem, da osvobode države vlade* čije šef sodeluje s fašističnim udružen j. To stališče socialistične frakcije dokazuje, da je stranka odločena izsiliti padec vlade takoj pri zopet nem sestanku zbornice, ki ga pričakujejo že v par dneh. Reorganizacija DN Ponoven sestanek odbora za proučevanje te$ra vpra sanja — Razširjenje sveta DN Ženeva, i. novembra- A. V p medeljek se sestane v Ženevi odbor šestnajstoriee. ki proučuje vprašanja o reorganizaciji Društva narodov Odbor bo razpravljal o odgovorih posameznih vlad na vprašanje, ki jim ga je stavilo tajniStvo DN dlede na predlog, da se Dru&rvo narodov reformirn. Vprašanje o reformi Društva narodov se je po reformah iz leta \926 ponovno pokrenilo na zasedanju skupščine leta 1933, ko je bila sprejeta resolucija, da -c celo vprašanje znova pro. uči. Tedaj je Kitajska kot predstavnica Azije zahtevala stalno mesto v svetu Svet DN* je 26 septembra r 1. imenoval poseben odbor šestnajstoriee. da mu predloži poro. F-ilo o tej kitajski zahtevi, kakor sploh o vprašanju, kako naj bo svet v bodoče sestavljen- Verjetno je, da bodo kitajski zahtevi do neke mere ugodili. pomeni sestanek dejansko samo po* puščanje še nedavne napetosti med Francijo in Nemčijo. Konkretnih rezultatov od tega sestanka ni pričako* vati, lahko pa bi postal osnova za nove razgovore na š"rši osnovi. L-ondon, 22. novembra. AA. Londonski krogi so prejeli vest o sestanku francoskega poslanika Ponceta s Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom Neurathom s precejšnjo rezervo. Sodijo, da sedanji čas za nova pogajanja ni ngoden. če bi «e bili razgovori pričeli malo kasneje, bi se gotovo praktično razvili vse bolj povoljno. Pred razgovori z Berlinom bi se moralo pokazati, da so gospodarske sankene proti vsakemu napadalcu sigurno sredstvo. Nemčija bi v tem primeru vse bolj respektirala ženevsko organizacijo. Morda bi spoznala tndi potrebo, da se sama vrne v Društvo narodov. Bolgarija zahteva odškodnino Sofija, 22. novembra, r. Bolgarska v Lada je poslala tajništvu DN spomenico, v kateri poudarja veliko gospodarsko škodo, ki jo ima Bolgarija zaradi sodelovanje pri sankcijah proti Italiji, glede na to dejstvo prosi bolgarska vlada za koncesijo v obliki povišanih uvoznih kontingentov od strani velikih sankcijskih d-ržav. Novi nemiri v Egiptu Kairo, 22. novembra. AA. K.akor se je izvedlo, je skupina sodnikov, ki so nameščeni pri egiptskem vrhovnem sodišču, poslala vladi protest proti govoru angleškega zunanjega ministra sira Samuela Hoarea. V mestu je za* vladalo včeraj ponovno veliko vzne* mirjenje, vendar do večjih incidentov ni prišlo. Demonstranti so ustavili le nekaj tramvajev in razbili nekaj sve* tilk na ulicah. Policija je aretirala okrog 10 ljudi. Eden izmed demon* stratov je bil pri nekem spopadu teže ranjen. Več drugih je dobilo lažje po* škodbe. Letalca Smitha našli? Šangaj, 22. novembra. AA. Neka ladja je v pretekli noči opazila na otoku Sajeru vzdolž zapadne indijske obale signale z lučjo. Zaradi plitvine in slabega vremena pa kapetan ni po* slal na obalo rešilnega čolna. Nekateri mislijo, da je signale dajal letalec Kingsfort Smith, ki se je kakor kaže, zaradi defekta v motorju spustil nekje v Siamu ali ob obali zapadne Indije. Angleško letalstvo London, 22. novembra, o. »Dailv TelO* graph« poroča, da namerava ministrstvo za zrakoplovstvo poleg že znanega programa zgraditi še 250 letal ter povečati število pilotov za nadaljmh 22500 do 3.000 mož. Na ta >:ačm bo imela Anglija v prvi Hnijt 2.200 najmodernejše opremljenih letal, dočim drže podatke o letal* ski rezervi v najstrožji tajnosti Povišanje obrestne Franciji mere v Pariz, 22. novembra b. Francoska narodna banka je zvišala diskontno mero *a en odstotek, namreč od 4 na 5 odstotkov. Sestanek sankcijskega odbora Ženeva, 22. novembra, b. Odbor strokovnjakov za nadzorstvo nad izvedbo satnkcii proti Italiji se bo sestal najbrže v četrtek 28. novembra Sklicavanje odibora osemnajstih bo odvisno od sklepov odbora strokovnjakov. Ali dobi Jugoslavija svojega kardinala? Izmed 20 novo imenovanih kardinalov je 14 Italijanov Med njimi ni niti enega Slovana Rim, 22. maja. r. V tajnem konzisto-riju je papež imenoval 20 novih kardinalov. Izmed teh novo imenovanih kardinalov jih je 14 Italijanov, dva sta Francoza, en Spanec, en Argentinčan in en Sirec. S tem je sedanji papež obnovil staro tradicijo rimske cerkve, po kateri imajo v kardinalskem zboru vedno večino Italijani, kakor je tudi nepissni zakon, da s-Ittve, kn naj pokažejo pravo razpoloženja med grškem narndse- danji minister pravde lord Londonderrv se namerava umakniti iz političnega življenja. Ministrstvo za delo bi ime! prevzeti \Vintertory. Glede nadaljne usode obeh Macdonaldov še ni nič odločnega. Po v»ei priliki bosta zaenkrat «e ostala v vladi. Protižidovski izgredi na Madžarskem Budimpešta, 22. novembra, d. V BukI.jh pestri 9o se dame« zopet ponovite pr«>t / dovski izgtredti. Več ato dritfakov je v str njenih vrstah odkorakalo pred univerzo kjer pa jih je porfterja raagnala. Dijaki so nato odšli v okraja, k^1" stanujejo židje, ter prirediili demonstracije. Pred vieoko gilasbeno šoto je prišlo do ponosnih spopa-d0v med demonstranti in policijo. Več de-moDj9t.rantov >e bilo ranjenih s sabljami, več sto pa aretiranih S^uyffi |e prišlo d0 6điCoih fieonousifraeij v Segedimu. kjer «a dijaki razbili izložbena okna dveh levičarskih listov, ki sta židovska last . DOf no Pod židovskim vplivom T>vjaki s0 ivsita-vili turi"! avtomobil, s karerim so parevafali budimpeštanski večerni |M »Az E&t« po-mesu ter uničild v©o PošMjatev. Notranji mimster je napovedal najstrožje ukrepe proti demone^rantoim. Kopa} domaČe blago! Živahen promet med Nemčijo in Italijo Berlin, 22. novembra b. Tranzitni promet iz Nemčije v Italijo je vedno večji. Vsak dan sjre v Italijo 5000 ton blaga, napram 3000 tonam v normalnih časih. Predvsem prevažajo premog, kemične pr.ni *.n in av» tom ob i le. Sorzna poročila. Ljubljanska borza iDetvize z všteto premijo 38.5*/^ Amsterdam 2967.4-3 _ 1*982.03; Berlin 1766.08 — 1769.95; Brueelj 743.11 - 74S.17; durih 1424.22 — 1431.29; London 216.48 — 218.53; New York 43*5.35 _ 401.«; paril 289.53 — 390.97; Pra^a 181.7« — 183.8«; Tret 354-67 — 357.75. Avstrijski silim* v privatnem klirin^u 8.70 — 8.^0. Inozemske borze Curih, 22. novembra. Reogrrad 7, pmriz 20.33, London 15.2350. New Tork 3#9. Bmeel j ,>2.2250, Ma.dri-' 42.10, .\meterdam 206.35, Berlin 123.80 DatmA S7.20. Pra*a 12-77, to*tear**ta 2.50. Stran 2 >SLOVENSKI NAROD« petek, 22 novembra ltto. Stev. 2 kaVo" pap»T"?*i! F°da bi samo ^e^lela zakaj se obračate na me. ko vam vendar ne morem u^tre^l z dmrTTm kalcor 5 popravki. In sploh Vaj pAmen' wp to: Al? imarte svoj pevski zbor ali barmomlcarpki ods^l\° Kako nal novinarif nastforrio rn ko^e^-tn0 Koffmrffc Velereniena javnost še vedno tahko sovori odkrito ter vo blasrru ienuo za to nfporvsrio «?re5o: mi. žal. kar e tako neodfločno izražate! Vedno Sftamo Te: ba^e. menda, sovori ee. ne upamo sri trditi, upamo v^aj. o tej abrori ne Tavzemamn nobenetrn stališča... in ka^ ie ?e tafcsnnh krikrtie. Novinarji: Oprosrtrte nam. d« »i nas prekinila ! Tako ie pae. ker d-ruui mostijo name-f*n na-s! Tod« sreoni mno, da bodo v tem primerrn rudi dmci lahko priznali namoalll na«, kako imenitna ie na£a prired»:#v>pT?8mrh superlativov! Radovedna r*a eem. kako se bo**e ifflmaaii na pniredntvi ko vendar trd"te. da nimate nakd»?ir beseda To bo menda koncert fsplt^Šno t,:?ine? Novinarti. Oprostr. da govori? na mestu ws! Fiamo. ?e nam do^-olis priponmrti. da — •Ta vnoot: Vobenrfh pripomb ? — dn ie nrocrram letošnjega rKJviinarskega koneeete izredno boga*, oeater in posrečeno izbrati Javnost: Ali Je to vse? Kdo pa pr«v a nrav nastop«? Novinarji: Da. ?e nam doroh's pripombo elede r»rocrrama! \fenda ne oSmrni*. da ie v resrrci ;zbran im »j poznal na5e looneeT-te — 1 deeernbra — Jaranost: Mislite koncerte, ki pb je prir^-dn — kdo ze. ne movm se snomnitr! — kon-oerte ki «0 vedno 1 decembra? 0 taksnih koneeKsjfi par rl ne morete niti nnfafi * NTovinaaf bo t decembra že na5 15, konno pmiMel -TavnoKt: r*f» ne motite! Tore i novinarji nri'V'.itp wv»ko lo+o 1 d^embra H«dy> veliko dmižabno rir'red'+r^v^ Te rmy *m' ooveveda bo? slišala tudn -soliste, n. pr- priimadono nase opere, bari ton isto — Javnost: Vse lepo! Toda ak ne bo ta koncert nseeno preobširen? Zavlekel se bo do zjutraj! Novinarjd: Do zjutraj se lahko zavleče le neofioielni koncert na družabni nrirediJrvi Javnost: Le ne preveč samozavestno! Odkod pa naj vzamem denar? Novinarji: 7nižali smo vstopnino, adi, bolje razume* — reducirali Zato na obisk ne bo 9 snamenju redukcij. Javnost: Zadnja beseda fe moja! Novinarji: Prosim orosim' Mi smo itak oeda.lje bolj molčeči V korist obrtništva isi konzumentov Ljubljana. 22. novembra Čeprav se naši obrtniki zadnja leta po-alužujejo moderne propa-jande. vendar javnost se n pokarala dovolj razumevanje za njbove težnje. Toda propaganda za večjo porabo izdelkov naših obrtnikov namestu industrijskega, zlasti tujega blaga, ni potrebna samo zaradi obrtnikov, temveč tudi zaradi konzumentov. Treba je torej vzbuditi zanimanje za obrtniške akcije ter stremljenja pri najšiK; slojih. Organizacija letošnjega obrtniškega tedna mora zanimati vsakogar, ki se količkaj zanima za naše gospodarsko, odnosno socijalno življenje. Obrtniške prireditve med obrtnim tednom, zlasti v Ljubljani pa .bodo tudi zanimive, da bodo lahko zadovoljni tudi oni, ki iščejo pri vsaki prrredi-tvi le zabave. Se_ veda ni namen propagandnih obrtniških prireditev, da bi nudile meščanom zabavo, kljub temu pa ne bodo povsem prozaične, n. pr. modna revija, ki bo piavo atrakcija za Ljubi jano- OKrtniškega sejme letos v Ljubljani ne bo. Nadomestovala ga pa bo nedvomno najbolje modna revija, ki jo pripravljajo že nekaj tednov. Sodelovalo bo 40 modnih salonov, in sicer 15 krojaških, odnosno konfekcijskih, in 25 damskih V vseh salonih se marljivo pripravljajo na modno revijo, s pravo vestnostjo in spretnostjo, ki odlikujeta naše obrtnike. Revija bo prirejena v Trgovskem domu. di se bo že na zunaj manifestirala vzajemnost obrtništva s trgov stvom Dvorana v Trgovskem domu je pa tudi modema ter vsekakor primerna za takšno prireditev Da pa bo revija res na velemestni višini, sodelujejo tudi umetnostni delavci. Načrt za arhitektonsko ureditev je napravil arh Mesar- Režija je v rokah režiserja Delaka, ki ima že skušnje z modnimi revijami Kakor na vseh dose. d:Lniih naših modnih revijah, bo tudi ob tej priliki prevzel vlogo conferencieria popularni Jelačin. Modna revija bo prikazana v 8 predstavah med 1. in 8. decembri m. Propagandi bodo služila še posebej radijska predavanja, ki bodo vsak dan opoldne. Prvi dan bo predaval podpredsenik Zbornice za TOI .1 Rebek o pomenu obrt- niškega tedna. 2. decembra bo predavanje M- Krapeža o socijalnem in nacijonalnem pomenu obrti. Tretje predavanje (predava, tel j J. Kopač) se glasi: Naš obrtnik v preteklosti. Četrti dan bo predaval tajnik ZTOI dr. J. Pretnar o zoto aktualnem ter važnem vprašanju, ali nam je treba toliko uvažati. Stavbnik L Bricelj bo v predava, nju 5- XII. dokazoval, da najceneje ni naj" boljše. Naalednji dan bo spregovoril pred' sednik Okrožnega odbora rr. Iglic o obrt. niških izdelkih in našem konzumentu. Sedmi predavatelj je A. Pavlin, ki bo govoril o obrtniku oblačilne stroke Zadnje predavanje bo rudi aktualno, kakor vsa; predaval bo J. BriHi o vprašanju strokovne vzgoje in raposlitvc absolventov strokovnih šol. Tudi v šolski radijska uri bo eno predavanje, in sicer predava 3. dec- dr. Pretnar o tem_ kaj bi morala vedeti naša mladina o obrti, odnosno obrtništvu. Razen tega bo prirejeno naibrž tudi nekoliko obrtniških zborovanj Zborovanja bodo tudi na deželi. Kot zelo posrečeno propagandno sredstvo je brošura, nekakšen obrtniški adresar, ki izide te dni v 60.000 izvodih. Delili jo bodo brezplačno. V nji so obdelane vse obrtne stroke pri nas številič-no. koliko je posameznih podjetij, in orna. čen j. njihov položaj Prihodnje leto nameravajo prireditelji obrtniškega tedna ii-dati celoten obrtniški adresar nase banovine- Dobro tudi staži propagandi in hkrati koristi obrtnikom velika obrtniška loterija, ki jo prirejajo naši obrtniki skupno z Zve. zo hrvaških o^tnikor Eno serijo srečk so prevzeli prireditelji našega obrtniflcega tedna. Vrednost vseh dobitkov znaša 700.000 Din. Glavnih dobitkov je 10. in sicer moderno pohištvo v skupni vrednosti 120.000 Din. Žrebanje bo ie od 1.—3. decembra- _____ Ignac Klopcič na zadnji poti RaKieče. 21. novomt>ra. V četrtek popaMne orno položili k ve*-nefflMi počitku Ignaca Klopcioa. Pred Pokojnikovo hiao ee je zbrala mnoolca po-gnCUceFf od blizu m dadeč. Iz Graza je pridal njegov brat g. Ebrlich, dočkrn ee njegov drugI brat, ki je zupoafk v 4atri na laki ttM 'pogrebe. Z Zidanega mosta je prišla železni carska godiba, ki je odfigrala ne-kag v arce aeg-ajoeih žadostiok. Niti naj-stareJU Ljfudje ne pomnijo v Raidecan. takega pogreba, Pokojni je bil pokopan brez aeistenoe đunovSčioe. Tukajšnji krojač m trafikant g. Tone Podjjjesnkk je oomolil pred hišo, kakor tudi pred grobnico, kamor so položni krsto s pokojnikom, nekaj očenadev. Množica pogrebcev Je ihte tnolrifta, klanjajoč ae manoan btagega Pomoćnika. Kakor aoaoo, je boj pokojzuk dober pevec, Na koru tukajšnje župne cerkve j« pel nad 20 let. UdejetvovaJ se je v svoji mladosti tudi pri masam Sokolu in vsen osta-lih naprednih organizacijah. SLužbovad je celih Jo let na sodišču v Raxtecah ter bil pred časom vpokojon kot sodmi nad-oticijaJ. priljubljen je bil .zhaeti med priprostim ljudstvom, kateremu je v tečbah stati vedno na strani s avojuni nasveti, ter kazal aa—i—ssnje za njegove težnje. Svojega kremenrtag* zsiaoaja ni nikojii zatajili. Btl je odločen pristaš itagredne ideje. Miavdčmo je podžigaj k soko^kermi de-buy kjer ni ksssj sjasti v mladosti nobene utrujenosti. Radečam ga bomo obranila v lepem spominu. Večna Jjuc nad mu cveti! Pogreba brez cerkvenega svonenja m asistence duaK>vsčane nd bilo v Radečah še nikoli. Pač pa ae je vtršaj j. 1921 tak Pogreb v krškem sreso, ko so domaćini PoRopaJi nekega miA^i v soboto 30. t m —c Znani al »kar brez rok Asakaamder K.lein razstavlja avoja dela v dvorani Celjske mestne hranilnice vsak dton od 9. do 12. in od 14. do 20. Obisk razstave je prav zadovoljiv. Obiskovalci se iaražsdo zelo pohvalno o delih tega evodevrstnega umetnika, ki stika s nogo* 'MARU 8 KALAH ROMAN Sida Utoneva »Danilo,« mu je d?jala, »Habakuk umira, pomagaj mu!« »Habakuk? Kje?« se je začudil zdravnik. »Bila sem pravkar pri njem v nieso-vem domovanju. Hiti!« »Kje si bila? Kje leži?« »V votlini ob Jasnici.* »Kakšni votlini?« »Pokažem ti.« Zdravnik ni vedel, kaj naj stori. Mislil je, da si je Sida v svoji zmedenosti tudi to izmislila. Ko je pa videla, da se obotavlja, mu je pokazala starčeve zapiske. »Tu, giej, to mi je izročil.« Zdravnik je v naglici pogledal papirje in obtičal pri stavku .Jaz Jakob Silan — Habakuk' . . .« »Jakob Sf1an?c je vzkliknil. In le mate je manjkaio. da mu zapiski niso padli iz rok. »Habakuk je brat mojega stareera oče-ta,« je vrkliknila Sida. »Povem ti vse, a sedaj hiti k Dasi Se ni mogel zbrati svojm misli in razTirneti te skrivnostne m tako nepričakovane novice, se je vendar vdal in molče sledil Sicfi. Hitela je tako spretno po skoraj neprehodnih strminah, da jo ie aJflfasjafl if^JiMfaMK^smrMi /rloanela dO vhoda v samotarjevo votlino, je solnce že zahajalo za gozdnate vrhove na zahodu. V votlini je bilo čisto temno. Zdravnik je potegnil iz žepa električno svetilko, jo prižgal m posvetil. LeSfšSe ie bilo prazno. »Kje je?« je vprašal. »Zavlekel se je v grob.« »Kakšen grob?« »Tu zadaj mora bfti nekje.* Sida je stopila k neke vrste omari, zbiti iz nepostruženih kosov desk,, W je bila postrani odmaknjena od stene. Za njo je zijala temna, ozka In nizka odprtina. »Tu,* je vzkliknila, »tu notri . - .« Zdravnik je posvetil v odprtino. Odznotraj je opazil malo večji prostor. .Habakuk! Stric!« je zaklicala Sida. a starec ni odgovoril. »Saj tu notri ni mogoče . . .« h za-mrmral zdravnik. »Poizkusi po kolenih.« Dr. Frangež se je vdal, dasi nerad. Pokleknil fe in se trudoma s svetilko pred seboj splazil v luknjo. Svetilka ie razsvettta maifmo. komaf tri metre dolgo, dva metra Široko in poldrug meter visoko votlino. Na tleh je zijala druga I ozka, a doto odprtina,Ko Je dospel do aie in posvetfl, ga je prevzela tiha groza, kakor še nikoli prej v vsem življenju. V tej tesni, a precej globoki Jami, ki si jo je bil sam izkopal že Bog ve kdaj, je ležal Habakuk zleknjen vznak m z na prsih sklenjenima rokama. Oči je imel odprte, a v njih ni bilo več bleska življenja. En sam pogled, in vedel je, da je vsaka pomoč že prepozna. Starec je bil mrtev .... »Stric!« je zaklicala Sida, ki se je bila priplazila za zdravnikom v votlino. Ko se je pa ozrla v grob in opazila mrliča, je presunljivo kliknila in se krčevito stisnila k Danilu. »Mrtev . . .« je zaječala. »Mrtev.« »Zatisni mu vsaj oči. Te oči . . .« Med tem. ko se ie zdravnik z naporom in s težavo skonil preko roba do mrliča, je Sida pokleknila na tla. sklenila roke in molila: »Oče naš. kateri si v nebesih . . .« »Kaj naj storimo?« je vzkliknil zdravnik. »Tako ga ne moremo in ne smemo pustiti.« »Prosil je. naj ga ne vznemirjamo. Tu hoče počivati. To je bila njegova zadnja volja.« »Napravil bom prijavo.« »Ne.« je prosila Sida. »Moram, to je moja zdravniška dolžnost.« »A pokopan mora biti tu, v grobu, ki si ga je sam izkopal«_ Zadnje dejanje ljubavne tragedije ljubosumnosti razparala zaročencu trebuh in istopila svofo 4 letno hčerko JtiariDoi, aa. uovttuuib Sreui vročega iKJiietja se je odigraila na ŠiadJcem vrhu pretresljiva irageuij-i, ki je skoraj u: etf&ake v mariborski krjaiinatLai z^odovuii Tam *>ta vroč« ijubUa drva mi.um. eiove**, katera! «*rečo je ua —Ji uiiicUa siru pena uutKjeuainost. £rte.v tra-geuije ya je pooia^a 4-ieuia aeooižna deklica, ki je našlo, stari v uu-zj^h valovih Mure. D&ue& ae je pred mariborskrni et>xxii( pretiram e Ijniboeiuim not?u in krvave maseevalno&ti Lz preiskovalnega zapora priveu.ii pred sodvuike vetUf^i KauMuske^a senaia ^3-letoo delavko Zofko Lilekovo. MLal. ženi se je pozjiai*j *>>Lra^no trpljenje zrenjih mesecev, ko ji je vest v zaporu naz-krajaia Uiušq. &car pa je outo^enka brh-ko In pnkupu,, dekle, ki bi ji čk»vek ne prvaodaj Lako »tra^niii dejanj. obtoženka je hci kmečkih »tai'šev. 2e j>red leti je dobitka ahižbo v papirnici oa ijavlkem vrnu, kjer se je pred tremi leti deznajiila e taitu ka-jsnjcmii msdu±>benoeaa Jo-ietom CvajVikacn Dasi Ovajdik ni bil prvi njen lju*>umee, sta se ZoTka in Jože vročt1 ljubij>a. Njuna ljubezen je bila pretirauna, rasrUa se je v bolno čustvovanje, lng^- iekaia. Med tem je Cvajdik pri-pomvljsil vse potrebno za Poroko, ki je je preprečil nenaden izbruh pretirarie Iju^ez-at Medsebojno čustvovanje je aa tornado vedmo ostrejše oblike. Oba zaročenca, »ta r»reža'a diru^ na ČTMgeSB in «e povsod saalezovala. Toda Cva>ddik se je takega Ljn-bavnegpa sožitja kmalu naveličaj. Pričel Iz Maribora Krstna predstava izvirna KnafUR— Kozino-ve operete »Majda: bo t nedeljo 24. t m. zvečer. Tekstomao jo je za oder priredil Ferdo Delak. /uani ljubljanski režiser, ki je prevzel režijo tega dela. Ostro ritmiJno in temperamentno glasbo je »Majdi« napisal prof. Marijan Kozina, besedilo p^smi je oskrbel Mirko JiliČiu. Scenski načrt in sceno samo g* fodeial akademski slikar Lj Ravnikar. >Majdac *e pravzaprav operetna groteska ter bo ire7i:ma in internirana na revijski način. Kr-letni posestnik Anton Medved i« Star35in^ev bika k me-i'ju v Maribor, se je Žival v BraunSvajgn spiaši-la. Pobesneli bik ;e napact3l posestnik* in ga docela raaatssanl. Mariborski rF^tvalri. ki so bili takoj poklicani umirajočemu Med_ vedu na pomoč, so mo?a prepeljali v tukajšnjo bolnico, kjer pa je Medved eno uro po prevozu .zdihml. Im?l j«' aloniljm timik. — Usodepolen karambol. Na RušTri cesti je včeraj ob 16.M5 ponoldno trčil i vso pik) v obcestni kamen šofer Alojz V ud le r z osebnim avtomobilom, v katerem ae j> vosil tudi 2S-Ietnj mizarski f>omcčnik Alojz Zoreč Poeledice trčenja so fcil? zlasti za Zorca usor depolne. Z ade1. Ie ? glavo v zaščitno stekio, ki mu je snelo celo kožo z gla^e. Krvaveč in z zevajoči mi ranami je Zoreč obležal na cesti. ManjV [x>4'o«tbe je za dobil tudi mesar Vudler, ki ^ šoTiral. sta WBa prepeljana v bolnico. a-sjjjjjja Zvočni kino Ideal PREMIERNI KINO DANES film lepote, ljubezni in boja NJEN ZADNJI ADUT Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. V nedeljo ob pol 11. matineja. »Ne bo mogoče.* »Mora biti.« »Dobro. Poizkusim. Morda dobim dovoljenje. Potem bi se moral njezov erob vsaj blagosloviti. A kako? Kako naj pride duhovnik sem?« »To mi ni mar. Počivati mora tu.« »A sedaj poj'diva.« »Ne, tu ostanem,« je vzkliknila Sida. »Tu, ponoči?« »Saj vendar ne more ostati sam.« »A Se manj moreš ti ostati pri njem. To ni za žensko: še za moškega ne M bilo.« Sida se je še dolgo upirala in nazadnje jo je moral skoraj s silo izvleči iz votline. Pa še zunaj je silila nazaj. Razburjenje ji je docela zameglilo razum. Prijel jo ie za roko in vlekel za seboj po stezi in po pečinah ter iskal s svetilko v večerni temi varnih stopinj. »Ko sta prispela do doma. jo je izročil v varstvo Matildi in Heleni, sam pa je stopil k Silanu ter mu sporočil, kako ie Sida nasla Habakukovo skrivališče, in njegovo smrt. Silan je prebledel. »Veste kdo le V"'0* te vr»raSoi 7^rav_ nika. »Vem.« »Kdo?« »Vaš stric Jakob Silan.« Silan se je zdrznil. »Veste to zagotovo?« »To potrjujejo r.-^nve listine.« »Kakšne?« ae je obtoienki LzmikaZi. kar ;e je &e bolj Podtlgalp zaročenkino ljutn»s>umnost. Cvajdik se je pričel zanLmat: za ■;»• ..t.ko NotOor^ PaJtoVo,, ki je bila iLslusoecika v teti pakirnici, 'lijekova >e g-mevaila. od ljubosumja ki je 16. av gresta priklpelo do • aau* Tega dne je Cva>luk spremljaj Notbutrg> ko je sla lz tovarne. Obtočen k u je skiksnata da se jima maščuje, pričakovala je oba \ neki koruizi ob potu Ko ^ta se Ova>dik le Pakova približala, je l^lekova plauija aa »vojo tova.rišico ia jo i afCMSBlSa pobi,« na tla. Notbu.i*g:a je komaj ueia rax,>arj*Mi obtoAenki. ki je za> ■ :<>vaia svojega Mre čenča Ta je istega večera o'1^ k 1'ako >"i, da vuii kake posledice u^larcev. Tu je sspasdte tti-i: Ivik-kavo. ki je pri vratil. Počakala na ■sjfeOSMMI Sprva je ho(«*lH z lepimi iKo^ledi] in t>eserLa »ver H. <1a Je okoli bokijce. kjer je letaj njen ra njeni »uroćenee im držala v roti fte krva\ Dož, Zvečer 18. avginsta se je poslov Ha po Marilbora m «e od'pe'ja-l« ▼ M> 11]. c$A k<>-t niifcdar pojsjsinjeno Obtoženika pravi, da }< v obupu objeta giko^ila e 4-letno Eroo • Muro. 5>axria je redila, hoeirkica pa je utto&fcha. Ne/kaj Ani nato je Mura r>ri r>ren-aevrfti v Pre/kmnrju naplavi]« truinelee. Naše gledališče Drama Zaoetek ob 20. ari 22. novembra, petek: Zaprto 23. novembra, »obota: Bratomor na Marta vi. Red A. 34. novembra, nedelja: ob 15. uri Prask ali Od krojačka do miniatra. Izven. 2kn-žane cene. — Ob 30 uri Kako za bogati*. Izven. Znižane cene. 25. novembra, ponedeljek: Otroci. Red B 26. novembra, torek: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri 23. novembra, petek: ob 15 uri. Manon Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. 23. novembra, sobota: Pri belem ko njičku. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. 34. novembra, nedelja: ob 15 uri. Mam zelle NJitouehe. Izven. Znižane cene. — ob 20. uri Mada me Rutterfiv Izven. Zni farne cene. 25 novembra, pori de! jek: Zaprto 36. novembra, torek- A ki a Red A Rosegerjeva novela »Vesela božja po/«-tvori podlago istoimenski veseloigri ki za-shiži v resnici naslov ljudska igra Nihče ne bi verjel s kako majhnini frredstvi jc dosežen popolnen učinek Rarzen veselega značaja je v komadu nebroj mest. ki »o pisana prav pesniško in izredno topio, da lahko ganejo človeka. Delo. katerega vpri-zarja predvsem znamenita Exlova gledališka družina, je odlično prevedeno in bo vprizorjeno prihodnji teden. (8e#e2xtttea KOLEDAR Danes: Petek. 22 novembra: katoličani Cecilija, Jezdimir. dana3njk PRIREDITVI Kino Matica: Karneval v Spari'iT Kino Ideal: Njen zadnji adut Kino Sloga: Prigode tz »Wiem JCmo Union: Peter Kino Siska: »Baer — Carnera« DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Racnor, Mikloaičeva cesta 30, Gartus. Moste Zaloška c SOKOL Sakoi I. Ljubljana—Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminula njegova dolgoletna članica sestra Ivanka Urbaš. Po* grob drage pokojnice se bode vršil v soboto, dne 23. novembra ob 4. un popoidne iz hise žalosti, Slomškova ulica 13. Bratje in sestre, sprejmite drago pokojni-oo ki našo dolgoletno članico na njeni zadnji poti v čim večjem steviki. Udeležba v civijju z znakom. Zdravo! Uprava. —- Sokolsko društvo Ljubljana - !vaka Drevi ob 20. uri predava dT Lavo CrmeJj: Ob higoslovenski morski obali. Skioptične šoke. Po predavanju b<>ksaski fikn: Baer-Carnera. Vstopnin« Din 3 Sobota, 23. novembra. 12.00: Pester venčak veseliti nspsvov (plošče) — 12-45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.16: Pester ven-ček veselih napevov (plošče). — 14: Vremensko poročilo. borani tečaji — 18.00: Na delopuet! (radijski orkester). — 18.40: Pereča zunanje politična vprašanja (dr. AjojEtij Kuhar), — 19.00: Napoved časa vremenska napovert, poročila, objava ap-«-reda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Pesniki Laza Kostić. (Antoš Crnjansld iz Bgida. — 2000: Rezervirana aa prenoi te Splita. (Aka/lemija o priliiki blagoslovove norege «vetilnika v »pasnta Nj. Vel. kra-rja AleksandTa I Ui Hilllalji| — 21.00: Dalmatinski zvoki Sa do 18. ure nobenega tako. da nikakor ne odgovarja kraje-nim potrebam. Kdor »nia opravka v Ljubljani, mora peš ali pa ie ob iS in 30 nvn Z ukinitvijo navedenes« vlaka ie prizadeto precejšnje število občinstva, ki zaman sprašuje, kdaj bo zopet uveden ukmjeni lok a Vrv, vlak Prosimo želzniško upravo, da ated^eno napako oimpreie popravi m Maf*ovol) zopet iMSti lokalni vlak. na progi Zalog — Polje — Ljubljana, ki bo prihajal ob coa 15. ur v Ljubljano, za kateresra fe zaprosila tudi u prava ob«" ine te»r ie bilo nabranih BOt tOO podpisov. Tjopeina uvedba bo v korist železnice same in pa pr zadetemu občinstvu. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 PREMIERA Danes ob 16.. 19,15 in 21.15 ari vesele, melodijozne oporote dunajskega humorja, petia, smeha in labave Prigodbe iz "Wienerwalda" (CJeschichten aus d^ni Wienerwaid) Zabavali va* bodo vaši ljubljenci-Magda Schneider, Wolf Alhaeh Retty, l/4»«> Sleiak, Georg Aleksander. Najboljši operetni šlager sezone! Kot dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik. Pri današnji zadnji predstavi oL 21.15 uri se bodo razdelila darila na. g rednega tečaja razpisana pri filmu .♦Animator«. — Zanimanje inozemstva »a zimsko sezono v Dalmaciji. Tuda za zuuako sezono v Dalmaciji se inozemstvo vedno bolj zanima. Največ vprašanj prihaja iz Nem6;je in Anglije. Posebno &e inozemni zanimajo za Bansko sezono v Dubrovniku. — Po uveljavi jen ju s&nkeij proti Italiji. Na sankcije je odgovorila Italija s protisamk-cijanu ter prepovedale i- d'ržav, ki so proglas-le gospodarske samkcije, vsak uvoz blaga, vdze-n najnujnejšega. Med tako blago spada tudi naš lee. lo smo ga izvozili v I4a-fej > mnogo. Zato ni Buda, da »o ae naši lesni trgovca bali težkih posiedric italijanskih prot isankoij. Da pa posledice ne bodo tako težke, so »se države sporazumele glede medsebojne podpore, tako da bodo druge držane kupovale od nas približno toliko lesa, kolikor ga je šlo v ItaMjo. Vse kaže. d« se ta obljuba že izpobnjuje. Od danes do ponedeljka prispe v šibeniško pritanišce 8 velikih parnikov, ki bodo natovorali les za rasne države. F*n pamuk ga bo na tovorni za AJžt, dnigi za Španijo, dva velika 9000 kubnikov za Južno Ameriiko, em pamuk pa fin les London in Manchester. Izvoz našega tobaka v Nemčijo. V giru-ško pristanišče jo priplul včeraj /.jutraj prvi nemški trgovski pomik z novo Hitlerjevo zastavo. Ta parnik >Itauri< ;a Bremena, ki bo natovoril mažega tobaka za izvoz v Nemčijo. — Zahteve rudarje?. Savez rndairskih delavcev Jugolavtije je imel v redo Pa račinu svoj tretiji letni kongres, ki mu ie prisostvovalo okrog 50 delegatov a glavnih rudarskih revirjev Srbije- Na kongresu je brila sprejeto resolucija, v kateni je rečeno, da je zajela sospodairska kriza tudi našo radarsko zlasti pa premogovno industrijo in da je zato zavladala vel-ka brezposelnost. Rudarji »ahtevajo. da se jim zagotovi zaslužek r»ri onih podjetjih, ki neredno plačujejo svoje delavce. Sedanje uprave DelavskVh zbornic niso po mnenju rudarjev pravi izraz "azpoloženjo delavstva v Jugoslaviji, temveč so bile izvoljene proti volji opronine večine delavcev. V resoluciji se zab/tev« tudi popolna pariteta v upravah Bra lovski h skladni*- Kongres končno protestira, ca zavzeto* mesto tajnika centralnega tajništva Delavskih zbornic, dr. fcivko Topalovič. — Blagovni promet med Jugoslavijo »n Švico v oktobru- Glasom statistike ki jo izdaja glavna direkcija carin v Brmi je znašal uvoz Švice iz Jugoslavije v oktobru 807.006 švicarskih frankov, lani v oktobru pa 1,232. Vv>. Na druGi strani pa je Švica uvozila v Jugoslavijo za 600.133 švicarskih frankov lani v oktobru 535.136. Med 72. državami stoji Jugoslavija po uvozu in iz" vozu na 22. mestu- N o g" a v i c e m rokavice, \sen vrst cJ«amske. moške In otroške, ima trpežne in veliko izbiro rvrdka Miloš Kar-nlčnik ^an trg S. — Visok sneg aa Dinarskih planinah. V severni Dalmaciji je temperatura tagto padla. Na Velebitu je letos ze tretjič zapadel sneg. is Knina pa poročajo, da je zapadel Wak sneg tudi ne Dinari. Morje 'e zelo nemirno. Zaradi neugodnega vremena je nii>rr5la prekinit dolo filmska družba, ki izdeluje film J>Dete prirode«. _ V Dravi je utonil V sredo zvečer se je pripetila na Dravi pri Osijeku t >žka nesreča. Provmil c*e je ooln. v katerem *o se vozila Petat Rataje* ti Franjo Lorenz V oolnu sta prevažala Irva ter sta rih naložba nreveč. FV.itaica so rešili. Lorenz ie pa utonil, ker ni znal plavati. — veiik požar. \ Hragomeru, pnjazn: vasici nad Brezovico pri LJufeVfanf. je nastal v «w*edo ponori nevaren požar Rdeč; petelin ee je kmalu po -- pokazal na g"o »Podarskem poslopm peseptnika Jakoba (rregorke p, d. pri Dnlinariu Poslopje je bilo mahoma povs«em v p'amenih in se «ploh nI dalo n:č rešiti Gasilci, ki &o Pohiteli z I»Ta in Brezovice, so ubranili pred ognjem pač nasfdnj poslop.ia. r.re-gorkovTo pa je pogrorelo ^io tal Ogenj je uniči! G-rep^rkl |i:di vse poljske pridelke, orodje in drago, tako de znaša škoda okroS 50.000 Din. Oškodovanec je sicer zavarovan vendar škoda presega zavarovalnino Kako je o€"enj nastal, še n ugotovljeno-Najbrž pa je spet v senu prenočeval kak tujec fcn zažgaj po neprevidnost Orožniki so uvedli preiskavo — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno, hladno vreme s padavinami. Včeraj ie deževalo v Ljubljani in Rogaški Slatini. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14. v Sarajevu 12. v Skopi ju 11, v Rogaški Slatini 7, v Ljubljani 6. v Mariboru in Znorebu 6. D«avi je kazal barometer v Ljubljani 758.8. temperatura je znašala 4.8. Iz Ljubljane —dj Podpredsednik mestnega poglavarstva g. prof. Evgen Jarc je z dnem 19. novembra stalno prevzel iz pristojnosti predhodnika mesvie občine gradbene zadeve in posle, ki spadajo v kulturni oddelek, razen šolstva V gradbenih zadevah sprejema »stranke vsako sredo in petek na gradbenem uradu, v kulturnih zadevah pa vsak torek in četrtek v kulturnem oddelku v Gosposki ulicj 6t 15./I. vsakokrat od 11. — 13 ure. Tudi zelo razvajenemu okusu nam je mogoče ugoditi z ogromno zalogo moškega. eam*skeca in otročje ga perila, po neverjetno nizkih cenah M. P i r n a t. Sv. Petra c 22 tn Poljanska c 1 (Peglezen) —1] Brigadni general Miloje 1'opadič, no* i poveljnik topništva dravske divizijo. Poveljstvo topništva dravske divizije je prevzel te dni topniški brigadni general g. Miloje Popadič. ki je bil doslef poveljnik topničarske podčastniške šole v Ćupriji. Izkušenemu vojaku in iskrenemu Človeku, ki si je povsod, kjer je bil, znal pridobiti veliko dobrih prijateljev. Slovenija ni neznana- že leta 1932. je služboval v Mariboru, kjer je bil poveljnik topni5kega polka- V Mariboru se je zlasti udejstvoval kot svetovalec pri raznih športnih organizacijah. Rodom je general iz SumadiJe. Ljubljančani novega komandanta topništva dravske divizije prisrčno pozdravljamo in mu kličemo iskreno dobrodošlico! —Jjj 60 letnica šole na Grabnu v Ljubljani. K proslavi 60 letnice vabim starše šploobiskujočiii otrok, go&pode bivše učen-cet zlasti pa vse naše vrle Trnovčane m Krakovčane, ki tvorijo ©talen kader dotoka mi!aid)iprl raci«. Vabljeni vsi! —Ij Uprava Narodnega glodalica v Ljubljani vljudno prosi p. n. starše, ki so dovo- lili svojim otrokom lani, da sodelujejo pri dramskih mladinskih predstavah, da jih pošljejo v soboto dne t. m popoldne ob 3. uri v dramsko gledališče k skuSnji ?a letošnjo mladinsko predstavo. —lj Ga- Zlata G ju ti* jena* nastopi v so-hoto 23. t. m v opereti »Pri belem konji^ ku< in sicer v vlogi Incoonita. Zapoje nam z g. Goetičem duet ir opere »Zidana žarela- - -< G- tioslič sani pa nam zapoje mesto dosedanjega kupleta >0 krizi« nov kuplet- *0 sankcijah na tem in na onem svetu.: — Škrlatinka in davica se širita. V zad~ njem času sta ee zajel' v Ljubljani in okolici šinti dve nevarni epedemiji: škr'atinlca in davica, ki razsajata zlasti nad mladino. Tako je zdaj v Ljubljani in na periferiji obolelo 32 oseb za škrlatinko. 30 pa za da_ vico. K sreči ni še nihče umrl- Ker se epidemija iiri. je državn, Higijenski zavod uvedel zaščitno cepljenje vsak dan od 11. do 12. razen nedelj tn praznikov Cepljenje je brezplačno, stranka povrne samo stroške za cepivo, to je za trikratno cepljenje 10 Din. Siromaki, ki se izkažejo z ubožnim spričevalom. 00 oproščeni te takse. V Hi" Cijenskem zavodu se je prijavilo že mnogo staršev, ki »o pripeljali svoje otroke v cepljen iu —lij Prave triumle je doživela primadona naše opere ga Zlata Gjungjenac-Gavella v našj operi zadnja leta že večkrat. Nedvomno je najbolj priljubljena operna pevka v Ljubljani. Tejra »e pač dobro zavedajo tudi prireditelji koncertov ter ao začeli vnbiti odlično pevko za koncertne nastope Ni jim odrekla Čeprav je silno zaposlena v gledališču. Tudi na novinarskem koncertu bo pela in občinstvo jo bo vzljubilo ae tem bolj, ker bo vedelo cemiti tudi njeno požrtvovalnost. ne le njenih izrednih, pevskih sposobnosti Ljudje se zelo zanimajo za novinarski koncert predvsem aa*radi nastopa draffe Hm pevke. KINO UNION Telefon 22-21 Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 uri. Felix Bressart, Otto VVallburgr, Hans .laraY in njih kraljica Frančiška G a al kot PETER Predprodaja vstopnic od 11. do in od 15. ure dalje. —lj V šentjakobskem gledališču ponore v soboto 23. in nedeljo 24t t. m, ob 20.15 zabavno in duhovito Hopwoodovo veseloiigTo »Skandal pri Barletoviiu i Vzorni soprog). IgTa je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah nenavaden usipeb in eo bile vse dosedanje predstave razprodane. V Rjavnih ulogah nastopijo: Banan o va. Klavorova, Hanžič, Kosak, Petro včič. Ker je pd&lo tudi pri zadnja" preiskavi mnogo ljnda brez vstopnic, naj ku pi cenjeno občinstvo vstopnice že v pred-prodnji od jutri dalje. —lj Jutri bo premiera senzacijonelnega velefilma iz živalstva- »Divji tovor« slavno delo Frenk Bucksa največjega lovca in gospodarja malajske džungle Film je napete vsebine divjih doživljajev in neprecenljivo lepih posnetkov. Ta fiVn bo prava senzacija za staro in mlado ter za vse one, ki ljubijo napete fi'me iz da'jnih krajev. —lj Danes ob % 3. uri predvajanje Z1CD prelepo filmsko delo »Uspavanka« ali »Španska romanca«. To filmsko delo je polno lepe cerkvene £odbe, prastarih cerkvenih napevov in nebroj lepih posnetkov divne Španije Vstopnina 3.50.. 4-50.. 5.50. rn 6.50 Din. —lj Druitv© »Skrb za mladino« poziva sivoje člane, da se udeleže pogreba blago-l>okojne gospe Ivanke Lrbasove, ki bo f soboto ob 16. iz hiše žalosti S'loTnškf/vji uica 13. —lj Narodni muzej bo za splošen brezplačen poset odprt še prihodnjo nedeljo dne 24 novembra od 10. — 12 ure. Ponovna otvoritev zbirk za prost nedeljski Poset se bo spomladi posebej razglasila Ogled muzeja p« je tudi v zimskih mesecih omogočen proti vstopnini kakor tudi za šolsike in korporativne obiske v simi-s'.i veljavnega Poeetnega reda. —lj Trajna ondulacija najceneje v sa'o-nu aJfanaer« THn SO. — Okro*ni urad. Miklošičeva 20. —lj G. in ga. Sumara lv0 in Ana sta darovala za mestne ubog-e Din 100.^_ v po častitev spomina na blagopokojne ge. ELITNI KINO MATICA ^| TELEFON 21-24 DAJNES ob 4.. 7.15 In 9.15 uri VELIKA PREMIERA največjega filma NAR1ENE D1ETR1CH KARNEVAL V ŠPANIJI (ŽENA IN MOŽICELJ) Predprodaja od 11 do pol 13. ure. Rezervirajte vstopnice. PRKM1EBM KINO B ESI l^u'tanlr dr Rupniko^e, — g. Chri^t0f Josip pa je diaroval za revne ot-^oke Din 100. v počastitev spomina o-letnice smrti svoje blagopokojne soproge Jo»ipinel sr^n* Uvaja! _lj Na ribjem trgu j« bilo danes dovolj iznure me« i tečnimi m morskimi ribam:. Na prodaj je bilo tudi precej živih rečnih rib, ki v splošnem niso bide dražje ol mrtvih lamed morskih rib je bilo največ sardelMc, ki so jib prodajali po 14 Din kg. Tudi nekaj fardel e biLo prav tako po 14 Din Izmed dražjih morskih rib je bilo nekaj zlatic, lubena, zobatea in t rij po 40 Din kg. ščuke so bile prav t«ko Po 10 — 12 Din kg kakor prejšnjo Urine Nekoliko več kakor navadno je bilo postrvi, ki so po 88 Din. Klopčič. —lj Slaba razsvetljava, grda cesta- Potrebna bi bila stalna rubrika z.n te nedostatke: toda j zaleže? Ljudje »o »e že večkrat pritožili nad večnim blatom na Ceeti na Rožnik pod tivolsk.m goadom. Tam namreč ni hodnika. luči so skrite med drevjem, zato ljudje ponoči gnprajo v blatu. Drevje rase na obeh straneh ceste in je zaradi tega fte tem večje blato, ker se listje meta z njim in pot ni nikdar suha. Drevje bi lahko brez vsake škode podrli vsaj ob travniku. Nobenih posebnih težav bi tudi ne bilo. če bi razširili cesto na primerno širino in naredili hkrati hodnik. To smo predlagali že lani. bora in okolioe, ki jih je napravil m^ti. V sredo pa je predaval brat dr. Branko Alujevie O problemu Jadranskogn morj.i. Predavatelj je v enotirnem govoru lepo orisal važnost Jadranskeg:i m«»rja. ki je za našo državo okno v svet. Morje na« veže z drugimi narodi, drza.;umi in kontinenti ter z njih kuLUi.ro in f^o^.podar. sivom. Obrazložil nam je_ k iko so veliki narodi osvajali morje in morsik«. ožino, gradili ladje da so si z njimi osvoj< ^ . raj ves svet. številni poslušalci so pazno sledili izvajanju simpatičnega preda v ito. lja in mu ob koncu prodavanj.-i priredili navdušene ovacije Starešina brat dr. Ob,.rsnel se je iskren«« zahvalili sinu krftno Dalmacije bratu dr Alujeviču ki je ka. snejp v debati odgovarjal br.tu Klavoru iu I^obitu tako zanosno, da je ploafcala vs*, dvorana. Iz Litije — hava že upada, fo Martinovi nedelji, ki je biki vsa dežovna, je pnoeia J>ava ne-uadoina uarašoati. VodMinei«>ka postaja, je beležila v nedeljo ob '20. že Jo cui uaa nor-malo, ponoči pa se Je dvignila do o. zjutraj v ponedeljek na lio cm nad normaio. V ena un se je kar vidmo Uvi^mla in je bia ob 9. že 155 cm nad uoruiaJo. V ponedeljeik je Se vee čas pomelem naraščala. V torek pa je že pričela polagoma padati. Nara-sla rek^. je nosiLa s seboj drevje tn les. — Gospodarska vest. Znano Kobenikovo posestvo in hišo na Dobrav« v Gradcu pri Litiji je kupil tukajšnji odvetnik dr Ferči Lu-dvuk. — Daj, daj, daj! Zima se bliža in tudi različni prazniki. Vsak dan po večkrat tir-kajo na vrata prosilci: brezposelni, ki hočejo kruha, obleke in obutve ter zastopniki: domačih dirustev, pa tudi iz okolice, ki zbirajo za miiklavževanja, božićnice in novolet-nioe. Iz vzgojunih oairov naj bi m ledina ne sodelovala prt takih akcijah- Oni dan pa ao nekatere litijsike srednješolke, ki obiskujejo ljubljanske Sode, nabirale celo ze mi-kla^evanje v Ljubljani... — Nesreča v Šmartnem. V nedeljo, ko so imeli v sosednjem Smartnem žegnanje in proslavo SOO-letnice obstoja fare. je biLo na ulicah vea dom živahno. Popoldne se je napotila v oenkev tudi 48-letna iia. Mrzel j Ma-niija mati Smanakecra pi^monože. Ko je dospela atana izospa do ovinka pred cerkvijo, je privoaril izaa cerkve voznik Zaradi Gfrufce na cesti se Mrzeljeva ui nioiile takoj umakniti iu voz jo je podrl. K pr>«esreeenki ao prisJoooili takoj ljudje, pa tud-i voznadjcm, krouil>i:".,*.Mn, s>a tuKiii naši ».lukarji*. so prišli aa svoj račun. ZivaJien je bil prt>met \\h-h na nah) železniški postaji, kjer 30 trgovci nal;iga li jesenske pridelke ter jih izvažali <-e.<, v tujino. Jabolk s« j« levozilo IttTa^uMu'' v 0SR. 51 vagonov v Nemčijo in -v Italijo in Avstrijo. Krompirja pa t>e Je do dane« tzvomlo 160 vagon(>v; ir. t. ga je &]a 50% v Beograd, 3o<« 0 v li***!, 20".«, v dravsko m Mffltko IranofTing I • jabolk so bile ieto.s lwedino ugo,:uie in k«U je iraiMi svoje sad«»novinke v lenlu tea slana spomladi ni tuu-edilia Akt*tie, Je :jh. letos b<>i;at pridateh ter jo tata lahko p:o dal ih) 2- — 140 Di'u za kg. .se već>j cea I ka bodo dobila jabplka po^uo v zimu. je \e\liko sadjerejcev svoje zaloge tpcavi io za pozii^jšti i-;u-*e. K rt>iu [>..i ja t*e j«j i-veliko pridelalo, zato pa tudi ceaie n 1 bile bogve kako ugodJie. !i<>za zgodnji krompir se je prodajai po U.66 do !H>zui beli krompir po o..AJ tk> 0.60 ui m-diUstrLjikki krompio* po 0.ii> Din 1* Ki'oJnpur gre se \ ediio dobro v pi'om- 1 Tuidi naši »Ittkarjii 8 ptujtJtejra Polj« •->> imeli letos &xi>j s Čebulo. Tudi ue t*< , izvozd/lo nekaj vag^iov ter se je letos cena držala zelo \'iftoko* saj J*? bUa po "1'' 2.— 2a kg in je bio tu«-:, ^vahiio pospi a-sevanje po njej. So.aj je kuptl-ija uon-ko padia,, s tem 1 red p«a udi ceuia iu jo danes dobid 2e po l-~ Dlu za kiii za kg. Nekak zastoj se pa v >1". pri vncM^ki trgovini. KapJj.ca || uoibi-a, pa tudi obUju* Vinogra^liiiki dirže k^u* ceoio enotno, lato so pa viiu&Jij i-i-go-c. ukuo po^ju^Li^i v trgovini m ni one^a L»<>> - -i - .....j.t. kaivu diruga leta, ko so nakuijKitvaili vino o*i u.^u 'io 2.— Din. (u)&Uljijčarji pa Ludi kr;. svoje potrebe le s proti m *e tuh«. 4__do 6.— Din navzgor. Giede aa ta ui stoj, v kateieni s«e ne uala ne ena ae di u ga Ktran, je postal po-o^aj nagega vmu-graflinika obupen. l^rleed se je pritisk davčne Ufinave, tngo-vcov iu dirugih ujmi -ko v, ki terjajo »v0je zao^*uaike, katerin pa vm«'gra*lniki ne morejo plačati. B,]i£a se tudi Z.J.1LU. \'in<>graAlmk Ik» moral svojo tle-co, na tu« i i vajo d nižino obleči, pj>e«ikroe-ti se bo moral z živesiean. Aii naj Uuii ie-t<^ uživa živinsko sod? Otrod pa uaj hodijo bosi ter lačni? Se je čas, da se budi to vprašanje reši in s*' našega ubogeg-Haložana pošteno preskrbi čee z«mo, k. je dolrTa in ostra. MALI OGLASI beseda 0.50 para. davek Din S.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo XX*XKX5*XXXXXXXXXKXXX Kavarna stritab vsak večer koncert, salonski orkester, pjevačice. 7fVL RAzno Beseda 50 par. davek S.- Dirj Najmanjši znesek 8 Din POD G0R.TANCE! Nedelja 24. novembra: avtobusni izlet v kartuzijo Pletcrje in Kostanjevico; postanki (ogled) v Stični (samostan), Novem mestu (Kandija, šmihel, Grm) in Št. Jerneju. Natančnejši spored pošlje Dobrodelna pisarna Ljubljana ^entpeterska vojašnica. 3252 HUBERTUS moški in damski nepremočljiv. 250 Din. otroški * kapuco 149 Din. trenčkoi impreeniren sa mo 450 Din. pumparice od Din 48.— naprej dobite pri Presker ja. Sv Petra c 61 14 74 V Mestni hranilnici ljubljanski je bil najden manjši znesek denarja. Eventuelni reflektant naj se zglasi med uradni mi urami. 3263 POUK Beseda 50 par. davek 3 • Crtn Najmanjši znesek 3 Din ZA POUK V rKA.M Q$£I]f] rSčem damo. ki bi mlado gospodično potoni konverzacije izpopolnjevala v tem jeziku Ponudbe na upravo Slov. Narod n ood »francoščina*. 3201 Morske ribe Današnja izbira: orade, zubatac, lubin, lignje, švolje, sardele, škarpino, brodet, bakalar, in druga pripravljena jedila. Vino prvovrstno, osobito specialiteta omiški kuć. Številnim gostom se priporoča Operna klet. Makulatura! papii proda r.rrava »Slovenskega Naroda**. LJubljana Rnaflfeva olica Hev. ^ £NI£ANE CENE dvokoiea, otroSkin. igrnc nih. invalidskih voxJćkov I prevoznib inclklje% motorje* ovalnih ttrojev lemki franko j »TRIBUNA« F HATJKL. tovarna đvoknle- In otroških i vn*lekov 1-ltiBIAANA\. Harloviks eeata ite%. 4 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša arčno dobra in ljubljena žena, mama, sestra, teta in tašča, gospa IVANKA URBAS soproga izdelovalca kranjskih klobas, trgovca, posestnika in mestnega svetnika, v četrtek, dne 21. t. m., previđena s tolažili svete vere, po dolgi, trpljenja polni bolezni, za vedno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 23. t m. ob 4 ari pop. iz hiše žalosti, Slomškova ulica, ftt. 13. na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi k večnemu nočitku v rodbinsko grobnico. V LJUBLJANI, dne 21. novembra 1935. MIROSLAV URBAS, soprog. JULIJA, por. RJKRN, MIROSLAVA, IRENA tn MARJAN, otroci. KRISTIN A ČAKS, sestra. RUDOLF K KRN. zet in ostalo sorodstvo. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 22 novembra 1935. štev. 26č Inkorporacija okoliških občin Ljubljana bo pridobila z inkorporacifo približno 20.000 novih hiš Ljubljana. 21 novembra. Popisovanje prebivalstva v novo inkorporiranih občinah je bilo 1 včerajšnjVn dnem tako rekoč končano. I/ občin štepanje vasi n Jezice so bili popisani prebivalci že z 12. t. m- v Za. Šiški 16 t. m. v Mostah in na Vicu pa včeraj. Pri vsakem takem postopku pa jc seveda rezko delo povsem zaključiti k;-ir naenkrat, ker ostajajo tu še zamudniki, dalje posamezniki, ki so na delu zunaj na deželi ali oni, ki so se mudili v dneh popisovanj« v tujini, bodisi na .»hrskih. bodisi po drugih opravkih. Priča, kovati pa je. da bodo v enem tednu z*1 benzeni tudi ti zamudniki in bo statistični urad na magistratu lahko podal natančno statistiko prebivalstva v novo inkorporirani'h občinah Ze zdaj se lahko trdi, da bo Ljubljana z in korporacijo pridobila približno 20.000 novih občanov. Od teh bo več žensk, nego moških, kar gotovo posebno ne preseneča, saj je bil tudi že v stari Ljubljani močnejše /istopan ženski, kakor pa moški spol. i Y splošnem se je prebivalstvo iz inkorporiranih občin rado odzvalo pozivu na ! popisovanje ter je šlo delo brez incidentov. Ljudje so vedno in povsod pokazali polno razumevanje, čeprav so si morali številni šele na novo oskrbeti dokumente, ki jih je od njih zahteval mestni domovinski urad« Okoliške občine bodo razne domovinske stvari in pa tudi dosedanje volilne imenike likvidirale, poslovale pa bodo se nadalje v finančnih zadevah, kar morajo po zakonu o mestnih občinah do 1. aprila prihodnjega leta, to je do novega proračuna Mestna občina bo na podlagi tega popisa takoj rudi uredila volilne imenike za priključena predmestja, v decembru pa bo pričela s popisom prebivalstva in sicer po navodilih ban. ske uprave, tudi v stari Ljubljani. To ▼ prvi vrsti zaradi ureditve novih volilnih imenikov, splošno za vso mestno občino. Ljubljansko prebivalstvo je sicer popisano. — zadnje dTžavno štetje je bilo 1. 1931. — vendar so se tekom let razmere spremenile in smatra oblast ta čas kot najbolj primeren za novo popisovanje, da se tako izpopo'nijo volilni imeniki za celokupno veliko Ljubljano. Admiral Jellicoe umrl Pod njegovim poveljstvom je bilo premagano med svetovno vojno nemško brodovje pri Jutlandu Iz Londona je prišla kratka vest da je tam včeraj umrl slavni adkniral Jellicoe, bivši poveljnik celokupnega angleškega brodovja. John Rushvvorth vLscount Jellicoe jc bil rojen 5. decembra leta 1859 kot sin angleškega častnika v Dovru. Vzgojen v Rottingdeanu je leta 1872 vstopil v mor. norico, se udeležil 10 let pozneje bojev v Bgiptu. a v letih 1898 do 1901, ko je izbruhnila znamenita bokserska vstaja na, Piljnem vzhodni, je bil imenovan sa šefa štaba vseh operacij na kopnem in na vođL V teh bojih je bil pri Pedtsamgu težko ranjen. Nato je sodeloval v ađrniraifttetl, a leta 1910 te prevzel poveljstvo a/Ukuitakega -*odovja, na^eeknje leto pa dtruge u i vizije domače flotnlje. Ob ptrilikj velikih manevrov angleškega brodjovja leta 1913 se mu je posrečilo prodreti skozi sovražno« linijo in doseči obalo, kjer se je vkrcal To je bil povod, da je angleški admiraiifteta sklenil i obrambo <>hale še bolj ojačiti- Ob izbruhu svetovne vojne je bdi Jellicoe imenovan za drugega lorda angleške mornarice, pozneje pa za vrhovnega po_ vljnika vseh angleških pomorskih sfl. v domaČih vodah^ tako zvanem sGrand Fleetu«. Jellicoe se ni spuščal v odprte boj,-. temveč se jei zavzemal za čim ostrejšo blokado Nemčije, s Čemur se pa ni mogel posebno uveljaviti. Zaslovel je šele po bitki pri Skagerraku 31. maja 1916, ki je bila doslej največji spopad na morju. Angleška mornarica je sicer zma- gala, vendar zmaga ni bila preveč prepričevalna. V novembru 1916 jc odložil poveljstvo velikega brodovja in prevzel mesto prvega lorda admirali tete in v zvezi s tem je vodil tudi ministrstvo za mornarico. Njegov položaj je bil pa kmalu omajan, kajti izpostavljen je bil neprestanim napadom, ker ni bil kos neonskim podmoramicam. Leta 1917 je odstopil in naslednje leto je bil kot Viscount of Scapa imenovan za peera, po končani vojni leta 1919 pa sa prveoa admirala. Leta 1920 je odšel na Novo Zelandijo, kjer je bdi štiri leta guverner. jeflOiooe je spisal tudi več pomermhnih dei o vojni m o angleškem brodovju. Bil je poročen in zapušča štiri hčerke. Sovjetski tisk v številkah Državna književna zborna ca v Moskvi je fesdada seznam vseh periodičnih pub;i-kaci, kar jih izhaja sedaj v Rusiji. Ta zelo obsežna in skrbno sestavljena pub> -kacija kaže, da je sovjetski tisk Po ko-Učini najmočnejši na svetu, će je izhajalo pred vojno v stari Rusiji 1656 revij in 113.1 listov, izhaja zdaj na manjšem ozemijai 12.363 listov in 2004 revije. Ta preseine/Oji-vi razmah m golo naključje, temveč je organ ično združen z narodno gospodarsko in kudurno lagradnjo Sovjetske Rusije, To se vidi zlasti po tem, da je večina periodičnih publikacij posvećena radus/trijeko * gospodarskim, tehničnim In kmetijskim vprašanjem. Tako zavzema po števiJUi izhajajočih revij prvo mesto termična literatura, nji sledi polje-de&stvo, dalje narodno gospodarstvo, pr> rodoslonrje in matematika ter Ljudska pro-sveta. Posebno poglavje tvori narodnostni tisk. Pred letom 1912 je izhajal ves ruski tnsk v 24 jezikih, zdaj pa izhaja v 79. LI«vestja< v 1,600.000, >Krasnaja Zvezda < v 203.608. >Lateraturnaja Ganeta* v 100.000, humoristični list »Krokodil < v 300.000, literarno umetniški mesečnik >Norvi Mor« v 35.000, mladinski |ist >Morz£lka< v 150.000 izvodih kt.d. Na zaparim pa tisk stalno nazaduje Pod pritokom težkih gospodarskih razmer. Srečni peterčki Dražeotnih pet otročičkov, ki jih je poslala srečna usoda zakoncem Oionov v ameriški državi On ta rio, je še vedno predmet splošnega zanimanja. Bolnica, kjer so pe-torčki v najskrbnejsi negi, je vedno polna radovednežev, ki so prinesli v Ontario v našem denarju že nad 200 milijonov in plačali samo na vstopnini nad 5 milijonov. Ta denar pripade pe torek cen in bo dopolnil milijone, ki so se nabrali že ob njihovem rojstvu iz vseh krajev Amerike. Oče sreč* nih otročičkov je pa hud na bolnico, češ, da ga je oropala očetovskih pravic, čeprav ima doma še pet drugih otrok, ki pa seveda niso postali svetovna atrakcija Oče očita bolnici, da ne pušča njegovih otrok na svež zrak, ki prija drugim njegovim otrokom tako, da še nikoli ni bilo treba klicati zdravnika. Očetova jeza je razumljiva, če pomislimo, da potroši bolnica za njegove otroke mesečno 300 funtov ster-lingov. dočim dobita roditelja za drugih pet otrok iz milijoske zbirke samo 20 fun* tov. Z dovoljenjem kanadskega ministra socijalne politike bodo zdaj srečne petorč-ke posneli za film. V filmu pod imenom »Podeželski zdravnik« bo ovekovečeno človekoljubno delo kanadskega zdravnika Oa-foe, čigar skrbni negi se morajo petorčki za hvaliti, da se tako dobro razvijajo in počutijo. Krst sina vojvode Kentskega V sredo je eanterburyjski nad>Kof v kapeli Buckinghamske palače v Londonu krstil sina Kentskega vojvode, ki je dobil ime Edvard Jurij Nikolaj Patrick. Mladi princ je imel na sebi svečano oblekco- toda ne take, v kakršni je bila krščena večina članov angleške kraljevske rodbine, temveč čisto moderno. Podarila mu jo je kraljica, stara mati. Oblekca je dolga, bela, s krasnimi čipkami. Krst je bil zjutraj ob navzočnosti londonskega škofa in članov kraljevske rodbine. Kapelica je bila okrašena z belimi rožami. Botri malega princa so bili kralj in kraljica- princ VValeški in princ Nikolaj grški ter mati vojvodinje Kentske. Po krstu je bila prirejena v kraljevski palači gostija, ki so se je udeležili sam elani kraljevske rodbine in bližnji prijatelji ter predsednik vlade in osebni tajnik angleškega kralja- Med pojedino so odnesli malega princa na balkon, da ga je mogel angleški narod prvič pozdraviti. Abesini]a dobaviteljica vode Abesinija igra važno vlogo v razvoju Egipta ter tako tudi v usodi Anglije in v njeni politiki. Neizmernega gospodarskega in geopolitičnega pomena je na severoza-padu Abesinije znano jezero Taiia. V deževni dobi se dvigne gladina vode v jezeru za pol do dva metra- Odtod se namaka v prvi vrsti rodvitna zemlja Abesinije same, prilegajoča Amhara W dalje pri Mo. drem Nilu ležeči Godžam. ta velika žitnica Abesinije. Vode Modrega Nila pa teko enako kakor vode Anthare dalje, namakajo Sudan in posebno s svojimi povodnimi Egipt, ta dar Nila, kakor ga imenujejo. Kaj pomenijo za Egipt atesJaska vode, so spoznali Egipčani že v IS. stoletju. Takrat je vladal v Amhari Laliba'a. ki je hotel kaznovati Egipt za nasiluosti moslimov nad kristjani. Zato je dal zgraditi ogromen kamenit jez, ki je vode iz jezera Tane in Anthare odvajal proti jugu v Jezero Zuai- Nil v Egiptu je imel malo vode in prišla so leta zelo slabe letine. Egipt bi bil morda popolnoma uničen, da niso dvorni duhovniki prepričali Lalibale. da so njegove stavbe božja izkušnjava. Gradnjo so ustavili, ostanki jezu so se pa ohranil do naših dni. Poskus vzeti Egiptu vode se je ponovil še v 16. stoletju pod vplivom takratnega aleksan. drijskega patriiarha. ki je pisal o tej zadevi celo poglavarju abesiuske cerkve. Da so e v Egiptu zavedali pomena Abesinije kot dobaviteljice vode, je razvidno tudi iz tega, da so pošiljali tja iz Egipta mnogo daril vladarjem, da bi si Egipt ohranil njihovo naklonjenost. Ko je Napoleon Bona-parte prispel v Egipt, je takoj poslal odposlance v Abeinijo, ker je dobro vedel, da Abesinija obvlada nilske vodu in s tem tu_ di Egipt. PRIPOROČLJIV SNlBAč Oče: Obžalujem, toda načelno ne dam hčerke trgovskemu potniku. Snubač: Zagotavljam vas, gospod ravnatelj, da takoj opustim svoj poklic, čim dobim vašo hčerko za ženo- Lep večer škofjeloške garnizije Skorja Loka, 18- novembra. Vrsto letošnjih družabnih večerov, ki «e bodo vršili odslej vsak mesec, je otvori 1 v soboto prvi planinski polk v vseh prostorih škofjeloškega Sokolskega do. ma. Prireditev, ki so jo posetili številni odHičnjaki domačega javnega življenja in seve tudi ves oficirski zbor je bila zelo animirano in je bil večer najlepši dokaz toplih simpatij našega meščantstva do garnizije in polka, v škof jo Loko je prispela vojaška godba 40. pp. iz Ljubljane, ki je za uvod zaigral« kolo. ki ga je otvo_ ril poveljnik polka, polkovnik g. Mihajlo Lukič. O polnoči je bila na sporedu tombola in so izzvali dobitki mnogo neprisiljenega smeha. Obisk je bil lep, ter »ta bili ve-Mka, kakor tu.di mala dvorana po mi. V bodoče bo najbrž na takih prireditvah, svirala že loška vojaško godba, ki se nam v kratkem obeta. Vlom v kočo Kamnik, 21. novembra Med Kraljevim hribom in Kop išči stoji lična koča. last Meščanske korporacije v Kamniku Ta koča je ob času, ko se j* gradil* a v »».mor* Trsk a cesta » Kamniško Bistrico, služila kot glavna pisarna, sicer pa jo ima v najemu g. prof. Kunaver iz Ljubljane, ki hodi tja vsako leto na oddih. Na svojemu odhodu po gozdovih in lovskih revirjih, sta nadzornik g. Kelih in gozdar g. Regali opazili da na vra*ih koče manjka medena kljuka Ker se jim je zdela zadeva sumljiva sta poizkušala priti v kočo, kar jima ni bilo posebno težko, kajti vrata, ki so bila podstavljena samo z leseno zagozdo. so se na prvi pritisk vdala. Pri pregledu koče sta ugotovila, da ie nekdo vlomil vanjo in pobral t vrat vse medene kljuke, koliko pa manjka inventarja, bo mogel ugotoviti šele zakupnik koče g. prof. Kunaver. katerega je uprava Meščanske korporacije takoj obvestila O zadevi je obveščena rudi kamniška žandarmerija, ki bo uvedla obširno preizkavo. Oo sedaj so nam bili znani samo vlomi v pastirske koče na Veliki planini, katere si vzamejo v zakup športniki, ki hodijo pozimi smučat. Oči vidno so vlomilci sedaj razširili svoj delokrog tudi v dolino, ker so opazili, da se jim vlomi v take koče izplačujejo, saj najdejo v njih skoro vedno izdaten plen: posteljno perilo, odeje, ku hinjsko posodo in večkrat tudi provijant za prehrano. Pri vsem tem pa vlomi v take koče niso niti najmanj nevarni, kajti kdo te bo pa zasačil sredi noči v samotni koči. ki je brez nadzorstva. Jasno je. da nam taki vlomi v turistov-ske koče ne delajo propagande za razvoj zimskega športa na naši Veliki planini in še bolj je obsojanja vreden sedanr slučaj. Prav gotovo bi si mars;kdo omislil lastno kočico v naših planinah, ne upa si pa tega storiti iz cisto enostavnega razloga, ker se boji barbarstva brezvestnih vlomilcev. Upamo, da bodo oblasti uvedle obširno preiskavo in da se bo končno vendarle posrečilo priti na sled tej vlomilski tolpi, ki vodi tako točen seznam vseh kočic, iz katerih se more odnesti količkaj dober plen. — Kamniški orožniki, ki so poznani, da imajo zelo dober nos in smisel. da stvar zagrabijo vedno na pravem koncu, bodo gotovo poskrbeli, da bo ljubitelj kljuk in tuje lastnine prišel /a kljuko, ampak ne medeno, temveč železno. Iz Radeč — Odprta noč in dan so groba vrata. V torek popoldne je nenadoma umrl( zadet od kapi, 65 letni vpokojeni sodni nadoficijal g. Ignacij Klopčič. Pokojni je služboval mnogo let na tukajšnjem sodi. šču ter »i pridobil splošne simpatije med svojimi številnimi prjatelji. V mladosti se je odlikoval zlasti kot pevec in igralec na sokolskem odru. Bil je neustrašen borec za napredno idejo. Med domačini je bil splošno priljubljen Odlikoval ga je v krem eni t in miroljuben značaj. Veliko razumevanja je imel do tožečih strank, katerim je bil vedno z nasvetom blago, hotno na strani. Pokojni zapušča dva brata, enega v Istri, drugega pa v Grazu v Avstriji. Naj mu bo zemlja lahka, preostalim naše najiskrenejše sožalje! Lion Feuchtwagner: 78 Mi d Suss Romun Friedrich Karel vod Schonborn, -vvurzburški in bamberški knezoškof, prvi cerkveni diplomat med katoličani, sloveč kot velik orakul sveta in nemški Ulyxes. med evangelik! osovražen in zaničevan kot strupena kača, kot Ha-man in Herod je bil vesel, lepo rejen gospod. Bil je mož velikega sveta, bogatih izkušenj, uglajen, na Dunaju in na papeževem dvoru se je počutil kakor doma. Z ljudmi je bil prijazen, dobrohotno prezirajoč in spas sveta je videl v laskavem absolutizmu ter radostnem katoličanstvu. Ljudstvo je topo, zabito in zaostalo, taka je pač volja božja, bog je tako napravil in s tem se je treba sprijazniti Mučno je, da je toliko bede na svetu, da. to je res vsega obžalovanja vredno. Zadostuje pa v polni meri, če človek hi pa tam vzdih ne nad tem. Neprestano tarnati zaradi tega ali pa misliti celo na izpre-membo tega naravnega reda, to bi mogel samo blaznež ali nespameten sa-niač. Svoja najlepša leta je preživel v Italiji^ v Benetkah se je naučil svoje diplomatske umetnosti, rad je imel čist južni zrak, ki ga je zopet našel v svojem Wurzbui*gTi. Katolicizem mu je tičal globoko v krvi. Vse na njem je bilo katoliško, tudi njegova jed in pijača, njegova hoja in kretnje. Videl je cerkev kakor jo je bil z vsemi čutili vsesal v Italiji. Vatikanska zborovanja so bila njen del, beneška diplomacija je bila njen del, da, celo albanske gore so bile del cerkve- Vse, kar je bilo na svetu lepega in hvala bogu, tega je bilo zelo mnogo, mase, cerkve, vino. umetnine in državni prevrati, lepe pridige in lepo rascene ženske, vse, kar je bilo na svetu radostnega in jasnega, je bilo rimsko in katoliško. Toda vse, kar je bilo na svetu mračnega, pokvarjenega, meglenega in sivega, to je bilo evangelsko, saško, brandenburško. Pro testantizma ni sovražil. On ni sovražil ničesar na svetu. Pač je pa euril do njega hud odpor. Ta siva, trezna liturgija, to brezbarvno, suhoparno megleno bogoslovje, to je zanj slab zrak. to je modrost sodrge in prazne čenče. Sami apostoli, če bi stopili zdaj na zemljo, bi ne razumeli ničesar od tega, kar je zdaj predmet sporov tako zvanih bogoslovcev. V tem dušečem, mračnem svetu se ne da dihati — gloria in excelsis — iz teh veselih švabskih njiv se že dviga megla, on, Friedrich Karel je s svojim poštenim delom dosegel, da je dobila dežela čist katoliški zrak, ki je mnogo bolj odgovarjal njenemu duhu. Zdaj gre krstit novega vojvodo v pravi veri. Oh, to je res dobro urejeno na svetu. Oh, prava naslada je živeti! In radostno je vdihaval topli zrak, šalil se je s svojimi prebrisanimi svetniki, delil je denar za otroke ob poti in pasel oči na postavnem dekletu v krčmi. Nje govo težko telo se je zadovoljno majalo njegov zaliti, lokavi obraz je izžareval veselo na vso okolico Toda deželi je vzšel kot krvavo rdeča, pogrom oznanjajoča polna luna. Ah, zmaga, ki jo je izvojeval v Stetten-felsu, je bila samo kratka razjasnitev. Zdaj se je izkazalo, da je dežela obkoljena, da se mreža zapira od vseh strani. Kaj ©o pomagale vse klavzule in previdne reversalije proti peklensko lokavi razlagalski umetnosti wiirzbur-ških svetnikov! Tudi če bi nastopili proti njim, če bi gladko korak za korakom ovrgli njihovo trditev, bi si s tem nič ne pomagali, kajti za Wurzburžani je stala vojska, za njimi so stali bajoneti, vojvodske armade. £id jim je vzel telo in denar. Zdaj je prihajal katoličan in ta jim je žrl dušo Katoličanstvo. — Sejem. V ponedeljek 18. t. m. je bil pri naa največji aejem v letut Spričo slabega deževnega vremena pa je bilo zelo malo kupcev, dasi so prišli od blizu in da. leč številni sejmarji. Cene so bale zmernet ponujalo se je vse vprek. Goveja živina se je prodajala živa teža po 3 Din, boljše vrste pa po 3.50 Din za kg. Zaradi dežev. nega vremena nekateri »ejmarji niso niti razstavili blaga. — Divji lajee na *ejmu. V |K>nedrh«k smo imeli sejem. Zaradi dežja Sava la Sopota močno narasli. DomaČi ribiči so sli z mrežami lovit ribe. Dospe v ši do Savo je stopil neki ribič nevede na enn, kjer je spal divji zajec. V istem hipu so stekli za zajrem psi ter ga prignali na trg med mL marje. Na zajca so navalili ljudje, pa jo |e urnih nog mahnil med stojnicami čez So-poto in dalje na grad. lx>vci se pa prito žnjejo. da letos ni divjačine! Iz Ptuja — Sol a in dom ima svoi občni zbor ▼ nedeljo 24. t. m ob VilO. dopoldne v gimnazijski risalnici. Na občnem zboru se Ik> obravnavalo tudi vprašanje pomanjkanja profesorjev, ker manjka na zavodu 5 učnih moči. — Opoiorilo davkoplačevalcem. \ smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih je potekel skrajni rok za plačilo: a) II, pollet nega obroka zemljarine dne 1. novembra 1935: b) IV. četrtletnega obroka! zgradari-n€, pridobnine, davka na posl. promet in luksuz (pavSaliranega) rentnine. davk:i na neoženjene osebe, družbenega davka m voi niče dne 15. novembra 1035; c) uslužbenec davka ■ izrednim doprinosom in izr.^lno davščino za bednostni fond za mesec nk* tob^r 1935 dne 15. novembra 1935. V smislu čl. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem iz tirjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. 12. 1928, št. 146.000 (Ur. Ust 32) 8 (iz leta 1929), se opominjajo vsi davčni zavezenci. ki so zaostali g plačilom teh kakor tudi vseh že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se ho uvedla prisilna 'zterja*a v smisln čl. 30. in 50. zgoraj cit. uredbe. — Ogenj je Labru4mr»d v ^^>ot*» <»kofe 1. ure ponori n* po^dopj« ban*ikega Hvetnika g. UinbasB. Janka pri s-v. Lovrencu na Dr. n. Ogenj je prvi opazil posestnik £teiroak VtJncenc, ki je prehud« damaoega hjaipt i iD ostalo družimo, tej priliki pokazalo Čuteče srce za utboge malčke. gole in bose ter izročilo njkbiralcem svoj prispevek. PRVIČ NA SMTOFJH — Povej md no, zakaj ne vstane* ? — Prvič imam prekrižane smučka, drugič je p« moj priročnik v nanrotniku pod menoj. Zdravniški nasvet V kavamA pri kartah vpraša zdravnika: Gospod doktor, kaj bi srtortJi, 6e bi vas mučUa nespečnost kakor mene" — To, kar bi mri nasvetovafl zdravnik. Dvoo>i — Na »tbojn, v katerem «em dobil rka nes vino, je b»K> napisano >nrevidno<, pravi krčmar, ko odmasi po večerja svojnan prijateljem atekUenlco- — Rad bi te ve-dM, ali se nanaša to «ajmo na steklenico, ain tudi na vino. to je pomenilo odpovedati &e samemu sebi, odreči se vsem človečanskim in političnim svoboščinam. To je pomenilo vojaški absolutizem, kršitev v^e državljanske poštenosti in značajnosti, to je pomenilo veliko množico sužnjev brez vsake moči, nad njo pa peščico razuzdanih, besnečih dvorjanov. Dežela se je zvijala kakor gosenioa. Toda to je bilo brezupno zvijanje. Žid je bil vse dobro pripravil, katoličan je imel zdaj lahko opravilo Pokorno in torn>, zastrašeni po objestnem ravnanju uradnikov in nadutosti katoliških častnikov so se stiskali meščani po kremah i in za vVurzburžanov prihod BO imeli samo medel. porogljivo brezbrižen smeh Zdaj jra imamo! Zdaj vidimo vraga! Naprej pa njihova jeza ni šlo, vsi so sedeli sključeno in polni strupa I i kakor debeluhasti slaščičar IVnz Storjen je bil samo resnejši po-kus prekrižati katoliške naklepe. Knajst-olanski parlamentarni odbor je izrabil AVeissenseevo bolezen, da bi poklical na mesto tega objestnega gospoda zanesljivega evangelika in demokrata vladnega svetnika Mosora, public'sta, ki se je tako odlikoval v stettenfelskem primeru. Bil je zelo delaven mož. navzlic temu, da ie bil najmlaiši v odboru j saj je bil star komaj SO let Bil jo vnet. samozavesten, s pustolovskim nngn^n- jem k izprememham, rad je imel lepo zveneče besede in patetične kretnje, bil jo strasten publicist, ki je znal B6M spretno sukati pero Govoril in pisni je neprestano in se preveč, ni bilo nobenega vprašanja, nanašajočega se na vsakdanje življenje in večnost, za katero bi ne bil zastavil svoje zgovorno sti in svojega spretnega peresa. Bil j«* v zaoetkn skeptik, pozneje pa mož dejanja, toda pri vsem tem je našel še dovolj časa, da se je pečal s proučevanjem \er-kih rprašanj in tako je st» pil v vrsto kraj Lnthra Arndta, Spe nera in Franckeja. S svojim mladim in pogumnim Malo* poni v stettenfelskem primeru je vzbudil veliko zanimanje in zdaj *e jo smatral za poklicanega odrešenika VViirt-temberške. Zanašajoč se na svojo govorniško, umetnost je sklenil stopiti brez ovinkov pred vojvodo, kakor je stopil nekoč prorok Nathap pred Davida, in potrkati z rMin povdarkom na njegovo vest. Prepričan o svoji moči in vplivu si je torej izprosil avdijeneo in prišel je k vojvodi, nanašajoč so na svoje sposobnosti advokata. publie.;sta in proroka, poln zaupanja in zidane volje kot igralec, ki se je dobro nanTil floro in ki ^e ze vo-oli nanjo Kunuite <\nrr~a*e Mapo : Oton Chrlstot. — Val ? Ljubljani.