Leto IX, it. S , sreda 11. januarja 1928 Cena 2 Din —p liliaii ob 4. aa Stane mesečno Din «5-—; sa iao» semstvo Din 4ar— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon St. 2073 ln 2804, ponoči tudi Št. 2034. Rokopisi se ne tražajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravatitva: Ljubljana, freternova uUc* št. 54. — Telefon St. >036. umntul oddelek; Ljubljana, PreSer-rvora uHca St. 4- — Telefon St. >499 Podružnici: Maribor, Aleksandrova St. 13 — Celje, Aleksandrova Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana St. 11.841 - Praha čisto 78.180J Wien,Nr. »$J4L >>v Ljubljana, 10. januarja. Mihalakopulos, grški vnanji minister, ie imel v Solunu zelo pomemben govor o odnošajih Grčije do Jugoslavije. Govor je vzbudil veliko pozornost in kakor se poroča, v Solunu živahno pritrjevanje; pa tudi vsi grški listi brez razlike političnih strank ga glosirajo kot pravilen izraz grškega javnega mnenja. Ideje, ki so izražene v njem, moramo potemtakem smatrati kot smernice celotne sedanje Grčije v odnošajih do naše kraljevine. Mihalakopulos je v svojem govoru povedal več ali manj jasno vse grške očitke na naš naslov. Hkrati je pokazal po ovinkih, zakaj se Grška tako boji naše kraljevine in v čem sestoji njena nezaupnost napram nam. in naznačil naposled, kolike koncesije nam je Grčija pripravljena napraviti pri eventualnih bodočih pogajanjih. Zelo značilno je, kar je izjavil Miha lakopulos glede odpovedi jugosloven sko-grške zavezniške pogodbe. Takra je povedala Grčija, da bi v slučaju, ako misli Jugoslavija izvesti preorijentacijo v svoji vnanji politiki, tudi sama mora-la poiskati novih zaveznikov. Zdi se da je Mihalakopulos povedal ta stavek v namenu, da označi s tem tudi voljo sedanje Grčije, poiskati ;si eventualno novo vnanjo orijentacijo. ako ne bi Ju gos-lavija hotela pristati na grško stališče pri obravnavanju raznih spornih zadev. Ni si težko misliti, kaj more eventualno pomeniti taka izjava danes, ko se politika okrog Jugoslavije osre-dotočuje na prav posebne velike poli-tične tsboTC Prvikrat čujemo, da je Jugoslavija zahtevala, oziroma želela od Grške o priliki pogajanj, ki so sledila odpovedi zavezniške pogodbe, tudi odstop nekega teritorija. Nikdar se še ni doslej povedalo ničesar sličnega. Ne moremo si misliti drugače, nego da gre pri tem samo za naše zahteve glede pravic solunski luki in pa na železniški progi Solun-Djevdjelija, za zahteve, ki jih je Grčija odklonila, češ da bi se z njih iz popolnitvijo kršila grška suverenost i imenovanih sektorjih grškega teritorija. Grški komentarji so ob oni priliki razglašali, da gre pri jugoslovenskih zahtevah za težnje naše kraljevine ustvariti si osnove za teritorijalno ekspanzijo proti Egejskemu morju. Morda nam bližnji komentarji iz naših diplomatskih krogov drugače pojasnijo Mihala-kopulosovo izjavo, vendar dvomimo, da bi mogla, ako bi bili mi zares kdaj postavili drugačne teritorijalne zahteve, stvar ostati tako dolgo neznana. Zelo važen je pasus o pravicah ali boljše ugodnostih, ki nam jih je Grčija pripravljena nuditi v solunskem pristanišču. Iz odstavka, v katerem govori Mihalakopulos v eventualni konferenci z zastopniki Jugoslavije, Rumunije, Češkoslovaške in Poljske ter eventualno še Bolgarije in Madžarske glede uporabe internacijonalne solunske luke, se mora sklepati, da nam Grška ne želi koncedirati večjih pravic v Solunu, kakor jih je pripravljen dovoliti navedenim državam. Ali od neštetih držav nima nobena, ako izvzamemo morda edino Bolgarijo, niti od daleč tolikega interesa na uporabi solunske luke, kakor mi in nobena tudi nima od Grške dokumentiranega zagotovila, da se uredi v Solunu posebna pristaniška cona za promet preko morja. Ta pasus nas prav gotovo ne more zadovoljiti. Iz odstavka o ogroženih grških trgovskih interesih se nadalje razvidi, da misli Grška vztrajati na stališču, da ne dovoli našim ladjam, da bi iz naše solunske cone posredovale z ostalimi grškimi pristanišči; kolikor se da sklepati iz poročila, se sicer to pot Mihalakopulos ni izjavil dovolj obširno, ali iz njegovih poprejšnjih izjav poznamo njegovo stališče tudi v tej točki. Da se je nadalje Mihalakopulos izjavil zoper balkanski Locarno. nas sicer danes več ne preseneča, ker so se v zadnji dobi že ponavljale slične grške izjave. Ali koliko se je grško stališče iz strahu pred premočno pozicijo Jugoslavije spremenilo, se najbolje razvidi iz dejstva, da je bila Grška prva, ki je nekdaj predlagala sklep skupnega balkanskega mirovnega pakta, in sicer se je bilo to zgodilo takrat, ko se naši in grški zastopniki niso mogli sporazumeti o uporabi solunske pristaniške cone. Takrat je iskala Grška v skupnem balkanskem Locarnu ojačenje svoje pozicije napram Jugoslaviji. Mi smo se v načelu izjavili za tak skupen pakt, ali naglasili smo, da bo mogel biti trajne vrednosti le takrat, ako se poprej v posebnih pogodbah uredijo med posameznimi državami še nerešena vprašanja. Tekom časa je Grška spremenila svoje stališče o balkanskem Locarnu; kakor je Mihalakopulos naglasi!, Grčija nima interesa na skupni pogodbi balkanskih držav. Izjavila je isto že pred meseci, češ da so interesi v posameznih področjih polotoka tako različni, da jih ni mogoče urediti s skupno pogodbo po vzoru locarnske. Zdi se, da je tudi pri tem merodajna grška bojazen pred premočjo Jugoslavije. Mihalakopulos je sam naglasi!, da je proti takemu poj- 1 Zanimiva razprava o naši vojski Razprava o proračunu vojnega ministrstva v finančnem odboru, — Potrebno je organizirati splošno narodno obrambo, — Za zmanjšanje kaderske službe. — Laskavo priznanje slovenskim mornariškim gojencem Posl, Pavle Radie Beograd, 10. januarja, p. Današnja seja finančnega odbora se je pričela ob 10. dopoldne. Minister vojske in mornarice general Hadžid je v početku seje podal obširen ekspoze o stanju vojske. Naglašal je, da so znašale potrebe njegovega ministrstva po prvotnem predlogu 3 milijarde 936,000.000 Din. Ta vsota bi bila v resnici potrebna, vendar pa se je morala zaradi težkega finančnega stanja reducirati na 2.428.571.226 Din, torej približno za poldrugo milijardo. Kljub temu je novi proračun za okroglo 80 milijonov Din večji od sedaj veljavnega. Povečanje je potrebno zaradi stvarnih potreb, ker se je sedanji proračun izkazal za nezadostnega in je bilo treba iskati naknadne kredite za prehrano vojaštva. Položaj otežuje tudi dejstvo, da je komorska doklada, ki je bila določena za vojno ministrstvo, sedaj dodeljena finančnemu ministrstvu. Osebni izdatki se napram lanskim niso izpremenili. Vendar pa je opozarjal na težko gospodarsko krizo, ki ne dovoljuje tako visokega proračuna. Izjavil je, da v sedanjo vlado ne more imeti zaupanja. Govoril je nato o potrebi uarod-ne obrambe in naglašal, da je sedanja vlada nesposobna organizirati dobro narodno obrambo. Zato ne more glasovati za proračun. Zahteval je pojasnila o privatni avija-ciji, kakor tudi o izdelovanju mask proti strupenim plinom. Opozarjal je na mnogoštevilne nesrečne slučaje, ki so se pripetili v zadnjem času v našem mladem letalstvu. Dalje je priporočal večjo pozornost napram bivšim avstro - ogrskim oficirjem, ki se zapostavljajo od sedanje vlade. Z govorom Pavla Radida je bila seja zaključena in se je nadaljevala ob 4. popoldne. Popoldne je prvi govoril samostojni demokrat r_____________________________ r_ poslanec Juraj Demetrovič bi se moralo računati, da naš kader ni za- | ki je predvsem ugotovil, da Društvo dostno izpopolnjen in še ne dosega stanja ki ga določa zakon o ustroju vojske in mornarice. Treba je računati tudi z večjimi izdatki, zaradi napredovanja oficirjev in pod-oficirjev. Efektivno stanje naše vojske v kadru znaša 95.000 kaplarov in redov. To je minimum, ki ga neobhodno potrebujemo. Prište ti je treba še 8854 podoficirjev in 5323 gojencev v raznih šolah, tako da imamo v vojašnicah vsega skupaj 101).575 ljudi. Za prehrano je določeno za vsakega vojaka 7.60 Din dnevno. Radi pomanjkanja kreditov se je hrana nabavljala cesto v času, ko je bila najdražja. Da se temu izogne, je zahteval, a brez uspeha, kredit 100 milijo nov Din kot obratni kapital svojega mini strstva. Minister je dalje naglašal, da stoji naša vojska na zavidljivi višini kljub težkočam pri nastanitvi vojakov in pri preskrbi skla dišč za hrano in materijal, zlasti v Južni Srbiji. Letalstvu se po vsem svetu posveča naj večja pozornost in je morala temu vzgledu slediti tudi naša država. V letalstvu smo dosegli že lepe uspehe. Enako dela vojna uprava sistematično za povzdigo naše mor narice. Izdelan je tozadevni načrt za dolgo vrsto let. Minister je končal svoj ekspoze z zagotovilom, da naša junaška vojska popolnoma zasluži zaupanje, ker je vedno dokazala, da je najskromnejša v svojih zahtevah, v svojem patrijotizmu, požrtvovalnosti in junaštvu pa je stala vedno na višini in v prvi vrsti med najboljšimi vojskami, ki so imele na razpolago mnogo več sredstev za svoje potrebe. Po ekspozeju vojnega ministra je prvi govoril posl. Avgust Košutič, ki je izvajal, da predstavlja proračun vojnega ministrstva preveliko obremenitev za naš narod. Opozarjal je na najnovejša pogajanja med Francijo in Ameriko, po katerih se ima vojna proglasiti za zločin. To idejo je pozdravila Francija, ki je vedno mar-širala na čelu civilizacije. Ta pogajanja so zgodovinskega pomena, zlasti ker se jim pridružuje tudi Velika Britanija, ki je isto-tako prežeta s pacifistično idejo in ki je zato ustavila gradnje treh velikih križark. Tudi Nemčija je razpoložena za mir. Tem vzgledom naj slede tudi države na jugovzhodu Evrope in naj ustvarijo balkanski Locarno. Posl. Košutič je dalje zahteval zmanjšanje službene dobe v stalnem kadru. Osem-najstmesečno službovanje je predolgo. V Franciji traja kaderska služba leto dni, v Belgiji pa jo nameravajo znižati na šest mesecev. Končno je posl. Košutič grajal, da se skuša ponekod tudi v vojsko zanesti politiziranje. Navedel je par konkretnih primerov v tem pravcu. V primeri s celotnim proračunom vojnega ministrstva so dotacije za mornarico premajhne. Naša morska obala je zelo prikladna za obrambo. Z 20 do 30 podmornicami bi se mogla zaščititi vsa. Svoj govor je poslanec Košutič zaključil z obžalovanjem, da bo kljub važnosti vojnega ministrstva moral glasovati proti proračunu, ker ne more imeti zaupanja v sedanjo vlado. Zemljoradnik Voja Lazic je istotako govoril za pacifistično idejo in zahteval zmanjšanje službenega roka v kadru. Med drugim je tudi zahteval, naj se dobave za vojaštvo vrše direktno med prebivalstvom. mo vanju gesla: Balkan Balkancem. ki bi dajalo Jugoslaviji kot najmočnejši balkanski državi hegemonijo na polotoku. Je pa za to, da vnanje sile ne igrajo vloge na Balkanu. V ostalem se zadovoljuje s pogodbami med posameznimi balkanskimi državami. V celoti nas tedaj Mihalakopulosova izjava potrjuje v znanem faktu, da do soglasja med Beogradom in Atenami ne pride, ker vidi Grčija v marsičem premoč Jugoslavije, pred katero ima veliko bojazen. Grška želi ostati ob strani in očividno se ji zdi taka vloga koristnejša posebno spričo obstoječih napetosti okrog Jugoslavije. Želimo tudi mi. da bi se izpolnila želja, ki jo je izrekel Mihalakopulos: da bi se odstranila medsebojna nezaupnost med obema državama s pristavkom, da bi bilo to potrebno osobito na grški strani. narodov ne garantira dovolj naše varnosti. Zato je treba narod organizirat! za narodno obrambo. Vlada pa za to nima smisla Vojska bi morala upoštevati sodobne potrebe naroda in ga sistematično pripravljat za obrambo. Tudi on je za skrajšanje služ-beiiega roka v kadru. Cim krajši bo ta rok, tem več naroda bo prešlo skozi vojašnico in tem več se ga bo izobrazilo vojaškem pogledu. Za dobrega vojaka sta potrebna dva elementa, duševna in mate-rijalna pripravljenost. Krivda Sedanje vlade in njene Dolitike ie. da nimamo duševne pripravljenosti za dobrega vo5aka. Hu da gospodarska kriza, potencirana po brezdelju vlade, SDravIja narod do obupa. Ve liko nezadovoljstvo povzroča dejstvo, da sta ostali nerešeni dobrovoljsko in invalidsko vprašanje in da ni izvršena niti ena obveznost, dana našim dobrovoljcem in invalidom. Posl. Demetrovič je dalje zahteval preiskavo zaradi slabega prehranjevanja vojaštva. Vojaku je treba dati. kar potrebuje Gospodarstvo mora biti raciionafoio. V Beogradu se grade vel'ke palače za generalni štab. na drugih krajin na spe vojaki pod šotori Govornik je dalje ostro protestiral proti strahovito veliki vojnici in zlasti proti temu. da se po uredbi vojnega ministra iztirjuiejo kar za štiri leta nazaj. Posl. Demetrovič naposled opozarja, da le S!.S povodom razorave o proračunu za preteklo leto zahtevala, nai vojaki služijo svoi kaderski rok v domačih krajih. Danes ie SLS v vladi ter glasuje za proračun, za radi česar se zdi, dti ie odstopila od svojega stal;šča in k?T>itn1;rala. Go-vomik S ie nosi. Snvde? odgovarjal na očitke posl. Demetroviča, kar pa je storil tako nespretno, da je vzbudil le veliko veselost. Zatem je govoril še poslanec dr. Sekula Drljevič, nnkar i«1 mnravn zaključil vojn? minister, ki -je izjavil, da sprejema z zadovoljstvom na znanje izjave članov odbora, ki brez razlike strank zahtevajo za našo vojsko, kar potrebuje. Kar se tiče zmanjšanja službenega roka v kadru, izjavlja, da obstoja splošno stremljenje po tem; vprašanje proučujejo strokovnjaki, je pa zelo komplicirano. Glede mornarice je vojni minister pripravljen dati šefom strank potrebna podrobna pojasnila ravno tako glede šibe-niške luke Vojni minister je dalje naglašal, da napram Hrvatom nc obstoia v vojski nikako nezaupanje in da o tem sploh ne more biti sovora. V7 vsej vojski vlada popolna harmonija in so v njej enakopravni Hrvati. Srbi in Slovenci. O prehrani vojaštva vodi račun posebna komisija. Ako so znane kake nepravilnosti. prosi minister, naj se mu sporoče, da bo uvedel preiskavo. Glede nesreč v našem letalstvu zatrjuje minister da jih niso krivi aparati, ki so dobri. Nesreče se dogode največ zaradi prevelike ognjevitosti naših letalcev, ki pogo-stoma precenjujejo svoje moči. Določil je zalo posebne komisije, ki bodo pregledale vsakega pilota pred poletom. Maske proti strupenim plinom se izdelujejo popolnoma v naši državi in jih je naročenih za enkrat več stotisoč. Sprejemanje v vojno akademijo se vrši objektivno in je v njej približno polovica Srbov, polovica pa Hrvatov in Slovencev. Mornariška akademija v Dubrovniku ima največ Slovencev in Hrvatov, Srbe pa le tri ali štiri. Slovenski gojenci v tej akademiji so najboljši dijaki, ker imajo najsolidnejšo podlago in so uživali v Sloveniji najboljši pouk. Naš stalni kader 95.000 mož ni velik, ker bi bilo treba v slučaju vojne poklicati pod orožje 1.500.000 ljudi. K osebnemu pojasnilu se je oglasil k besedi še posl. dr. Drljevič, nakar je bil pri glasovanju proračun ministrstva vojake in mornarice sprejet. Prihodnja seja finančnega odbora bo jutri ob 10. dopoldne; na vrsto pride proračun ministrstva za javna dela. Ferad beg Draga na svobodi Beograd, 10. jan. i. Danes popoldne je bil izpuščen na svobodo Ferad beg Draga, biv* ši narodni poslanec in vodja džemijeta v Južni Srbiji ki je bil obtožen raznih zlo* činov v času bolgarske okupacije. Akcija Male antante proti oboroževanju Madžarske Posebna komisija Društva narodov naj preišče na licu mesta vso zadevo. — Francija na strani Male antante. — Inozemski poročevalci ne smejo v Monošter Praga, 9. januarja, g. Kakor izve vaš poročevalec iz dobro poučenih diplomatskih krogov, da je po izmenjavi misli med vladami Male antante glede tihotapljenja orožja na Madžarsko nameravano naslednje postopanje: Vlade Male antante bodo zahtevale od Društva narodov, naj se odpošlje posebna komisija Društva narodov, ki bo na licu mesta izvršila preiskavo. Vlade Male antante bodo stavile tej komisiji na razpolago Svoje informacije in Svoja poročila o oboroževanju Madžarske. Francija se bo pridružila stališču Male antante. Gotovo je, da bo Društvo narodov storilo primerne sklepe. Poleg tega se bo o tem vprašanju razpravljalo na seji razorožitvene komisije. Grof Bethlen skuša že sedaj v Londonu itf Parizu na- slikati vso zadevo na ta način, kakor da je šlo pri dobavljanju orožja za docela zasebno zadevo, s katero madžarska vlada nima ničesar opraviti. Inozemski poročevalci, ki so prišli v Monošter, da se informirajo, kje so sedaj vagoni, v katerih so bile strojnice, so morali takoj zapustiti Monošter. Ko so se vrnili v Budimpešto, so bili pozvani k politični policiji, kjer so jim prepovedali poročanje v zadevi. Dozna-va se, da so strojnice že v municijskem skladišču v Gyoru. Praga, 9. januarja, h. O tihotapstvu orožja v Monoštru bo češkoslovaška socijalnodemokratska stranka stavila na prvi seji zbornice interpelacijo. Vlada bo na to interpelacijo takoj odgovorila. Težka obtožba madžarske vlade Oficijelno glasilo francoskih socijalistov priobčuje senzacionalen članek, v katerem ugotavlja sokrivdo Bethlenove vlade pri Blumensteinovi aferi Pariz, 10. jan. d. «Populaire» obdol« žuje madžarsko vlado, da v Blumensteino« vi aferi ni prizadeta samo posredno, tem« več da je celo na lastni račun prodajala ponarejene posojilne titrese. Preiskava, ki se vodi proti Blumensteinu in njegovim tovarišem, je prezrla sokriv« do madžarske vlade. Madžarski vladi je bi« lo celo dovoljeno, da je nastopila kot so* obtožiteljica. S tem se ji je dala možnost, da je brla takoj obveščena o rezultatih pre* iskave. List dokazuje svoje trditve takole: Poleti je bila v Parizu štiričlanska ma« džarska policijska komisija, v kateri so bili komisarji Zdeborski, Steinecker, Nanassy in Hein. Ti štirje policijski uradniki so pri* šli v Francijo z diplomatskimi potnimi li* sti ter so imeli s seboj veliko število po» narejenih posojilnih dokumentov. Da so bili ti titresi faktično prodani, dokazuje pismo, ki ga je pisal Nanassy Zdeborske. mu, v katerem naznanja, da je bilo proda* nih vrednostnih papirjev za 10 milijonov. «Populaire» priobčuje to pismo v faksi, milu ter trdi, da je original v rokah pre* iskovalnega sodnika. Popolnoma nepotreb« no je, pravi list. da bi se dvomilo o prist* nosti tega pisna. List pozivlje vlado, naj nc postane sokrivec falzifikatorske vlade grofa Bethlena. Edina resnična nevarnost za. fašistični imperijalizem je združitev vseh seljaških demokracij na Balkanu! — Delovanje italijanskih emigrantov za povratek svobode v Italiji voditelja italijanskih socijalistov. Profesof Aulard od francoske lige za človeške pra« Pariz, 10. jan. o. Jacques Amcel, profe* sor na zavodu za višjo mednarodno vedo bo v kratkem izdal knjigo, v kateri raz® pravi j a o imperij alističn i politiki rimske vlade s posebnim ozirom na balkansko vprašanje. Ancel zaključuje svojo knjigo tako4e: za fašistični imperijalizem obstoji ena sama resnična nevarnost: mir, red in združitev vseh seifaških demokracij, ki tvorijo Balkan. Rim, 10. jan. o. Kakor poroča neki tukaj* šnji list, so italijanski emigranti v Parizu v družbi nekaterih francoskih prijateljev pred par dnevi slovesno praznovali sedem« deseti rojstni dan Filija Turatija, bivšega vice, ki je obenem predsednik lige za Dru. štvo narodov, je imel ob tej priliki daljši govor, v katerem je dejal med drugim: svo» toda v Italiji bo vzpostavljena. Vi jo bo« ste vzpostavljali. Prava Italija se bo zopet povrnila v življenje in moje zaupanje je tako veliko, da vas, dragi prijatelji, že se* daj prosim, da me povabite v Rim na velik demokratični banket, na katerem boste vi s svojimi prijatelji i z vsega naroda prazno* vali povratek Italije k svobodi in demo* krači ji. Otvoritev francoske zbornice Celokupno predsedstvo ponovno izvoljeno. — Vprašanje peto- rice komunističnih poslancev Pariz, 10. jan. s. Prvo sejo zbornice po božičnih praznikih je danes otvoril starost* ni predsednik profesor PinarcL Ker se je računalo z možnostjo, da bo prisotnost peterih komunističnih poslancev, ki so bli obsojeni na ječo in čijih areta* cija se pričakuje ovzročila kak; inciden* te, je bila policijska varnostna straža oja* čena. Predsednik Pimard je v svojem nagovoru izrazil optimizem glede finančnega, mora« ličnega in zunanje«političnega položaja Francije. Z vplivom Društva narodov so bile že v preteklem letu preprečene vojne. Vsi znaki kažejo, da se Društvo narodov razvija v organizacijo miru. Nihče danes ne more več smatrati pacifizma za prazno id j"". 2e sedaj se vidi, da bo konec epohe vojn in da se bo začela doba svetovnega miru. Nato je zbornica s 340 proti 30 gla* sovom, ki jih je dobil komunist Cachin zo» pet izvolila za predsednika poslane. Bouis* sona. Tudi ostali člani predsedstva so bili ponovno izvoljeni Zbornica je odgodena do četrtka. Pariz, 10. jan. s. Agence Havas izve, da vztraja vlada pri svoji nameri, da bo dala aretirati onih pet komunističnih poslancev, k: nočejo nastopiti kazni, v katero so bili obsojeni. Vlada bo to sporočila zbornici ter zahtevala glasovanje o zaupnici. Razkritje velike goljufije pri stvarnih reparacijskib dajatvah Kolegijalnost francoskih in nemških veleindustrijalcev Pariz, 9. januarja, g. Finančno ministrstvo objavlja nocoj, da se je razkrila velika afera med nemškimi in francoskimi veleindustrijalci. Pri tem je bilo v medsebojnem sporazumu spravljeno kvalitativno in kvantitativno mnogo manj dajatev, kakor je bilo določeno v načrtu reparacijske komisije. Plačila pa so bila izvršena po oficijelnih seznamih. Nemški dobavitelji in francoski prejemniki so si bratovsko delih velike diference. Obenem je bila dana možnost, da se je primanjkljaj nadomestil z dru- gimi dajatvami, ki niso šle skozi roke reparacijske komisije. Dobiček je bil torej dvojen. Število francoskih in nemških tvrdk, ki so zapletene v to afero, sicer ni veliko, poneverjena vsota pa je ogromna. Pariz, 10. januarja, s. Minister za javna dela Dardieu je končnoveljavno sestavil program za stvarne dajatve Nemčije. Te dajatve so za 200 milijonov večje kot leta 1927. ter predstavljajo vrednost 800 milijonov mark. -S2- Novi deželni glavar Gradišcanske Eisenstadt, 10. jan. s. Deželni zbor je na svoji današnji seji izvolil novega deželne« »a glavarja. Oddanih je bilo 29 glasov, od Saterih je dobil lastnik opekarne poslanec Anton Schreiner 28 glasov ter je bil s tem izvoljen za deželnega glavarja. Poslanec Schreiner je takoj pirsegel ter je nato imel govor, v katerem se je zahvalil za svojo izvoKtey. Povdarjal je, da se morajo poli* tična nasprotstva odstraniti z duševnimi sredstvi in da odklanja vsak poizkus, da bi se v političnih borbah uporabljala sila. Skoraj poldrugi milijon brezposelnih v Angliji London, 10. jan. (Io.) Ministrstvo dela poroča, da je znašalo število brezposelnih v Angliji dne 2. januarja 1,332300. Za prekosaharsko železnico Pariz, 10. januarja, (be.) Listi pročajo, da se je ustanovil vladni odbor, ki bo do* vršil načrt za zgradbo transsaharske želez* nicc. Tozadevni zakonski načrt bo predlo* žil že sedanjemu zasedanju zbornice. Za zgradbo te železnice je določenih 12 mili* jard frankov. « JUTRO» št. 9. Sreda 11. I. 1928.^ Pobožicne politične kombinacije Pojavljajo se zopet vesti o koncentraciji Trikratna avdijenca ministrskega predsednika tekom včerajšnjega dne. — Zopetne verzij z o spremembi režima. — Priznanje brezuspešnih intrig proti KDK. — Narodna skupščina se sestane 20. t. m. političnih krogih posvečajo današnjim avdijencam. zlasti pa sestanku gg. Vuki-čeviča in Mihajloviča veliko pozornost, zlasti še, ker so se danes zopet pojavile vesti o možnosti koncentracijske vlado. Značilno je. da te vesti razširjajo radikali sami, ki zatrjujejo, da nimajo ničesar proti gg. Pribičeviču in Radiču ter njunemu vstopu v vlado. V krogih Kmečko-demokratske koalicije označujejo te vesti kot dokaz, da so nasprotniki koalicije sami uvideli brezupnost svojih naporov, da bi koalicijo razbili ali vsaj oslabili. Njenega silnega moralnega pritiska pa ne vzdr-že več in zato tudi v njihovih vrstah vedno bolj prevladuje spoznanje potrebe, da se današnji režim temeljito spremeni. Novi vladni predlog o sodniških plačali Umik pred opozicijo. — Ureditev sodniškega položaja v okviru uradniškega zakona. — Prevedba naj se izvrši le polagoma. Določbe o prevedbi izigravajo v veliki meri dobre strani novega predloga Beograd, 10. januarja, p. Predsednik vlade Vukičevič je imel danes daljši sestanek s predsednikom Narodne skupščine dr. Peričem. Sestanek je brez dvoma v zvezi s sklicanjem Narodne skupščine, ki je projektirano za 20. t. m. Po informacijah iz vladnih krogov namerava vlada postaviti že na eni prvih sej Narodne skupščine na dnevni red zakon o izenačenju neposrednih davkov. Beograd, 10. januarja, i. Tekom današnjega dne se je opazilo, da ie bil predsednik vlade g. Vukičevič kar trikrat na dvoru. Njegova popoldanska avdijenca je trajala celo uro. Po tej avdijenci je posetil g. Vukičeviča radikalni poslanec Ilija Mihajlovič, nakar je odšel g. Vukičevič tretjič na dvor. V Beograd, 10. januarja, i. Na današnj seji sekcije zakonodajnega odbora se ie pokazalo, da je odpor opozicije proti odlaganju ureditve sodniških plač bil uspešen. Vlada je sicer vztrajala pri tem, da prvotni svoj predlog umakne, ali je mesto njega predložila drug predlog, ki ga je danes minister pravde dr. Subotič izročil sekciji s kratkim ekspozejem, v katerem ie naglašal, da je zaradi odpora ostalega uradništva in zaradi pomislekov finančnega ministra vlada rao rsla še enkrat razpravljati o določbah o sodniških plačah in da je obvarovala nače-io ,da se okvir uradniškega zakona ne sme podreti. Zato jc novi predlog vlade izdelan na podlagi določb uradniškega zakona, sodniki pa dobijo privilegiran položaj in coseb. ne doklade. Zakon o sodnikih naj stopi s 1. aprilom 1. 1929 v veljavo. Vendar pa smatra vlada, da se prevedba sodnikov na nove prejemke r.e more izvesti naenkrat, temveč jo bo treba izvesti postopoma, tako da se bo poini iinančni efekt pokazal šele v nekaj letih. Vladni predlog določa: Čl. 61.: Sodniki sreskih, okrožnih in trgovskih sodišč se postavljajo s položaino plačo, ki jo imajo uradniki 6. skupine I. kategorije, in napredujejo v 5. skupino v štirih letih od tega postavljenja, v 4. skupino p& nadalinih osmih letih. Predsedniki okrožnih in trgovskih sodišč ter starešine sreskih sodišč imajo isto plačo kakor sodniki teh sodišč po letih sodniške službe. Sodniki apelacijskih sodišč se postavljajo s položaino plačo 4. skupine I. kategorije in napredujejo v 3. skupino po petih letih, prevedenih v tem položaju, ali pa po 18 letih sodniške službe. Sodniki nižjih sodišč, ki imajo že tretjo skupino se postavljajo za sodnike apelacijskih sodišč v isti skupini. Podpredsedniki apelacijskih sodišč se postavljajo v 1-3. predsedniki apelacijskih sodišč in sodniki kasacijskega sodišča v 1-2, predsedniki kasacijskega sodišča v 1-1. Predsednik kasaciskega sodišča ima plačo državnega podtajr.ika. V pogledu osnovne plače veljajo za sodnike in sodniške pomočnike (pripravnike in pristave) predpisi sodniškega zakona. V slu čaju, kadar je sodnik postavljen s položaja, ki je po plači enak položaju, na katerega se pcsiavlja, se mu računajo leta, prove-dena na poslednji poležajni plači, za prehod od skupine na novi položaj. Za višjo skupino se računa tudi oni čas, ki ga sodnik provede na razpoloženju, če se vrne v državno službo. Cl. 62; Sodniški pripravniki imajo položaino plačo 1-9 z osnovno plačo v smislu uradniškega zakona po letih službe. Pristavi sreskih in okrožnih sodišč imaio plačo 1-8, in odgovarjajočo osnovno plačo po uradniškem zakonu. Tajniki okrožnih sodišč dobivajo 1-7 z odgovarjajočo osnovno plačo Tajniki apelacijskih sodišč in kasacijskega sodišča imajo plačo okrožnih sodnikov, vendar morejo doseči 1-3 le tajniki kasacijskega sodišča. Čl. 63.: SodniRom in sodniškim pomočnikom pripada stanarina po uradniškem zakonu. Čl. 64. odreja sodniške dodatke fn to sres-kim in okrožnim sodnikom ter tajnikom višjih sodišč po SCiO, starešinam sreskih sodišč Po lOCO, sodnikom apelacijskih sodišč po 1200, predsednikom okrožnih in podpred-nikom apelacijskih sodišč po 1600, predsednikom apelacijskih sodišč, sodnikom iu podpredsednikom kasacijskega sodišča po 2500 predsedniku kasacijskega sodišča pa 3000 dinarjev mesečno. V členu 74. so predpisi za prevedbo sodnikov na nove plače, ki se ima izvršiti s 1. aprilom 1. 1929 Sodniki v apelacijskih sodiščih, ki imajo na dan 31. marca 1. 1929 dobe 1-3, ako imajo 18 let sodniške službe. Sodniki 1.-5, ki imajo ta dan 12 let službe, dobe 1-4. Oni, ki bodo tega dne v 6. skupini debe 1-5. vsi iz 7. skupine se prevedejo na 1-6. Čas za napredovanje se računa od dneva izvršene prevedbe na sledeči način: sodnikom, ki so na dan prevedbe v 1-4, imeli več kot 14 let sodniške službe, se računa rok za napredovanje v 1-3 od dne, ko so dovršili 14 let. službe. Sodnikom 5. skupine se računa rok za 4. skupino od dneva dovršenih 10 let sodniške službe. Sodnikom, ki so na dan prevedbe v 1-6. skupini imeli več kot 6 let službe, se računa čas za napre- dovanje v 5. skupino, od dneva dovršenih 6 službenih let. Med ostalimi prehodnimi odredbami ie važna tudi ta, da sodniki nižjih in tajniki višjih sodišč, ki bi morali biti aprila 1922 prevedeni v nižjo skupino, obdrže skupino v kateri se nahajajo, za nadaljne napredovanje pa morajo izpolniti zgoraj predvidene roke. Razprava o tem predlogu se danes ni vršila, temveč je bila odložena na jutri, da člani sekcije lahko predlog vlade prouče. V vrstah opozicije izjavljajo, da bi proti novemu predlogu v principu ne ugovarjali, v podrobnost;!) pa mora ostro kritizirati, ker je vladni predlog preveč grob 'in premalo pazi na sodniško hierarhijo in tudi na posamezne sodniške položaje. To velja zlasti za sodniške dodatke. Kar ie pa naihuje, ie to da vlada v tem predlogu z eno roko daje, z drugo Pa jemlje in da .ie zlasti z načinom nameravane prevedbe sodnikov na nove pl?če ves princip na polovico izigran. Poslanci KDK bodo iutri vse storili, da dosežejo zboljšanje vladnega predloga. Upati je, da bo sekcija jutri tozadevno razpravo dovršila. V prihodnjih sejah bosta zakona o ustroju sodišč in o sodnikih podvržena ponovni reviziji v sekciji, nakar bo sklican plenum zakonoda;nega odbora, ki ju bo končno odobril. Oba zakona bi bila nato v Narodni skupščini lahko sprejeta že ta mesec. zdrave razmere Pred dnevi smo v poročilu o razpravi notranjega proračuna v finančnem odboru v izvlečku navedli govor posl. dr. Žerjava in tudi njegov odstavek, da je partizanstvo v politični upravi prodrlo že tudi v Slovenijo. Citirali smo kritiko postopanja velikega župana v Ljubljani glede občinskih volitev v Ribnici in Dobrepolju. Pri tem se nam je pri telefonskem sporočilu vrinila napaka. Poslanec gosp. dr. Žerjav nas opozarja, da je v svojem govoru v finančnem odboru kritiziral velikega župana gosp. dr. Vodopivca v glavnem v dveh stvareh. Glede veljavnosti kandidatnih list za občinske volitve v Dolenji vasi in v Ribnici je obstojala enaka, oziroma v Dolenji vasi celo povoljnejša situacija, kar se tiče napredne liste. Gosp. dr. Vodopivec pa je razsodil v slučaju, ki je šel v korist SLS, drugače, nego v slučaju, ki bi bil v korist napredni listi. Druga zadeva se tiče spojitve občin Dobrepolie, Kompolje in Videm. 'Dasi oblastna skupščina v to ni pristojna, je sklepala in proti volji večine prebivalstva sklenila združitev teh občin. Veliki župan gosp. dr. Vodopivec ni storil ničesar proti tej kršitvi zakona, dasi mu je dana za to ustavna in zakonita možnost. Kar se tiče združitve imenovanih občin, naj dodamo popravljenemu poročilu o govoru dr. Žerjava še to-le Občinski red za Kranjsko določa v § 2.: «Dve ali več sel-skih občin je po njih zaslišanju mogoče, ako ne ugovarja iz javnih ozirov politično obla-stvo. po sklepu deželnega zbora, ki potrebuje najvišjega odobrenia, združiti v eno selsko občino, tako da te občine niso več samosvoje.* Oblastne skupščine niso naslednice deželnih zborov. Ta posebna pravica jim ni bila prenesena z nobenim zakonom. Že itak nezakonita odredba velikega župana dr. Vodopivca od 31. maja 1927, Uradni list št. 63, ne more na tem ničesar spremeniti, ker zaenkrat veliki župani še ne morejo spreminjati zakonov. Prizadete občine naj pazijo, da se pravočasno pritožijo na upravno sodišče. Simpatije klerikalcev za prečansko fronto Pod tem nasbvom prinaša zagrebški »Ju-tarnji list« sledečo brzojavko iz Ljubljane, datirano z 9. janu-irjem: »Včeraj je Jugoslovanski klub imel sejo, ki se je je udeležilo tudi nekoliko odličnejših politikov SLS Na* seji so se razpravljala večinoma interna vprašanja. Posebno se je obračala pozornost na reorganizacijo tiska, da bi se mogla vzdržati konkurenca s tiskom samostojnih demokratov. Bilo je govora tudi o odnošajih med mariborskim in ljubljanskim vodstvom SLS. ki so zadnji čas postali nekako napeti, ali vse kaže. da se bo posrečilo jih ugladiti. Govorilo se je tudi o agitaciji s prečansko fronto, za katero se je pojavila simpatija med pristaši SLS samimi. Posebno uradno poročilo o tej seli ni bilo izdano.« Odgovornost za točnost vesti prepuščamo seveda »Jutarnjemu listu« odnosno njegovemu ljubljanskemu dopisniku. Davčna reforma Beograd, 10. januarja, p. Seja skupščinskega odbora za pretres zakona o izenačenju neposrednih davkov je napovedana za 16. t. m. ob 3. popoldne. Ako bo vlada pokazala dobro voljo, bo ta zakon bržkone na tej seji sprejet. Pogajanja za naše posojilo v Londonu Beograd, 10. jan. p. Nocojšnja «Pravda» poroča iz Londona, da se tamkaj mudi upravnik Državne hipotekarne banke <*o» spod g. Gjurioič, ki je v družbi našega Ion« donskega poslanika Gjuriča imel zaradi najetja našega inozemskega posojila več sestankov z zastopniki finančnih krogov v Londonu. Angleški finančni krogi se ze. Io zanimajo za to posojilo ter so zahtevali pojasnil o našem valutnem vprašanju, sta. bilizaciji dinarja in o obveznostih, ki jih ima naša država napram Bleerovi skupini Lahko sc reče, da je ■ uz^oloženje angle« ških finančnikov zelo ugodno za zaključi* tev nalet; novega inozemskega pr.sojila. Rumunska kraljica med beograjsko šolsko deco Beograd, 10. jan. i. Danes popoldne sta rumunska kraljica Marija in princesa Ilea« na obiskali šolsko polil liniko v ulici Miloša Velikega. Otroci so priredili kraljici in princezinji prisrčen sprejem, in so ju ob prihodu pozdravili z živio klici. Mala de« klica je pozdravila kraljico s kratkim na« govorom ter ji izročila šopek nagelčkov. Kraljica si je ogledala nrostore poliklinike v ioreiiistvu gospe dr. Nikolajevičeve in načelnika ministrstva za narodno zdravje dr. Stamparja. Iz ministrstva ver Beograd, 10. jan. p. Na predlog ministra ver je za r ičelnika katoliškega oddelka ministrstva imenovan dr. Avgust čičič. Jubilej osvobojenja Niša Beograd, 10. jan. p. Jutri se v Nišu vrši svečana proslava 501etniee osvobojenja Ni* ša od Turkov. Selški pismonoše imajo pravico do pokojnine Beograd, 10. jan. p. Ministrstvo pošte in brzojava je izdalo odredbo, po kateri se imajo vsi selski pismonoše, ki imajo 21 let službe smatrati za državne nastavljence s pravico do pokojnine. Predsednik Masarvk za nemške oisatelje Praga, 9. jan. h. Predsednik republike Masarvk je ob priliki svojega 70. rojstnega dne daroval fondu društva nemških pisa« teljev in umetnikov «Concordia» 100.000 Kč. Prvi obrok 50.000 Kč je bil že izplačan. Čsl. zbornica Pr&ga, 9. jan. h. Poslanska zbornica se bo sestala 18. t. m. ter rešila nekaj manj. Ših predlogov. Letalska nesreča v ČSR Praga, 9. jan. g. Danes je na letališču v Milovicah treščilo na tla vojaško letalo. Oba potnika sta bila mrtva. Nepojasnjen umor poslanca Žalobina Praga, 9. jan. h. Umor poslanca Žalobina še vedno ni pojasnjen. Aretirani prijatelj umorjenega poslanca kovač Horny je do. bil v ječi živčni napad in je skoraj zblaznel, vendar ga pa ne bodo izpustili na svobo« do, dokler vsa zadeva ne bo popolnoma pojasnjena. O umoru krožijo različne ver. zije, ki pa preiskavi niso dale nobenih no« vih momentov. Normalen gospodarski razvoj v Avstriji London, 10. jan. s. Gavni tajnik angle. škega poslaništva na Dunaju Bhilcotts pi« še v svojem poročilu o finančnem in komer cijalnem položaju Avstrije, da se položaj Avstrije zelo naglo popravlja. Nevarnost nagle gospodarske panike skoraj ne ob« stoja. Za demokratizacijo Madžarske Budimpešta, 10. jan. d. Bivši pravosodni minister dr. Emil Nagy, kateremu pripisu, jejo inicijativo za akcijo lorda Rotherme« rea, se pripravlja na novo potovanje v An. glijo. Dr. Nagv je izjavil, da je po svojem povratku iz Anglije pripravil za madžar« sko vlado poročilo, v katerem je opozarjal na mišljenje angleške javnosti glede raznih demokratičnih reform na Madžarskem. M a« džarska vlada pa teh reform ni smatrala za primerne. Vendar pa bo dr. Nagy še en. krat poročal grofu Bethlcnu o teh neob« hodno potrebnih reformah. Najnovejša papeževa enciklika Riin. 10. januarja o. »Osscrvatore Romano« objavlja encikliko papeža Rja XI., v kateri nastopa papež proti že močno razširjenemu pokretu za zedinjenje vseh vernikov brez razlike in ne glede na njihovo versko pripadnost Papež odobrava splošno sodobno stremljenje za dosego mednarodne solidarnosti, obžaluje pa, da se skuša to stremljenje prenesti s političnega na versko polje in združiti kakor je rečeno v encikliki pravo vero s krivo vero. Posebno svari papež pred tako zvanimi pankristjani. o katerih pravi, da hočejo porušiti temelje katoliške cerkve. Zato poziva škofe, naj nastopilo proti takšnim po-kretom. Šizmatiki bi radi dosegli edinost na podlagi sporazuma o nekaterih osnovnih točkah Tega pa katoliška cerkev ne more dopustiti, ker si ni mogoče misliti krščanske družbe, v kateri bi vsak član lahko po svoje razlaga! verske resnice. Verska edinost pravi papež, se da doseči samo potom povratka razkolnikov v naročie rimske cer- Novi T^konik kve V Athajrj* Tiran:. 10 jan. (Io.) V ,-eliavo jc stopil j novi kazenski zakon, ki zabranjuje mnogo. , ženstvo. ' Tajinstvono ozadje berlinske eksplozije Pojavljajo se domneve, da je bila eksplozija maščevalni čin. — Vloga Habsburgovcev in bivšega avstrijskega plemstva pri tej ekspli Berlin, 10. januarja, g. Javnost še vedno razpravlja o eksplozijski nesreči v vili bivšega generalnega konzula WeingartnerJa v Dahlemu. Dočim se je začetkoma menilo, da je brezvestna neprevidnost povzročila eksplozijo, se sedaj čujejo glasovi, da je trgovec Stammer, ki je postal žrtev eksplozije, na zelo neobičajen način izvršil samomor. Zakonsko življenje je bilo v zadnjem času zelo nesrečno. V decembru je poskusil ustre liti svojo ženo na cesti. Od SiJvestrovega večera zakonca nista izpregovorila niti ene besede. Da je Stammer izvršil samomor, sklepajo iz listka, ki so ga našli in ki ima sledečo vsebino: ako me nekega dne ne bo tukaj, se ne sme izplačati noben denar. Beseda »ne« je bila trikrat podčrtana. Stammer je očividno napisal listek v velikem razburjenju, ter ga v noči na nedeljo položil v predal blagajne. »Vossische Zeitung« poroča, da je ena onih oseb, ki so vedele, kaj se dogaja v vili, bil bivši avstrijski nadvojvoda Leopold, ki živi pod imenom Leopold W61fing na Dunaju. W5Ifing je bivšega lastnika te vile profesorja Blankeja spoznal leta 1919. v neki OZ1JI družbL BJanke je nato odpotoval, ter po svojem povratku dobil W61finga kot najemnika vile. Tam je Wolfing spoznal zakonce VVeingartner in Stammer. 2e v tem času se je Stammer mnogo bavil z eksplozivnimi snovmi. Nekega dne se je VVolfing s Stam-merjem odpeljal v Berlin. Ob tej priliki mu je Stammer pokazal majhno škatljico. Ko ga je W6Ifing vprašal, kaj je v tej škatlji-ci. je Stammer odgovoril: ekrazit. 15. januarja bš se moral vseliti v vilo drugi član bivšega avstrijskega visokega plemstva knez Khevenhfiller. V pondeljek, torej en dan po katastrofi, bi se morala sestaviti pogodba. Očrvidno so veliki stroški za gospodinjstvo bili Weingartneriu in Stammer-ju odveč. Weingartner je izjavil, da bo iz vile vse odstranil, ako se bo vselil Khevenhfiller. Očividno je mislil na eksplozivni materijah Id je povzročil katastrofo. Naslov generalnega konzula, ki ga je nosil VVern-gSrtner je še zelo sporen. Weingartner trdi, da je zastopal bivšo kraljevino Črno goro. Nobeno merodajnih mest ne ve ničesar o takem imenovanju. Zunanji urad se bo sedaj interesiral za to vprašanje. Nevarnost poplav zmanjšana Nevarnost za London odstranjena. — Položaj pred Bratislavo nespremenjen. — Kritična situacija v Rumuniji London, 10. jan. (1°0 Danes ni bilo na« vzlic visokemu vodostaju Temze novih po« plav. London, 10. ian. (pa.) Kakor se zdi je Temza dosegla višek. Povodom zadnje ka« tastrofe je ostalo brez strehe 4000 družin. Bratislava, 10. jan. s. Vojaško poveljstvo je bilo nujno pozvano, naj takoj odpošlje v kopališče Pištiani in v okolico vojaštvo v pomoč, ker bo reka Vaha prestopila bre« gove. Zastoj ledu traja dalje. Predmestja in nižji deli mesta so že poplavljeni. Bratislava, 9 jan. g. Vesti nekaterih du» najskih listov, da je prebivalstvo z ozirom na preteče poplave v masah zapustilo me« sto in da je včeraj ponoči nastala panika, ne odgovarjajo dejstvom. Ledena ploskev, ki je bila še pred par dnevi dolga 75 km, se je zmanjšala na 50 km. BukareSta, 10. jan. s. Položaj, ki je na. stal zaradi zamrznjenja Dunava je še ved« no zelo kritičen. V Facaenu, Braib in Gjur« giu je več poslopij obkoljenih po ledu. Vo« iaške in civilne oblasti so dale vsa sred« stva na razpolago. Tudi bolgarske oblasti se udeležujejo rešilne akcije. Berlin, 10. jan. (be.) Škodo, ki so jo po« zročale povodnji v Mostaganemu v Alžiriji cenijo uradno na 60 milijonov frankov. Vsa škoda je bila povzročena tekom dveh ur. Rumunska vlada plačuje odškodnino Zopet dijaški izgredi v Rumuniji Bukarešta, 10. jan. s. Vlada je izplačala ameriškemu kapetanu Kellerju, ki je bil pri zadnjih dijaških izgredih ranjen, odškoefni* no 100.000 dolarjev. Madžarski pesnik Hav« nil, ki je bil tudi ranjen, je dobil odškoa« nino 100.000 lejev. Bukarešta, 10. jan. d. V Kišinevu je pri« šlo zopet do velikih dijaških nemirov. Sku« pina dijakov je inzultirala židovske pasan« te, ki so hoteli oditi na kolodvor. Ko je intervenirala policija, so dijaki pričeli stre« Ijati na stražnike. En policist je bil težko ranjen. Neki narednik lovskega polka v Kišinevu je bil aretiran, ker se je udeležil demonstracij. Bukarešta, 9. jan. g. Univerzitetni svet v Jassyju je danes razpravljal o kaznova« nju dijakov, ki so se udeležili zadnjih di« jaških nemirov. Svet je sklenil, da bo naj« prej počakal na razsodbo vojnega sodišča in da bo šele potem izrekel svojo sodbo. Novi rumunski poslanik v Rimu Rim, 10. jan. (be.) Za romunskega vele« poslanika je imenovan glavni tajnik rumun« skega zunanjega ministrstva Ghika. » ------ Optimistične izjave Zaleskega Varšava, 10. jan- s. Zunanji minister Za« leski je imel včeraj na banketu poljskega društva za proučevanje mednarodnih vpra. sanj govor, v katerem je med drugim iz« javil, da rezultat, ki se je dosegel v Ženevi ne predstavlja korak za razvoj poljsko« litovskih odnošajev. On upa, da bodo sle« dili še drugi koraki. Nevarnost vojnih za# pletljajev je z ozirom na poljska prizade« vanja odstranjena. O nemško»poljskih odnošajih je izjavil Zaleski: v preteklem letu smo videli v vod« stvu nemške zunanje politike mnogo doka. zov dobre volje in resnega stremljenja, da bi se kljub izredno težkemu notranje«poli« Učnemu položaju vzpostavili dobri sosedni odnošaji med obema državama. Nemška delegacija ie zavzela v Ženevi stališče, la jc mnogo doprineslo k rezultatu, ki smo si ga želeli. Francoska kritika Voldemarasovih izjav Pariz,' 10. jan. (be.) Časopisje ostro na« pada litovskega ministrskega predsednika Voldemarasa zaradi njegovih zadnjih izjav glede Vilna. Listi povdarjaio, da mora Li« tva zapustiti Društvo narodov, ali pa mora Vol dem a ras demisijonirati. Stalen napredek angleške delavske stranke London, 10. jan. (Io.) Vsied smrti kon« servativnega poslanca Hollanda so se vr« šile v Northhamptonu nadomestne volitve v spodnio zbornico. Izvoljen je bil delavt ski kandidat Malone s 15.173 glasovi. Kon« servativni karididat Renton ie prejel 14.616, liberalni kandidat Morgan 9584 in neodvis« ni konservativni kandidat Heihvout 1093 glasov. Pri zadnjih splošnih volitvah je zmagal konservativni kand:dat nad delav« ski m '/. 971 glasovi večine. Borba za to po« sknsko mesto ie bila zelo ogorčena in vo« litve se je udeležilo 83 odst. vpisanih vo» lilcev. Diplomatsko zastopstvo Kanade v Franciji Pariz. 10. januarja. (Io.) Po današnjem ministrskem svetu ie bilo izdano poročilo, da v smislu dinIomatsk;h po£*aianj med kanadskim ministrom Dandurardom in francoskim zunanjim ministrom Briandom ustanovita franc^k* in k!W?d»ka vlada medsehoinn po«l*ništva. Novi francoski poslanik v Kanadi bo rezidiral v Ottawi. Usoda sovjetske opozicije Moskva, 9. januarja, h. O drakonskih odredbah, ki jih je vlada sklenila proti voditeljem opozicije, javljajo, da so te odredbe naperjene ne samo proti Troc-kemu, temveč še proti 51 nasprotnikom Stalina. Kaznovani voditelji opozicije so bili deportirani v razne kraje, ki so drug od drugega ter od večjih mest oddaljeni po več tisoč kilometrov. Vlada jim daje za življenje mesečno devet rubljev, t. j. približno 200 Din. Trockij je še v Moskvi ter je izjavil, da se bo dal deportirati le s silo. Komunistični proces v Sofiji Sofija, 10. jan. A 25 t. m. se prične pro« ces proti članom osrednjega izvrševalnega odbora bolgarske komunistične stranke, ki so obtoženi, da je komunistična stranka spomladi L 1923. tihotapila orožje iz sovjet« ske Rusije v Bolgarijo ter da je pripravlja, la oboroženi upor z namenom, da bi se Bolgarija pretvorila v sovjetsko republiko. Zanimiv politični proces v Lipskem Ltpsko, 10. jan. (be.) Pred tukajšnjim so. diščem se je pričela obravnava proti Anto. nu Sehrecku in Hermanu Kochu, ki sta ob« tožena, da sta prodala tajne informacije Franciji in Angliji. Kakor poročajo listi, so te informacije ponovno preprečile sprejet« je Nemčije v Društvo narodov. Proces bo trajal tri tedne. Na obravnavo je povablje« nih 90 prič. Slab odziv na cirkularno noto varnostnega odbora Ženeva, 10. jan. d. Novo ustanovljeni varnostni odbor Društva narodov, katere* mu predseduje čsL zunanji minister dr. Be« neš, je pozval nekatere vlade, članice Dru* štva narodov, naj stavijo predloge za reši« tev varnostnega vprašanja. Dosedaj sta odgovorili le Švedska in nor« veška vlada. Obe državi sta predlagali, naj se določi nekak normalen pakt za nadaljne locarnske dogovore. Norveška in švedska vlada vidita v tem najboljšo metodo, da se doseže največja varnost, ker bi se na ta način svet Društva narodov bavil samo s takimi spori, ki se ne morejo rešiti drugače. Zanimivo je. da še nobena druga vlada ni odgovorila na poziv tega odbora, čeprav se bodo poročevalci že sestali meseca ja« nuarja v Pragi. Poleg odborovega predsed« nika dr. Beneša, 9e bodo udeležili tega se« stanka trije poročevalci, in sicer finski po* slanik v Berlinu Holsti, holandski poslanik Rudders in grški poslanik Politis. Društvo narodov bo odposlalo na ta sestanek rav« natelja političnega oddelka, japonskega glavnega podtajnik* Sugimuro in ravnatelja razorožitvenega oddelka Norvežana Col« bona. London, 10. januarja. (Io.) Poročilo že« nevskega dopisnika «Westminster Gazette*, da bo angleška vlada v kratkem predložila Društvu narodov svoj načrt glede rešitve varnostnega vprašanja, se demantira, Via« da ie le predlagala, da se izvede predlog predsednika varnostnega odbora dr. Beneša, naj se Društvu narodov pošlje pred pri« hodnjim nasedanjem delovni program odi« bora. Fkstjloziia v Hamburgu Hamburg 10. jan. g. V RosehaHu se je danes dogodila velika eksplozija. Neka ženska je na stopnicah začutila plinski duh. Ko je s svečo v roki stopila na hodnik, se je dogodila eksplozija. Ženska in njen pet« najstletni sin sta bila pri tem smrtno ne« varno ranjena. Eksplozija je bila tako mo& na. da so popokale vse šipe v sosednih hi» šah. Preiskava je dognala, da je pri pJin« ski uri manjkal en del, kar je povzro&lo eksplozijo. Maši Kraji in ljudje Ljubljana* 10. januarja. Tekom današnjega popoldneva se je po mestu bliskovito raznesla tragična vest, da je nepričakovano preminul šef-zdravnik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. dr. Demeter Bleiweis v 56. letu svoje starosti. Tragična novica je v vseh ljubljanskih krogih vzbudila globoko sočutje, saj je bil pokojnik v Ljubljani zelo popularna in ugledna oseba. Dr. Demeter Bleiweis jc že dalje času bolehal. Zaradi prenapornega dela v prejšnjih letih ga je zadnje čase mučila močna nevrastenija. Temu se je pridružilo vnetje reberne mrene ter po-slablienje srca. Trpel pa ie tudi na očeh. aradi splošne bolehnosti je že pred dvema mesecema nastopil kot šef-zdravnik OUZD daljši dopust ter je omejil tudi privatno zdravniško prakso v svoji hiši na Kongresnem trgu samo aa najožji krog svojih pacijentov. Danes dopoldne okrog devetih _ je dr. Bleiweis odšel z doma in se nekoliko minut pomudil na glavni pošti, kjer je oddal nekaj korespondence. Ob 9.30 se je, navidezno prav miren, vrnil domov. kjer mu je kuharica pripravila ju-žino. Zavžij io je in se nato vrnil v svojo delovno sobo, ker se je vsfidel k pisalnemu stroju in natipkal dolgo pismo. Nekako okrog 11.30 je vstal od stroja in vstopil iz sobe v kopalnico. Par minut potem je hišna Metka Košmerlova razburjena prihitela v kuhinjo in presenetila kuharico Angelo z vprašanjem: «Kje pa je gospod? Zdi se mi. da je odšel v kopalnico. Tam je pravkar ne- Danes nepreklicno zadnjikrat: ob 4, pol 6, pol 8 in 9. kaj počilo, kakor da je žarnica padla na tla.> V nekaki čudni slutnji katastrofe sta kuharica in hišna pohiteli h kopalnici in potrkala na vrata. Nihče se ni odzval. Vrata sta odprli sami — in nudil se jima je presunljiv prizor. Poleg kopalne kadi v kotu je ležal na tleh v krvi njun gospodar, očividno v popolni nezavesti, poleg njega pa browning . . . Na krik obeh žensk so prihiteli domači, ki so kljub razumljivemu velikemu razburjenju takoj odredili, da je bil o nesreči obveščen zdravnik g. dr. De-reani, ki stanuje v sosedni hiši. Obenem ie bila o tragičnem dogodku obveščena tudi policijska direkcija, ki je odposlala v hišo zdravnika g. dr. Avratnoviča v spremstvu policijskega nadzornika g. Podreberška in policijskega agenta g. Vrečarja. Zdravnik dr. Dereani, ki se je pozivu takoj odzval, je našel svojega tovariša še pri življenju. Dal tnu je v naglici injekcijo kamfore. da je — žal samo za trenutek — poživil delovanje srca. Življenje se trajno ni dalo podaljšati, kajti dve krogli iz browninga. ki si jih je gospod dr. Bleiweis pognal malo nad desnim sencem v glavo, sta usodno nalogo izvršili. Malo po 12. je dr. Demeter Blei-weis izdihnil. Pokojnik, potomec veleugledne ljubljanske obitelji, vnuk »očeta slovenskega naroda- Janeza Bleiweisa in sin bivšega ljubljanskega podžupana, je slovel kot eden izmed najizbornejših slovenskih zdravnikov. Pacijenti so imeli vanj posebno zaupanje, ker so ga poznali ne le kot prvovrstnega praktika, marveč tudi kot popularnega znanstvenika. Znane so njegove številne razprave, posebno pa poljudno pisani članki iz področij zdravstva in higijene, ki jih je pokojni dr. Bleiweis svojčas redno pri-občeval v nedeljskih številkah «Sloven-skega Naroda*. V svojih mlajših letih se je pokojnik živahno udejstvoval v raznih humanitarnih in narodnih društvih in je bil posebno vnet za Sokol-stvo. Ljubljanski Sokol izgublja ž njim dolgoletnega zvestega člana. Tekom medicinskih študij na Dunaju je bil dr. Bleiweis prvi predsednik akademskega društva «Slovenije» in je tem načelom takratne, nacijonalno in kulturno se prerajajoče ornladine ostal dosledno zvest vse življenje. Tragična nenadna smrt uglednega, vsestransko agilnega, koncili jan tnega zdravnika zatorej upravičeno vzbuja najgloblje sočustvovanje in Ljub'jana bo prav gotovo najdostojneje izkazala pokojniku zadnjo čast pri pogrebu, ki se bo vršil v četrtek ob 16. izpred hiše žalosti na Kongresnem trgu na pokopališče k Sv, Križu. Težko prizadeti pokojnikovi rodbini in njegovim številnim sorodnikom naše Iskreno sožalje! 06 3,^5,6/46,0 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Mednarodna dijaška konferenca v Ljubljani Včeraj opoldne so se inozemski delegati odzvali povabilu ljubljanskega škofa, ki jih je sprejel v knezoškofijski palači. Po kosilu se je vršila predzadnja seja konfederacije. Prisotni so bili vsi delegati razen predsednika dr. Maltinija, ki je na poziv odpotoval v Rim, in francoskega delegata Eraesta, ki je odšel s posebno misijo na Dunaj. Na seji se je razpravljalo največ o publikaciji, katero bo konfederacija izdala. Preinotf.vale so se direktive, po •katerih naj se ta publikacija izda, da bo služila dijakom kot pomoč pri reševanju vseh dijaških vprašanj. Priročnik naj bi informiral dijaštvo natančno o vseh institucijah ter o higijenskih in socijalnih prilikah v posameznih državah Nadalje so delegati Izčrpno obravnavali socijalna vprašanja, ki jih mora CIE rešiti in izpolniti svojo prevažno socijalno nalogo med dija-štvom vsega sveta. Po zaključku seje so delegati v spremstvu ljubljanskih akademikov odšli po me- stu ter si ogledali vse znamenitosti ln lepote slovenske prestolice. Povzpeli so se tudi na ljubljanski Grad. Ker Je bilo vreme ugodno, so mogli občudovati vso LJubljano ki njeno prelestno okolico s Kamniškimi planinami vred. Zvečer so gostje prisostvovali v operi predstavi sHoffman novih pripovedk.« ★ Povodom zborovanja CIE v Ljubljani prinaša včerajšnji »Hrvat* članek, v katerem obrazložuje pismo hrvatskih akademskih klubov. Pravi, da je ta »memorandum« Zveze hrvatskih vseučiliških klubov vnesel nov moment in da ostaja sodelovanje Hrvatov v konfederaciji odprto vprašanje. Kakor smo že včeraj poročali, je ekse-kutivni odbor CIE zavrnil ta memorandum kot interno vprašanje jugoslovetrske unije in bo torej to stvar treba rešiti doma s pametnim razgovorom, ne pa z j memorandumi*. Glede stališča nekaterih delegatov CIE napram pismu hrvatskih akademikov naj dodatno k včerajšnjemu poročilu zavoljo absolutne točnosti ugotovimo, da se bolgarski delegat g. Hristo Bačev ni priključil zahtevam hrvatskih akademikov, marveč se samo pridružil predlogu predsednika, da se pismo odstopi komisiji za propagando. G. Bačevu in ostalim, ki so se izrekli za ta predlog, je bilo do tega, da bi v konfederaciji sodelovala vsa akademska omladina. Končno se je ugotovilo, da predlog vobče ni v skladu s statuti konfederacije in je bilo pismo hrvatskih akademskih klubov zavrnjeno kot interna zadeva jug oslo venske unije. Božični škandal v beograjski operi Med številnimi incidenti tekom pravoslavnih praznikov je v Beogradu vzbudil pravcato senzacijo mučen škandal, ki se je pripetil pn predstavi opere *Zuiumčar« v Narodnem gledališču. V neki loži je prišlo do hudega pretepa med tremi moškimi. O celotni aferi, ki je povzročila precej zgražauja in še sedaj neti opravljlvost, prinašajo novine naslednje poročilo: Soproga znanega beograjskega zdravnika dr. Dušana Pavloviča, ki se že nahaja v stanju razporoke, je na Božič popoldne šla na sprehod s svojim znancem, medicin-cem Vidakovičem. Po sprehodu sta se oba podala v opero, ne da bi se zavedala, da se v parterju nahaja njen mož s svojim bratom. Kma'.u po prvi pavzi so se odprla vrata v loži št. 4., v kateri sta se nahajala gospa Pavlovičeva in medicinec Vi-dakovič. Zdravnik dr. Pavlovič in njegov Lily Damita v velefilmu strastne ljubezni Plesalka Antonija Pride v «KIN0 DVOR». Marija Gebauerjeva in njen oče Kakor smo poročali že včeraj, je umrla v soboto, dne 7. t. m. v Pragi češka pisa-telOica Marija Gebauerjeva, hči velikega češkega filologa Jana Gebauerja. Rojena Je bila 8 decembra 1869 v Pardubicah. Kot strokovna učiteljica in pisateljica je spisala več knjig za mladino. (Jurka 1901„ Ob-rasky, 1905, Jurka študent. 1922; Je svšt s"&ma švanda? 1921.: poleg tega tudi zbirko Pčknč knihy pro mladež. ki jo Je izdala v Laichterjevi založbi v Pragi. Za isto založbo je tud! redigirala izdajo del Božene Nemcove. Leta 1918 je priobčila roman iz življenja Slovencev na Koroškem pod naslovom: Rod Jurija Klemenčiča. Za Svč-tovo knihovno je orestavila dnevnike Marije Baškirceve. Njeno zadnje delo je lani izišla knjiga: Rodinč vzpomfnky na Jana Gebauera.) Če ne bi Marija Gebauerjeva spisala nobene druge knjige kakor samo to poslednjo, bi zaslužila da bi njeno ime ostalo neizbrisno zapisano v zgodovini čeSkega naroda. V svoji preprosto pisani knjigi ni samo do najmanjših podrobnosti opisala trpljenja polno življenje svojega očeta, velikega zakonodajalca češkega Jezika, temveč je podala tudi najboljšo zgodovino češkega naroda koncem preteklega stoletja tako da Je tfjena knjiga tudi ogromnega pomena za večje razumevanje Masarykovega nastopa. Jan Gebauer se je rodil na podnožju Kr- brat, ki sta se pojavila v toži, sta takoj atakirala Vldakovlča in Je posebno dr. Pavlovič s pestjo začel temeljito obdelavati njegov obraz in glavo. V gledališču je sredi predstave nastal velik šunder. Vse občinstvo je začelo strmeti v ložo in opazovati pretep. Celo pevci na odru so morali prekiniti svoje vloge. Končno se je biljeterjem posrečilo, da so vse tri borce razdružili. V akcijo je stopila tudi policija, ki Je sestavila zapisnik. Vidakovič in gospa Pavlovičeva sta se odpravila takoj iz opere, a tudi dr. Pavlovič je bled v spremstvu svojega brata odhitel po drugi strani domov. Škandalozna senzacija v Narodnem gledališču je seveda vzbudila mnogo raznolikih komentarjev. Dolgo pogrešano truplo izginule Ane Lustikove najdeno Litija, 10. januarja V bližini kresničke postaje je našla skupina igrajočlh se otrok med vrbovjem neznano utopljenko. — Orožniška patrulja je ugotovila identiteto Ane Lustikove. V nedeljo popoldne se je igrala ob Savi skupina kresniških otrok, ki so se prepe-Ijavali ob bregu s čolnom. Mlademu Godcu se je zataknil čoln med vrbovje. Ko se je prizadeval, da se reši iz objema neljubega vejevja, je s strahom opazil, da se nahaja med vejevjem skrito neko truplo. Dečad se Še nato razburjeno raztepla, o skrivnostni najdbi so povedali otroci doma, uradništvo kresniške postaje pa ie obvestilo o dogodku pristojno litijsko žandarmerijsko postajo. . Na kraj najdbe sta odšla litijska orožnika gg. Jesenovec in Bučar. Na podlagi okrožnice vevške žandarmerijske postaje, ki je izdala ob tragičnem izginutju Ane in Peterčka Lustika popis obeh pogrešan-cev, je litijska žandarmerijska patrulja ugotovila identičnost kresniške najdenke s pogrešano Ano Lustikovo. G. Jesenovec je o tem takoj obvestil očeta Ane Lustikove, Ivana Grada, ki stanuje v Zg. Kašlsju št. 25. S prihodnjim vlakom, 1 uro po telefonski depeši, je prispel oče Ivan Grad. z njim pa tudi njegov sin Avguštin, 'brat tragično preminule Ane. Z drhtečimi koraki in s solznimi očmi sta se oče in brat podala v mrtvašnico, kamor je bilo truplo po odredbi žandarmerijske oblasti prepeljano — in tu sta takoj spoznala v najdenki truplo nesrečne Ane. Zaradi 5tedenskega ležanja v vodi in večjih vremenskih in toplotnih sprememb je bilo truplo pokojne Ane že znatno deformirano, posebno poškodovana je bila glava, kateri je manjkal del obraza. Tudi očesne votline so bile povsem prazne. Obleka je visela v raztrganih delih s telesa in je strahotno pričalo o razdirajoči sili divjega vodnega elementa. Na truplu je bilo spoznati, da Je pri iežanju v vodi tudi zmrznilo. v ušesih je imela Ana še zlate uhane, zadnji dar njenega moža . . . Užaloščeni, težko prizadeti oče se je podal takoj nato v Litijo k sreskemu poglavarju, da tam izposluie dovoljenje za prevoz trupla na domače pokopališče, kjer pričakujeta svodo ženko in mamioo mož Peter in sinček Peterček. Čitateljem je gotovo še v spominu, da je pokojni Peter Lu-stik napisal pri svojem odhodu v smrt poslovilno pismo ln prosil, naj pokopljejo vso rodbino v skupnem grobu Oče Ivan Grad je izpolnil pokojnikom zadnjo željo . . . Po Izstavitvi dovoljenja sreskega poglavarstva v Litiji, da se prepelje truplo Ane Lustikove k Dev. Mar v Polju, je odšel konošev 8. oktobra 1838. Starši so ga poslali v gimnazijo v Jičln. kjer se je preživljal večinoma z instrukcijami. V oktobru 1858. se Je vpisal v Pragi na teološko fakulteto kjer pa ni dolgo vzdržal, ker je bil preveč samostojen mislec. Zapustil je seminar iu se vpisal na filozofsko fakulteto. Starši so zaradi tega pretrgali vse stike z njim. Tako se je oričela za Gebauerja doba najhujšega pomanjkanja. Na filozofski fakulteti je poslušal predavanja profesorja Hattale in se učil privatno bolgarščine in ruščine. L. 1861. je stopil v redakcijo Riegerjevega »Naučnega slov-nika«, kjer pa nd dolgo ostal, ker ga najdemo že 1. 1862 kot suplenta na češki realni šoli v Pragi. Na tem mestu Je ostal le tri leta; 1. 1865. je bil namreč imenovan za. profesorja v Pardubice. Pardubice. kjer se je L 1869. poročil z JuliJo Wernetovo, pa so se kmalu izkazale premajihne za format profesorja Gebauerja. Potrudil se Je, da ie bil imenovan v Prago, kjer se je docela posvetil znanstvenemu delovanju. Habiličral se Je pod zelo težkimi okolnostmi. L. 1874. mu Je Ma ponu-dena protestira za siavistlko v Zagrebu; za profesorja ga Je predlagal veliki nai Jezikoslovec Miklošič. Gebauer pa Je ponudbo odklonil, ker Je hotel ostati v domovini. Kot izredni profesor Je Gebauer dovrSH celo vrsto znamenitih filološklh razprav, tako da je njegovo ione prav kmalu zaslovelo tudi Izven domačih mej. L 1891. ga Je imenovala avstrijska vlada preko profesorskega kolegija za rednega profesorja. Samo še danes ob pol 5« Brat Frančišek Asiški Tel. 2730. KINO DVOR. Danes ob K 7, 5i 8. in 10. zvečer: Prvič v Ljubljani Xenia Desni Livio Pavanelli v kolosalni veseloigri »JESENSKI MANEVRI* Pikantno! Duhovito! Telefon 2730. Kino «DVOR»- oče Ivan Grad k pogrebnemu zavoon v Litiji, k g. Emilu Koprivnikarju, ki le oskrbel vse potrebno za zadnjo pot blage pokojnice. Z vozom so nato prepeljali truplo Ane Lustikove danes v Zg. Kašelj, od koder se bo vršil jutri, v sredo, pogreb na pokopališče v Polju. Vsa tragedija rodbine Lustikove je našim čitateljem znana iz prejšnjih naših podrobnih poročil. Ta edinstvena življenska drama - nesrečne rodbine se je začela dne 4. decembra 1927., ko je odšla pokojna Ana s svojim sinčkom nez-nanokam od doma. Prvotne domneve so sedaj popolnoma potrjene: obupana Ana je skočila pri kašelj-skem mostu s svojim sinčkom v naročju v Ljubljanico in se otela vseh pozemskih bridkosti z odhodom v večnost, kamor je ženi in otroku po par dneh sledil tudi obupani mož. Dva fašistična junaka pred ogulinskim sodiščem Pričetek razprave proti Kodriču in Gagliaalju. Ogulin, 10. januarja Danes se Je pred tukajšnjim sodiščem pričela razprava proti fašistoma Kodriču in Gaglianiju, ki sta obtožena, da na Sušaku narkotizirala ln skušaia s silo odvesti italijanskega emigranta Alfreda Sirico ter ga nameravala izročiti fašistom na Reki. K razpravi je bilo pozvanih pet prič. Po prečitanju obtožnice je bil prvi zaslišan obtoženec Kodrič, ki Je izjavil, da se ne smatra krivega, ker je hotel samo izigrati italijanske oblasti in nič drugega. Izjavil Je, da je pristaš Zanelle, bivšega reškega župana, in da ni hotel s silo odvesti Sirice; temveč samo dobiti denar od Italijanskih fašistov. Zahteval je, naj se razprava proglasi za tajno, ker hoče govoriti o nekih delikatnih stvareh. Nato Je sodišče odredilo, da se razprava proglasi za 30 minut kot tajno. Popoldne le sodišče nadaljevalo zasliševanje Kodriča in zatem obtoženca Gaglianija, ki Je potrdil zagovor Kodriča, češ, da sta hotela samo prevarati reške fašistične oblasti. Sodna razprava Je bila ob pol 7. zvečer zaključena in se bo jutri nadaljevala. Bitka med zločincem in orožniki Seljak LJubomir Pantič iz vasi Uljrae pri Vršcu je bil lani zaradi različnih zločinov obsojen na 15 let težke ječe, ki Jih je pre-sedeval v kaznilnici v Požarevcu. Tu Je svojim tovarišem večkrat pripovedoval, da so njegove nesreče krivi njegov oče, brat in nevesta. Nedavno je zločincu uspelo, da je na čuden način pobegnil iz kaznilnice. Podal se je naravnost proti svojemu domačemu kraju Uljinl, da se maščuje nad svojo rodbino in nevesto. Svoj grozoviti namen bi bil nedvomno tudi izvršil, toda k sreči je bil njegov beg takoj opažen In za zločincem je bila odposlana močna orožniška patrulja. Orožniki so zasledovali zločinca tik do domače vasi in doznali, da se zločinec nahaja v domači hiši, te katere so ogroženi sorodniki pobegnili pred maščevanja željnim Ljubomirom. Orožniki so torej obkolili hišo; a Ljubomir Pantič je pretečo nevarnost hitro opazil. Zabarikadiral se je v tnali sobi, kakorkoli je mogel, pograbil puško in začel streljati proti orožnikom. Patrulja seveda nI ostala prekrižanih rok. V sobo Je zagrmelo več strelov, ki so Pan-tiča občutno ranili ia ga prisilili h kapitulaciji Predvčerajšnjim Je bil zločinec Ljubomir Pantič zopet eskortiran Iz Vršca nazaj v kaznilnico v Požarevcu. Od tega časa daje Je moral prestati nešteto intrig, katerih inicijator je bil prof. Hattala. Id se Je čutil ogroženega v svoji poziciji. Borba, v kateri so posegli nasprotniki po najaizkotnejših sredstvih, da bi uničili Gebauerja, Je trajala do 1. 1890. Marija Gebauerjeva ie v preprostih besedah opisala življenje svojega velikega očeta ki Je ugotovil zgodovinski razvoj čeSkega Jezika in zakone, ki so vedno v njem vladali ln vladajo še danes. Opravičeno po-vdartjajo češki kritiki, da pomeni Gebauer za češki Jezik isto kakor Palacky za češko zgodovino. Velika zasluga Marije Gebau-erjeve Je, da stoji življenje njenega očeta še bolj nazorno pred nami in da prav živo občutimo nacijonalni karakter češkega naroda. ki Je dal Čehom može, kakor Masa-ryka In druge. Angleška pianistka ▼ Zagreba. Uprava Glasbeaega zavoda v Zagrebu je angažirala angleško pianistko Wlnifredo Christie za koncert na posebne vrste dvojnem klavirju, instrumentu, ki je opremljen z dvema ma-uualoma ter ima zelo fino mehaniko. Koncert bo 19. t m. Aleksander Tajrov ▼ Berlina. Ruski modernistični režiser Tajrov je povabljen v Berlin, kjer bo v Nemškem gledališču reži-ral nekoliko iger. Na ta način bo Tajrov seznanil berlinsko publiko z načinom svoje odrske interpretacije. Langerjeva (Periferija, Je dosegla v Ameriki velik uspeh. Igral io je Retnhard-tov Igralski ansambel. Kulturni pregled Ljubljanska drama Sreda, 11.: Gostovanje šentjakobskega gledališkega odra dgra v gradu*. Znižane ctsne. Izv. Ljubljanska opera Sreda, 11.: »Čarobna pdščal». B. Mariborsko gledališče Sreda, 11.: Zaprto. _ „ . četrtek, 12.: «LogaTjeva Krtsta*. D. Kuponi Petek, 13.: Zaprto. , __. Sobota, 14.: «rZiveS tatovi*. A. Kuponi. Upravi ptujskega gledališča se le kontno posrečilo, zagotoviti si stalno gostovanje članov ljubljanske drame pod vodstvom režiserja g. Rogoza. Uprava bo v kratkem objavila program sezonskega gostovanja ter razpisala abomna za vse pred-stave Sprememba mariborskega gledališkega rep«rtoaria. Radi nenadnih zaprek se uprizori v četrtek 12. t. m. (Logarjeva Knsta> mesto prej najavljene predstave . Bfezinovi eseji pod naslovom cGodba vrelcev, izidejo še letos na jesen v angleškem prevodu Paula Selverja. Praški pevski zbor odrine dne 11. marca letos na turnejo po Franciji, Belgiji in Italiji KaČalov _ ljudski umetnik sovjetske republike. V. Kačalov, tudi pri nas znani član moskovskih Hudožestvenikov, je bil pred kratkim počaščen z najvišjim odlikovanjem, ki ga more dati sovjetska republika umetniku njegove vrste. Podeljen mu je bil naslov ljudskega umetnika. Osiješka občina za svoje gledališče. Država je že lani odtegnila osiješkemu gledališču skoro vsa sredstva, s katerimi ga je prej podpirala. Zavodu je sedaj s posnemanja vrednim vzgledom priskočila na pomoč mestna občina, ki je institucijo podprla s 50.000 dinarji gotovine. «JUTRO* št. 9. 4 Sreda 11. L 192*. Domače vesti Važno opozorilo! Vsem cJutrovrm* naročnikom smo včeraj priložili položnice za «2ivljenje in svet*. Ponovno jih prosimo, naj se poslužujejo teh položnic samo za naročanje tednika »Življenje in svet*. ne pa za naročanje « Jutra*, ali drugih stvari. Uprava našega lista je namreč ugotovila, da nekateri še vedno zamenjujejo pri odpošiljanju naročnine položnice, tako da pošiljajo n. pr. na « Jutro ve* položnice denar za «Sk>venski Narod*. •Ponedeljek*, «Domovino*. »Življenje in svet*, za inserate in celo za srečke državne loterije, ne da bi navedli za kaj naj se denar porabi Zato nastaja v upravi neljuba zmeda, ki se konča z jezo naročnika, ki je sam kriv. ako pri najboljši volji ni mogoče ustreči temu, kar on želi. One naše cenjene naročnike, ki žele postati naročniki tednika •Življenje in svet* pa opozarjamo, da naj odpošljejo naročnino za r. b..i tudi potrdilo krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto. + Pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev sta razpisaiji službi referenta le.. ksmiške stroke kategorije A ter uradnika pomožnotehnične stroke kategorije C. Prošnje naj se vlože najkasneje do 12. januarja pr. OUZD v L:ubl;an: + Zlata poroka zaslužnega narodnega delavca. Dne 13. t. m. praznuje na svojem posestvu v Mestnem vrhu u. o slavnost zlate poroke zaslužni narodni delavec, prvoboritelj štajerskih Slovencev, g. Ivan Vošnjak s svojo soprogo gospo Emo. »Jutro« je povodom 70 letnice tega odličnega slovenskega moža — pred dvema letoma — ocenilo njegove velike zasluge. ki si jih je pridobil kot dolgoletni deželni poslanec in župan v Šoštanju, kjer je kot kremenit neomajen, narodno zaveden potomec rodu Vošnjakov vedno deloval za pošteno stvar in moško kljuboval vsem nakanam od strani nasprotnikov in odpadnikov. Imena Iv. Vošnjaka in njegovih dveh pokojnih nepozabnih tovarišev Frana Ra;-šterja in notarja Vinka Kolšeka ostanejo najsvetlejša v zgodovini Šoštanja, kjer se je slovenski živelj pred prevratom boril v najobupnejši borbi za svoj obstanek. G. Ivanu Vošnjaku, ki s svojo zvesto in blago življenjsko družico gospo Emo uživa zasluženi tihi pokoj na svojem idiličnem posestvu v Mestnem vrhu pri Ptuju, iskreno čestitamo k zlati poroki, želeč, da bi vele-uglednemu paru še dolgo, dolgo sijala zla-' ta jesen življenja! * Himen. V Beogradu se je poročil g. Šolan Janez z gospodično Slavo Jurca. B9o srečno! * Smrtna kosa. V Ljubljani je umri včeraj slušatelj Juridične fakultete 18 letni Marijan Polec, sin vsučiliškega profesorja g. dr. Janka Polca. Zemske ostanke pokojnika prepeljejo jntri ob 13.30 uri v Kamnik, kjer se bo vršil pogreb na tamoSnje pokopališče. — V Krškem je umrl 9. t m. farojaiks ster, posestnik in bivši župan g. Ivan Golob Pokojnik Je užival med meščani velik ugled. Pokojnikoma blag spomin, prizadetim naše iskreno sožalje! * Vojaške vaje leta 1928. Kralj je podpisal ukaz, ki se glasi, da se leta 1928. vpo-kličejo k vojaškim vajami, kolikor bo to potrebno, rezervni oficiTji. obvezniki, živina iin prevozna sredstva operativne in rezervne vojske in mornarice v smislu členov 80, 251, 252 in 253 zakona o ustroistvu vojske in mornarice. * Zastrupljanje je v Zagrebu na dnevnem redu. Zdaj sredi zime, ko beda pritiska bolj in bolj, v Zagrebu ne mine dan brez samomora ali samomorilnega poskusa. Včeraj se ie v hotelu »Union« v Ilici otroval 35 letni privatni nameščenec Viktor Njem-čič, rodom iz Koprivnice, a nameščen v Zagrebu. Zjutraj ga je našla shižinčad v sobi, kjer se je v strašnih krčih zvijal na tleh in klical na pomoč. Zavžil je bil v samomorilcem namenu neki strup za uničevanje golazni. Poklicani zdravnik mu ie nudil prvo pomoč, nakar so nesrečnega kandidata smr ti prepeljali v bolnico, kjer je njegovo stanje še vedno kritično. — Nadalje si je v Zagrebu hotela končati življenje brezposelna delavka iedva 18 letna Rezika Nemani-čeva. V obupu zaradi bede je na svojem stanovanju na Florijanski poti 24 zaužila oetovo kislino. Polmrtvo so prepeljali v bolnico in se navzlic njenemu težkemu stanju nadejajo, da bo ostala pri življenju. * Nekoliko razočaranja zaradi Šteiice VI-dačičeve. Med nežnim in sramežljivim ženskim spolom v Zagrebu ie vzbudila precejšnje furore slika Štefice Vidačičeve v berlinskem »Schonheitsmagazinu« Slika, ki so jo s primernim pikrim komentarjem prevzele tudi zagrebške »Koprive«, predstavlja Štefico v pravem Evinem kostumu. Kakor beleži o zagrebške novine, se je med zagrebškim ženskim svetom razvnela ostra polemika, ali je to umetnost in ali Štefica namerava na ta način proslaviti Hrvatice v inozemstvu. Pravijo, da primerna doza skromnosti ne bi škodovala bodočemu umet niškemu renomeju male srčkane Vide.... * Epilog sleparije pri poštni hranilnici v Zagrebu, Nedavno smo poročali o veliki slepariji, ki se je izvršila na škodo zagrebške poštne hranilnice odnosno na škodo blagajnika Mihajla Bokola v iznosu 59.000 Din. Aretirani uradnik tvrdke Union ie izpovedal. da ga je k slepariji navedel inkasator tvrdke Franjo Kuntarič. Policija ie takoi uvedla zasledovanje. Kuntariča sicer par dni nj našla pač pa ie njegov brat Josip prinesel policiji pismo, naslovljeno na očeta, v katerem ie stalo, da se denar v znesku , 45.000 Din nahaja zakopan poleg neke nove j zgradbe v Černomercu. Policija ie zares na- i šla ta denar. Naslednji dan ie po srečnem naključju vlovila tudi Franca Kuntariča in ga z Lovretičem vred izročila v sodne zapore. Oblačila tvrdke I MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. * Dolgovi države napram zagrebški električni centrali. Poročali smo. da namerava zagrebška električna centrala s 1. februarjem ustaviti vsem šolam in onim državnim zavodom, za katere ii erar dolguje visoke vsote. Kakor se doznava. iznašaio ti dolgovi blizu poldrugega milijona Din: od te vso te odpade okrog 250.000 Din na vojaštvo, ostalo pa pretežno na državne šolske zavode Ti dolgovi so se nagromadili tekom zadnjih iet. posebno pa lani, ko ie država i popolnoma opustila vsako plačevanje električnega toka. * Samomor traiikanta zaradi dolžnikov. Trafikant Dušan Radek v Mariolam pri Vršcu je seljakom v okolici razdal velike j količine tobaka in jim posodil tudi znatne svote denarja. Svojo ustrežljivost pa ie rroraJ plačati z življenjem Zadnie dni bi bil moral pri glavni tobačni zalogi v Vršcu poravnati svoje račune za prevzeti tobak. Ker potrebne svote 150.000 D:n m imel in je tudi ni mogel iztir ati cd dolžnikov, je v obupu segel po samokresu in se ustrelil. * Zločin orožnika. V slavonsko selo Ra-čirovci je te dni prišla orožtiiška patrulja, v kateri se ie nahajal tudi Stevo Vidič. V gostilni se je ta mož nekoliko napil Ln ko je prišla mimo gostilne neka skupina seljakov, je Stevo Vidič pohitel skozi vrata in vprašal nekega Sističa, če ga pozna. Luka Si-stič je odgovoril, da ga še nikoli ni videl, nakar e orožnik Vidič med psovanjem začel seljaka brez pravega razloga pretepati in mu je končno porinil bajonet med rebra. Mladi seijak Sistič, ki se je šele pred dvema mesecema poročil, se sedaj bori s smrtjo v bolnici, a orožnik Stevo Vidič tiči v zaporu. * Borba zaradi reiorm med bosanskimi muslimani. Po vesteh iz Sarajeva izgleda, da bo zaradi naznanjenih reform med bosanskimi muslimani prišlo do ostrih sporov. Obe nasprotni stranki se vedno bolj dife-rentirata. Z ozirom na to ie reis ul ulema (najvišji muslimanski duhovnik) ustavil svo je redne pridige, ki so bile doslej vsak petek običajne v Begovi džamiji. Zgodilo se je to zaradi tega, da se prepreči očitna ne-volja onih konservativnih elementov, ld so proti reformam, katere je zagovarjal reis el ulema Cauševič. * Potrjena smrtna obsodba. Pred okrožnim sodiščem v Sibeniku sta bila svojedob-no na smrt obsojena razbojnika Miianko in Zakula, ki sta na cesti med Obrovcem ia Gračacem napadla hi oropala poštni avtomobil. Vložila sta ničnostno pritožbo pri kasadjskem sodišču v Zagrebu. Id pa Je smrtno obsodbo potrdil. * Preprečena železniška nesreča. Na železniški progi, ki Iz Bazijaša vodi v Vršac, je bita te dni preprečena velika nesre- ča, ki bi bila mogla zahtevati mnogo človeških žrtev. Ko Je vlak vozil ob vznožju visokih planin, sta se odkrušili pred njim dve ogromni skali, ki sta brezdvomno tehtali nad 25.000 kg. Na srečo je vlakovodja to pravočasno opazil ter zaustavil vlak, sicer bi bilo prišlo do grozne katastrofe. * Samomor bivšega žandarmerijskega kapetana. Na drugi dan pravoslavnega Božiča je v Adi pri Subotici izvršil samomor bivši žandarmerijski kapetan Conkič. Par dni prej je prišel iz zapora, kjer je obsedel kazen zaradi poneverbe. Od svojega tasta je hotel izsiliti večjo svoto denarja, kar pa se mu ni posrečilo, vsled česar je Conkič dvakrat ustrelil na tasta, ki pa je ostal nepoškodovan. Conkič je potem pobegnil, pozneje pa se ie sam javil na žandarmerijski postaji. A predno ga je žandarmerijski komisar začel zasliševati, je Conkič potegnil iz žepa revolver ter si pognal kroglo v glavo. Osta je na mestu mrtev. RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR Od danes naprej vsak dan MORSKI PAJKI. Priporoča se BOGDAN PUPOVAC. * Od gladu umrl. V selu Uzdolje pri Kni-nu je te dni od gladu umrl seijak Mile An-gjelič. Že tri mesece ni imel hrant in tudi od revnih svojih sosedov ni dobil pomoči. * Vinko Zakušek iz Maribora izvršil samomor. Kakor smo že poročali, je progovni čuvaj v Podsusedu dne 2. t. m. našel na železniški progi mrtvo truplo moškega, kateremu je vlak odrezal glavo. Sumilo se ie takoj, da ie neznanec izvršil samomor. V žepu mrtveca so orožniki našli cnotes* z beležkami, tičočimi se mariborske tvrdke »Balkan«. Orožniška postaja v Vrabiču se je obrnila na mariborsko policijo z vprašanjem glede identitete samomorilca. Mariborska policija ie pozvala Francisko Zakušek, da pove, je-Ii so Pri samomorilcu najdene stvari last njenega moža. kar je žena potrdila ter izjavila, da je Vinko Zakušek že 27. decembra odpotoval iz Maribora in se ji m' več javil. Tvrdka »Balkan« pa je ovadila, da je Zakušek defravdiral večjo svoto ter potem izginil neznano kam. Nekoliko dni se je, kakor je ugotovljeno, mudil v Zagrebu in potem pa v bližini Pod-suseda naprav-l konec svojemu življenju * Pr} bolečinah hemeroldov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca. omotičnosti, nam prinaša raba prirodne grenčice »Franz-Josek vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih primerih vsak dan zjutraj in zvečer piti bolnikom po pol kupice vode »Franz-.fosef«. Dobi se v lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Odvetnik r. noznnn a, s svojo pi arno \l Beethovnove ulice št U Lil sorleuo Ul. 1 II. nadstropje. Iz ! i«b'kne u— H gostovanju šentjakobskega odra v dramskem gledališču Sentjakobsk, oder v Ljubjani se zaveda, da ie med diletantski-mi odri naivečo pažnjo posvetil dramatičnim delom. V kratki dobi svojega obstoja je uprizoril 20 izvirnih slovenskih iger. V tem pogledu pač zasluži ime slovenskega odra Gojil pa je tudi inozemski repertoar, v prvi vrsti slovanski Segel ie kolikor so mu dopuščale razmere vzpričo skromnega odra tudi po svetovno priznanih dramskih delih, ter iih v splošno zadovoljstvo stalnih posetnikov obvladal z nepričakovano rutino Cankar. Fumtek. Milčinski. Meško. Go-vekar, Lah. Kmetova. Murnik. Finžgar. Remec. Kristan, Novačan, Nučič, Kraigher. Žagar po!e2 Tučiča. Hnnadin Nov l. Mehova. Baluckega, Nušiča. Petroviča in Go-golja so si v slovanskem objemu podali roke — Za ves trud ie žel oder pri svojih stalnih obiskovalcih neomeieno priznanje, ki pa spričo razoranih razmer v Sloveniji ni krepkeiše odjeknil v javnosti Šentjakobski igralci pa hočejo tudi širši publiki pokazati uspehe večletnega truda, zato oderska uprava vabi p. n. ljubljansko občinstvo k predstavi Mohtarjeve komedije »Igra v graduc, ki se uprizori v dramskem gledališču v STedo dne 11. t m. ob pol 8. uri zvečer. Za stovensko kulturo vneti borci upamo, ne bodo izostali. u— Francosko predavanje. V petek, dne 13. t. m. predava v veliki dvorani univerze g. prof. Warnier o predmetu »La renaissan-ce fra/ncaise«. Opozarjamo že danes občinstvo na to predavanje. Začetek ob 18. n— Bratje! Zopet je posegla neizprosna srort v naše vrste ter nam ugrabfla našega dolgoletnega hi zvestega člana brata dr. Demetra Bleiweisa-Trstenrškega. Vse brate pozivamo, da ga spremijo na poslednji poti v čim večjem številu. Zbirališče pred hišo žalosti na Kongresnem trgu v četrtek 12. t m. ob pol 4. popoldne. Kroj civilni z znakom. Zdravo! — Odbor Ljubil. Sokola. u— Državna železnica zgradi štirinadstropno hišo v Ljubljani. Podjetniki se opozarjajo na razpis direkcije državnih železnic v Ljubljani za zgradbo štirinadstropne hiše v Ljubljani, ki je bil prvič objavljen v »Službenih Novinahc št. 295. z dne 28. dec. 1927. Licitacija se izvrši dne 30. januarja 1928. u— Predpriprave za VIIL Slovanski večer kj se vrši pod pokroviteljstvom ge. gen. Kalafatovičeve, dr. Kramerjeve, dr. Pucove in častnega damskega komiteja so v polnem razmahu, ki obetajo, da bo letošnji Slovanski večer v vsakem oziru na višku, Pri koncertnem programu sodelujejo naše prve pevske moči, pri plesu pa sodeluje znani Nagodetov orkester. Prireditev se vrši v soboto 21. t. m. Vabila so bila razposlana. Reklamacije naj se naslove na tajni štvo akademskega društva »Jadran« (Toma nova ulica 3.) Telefon štev. 2974. 555a u— Sokolsko društvo v Štepanji vasi Ima svoj redni občni bor v nedeljo 15. t. m. ob 14. uri v društveni telovadnici pri bratu Anžlču — Soržu. Zaradi sestave kandidatne liste za bodoči upravni odbor se sestane članstvo v petek 13. t. m. ob 20. uri v društveni sobi v Štepanji vasi. Zdravo! — Odbor. 48 u— Nocoj »Večerni plesni tečaj g. Jenka« v mali dvorani »Uniona« od 20 do 24. ure. Pouk novega »yale-bluesa« in »praškega fcxa«. Začetniki-ce točno ob 20. uri. 45 u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina kokoši. 1 tatvina suknje, 1 izgred v gostilni, 1 prestopek pijanosti in nedostojnega vedenja, 1 prestopek streljanja s samokresom na ulici, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 pobeg od doma, 1 samomor, 1 poskusen samomor, 1 ogenj in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 2 zaradi suma tatvine zajcev in 2 zaradi krošnjarenja brez dovoljenja. u— Pobegla umobolna ženska. Upokojeni učitelj Fran Marolt. stanujoč na Mestnem trgu št 17. je prijavil, da jc v ponedeljek neznanokam pobegnila njegova 26 letna umobolna hčerka Helena. Ubežno dekle je male postave ter je bilo pri odhodu od doma oblečeno v lahko svetlo obleko. Na glavi je imelo ovito temno ruto, obuta pa je bila v črne čevlje. u— Razne tatvine. Na dvorišče hiše Marjete Trebarieve na Dolenjski cesti št. 10. se je v pondel'ek ponoči utihotapil neznan kurji tat ter ji odnesel iz odprtega kurnika 4 kokoši v vrednosti 160 Din. Tat je bil v ostalem še nekam velikodušen, ker je 2 kokoši. ki «ta se nahajali še v kurniku pustil Trebarjevl. n "Meno hrbtenico (scolioso) vzrast line (kifoso), okroglost hrbta in lordoso, po vročinskih boleznih otrpnjene mišice, bolezni v sklepih in po spahnjenih kolkih visoko lopatico ter vse v to vrsto spadajoče bolezni zdravi ortopedlčnl zavod v Mladiki, Šrbičeva ul. ter da;e pojasnila vsak 5ols^; dan od 3. do 5. popoldne. 42 u— Kopal šče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8 do 19.. ob ne-dei;ah r>d K dn 12 Vhod nasoroti voiašnice. u— Biserne ovratnice so velika moda k plesnim in večernim toaletam Velika izbira F. Čuden, Prešernova ulica 1. 225 u— Dobrota je sirota. Zasebnica Lucija Šebenikova je imela iz usmiljenja pri sebi na stanovanju nekaj dni brezposelno služkinj Mariio L. Predvčerajšnjim si je Ma-rička nenadoma poželela plašč svoje do-brotnice Zaprosila jo je, da ji ga za nekaj ur posodi, češ, ima opravka v mestu. Šebenikova ji je ustregla, pa se ie kmalu po-kesala, kajti Marička je s 700 Din vrednim plaščem neznanokam izginila. Zasleduje jo policija. j«? I^a^ho^a a— Velik protestni shod proti novim obremenitvam gostilniških in kavarniških obratov z oblastnimi in občinskimi taksami sklicujeta danes ob 13.30 v Gambrinovo dvorano zadrugi gostilničarjev in kavar-narjev v Mariboru in okolici. Udeležba je obvezna za vse člane okoliške in mestne z'o druge a— Udruženje rezervnih oficirjev In bojevnikov Pododbor Maribor: Občni zbor bo v nedel o, dne 15. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani hotela »Zamorec«, Gosposka ul. a— Kolesarski romanček. Športno izmikanje koles je dandanes povsod že prav v modi. in tatvine biciklov so na dnevnem redu Za tak dogodek se dandanes že res nihče več ne zmeni, razen oškodovancev in oblasti, ki imajo neprijetno nalogo, da kolesarijo za temi kolesarji. Tudi v Mariboru imamo nenavadno spretnega »kolesarja« Fr. K., ki je imel svoje agente tudi še v Studencih, ki so mu prinašali svoj Plen v mesto, nakar ga je na rajši razpečeval pri Sv. Lenartu. Prav te dni sta bili z&pet ukradeni dve kolesi in sicer posestniku Hauptmanu in krojaču Simniču v Studencih. Naključje je hotelo, da so se kolesarski bratci zaradi razdelitve izkupička tako pošteno stepli, da je moralo poseči v prepiT končno orožništvo v Studendh in so se tako kolesarski bratci sami vjeli v past. Eden izmed kolesarskih uzmovičev je že pod ključem, pričakovati pa je, da se v kratkem zapro jetniška vrata tudi za ostalimi. a— Policijski drobiž. Pekovski pomočnik Maks P. iz Sv. Barbare v Halozah, ki zasledujeta osješko in mariborsko sodišče. Je bil včeraj v Mariboru aretiran in oddan sodišču. — Aretiran Je bil tudi France S. iz Zgornjega Jakobskega dola, ker ga zasleduje žandarmerijska stanica v Št. Iljo zaTadi neke tatvine, ki Jo je Izvršil v juliju leta 1924. v Srebotju pri Sevnici. — Dalje so bile aretirane še štiri osebe: dve zaradi tajne prostitucije in dve zaradi razgrajanja, dočim Je bilo vloženih 17 prijav. a— Sleparski posredovalec. Aretiran je bil včeraj Ferdo O. na podlagi prijave trgovca G., od katerega je pol lažnivimi pre- , tvezami izvabil nov šivalni stroj, vreden 3000 Din. Izročil mu ga je 12 letni trgovčev sin. kateremu je obljubil, da bo prinesel denar zvečer. Ker sumljivega kupca le ni bilo, je zainteresirani trgovec poizvedoval in do-znal, da Je njegov šivalni stroj že prodan v Bistrici. Novi lastnik je spretnemu agentu izplačal na račun 950 Din in mu zastavil tudi 500 Din vreden, rabljen šivalni stroj. Pri zaslišanju je Ferdo O. dejanje priznal. Policija ga je izročila sodišču, kjer se bo zagovarjal tudi zaradi drugih prestopkov. a— Statistika samomorov v Mariboru je malo razveseljiva. Življenje si je vzelo v preteklem letu 16 moških in pet žensk. Ustre lilo se je osem oseb, na železniškem tiru sta si končali življenje dve osebi, zastrupile so se tri, obesilo se jih je pet in utonili so trije. Med samomorilci sta bila tudi dva vojaka in en oiicir. Skoro v vseh slučajih se navaja kot vzrok samomora beda in pomanjkanje ali neozdravljive bolezni. Edino meseca januar in september sta bila brez samomorov v Mariboru. Iz Celja e— Umetniška razstava v Celju. Kakor smo obveščeni, namerava slikar gosp. Slavko Tomerlin iz Zagreba razstaviti okoli 20. t. m. svoja dela tudi v Celju. Celjsko in okoliško občinstvo že danes opozarjamo na to razstavo. e— Osebna vest. Kot profesorica za moderne jezike je nastavljena na državni realni gimnaziji v Celju gdč. Jos. T o m i n-š k o v a, hčerka gosp. dr. Tominška, ravnatelja drž. gimnazije v Mariboru. c— Nova umobolnica za mariborsko oblast. Kakor smo izvedeli, se mariborski oblastni odbor resno bavi z načrtom, da ustanovi za mariborsko oblast novo umobolnico. V zvezi s tem si je predsednik oblastnega odbora v družbi strokovnjakov ogledal pretekle dni tudi Jelšin grad v bližini Šmarja pri Jelšah. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek je predaval v meščanski šoli gosp. dr. Ervin Mejak o enakopravnosti žensk. Predavanje je bilo zelo stvarno in zanimivo, le žal, da je bilo premalo občinstva. Pričakovati je bilo, da se bo ženski svet bolj zanimal za vprašanja, o katerih se razpravlja drugod dan na dan. e— Za posestnike orožnih listov. Vsi, ki posedujejo orožne liste, morajo te oddati do 15. t. m. na okrajnem glavarstvu radi podaljšanja. e— Zavitek z denarjem sem izgubil. Do- tičnik, ki ie 5. t. m. okoli 12. ure našel na cesti od Cankarjeve do Kralja Petra ceste rujav papirnat zavitek z denarjem, se opozarja, da odda zavitek z denarjem na policiji ali na Mariborski cesti 19. pToti nagradi Dotičnika, ki je zavitek pobral, so opazili ljudje, zato bi utegnil imeti sitnosti. 764 Velika inventurna prodaja po čudovitih znižanih cenah &e vrši do konca januarja v veletrgovini B. STERMECKI, Celje. Dve preprečeni nesreči Udušen ogenj na Gallusovem nabrežju. — Rešitev s salmijakom zastrupljenega družinskega očeta. Ljubljana, 10. januarja Snoči ob 22.10 je neki pasant opazil, da se vali iz zaprtega lokala trgovke s starimi predmeti Frančiške Bratovževe na Gallusovem nabrežju št. 7, smrdeč dim. Sprva je mislil na kako nesrečo, vendar ie postal nekaj trenotkov na ulici, misleč, da pride kdo iz hiše. Ker pa se ni pokazal nihče in je uhajal iz lokala vedno močnejši dim, se je odločil ter obvestil o tem hišne stanovalce. Ti so takoj hiteli doli ter jeli trkati na vrata Bratovževe, ki pa se ni odzvala. To je postalo slednjič tako sumljivo, zlasti še, ker je v lokalu nekaj pokalo, kakor da liže ogenj razne predmete, da so se nekateri odločili vdreti v notranjost nasilo-ma. Ciin so vdrli vrata, je zaiel vse val dima, skozi katerega se je pobliskaval plamen. Prva je planila v lokal v hiši stanujoča služkinja Malka Žganjarjeva, ker je opazila ležati na postelji lastnico Bratov-ževo že nezavestno. S pomočjo drugih so napol zadušeno ženo prenesli na zrak, kjer se je zavedla šele po daljšem času. Hišni stanovalci so pričeli takoj gasiti ogenj, ki je grozil razviti se v velik požar z nedoslednimi posledicami. Tudi obveščeni gasilci so bili na mestu že po nekaj minutah, vendar pa jian ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so hišni stanovalci ogenj v prav kratkem času popolnoma udušili. Ogenj je nastal zaradi tega, ker je Bra-tovževa v spanju prevrnila na omarici poleg postelje stoječo gorečo petrolejko, škode je požar napravil na posteljnini in drugih predmetih za kakih 1000 Din. ★ Na vodmatsko stražnico je danes okrog 12.45 v vsej sapi prihitela 191etna delavka Pavla Jamškova, stanujoča na Selu št 33., ter jela pripovedovati, da se je njen oče najbrže zastrupil. Pojasnila je, da je prišel na večer domov, kjer je v sobi izpil večjo količino neke smrdljive tekočine, nakar se Je pričel zvijati v silnih krčih. S stražnice so takoj telefonirali po rešilni avto. Uslužbenci rešilne postaje so našli 501etnega vdovelega. brezposelnega zidarja Ivana Jamška na postelji že skoro nezavestnega. Došli stražnik je opazil pod posteljo četrditersko steklenico, iz katere je udarjal duh po — salmijaku. / Zastrupljenega moža so z največjo brzino prepeljali v bolnico, kjer so mu takoj iz-prali želodec, vendar je njegovo stanje še vedno kritično. Kaj je nesrečneža gnalo v obup, še ni popolnoma pojasnjeno, bržkone pa le vzrok njegovemu koraku — beda, ki najbolj strašno pritiska in uničuje ljudi v delavskih pred mestjih. «JUTRO* št. 9. -Sreda 11. I. 1928.= Iz Kranja r— Ljudsko gibanje v Kranju. V preteki« lem letu je bilo 74 rojstev, 15 porok in 39 amrtnih primerov. Dočim je bilo število porodov normalno kakor v zadnjih letih, jo število smrtnih primerov najnižje v 50 le« tih. Nizko število porok v kranjskih cer« kvah je pripisati konkurenci bližnjih Bre» zij in Bleda. r— Zanimv kinotspored ZKD. Zveza kul* turnih društev v Ljubljani priredi v soboto v Narodnem domu velezanimivo in poučno predavanje ob spremljevanju filma, ki od» crrva strašne posledice zanemarjanja spol« nih bolezni V Ljubljani je dosegel film neverjetno veliko pozornost. Iz Trbovelj t— Predavanje prosvetnega pododseka DZ. Danes ob 18. se bo vršilo v Delavskem domu predavanje o odkritju Amerike. Pre« davanje bo spremljalo 20 koioriranih ski« optičnih slik. t— Ze zopet smrtna nesreča. V kamno» lomu Agnes se je smrtno ponesrečil dela« vec Rozina. Sprožil se je kamen, ki je pri* letel Rozini na giavo in ga na mestu usmr« til. Ponesrečenec je bil še mlad; zapustil je ženo in enega otroka. t— Občni zbor Društva za varstvo otrok v Trbovljah je bil zelo živahen. Zborovalci so razpravljali o spremembah pravil, ka* kor je predlagala Delavska zbornica. Le*ta je obljubila večjo podporo, ako se izpre* mene pravila v tem smislu, da dobi DZ v odboru 2 zastopnika in da izgube pravico glasovanja vsi virilistl Občni zbor si tega predloga ni mogel popolnoma osvojiti; pri* stal je le na to, da dobi DZ v odboru dva zastopnika kot virilista. Pri volitvi odbora je ostal po večini stari odbor. t— Sokolsko gledališče v Hrastniku. An« sam.be! dramskega odseka Sokolskega dru« štva v Hrastniku je ponovil 8. t. m. v sko« raj napolnjeni dvorani Narodnega doma Kratzovo burko «Avtomobilist». G. in že« njer Freyer, ki je jako pohvalno glumil ljubosumnega Riherja, se je tudi to pot izkazal spretnega in marljivega režiserja. Njegovo rafinirano ženo je temperamentno podala gdč. Pleterskijeva, Id je prejela v znak priznanja šopek rdečih rož. Zelo sta ugajala tudi ga. Čandrova kot Pepca ter g. Cander v vlogi Lipeta; publika ju je na« gradila z dolgotrajnim aplavzom. Njuni hčerki Milči in Malči sta bili gdč. Župančičeva in Grešakova. Prva, žena Hiternika, ki ga je kreiral g. Pečarič zelo dovršeno, je bila malce plaha in nesigurna, vendar pa sta oba, tako g. Pečarič in gdč. Županči« čeva, vredna pohvale. Gdč. Grešakova v vlogi zaljubljene Milčike ter njen partner, nami ti in domišljavi pesnik Tonoelj g. Slo« kana, sta bila videti najboljša. Tudi ostale manjše vloge so bile podane nad vse po« hvalno. Dramskemu odseku želimo še mno« go tako posrečenih predstavi & stran grame aaj rešuje m Reko Trst V Trstu, 7. januarja. Med pogoji za obnovitev prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo je tržaški «Piccolo> te dni navedel tudi opustitev (z jugoslovenske strani, seveda) nasilstev iu nagajivosti na meji Julijske Krajine, katerim je namen, da se velika jadranska pristanišča trajno drže v položaju gospodarske bede. Gre za veliki italijanski pristanišči Trst in Reko, katerima bi morala Jugoslavija, ako hoče biti deležna italijanskega prijateljstva, ne samo vsega svojega prekomor-skega prometa, temveč s primernimi tarifnimi olajšavami napeljati vanju tudi pre-komorski promet vsega svojega zaledja. Trst pač propada v gospodarskem pogledu, nezadržliivo propada in če so se tržaški poslovno - prometni krogi proti koncu minulega leta 1927 tako silno podvizali, da so bile'že na novega leta dan objavljene statistike celotnega tržaškega premeta z malenkostnim porastom napram predidočemu letu 1926.. se je storil to le zato, da bi se s tem malenkostnim porastom izbrisale oči tržaškemu prebivalstvu, katero čim dalje tem huje trpi pod pritiskom gospodarske bede, kateri pa niso vzrok cnasilstva in nagajivosti, na meii, temveč le dejstvo, da italijanski merodajni krogi dosledno prepuščajo Trst počasnemu propadanju. Enako Reko, katera obupava nad svojo usodo. Resnica je, da je znaten del odpadka, ki ga izkazuje tržaški povojni promet, treba dati na račun velikanske skrčitve tržaškega prometnega zaledja, toda stalnemu propadanju Trsta ni glavni vzrok v tem dejstvu, temveč drugje. Pred vojno so imele Benetke komaj tretjino tržaškega prometa! Benetke rastejo, Trst pa propada, a kar so vzele Benetke Trstu, naj bi sedaj nadomestila Jugoslavija v plačilo za italijansko prijateljstvo 1 Če bi smeli verjeti italijanskim trditvam, jugoslovenski pomorski promet za sedaj še ne dela nikakršne preglavice Italiji. Tako vsaj se je čitalo te dni v gospodarskih poročilih «Pieco3a della Sera>, kjer je bilo rečeno, da je stanje jugoslovenskega pomorskega premeta z izpod 410.000 tonami uvoza in 1,498.000 tonami izvoza sicer zelo ugodno za Jugoslavijo, ker izvoz v tako znatni meri presega uvoz, da pa te številke v celoti vendar kažejo, da je blagovni promet jugoslovenskih pristanišč vendarle doslej še zelo omejen, ko je promet italijanskih jadranskih pristanišč znašal okoli 8 milijonov 262.000 ton, torej več ko štirikrat toliko. 1'ier pa je v onih jugoslovenskih številkah vštel tudi kabotažni (obalni) promet, ki je znašal okoli 369.000 ton, je potemtakem imela Jugoslavija mednarodnega pomorskega prometa samo 1,568.000 ton. Potnikov je bilo okoli 973.000 in 97 odstotkov teh potnikov je uporabljalo jugoslovenske ladje, kar «Picco!o della Sera» tolmači kot dokaz, da so se njihova potovanja vr- iS^SSHSSEEH? g AiS s™ -VI najboljše, najfrajnejše zato najcenejše! šila le v obalni, ne pa mednarodni plovbi. Potem pa zaključuje dobeseno tako-Ie: cKakor se vidi, je poslovanje jugoslovenskih luk v svojstvu mednarodnih luk, doslej zelo omejeno ter se nam jih pač ni treba bati, dasiravno je vedno pametno, da pazimo, da kraljevina SHS ne bo kršila naših svetih, nedotakljivih pravic in niti ne z opolnitev uradniškega zakona in razvrstitvene uredbe. Zvezin tajnik gosp. Josip B e k š je podal nato obširno poročilo o delovanju Zveze. Poročilo riše borbo za izboljšanje gmotnega in socijalnega položaja državnih uradnikov in opozarja na nekatere nedostatke pri Glavnem Savezu v Beogradu. Po blagajniškem poročilu gosp. Ignacija R u s a in po revizorskem poročilu gosp. Ivana R o s t a n a se je razvila debata, v katero so posegli gg. Mar-t i n š e k, dr. S t e g e n š e k, Jošlio C a m-p a in M a h k o v e c, nakar je bil podan staremu odboru absolutorij in so bili sprejeti štirje predlogi g. dr. Stegenška glede notranje organizacije uradništva, oziroma glede prispevkov Savezu v Beogradu. Zastopnik neke izvenljubljanske organizacije je opozoril skupščino na nevarnost, da se s 1. aprilom t. 1. odtegne državnim nameščencem 15 % osebne draginjske doklade. Prejel je tozadevno iz Beograda privatne informacije. Razvila se je tudi kratka razprava o izplačilu uradniških razlik; po obljubah iz Beograda namerava vlada po najetju inozemskega posojila izpolniti tudi svoje obveznosti napram uradništvu glede razlik, vendar pa je stvar še problematična. Srezki poglavar v Kamniku vlad. svet. g. dr. Fran O g r i n je nato v temperamentnem govoru utemeljeval resolucije glede depolitizacije državne uprave in odprave czarad-nega sistema«, kakor je sedaj običajen v nekaterih pokrajinah. Uradništvo mora napeti vse sile, da se odstranijo pomanjkljivosti državne uprave. Gospodarski krogi Slovenije in merodajni činitelji naj se zavzamejo, da se preprečijo «zarade.>, ki se utihotapljajo že tudi v Slovenijo in da se depolitizira državna uprava. Njegov govor so navzoči sprejeli z viharnim odobravanjem. Soglasno so bile sprejete zadevne tri resolucije, kakor tudi dodatna resolucija delegata gosp. Frana R o j c a, da naj Zveza deluje na to, da se čim preje izvede izenačenje zakonov. Pri volitvah so bili v odbor soglasno izvoljeni: Andrej Škulj, Kuno Hočevar, Ludovik Primožič, Joško Čampa, Martin Gruden, Ivan Zupanec, dr. Josip Ferjančič, Narte Veliko-nja Ignacij Rus, Lovro Kolašič, Joža Bekš, Milan Paternoster, Fran Mahkovec, Ivan Ilo-var, dr. Fran Stegenšek, Anton Franetič, Fran Petrovčič, Ivan Stavec, Mirko Matjašič in Anion Svetek. Šport Klub kolesarjev in motociktistov allirb ja» v Ljubljani. Dne 6. t. m. se je vršil XV. redni občni zbor. Po otvoritvenem go« voru predsednika g. Rud. Zalokarja je po« dal društveni tajnik, g. Pavle Pele, obširno in izčrpno poročilo o klubskem delovanju v pretekli sezoni Iz blagajniškega poročila g. Briclja je razvidno, da ima klub kon« cem leta 1927. gotovine 318 Din. Občni zbor je nato dal odboru absolutorij, nakar je bil nato soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik g. Rud. Zalokar, podpredsednik g. Fran Cgrin, tajnik Adof Bar, namestnik g. Ivan Podboj, blagajnik g. Iv. Bricelj, go* spodar Josip Bernot, odbornika: Siard in Jontes, namestnika Mrzlikar in Rebolj. Pre« glednika računov: Porenta in Šimenc, ka* petan kolesarjev Joso Šolar, namestnik Makso Peršin, kapetan motociklistov Mir« ko Prošek namestni.: Peter Škafar, načel« nik smuške sekcije Ivan Porenta, namest« n. Jontes. Občni z' or je dalje sklenil pro« slaviti letos 151etnico obstanka kluba. Ob tej priliki priredi dne 19. avgusta t. L med« narodno kolesarsko in motociklistično dir« ko. Avstrijsko prvenstvo v umetnem drsa* a ju. V nedeljo so se vršila v Inomostu tek« movanja za avstrijsko prvenstvo v umet* nem sanju. Zmagal je dosedanji prvak dr. PreiseckeT. Izidi so bili nastopni: Av» st ,fsko prvenstvo gosnodov; 1. dr. Prcis« seeker (CottagesEisIaufverein) lestna ste« vilka 8, (308.3 točk), 2 K. Schafer (8. 302.2) 3 dr. Distler (9, 300.4), 4. >L. \Vrede (20, 284.8). V mednarodnem tekmovanju parov je zmagala dvojica M. Brumer s L. \Vrede. Trgovski ples Tradicijonalni trgovski ples Trgovskega društva «Merkur» za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v soboto 14. t. m. ob 20.30 uri v veliki dvorani hotela Union. Hoteč zado« voljiti vsestranskim željam, je prireditveni odsek razposlal veliko število vabil in se je potrudil držati se kolikor mogoče popol« ne in obsežne liste vabljencev. Pri najbolj« š: volji pa je danes ob pomanikanju dobre« ga in zanesljivega adresarja skoraj izklju« čeno, da ne bi bil ta ali oni prezrt, seveda brez slabega namena, kajti prireditelji ho« čejo zadovoljiti občinstvo v vsakem pogle« du. Kdor ne bi Drejel vabila, prosimo, da javi svoi naslov društveni pisarni v Ljublja« ni, Gradišče 17/1. Pri pisanju vabil se je zgodila, kakor ču« jemo, pri nekaterih naslovih neljuba na« paka v ekspediciji; zato prosi prireditveni odsek, da oproste prizadeti neljubo pogre« ško. Kdor je vabljen na svoje ime in ima soprogo ali rodbino, naj blagovoli vzeti vabilo zase in za rodbino, odnosno zase in za soprogo Zanimanje za to prireditev je iako veliko in je računati z obilno ude* ležbo te priljubljene vsakoletne prireditve. 44 Gospodarstvo Četrta amortizacija Vojne škode Finančni minister je nedavno objavil v (Službenih Novinah» načrt za četrto amortizacijo obveznic loterijske 2.5% rente za Vojno škodo za proračunsko leto 1927./28. Iz tega načrta je razvidno, da je bilo do 25. decembra preteklega leta izdanih obveznic za 4 milijarde 454.2 milijona Din nominalnih od tega v 1. 1924. za 3983.8 milijona Din, v 1. 1925. za 272.1 milijona Din, v 1. 1926. za 44 milijonov Din in v 1. 1927. za 154.3 milijona Din. V proračunskih letih 1924./25. do 1926./27. je bilo dosedaj amortiziranih obveznic za 124.8 milijona Din. Zanimivo je, da je bilo v preteklem koledarskem letu izdanih več novih obveznic, kakor pa je bilo v vseh treh letih amortiziranih. Da se je Število v preteklem letu novo izdanih obveznic napram 1. 1926. skoro počvetorilo, je pripisati dejstvu, da se je v tem letu na podlagi uredbe o izplačevanju Vojne škode od 6. aprila 1927 izplačalo za 119.5 milijona Din obveznic oškodovancem izven Srbije vzdolž bojišča proti Srbiji in Črni gori. Žrebanje za amortizacijo se bo vršilo 16. t. m., odnosno 21. t. m. (naknadno), ter bo ob tej priliki amortiziranih 27 serij po 1000 | števili? v nominalni vrednosti 27 milijonov Din (1. 1927. 27.75, 1. 1926. 25.85, 1. 1925. 19.57 milijona Din). Poleg tega je tekom leta 1927. uprava za Vojno škodo prejela 10.098 obveznic deloma od zapadlih kavcij deloma za plačilo reparacijskega blaga itd., ki se na ta način amortizirajo. Skupaj z obveznicami, ki bodo amortizirane z dobitki, se bo v_ tekočem proračunskem letu amortiziralo 37.286 obveznic v nominalni vrednosti 37,286.000 Din (1. 1926./27. 39,779.000 Din, 1. 1925./26. ?>7 milijonov 377.000 Din, 1. 1924./25. 47 milijonov 700.000 Din). Žrebanje obveznic za dobitke se bo vršilo 15., odnosno 21. in 23. februarja t. 1., ter bo ob tej priliki izžrebanih 188 dobitkov v vrednosti 7 milijonov Din. Za plačilo 4. kupona, ki zapade 1. februarja t. 1., bo potrebno 107,981.600 Din, dočim znaša v proračunu v ta namen predviden kredit 110 milijonov Din. = Izredna skupščina Jugoslovenskega gumarskega udruženja. Uprava Jugoslovenskega šumarskega udruženja je sklicala za 22. 1. m. izredno glavno skupščino, ki se bo vršila v Beogradu z naslednjim dnevnim redom: 1.) Pretres čl. 133. zakona o šuinah kraljevine Srbije, ki je sedaj raztegnjen na vso državo, ter o njegovih katastrofalnih posledicah. 2.) Pretres projekta zakona o šumah, ki ga je izdelalo ministrstvo za šume in rudnike, glede na projekt zakona, ki ga je izdelalo udruženje. 3.) Ukinjenje gospodarsko - šumarske fakultete. 4.) Posledice dosedanjega gospodarstva s šumami. 5.) Zakon o nošenju in držanju orožja. 6.) Zakon o lovu. 7.) Predlog zakona o neposrednih davkih po spremembah s strani davčnega odbora Narodne skupščine. 8.) Nestal-nost šumarskega osobja. 9.) Proračun ministrstva za šume in rudnike za 1928./29._ = Kožni sejem v Ljubljani se bo vršil 23. t. m. ves dan na prostoru velesejma. Dopoidne je kupovanje in prodaja na drobno ter ogled partij, ki pridejo popoldne na dražbo. Začetek dražbe ob 3. popoldne. Težko je bilo lovcem prej. ko so morali zaradi nezadostnega smisla za organizacijo prodajati, razkropljeni po vsej državi, svoje kože za ceno, ki jim je bila diktirana od drugih in ko so jih izrabljali razni prekup-ci, dobro zavedajoč se svoje premoči napram poedincem. Težko bi bilo posameznim lovcem tudi danes, ko je kupna moč kon-zumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oddali, ali pa za neprimerno ceno. Rešitev vsem je edino v kožnem sejmu. Lovci, pošljite vsi svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljani.^ Vsa navodila dobite na zahtevo brezlačno z obratno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek . = Provizija Poštno hranilnice za prenose na žirovne račune pri Narodni banki Minister za pošto in brzojav je odobril sklep Poštne hranilnice, da se ima počenši od 1. februarja t. 1. računati za prenose na ži-rnvne račune pri Narodni banki provizija v višini 0.2 °/00 za vsote do 1 milijona Din, odnosno 0.1 «/00 za vsote preko 1 milijona Din. ker se te transakcije ne vršijo potom virmana, temveč potom izplačila v gotovini. _ v trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke; Kladnik Co., družba z o. z. v Kamniku, trgovina z lesom in apnom (glavnica 100.000 Din); Kobi & Meden lesna industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani (glavnica 30.000 Din); Lampret in drug, družba z o. z. v Ljubljani, komisijska trgovina z avtomobili in tehničnimi predmeti (glavnica 30.000 Din); Hodnik & Vouk, trgovina z lesom v Logatcu; Thesetis, veletrgovina z drožami, družba z o. z. v Mariboru; I. Ulčar in drug, splošno kovaštvo, ključavničarstvo in vodovodne inštalacije, družba z o. z. v Spodnjih Gorjah (glavnica 100.000 Din). — Občni zbori. Vršili se bodo naslednji občni zbori: 25. t. m. 31. redni občni zbor delničarjev Dolenjskih železnic v dvorani Kranjske hranilnice v Ljubljani (predložitev računskih zaključkov za l 1925., 1926., 1927.); 25. t. m. redni občni zbor cTeksti-lane>, tovarne sukna, d. d. v Kočevju v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani; 25. t. m. redni občni zbor družbe «Voika», d. d. (prej Prometna trgovska d. d.) v družbenih prostorih v Ljubljani. = Dobave. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave dvonitnega platna, (Bohrrohre), do 24. t. m. glede dobave 1 motorne brizgalne s pripadajočimi deli. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 5000 m železne pocinkane žice in 6000 m železne pocinkane vrvi. Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 31. t. m. penudbe gldee dobave dvonitnega platna, čopičev, jelovih desk in kaučukovega kita. Vršile se bodo naslednje oferlalne licitacije: 23. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave vrvi, lanenega platna itd.; 25. t. m. pri policijski direkciji za Bosuo in Hercegovino v Sarajevu glede dobave 650 kompletnih zimskih uniform za policijsko stražo; 30. t. m. pri kr. redarstvenem ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave 290 črnih hlač za policijsko stražo; 31..t. m. pa glede dobave 120 plaščev za policijsko stražo; SI. t. m. pri upravi smodnišnice v Kamnik« glede dobave 100.000 kg kalijevega solitra; 30. t. m. pri gradbenem oddelkn direkcije državnik železnic v Ljubljani glede oddaje igradbe štirinadstropne stanovanjske hiše ▼ Ljubljani. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani 10. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet izredno velik, kar je pripisati predvsem dejstvu, da borza 4 dni ni poslovala. Zaradi velikega povpraševanja in slabe ponudbe privatnega blaga je motala Narodna banka v večjem obsegu intervenirati, predvsem v devizi na Curih ter v devizah na Prago, Dunaj in Beriin. Ker je deviza na Curih mednarodno nekoliko oslabela, so se ostale devize na naših borzah nekoliko dvignile. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje aelo čvrsta. Promptna je bila zaključena po 420. ter je ob zaključku no-tirala 422.5 — 424. Promet je bil slab. Med bančnimi vrednotami ni bilo sprememb. Eskomptna je notiraja višje pri 85—86. Med industrijskimi papirji je bil zaključen Gut-mann po 215. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.51 — 13.54 (13.525), Curih 1092.90 — 1095.90 (1094.4), Dunaj 8.0015 — 8.0315 (8.0165). London 276.5 do 277.3 (276.9), Newvork 56.63—56.83 (56.73), Praga 168 — 168.8 (168.4), Trst 299.285 do 301.285 (300.25, 300.40). Zagreb. Amsterdam 22.94 — 23, Dunaj S.G15 — 8.0315, Berlin 13.51 — 13-54, Budimpešta 9.92 — 9.95, Milan 299.76—301.76, London 276.5 — 277.3, Newyork 36.648 do 56.848, Pariz 222.93 — 224.93, Praga 168 do 168.8, Curih 1092.9 — 1095.9. Trst. Beograd 33.3250 — 33-5250, Dunaj 264.25 — 270.25. Praga 55.90 — 56.20, Pariz 74.25 — 74.55, London 92-08 — 92.28, New-vork 18.87 — 18.93, Curih 363.50 — 365.50; dinarji 33.10 _ 33.40. Dunaj. Beograd 12.46S75 — 1250875. Berlin 168.50 — 169, London 345125—34.6125, Milan 37.4425 — 34.5425, Newyork 707.65 do 710.15, Pariz 27.8050 — 27.9050, Praaa 20.96125 — 21.04125, Curih 136.37—136.87; dinarji 12.39 — 12.45. Cnrili. Beograd 9.14. Berlin 123.575, Xew-york 519.05, London 25.2925, Pariz 20.3925, Milan 27.445, Praga 15.38, Budimpešta 3.215 Sofija 3.74, Varšava 58.20, Dunaj 73.225. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135, Kreditni zavod 160, Vevče 135 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 422 — 425, kasa 422.5 — 424, za februar 393 — 394, investicijsko 86 — S6.5, agrarne obveznice 52.5 — 53; bančne: Eskomptna 85 — 86, Poljo 175 — 18. Kreditna 90 do 92, Hipo 57 — 58, Jugo 96 — 96.5, Ljubljanska kreditna 135 — 140, Praštediona 875 do 880, Srpska 138 — 0; industrijske; Drava 567.5 — 570, Dubrovačka 420 — 430, Še-čerana 550 — 557.5, Narodna šumska 16 do 19, Gutmann 210 — 215, Slaveks 1(6 — 0, Slavonija 14 — 15, Trbovlje 472.5 — 473, Union Osijek 0 — 260, Vevče 135 — 140, Danica 160 — 170. Beograd. Vojna škoda 420 — 421, za februar 389 — 390, investicijsko 85.75—86.25, agrarne 52.5 — 53. Blagovna tržižča Ljubljanska blagovna borza (10. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 5 vagonov desk, smreka, jelka, 18 mm, III., feo vagon meja po 420 in 1 vagon suhih bukovih drv, fco vagon meja po 22. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Cena pšenici se je nekoliko dvignila. Zaključenih je bilo 5 vagonov pšenice in 1 vagon krompirja. Nudi se pšenica (78,79 kg, 2 %, slovenska postaja. mlevska tarifa, plač, 30 dni): baška po 350 — 352.5, srem3ka po 3475 — 350, slavonska po 345 — 347; turščica (slovenska postaja, navadna tarifa, plač. 80 dni): baška, stala po 275, nova, umetno sušena po 270, času primerno suha po 267.5 (po mlevski tarifi so cene za 4.5—5 Din nižje); moka: baška <0g-,,, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500. Živinski sejem v Mariboru (10. t. m.) Do-gon 8 konj, 10 bikov, 141 volov, 313 krav in 6 telet; skupaj 478 komadov. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 7.5 — 8, poldebeli 6.5 — 7, klavne krave, debele 7 do 7.50, plemenske 6 — 6.50, krave za klo-basarje 3 — 5, molzne in breje. 550 — 6, mlada živina 5 — 7.75. Prodanih je bilo 296 komadov, od teh 74 v Avstrijo in 26 v Italijo. Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška, 77/78 kg, 2 % 300—310; baška, 78/79 kg, 2 % 302.5 — 310; srem-ska, 77/78 kg, "2 % 297.5 — 307.5; slavonska. 7879 kg. 2 % 300 — 310. Rž: baška, 72 kg, 2 % 2tto — 295. Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 245 — 250. Oves: baški, sremski in banatski 250 — 260. Turščica: baška, stara 225—230; baška, banatska in sremska 215—225; za januar 220—2275; baška in banatska, za marc - april 230 do 245; za april - maj 240 — 247.5. Moka: baška <0g7> in «0gg» 425 — 427.5; baška <2> 405 — 415; baška «5» 385 — 395; baška <6> 317 — 325. Otrobi: v jutastih vrečah 195 do 200. Dunajska borza za kmetijske proiivode (9. t. m-) Na dunajski borzi ni beležiti znatnejših sprememb. Temeljno razpoloženje je pri splošno mirni tendenci prijaznejše, ter obstoja v vseh vrstah blaga povpraševanje za promptno blago. Zanimanje je koncentrirano predvsem na turščico in oves. Promptna turščica se trguje po 1.46 Kč ex Dunaj. Posebno čvrsta je tendenca v ovsu, ki se je v ceni ponovno dvignil Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.75 do 40.75, madžarska Tisa (81/83 kg) 44—4450; rž: marchfeldska 41 — 41.25; turščica: 32.25 — 32.75; oves: domači 34.75 — 35, madžarski 35 — 35.50. Dunajski goveji sejem (9. t m.) Dogon: 3098 komadov, od tega 684 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene prvovrstnemu blagu ostale nespremenjene, dočim so cene ostalim vrstam popustile za 5—10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.55—1.85 (izjemno 1.95—2.05), II. L20 — 1.50, IIL 0.85 — 1.15, biki 1.05 — 1.50, krave 0.80 do 1.45 slaba živina 0.66 — 0.80 cJUTRO* št 9. 6 Sreda 11. L 192&= Iz življenja in sveta Smrt sira Cartwrighta, predzadnjega angleškega poslanika na dunajskem dvoru. Iz Londona prihaja poročilo, da je 9. t m. tamkaj umrl sir Fairfax Cart-.wright. Pokojn& je bil eden najaktivnejših zastopnikov tako zvane obkroževalne politike. Zastopal Je svojo državo na dunajskem dvoru v tisti dobi, ko je že bilo ozračje polno biižajočie se svetovne vojne. V tistih dneh, ko je Edvard VII. v pogovoru s Francom Jožefom v Ischlu spoznal, da je načrt oddvojitve Avstrije od Nemčije neizvedljiv, je takratni angleški poslanik na Dunaju sir Edvard Goschen dobil od svojega kralja sporočilo, da je premeščen v Berlin, in na njegovo mesto je prišel Cart-wright To je bilo leta 1908. Na Dunaju je sir Cartwright ostal do leta 1913. Ves ta čas je skušal delovati v smisla direktiv takratne angleške po-Etfke. t. j. razcepitve Avstrije in Nemčije. Za aneksijske krize je poročal v London pomirjevalno. Posebno pozornost je vzbudil leta 1911. njegov intervju, ki ga ie dal dunajski «Neue Freie Presse», v katerem je povdarjal angleško stališče v nemško-francoskem sporu glede maroškega vprašanja. Leta 1913. je bil sir Fairfax Cart-vright odpoklican z Dunaja m od tistih dob je živel v političnem zatišju in ni v angleški politiki igral nikake vloge. Kraljica-sportnica Belgijska kraljica se s kraljem Albertom in • sinom grofom Flandrijskim mudi v Švici, kjer se kraljevska trojica naslaja v krasni genuaki pokrajini Naša slika prikazuje kra» Ijioo v smučarski opremi. Kako je zvedel Franc Jožef za Rudolfovo smrt V or v kinu. V nekem budimpe« štansikem kinena-i to grafu se je zgodil v te« ku kratkega časa že drugi poskus samomora. Baš ko je na platnu prevaran mož streljal na svojo ženo, je počil v prostoru za gledalce strel. Neki 221etni delavec se je Inl ustrelil zavoljo nesrečne ljubezni Ko so ga prepeljali smrtno ranjenega v bolnišni* co, je izpovedal, da mu je dala gori omenjena scena pogum za izvršitev že dolge gojenega samomorilnega sktepa. Mussolinijev boj za liro v laški luči Vpliv uvedbe zlate lire na internacijonalne borz« ne špekulante, (vil 420») Jože Krapš: Padre nostro. . . V eno tistih vasi, ki leže raztresene po vsej širni planjavi od Trsta do Postojne, so jo poslali učit Med ljudi, ki sta jim kamen in burja vsakdanji kruh, naj gre. Mlada je še bila, komaj devetnajst let V Trstu je bila napravila izpit doma pa je bila iz tolminskih hribov. Ko je prejela prvi dekret se je zamislila . .. Bojazen, ki objame vsakogar, ko gre prvič v svet je objela tudi njo. — Ali bo vztrajala v poklicu, ld si ga je izbrala? Ali bo mogla prenašati in hladiti gorje, ki je naloženo njej in vsemu narodu? Bo. Zakaj ne bi? Saj je ljubila deco in v dnhu je videla malčke s Krasa, kako jo imajo radi in ona nje ... Odpravila se je z doma. Nekaj obleke je pospravila v košaro in je stopila na vlak. Na Opčinah je prestopila na onega proti Postojni Proti poldnevu je šlo, ko so ostavili Divačo. Visoko je že bilo solnce in njegovi žarki so IizaH kamenje na obeh straneh proge. V kupeju je bilo dušeče; odprla je okno in se je naslonila nanj. Nasproti je sedel rejen gospod v črni srajci in je čftal. Za njo so čebljale Kraševke o Trstu in o kupčijah, sklenjenih ta dan. Strmela je po svetu, ki je ležal pred njo. Pravijo, da so tudi tu bili gozdovi, pa so jih posekali in sezidali na njih Benetke. Kako čisto drugačna zemlja, različna od one, kjer je bila doma! . . . Ali se bo privadila vsemu temu? »Mati, ali bo kmalu Št. Peter? je vprašala ženico za seboj. »Bo. Še malo pa smo tam!« »Pa, mati,« je nadaljevala učiteljica, »ali je potem še daleč do Košane?« »Do Košane? Ni. Poldrugo uro, če greste peš. — Ali pojdete tja? Pa niste morebiti učiteljica?« »Sem,« je odvrnilo dekle. Pogledala je starka njo in košaro na polici. Oni v Črni, je prenehal s čitanjem. »A — učiteljica!?« se je oglasil. »Dovolite! Jaz sem nadzornik v Postojni in vi, kakor slišim, ste imenovani v Košano! Se pa še bolj seznaniva. To je moj revir!« — Moj Bog, je pomislilo dekle, to je moj nadzornik. Pa v Črni srajci je in slovensko govori! Ali so tudi tu? Ali ni nikoder kotička, kjer jih ne bi bilo? Vlak je vozil počasneje. Kmalu nato se je ustavil. Učiteljica je vzela košaro, priklonila se nadzorniku in izstopila. »Do svidenja!« je dejal. Pridružila se je gueči, ki se jc valila proti izhodu. Pred postajo ni vedela, kam bi. Strah, ki ji je objemal dušo pred odhodom, jo je prešinil iznova. V bližnji gostilni je dobila voznika. Odpeljala sta se po klancu navzdol, skozi umazano vas na glavno cesto. V ozadju je bil majhen borov gozdič, za njim pa Košana, njeno prvo službeno mesto. Sredi vasi večje stavbe — šola — in cerkev ... Še dva ovinka in sta bila tam. Čez cesto je planilo nekaj otrok, ki so radovedno zrli na tujko. »Tt mala,« je učiteljica poklicala deklico, »ali je gospod upravitelj v šoli?« »Je!« Prestopila je prag šole. Tablica nad vrati na levi, ji je povedala, kje stanuje upravitelj. Potrkala je in stopila v sobo. »Oh, vi ste, naša učiteljica!« je spregovoril oni in vstal izza mize. »Drago mi je; stopiva, prosim, v pisarno!« Odprl je vrata in jo je spustil naprej. Sedla sta. »Stanovali boste v šoli. Malo se od-počijte — en dan — da se med tem vživite v naše razmere. Pojutrišnjem pa lahko pričnete. Imeli boste prvi razred!« Pogledal ji je v oči. ki so ga nekam plašno gledale, in dodal: I »'Hudo je, vem. A — kruh je kruh... Sicer pa znate italijanski, saj ste študirali v Trstu. Treba je požreti marsikatero; boste tudi to. Vsak začetek je težak. Kako je drugače, z načrtom za vaš razred, to menda veste? Spravila je košaro v sobo, ki so ji jo pokazali. Na okno se je naslonila in je zrla na vas. Nizke, siromašne, s korci krite hiše, obložene s kamenjem . . . Spomin ji je hitel nazaj v čase, ko se je igrala doma, v hribih nad Sočo. Rada je hodila v šolo. Tako lepo je bilo. Potem so prišli Lahi, bila je v Trstu in sedaj--je tu, da poučuje deco svoje krvi v tujem jeziku. Za Boga, ali bo mogla!? Zjutraj je stopila v razred. Mali, komaj večji od klopi, so jo zrli boječe, ko . le stopila h katedru. Roke je sklenila in vzdignila oči proti križu na steni. »Ali znate moliti očenaš, otroci?« je vprašala laški. »Poskusimo!« In je pričela na glas. »Padre nostro . . .« Sredi molitve je obstala, ker je začutila, da moli sama . . . Šla je med klopi, sedla med otroke. ! povpraševala po domu, roditeljih, koliko let je komu . . . Oči vseh na so ji 1 odgovarjale: kaj nam govoriš, ko te ne razumemo? Povej narn v jeziku, ki ga govorimo mi — in povemo ti vse, prav vse . . . Tedaj ni mogla več. Krčevit jok ji je planil iz prs. Trudno je vzdihnila: »Ne morem, ne snicin, otroci . . Dobojevala je boj. Najbližnjega ie pograbila za kuštravo glavo in ga poljubila . . . »Z Bogom, otroci!« je dihnila in zbežala iz sobe. V pisarni je našla upravitelja. »Kaj ne učite?« jo je vprašal. »Ne morem, gospod, ne morem! Ne razumejo me. — Ne bom več tu! Domov pojdem, v naše hribe; tam je mir!« Poslovila se je od Krasa in njegove-ga kamenja.__ USTA Iti GRLO sta najlažji pot po katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo OTROKE ki hodijo v šolo, najzanesljiveje varujejo prehlajenja. kihanja in influence ANACOT-PAST Ri.VJNDER/l BE «JUTRO» št. 9. Sreda U. I. 1928.= Udeležite e Vstopnina IO Din. II. Oblastne vinske razstave in vinskega sejma v Ptuju od 15. do 17. januarja 1928. Otvoritev 15. januarja 1928 ob 10. uri v društvenem domu. Vinske poskušnje brezplačne! Sokolstvo Pripravijajmo se! Z novim letom je vstopilo jugoslovansko Sokolstvo v dobo proslave prvega desetletja na-šesa osvobojeoja in ujedinjenja. Na glavni fkirpSčini v Beogradu leta 1927 se ]e soglasno sklenilo, da te priredi oficijelna sokolska proslava te pomembne dobe na pokrajinskem zletu JSS v carskem Skopijn. To4a ni dovolj, da slavi samo sokolski savez na svojem oficijelnem zletu prvo desetletje svobode, pač pa pripada ta dolžnost tudi vsem sokolskim žvpam in društvom, ki tudi po svoji ogromni veČini prirejajo vsako leto Javne telovadne nastope in tekme. Ne samo v Skopiju, v vseh sokotskih gnezdih na] se praznuje ta dan z dostojnim Javnim nastopom, ki naj poleg radosti nad osvobojenjem in uje-dinjeaijara pokaže tudi napredek Sokolstva v celi ti dobi. Znano Je, da se Je v marsikaterem kraju, kjer Je pred vojno sokoteko društvo komaj životarilo, njegovo delovanje po ujedinjenju polagoma zelo lepo razvito in so bili doseženi zelo veliki uspehi. Zato čaka v jubilejnem letu vsa sokolska društva mnogo dela. Takoj ko bodo v mesecu Januarju pri vseh društvih končane letne glavne skupščine, nas vse kliče na delo naša velika naloga, da bodi vsak društveni, okrožni m topni *asto£ prirejen v znamenju strogega računa našega dela pred javnostjo in naj pokaže, da nismo niti nazadovali, niti ostali tam kot smo pred desetimi leti po vojni zopet pričeli, marveč, da smo lepo — napredovali. Da pa se to jasno pokaže v javnosti, Je treba mnogo temeljitih priprav. Delo po telovadnicah in kasneje na letnih telovadiščih se mora podvojiti, pred-njačka zbori naj pa napnejo vse sile, da bo javni nastop nato kronan z polnim uspehom. Prosvetni odbori morajo vse članstvo, naraščaj in deco pripraviti potom nagovorov, predavanj itd., da vsi pravočasno primejo za delo in store v polni meri svojo dolžnost. Potem bo proslava prve desetletnice v resnici dostojna in lepa! II. smučarski tečaj priredi Jugoslovenski Sokolski Savez v drugi polovici meseca januarja na Gorenjskem pod vodstvom brata R. Baddure in sicer za vse one župe, kjer je pričakovati tekom časa velikega razvoja smučarstva. Tečaj se vrši okoli planinskega doma na Kovcah nad Tržičem. Podrobnejši pogoji so objavljeni v sa-veznem glasilu. Prednja k, list sokolskih vaditeljev, izide pri-lično sredi januarja v založbi Jugoslovenskega Sokoiskega Saveza ter bo izhalal vsakomesečno. Uredništvo lista, ki ga vodi savezni načelnik brat dr. Viktor Murnik, nam Je porok, da bo list v resnici vstrezal potrebam sokolskega vaditelj-s>tva. Prinašal bo poleg temeljitih obravnav raznih aktualnih telovadnih problemov tudi krajša poročila o tehniškem delovanju domačega in ostalega Sokolstva ter tudi razne zanhnive vesti iz ostalega telovadnega sveta. Po možnosti bodo vsebino lista izpopolnjevale tudi slike. — Dolžnost vseh sokolskih edlnic Je, da za svoje prednjake naroče potrebno število izvodov, saj bodo s tem koristile samo sebi. Sofcolskl glasnik, glasilo JSS, ki je izšel na novega leta dan prvič v časopisni obliki, si Je s svojo vsebino in razdelitvijo snovi mahoma pridobil med članstvom simpatije. Zelo pestra mu je vsebina, saj prinaša na več kot petih velikih straneh vse polno člankov in notic iz celokupnega našega Sokolstva ter tudi iz vseh več iih telovadnih m športnih organizacij po svetu. Jugoslovensko sokolsko društvo v Buenos Airesu. Naši rojaki so ustanovili v velikem južnoamer. mestu Buenos Airesu sokolsko društvo, ki je po početnih težkočah pričelo v zadnjem času prav lepo prospevati. Bogatejši bratje so novo društvo tudi materijabio tako zasigurali, da je njegov obstanek in nadaljevanje uspešnega delovanja omogočeno. Tnžna obletnica. Prvo sokol, društvo, ki je bilo osnovano v Istri, je bilo ono v Pulju. Letos b: moralo slaviti svojo tridesetletnico. Puljske-rvi vzgledu so tedaj sledili najzavednejši kraji Istre in kmalu se je osnovala nato posebna sokolska župa Vitezieeva, ki je združevala sledeča sokolska društva: Baška, Dobri®j, Kan-trida-Zamet, Kastav, Lovran, Medulin, Pazin, Puli, Punat (Aleksandrovo) in Volosko-Opatijo. Danes ni o vseh teh društvih nikakega sledu več. Uničil Jih je šovinizem sedanjih gospodarjev v tužni Istri . . . Sokolska društva In lutkovna gledališča. Hvalevredno nalogo si je nadelo nekoliko članov Sokola I. v Ljubljani na Taboru, prirejati vsakih 14 dni sokolski deci, pa tudi ostalim malčkom slovenske lutkovne predstave. Dosedaj Je bilo vprizorjeiiih že šest iger, večinoma prevodov iz češčine, ki so vse prav dobro izpadle in povečale zanimanje mladih poslušalcev pa tudi delavnost prirediteljev. Z zahvalo se moramo spominjati Češke Obce v LJubljani,'ki Je pripustila rade volje svoj oder in inventar v vporabo, ter tako omogočila razvoj prvega sokolskega lutkovnega odra. — Zanimanje za to panogo prosvetnega dela pa očividno raste tudi pri drugih društvih. Ako na« znaki ne varajo, bo taborsko gledališče skušalo drugo sezono prirediti nekoliko gostovanj po večjih sokolskih društvih, da se to pričetno zanimanje podvoji ter se končno osnujejo tudi drugod slični odri. Lužiško-srbski Sokol v Bndlšlnu je izvolil za svojega starosto br. Jakoba Šajbo, za tajnika pa br. Gnstava Janaka. Obenem je priredil isti jan krasno uspelo javno telovadno akademijo, kar lahko smatramo kot velik uspeh v po-nemčenem Budišimu. Sploh opažamo, da se je sokolska misel med lužiSkkni Srbi že globoko ukoremmla ter doseza med narodom vedno večje uspehe. Osobito brigo vodi za razvoj Sokolstva na Lužici praško Sokolstvo, ki Je nedavno priredilo pod okriljem matičnega društva zelo dobro uspeli lužiškl večer, na katerem so nastopili kot gostje tudi telovadci iz Budišina, matičnega društva lužBkega Sokolstva. Nekoliko podatkov o prosvetnem delu COS v letu 1926. Ker je sedaj zaključena statistika COS za leto 1926, objavljamo nekaj podatkov o bornem delu češkoslovaške prosvetne organizacije. Nagovorov na članstvo, naraščaj in deco je bilo 74.102, predavanj 16.444, besed 4782, razgovorov 5090, izletov 5056, gledaliških predstav 9391, lutkovnih gled. predstav 3386, koncertov 1149, razstav 108, akademij 1632, prosvetnih šol 1280 in raznih drugih prosvetnih prireditev 3534. Sfcnpno Število nam Izkazuje velikansko delo. k) Je bilo napravljeno. Nič manj kot 125.954 prireditev se Je vrSBo samo v prosvetnem praven v češkoslovaškem Sokolstvu. Knjižnice pa so štele 519.599 zvezkov v 2414 društvih. Ustanovitev smučarskih odsekov v češkoslovaškem Sokolstvu. Decembersko zasedanje odbora ČOS je uredilo organizacijo smučarskih odsekov po sokolskih društvih tako, da se dovoljuje osnovati tam,, kjer je v društvu najmanj 10 članov ali članic — smučarjev, posebne odseke z točno odrejenim delokrogom: poučevanje novincev, prirejanje tekem, skupnih izletov. Ravnotako se je pri posameznih župah ustanovilo župne smučarske odseke, da vodijo in nadzirajo vse delovanje podrejenih društev. Celokupno vodstvo smučarstva v COS pa vodi na-čclništvo, ki ima v svojem tozadevnem odseku člane — smučarske strokovnjake. Jugoslovenska sokolska župa in češkoslovaško Sokolstvo na Pacificu v Severni Ameriki sta priredili prejSne leto skupni župni zlet, ki je v vseh ozirih prav uspešno izpadel. Plod skupnega dela in skupnega nastopa slovanskega Sokolstva na obrežju Tihega Oceana je bil tedaj zelo velik in bo tudi odločilnega pomena za na-daljno skupno delovanje pod imenom United Amerikan Sokols of the Pacific. (Združ. ameriško Sokolstvo na Tihem Oceanu.) Pred sodnih Odgovorni urednik »Enotnosti« obsojen na 3 mesece zapora. Pred deželnim kot tiskovnim sodiščem v Ljubljani se je moral včeraj zagovarjati zaradi klevete in uvrede čevljar Jakob Pan-our, ki je odgovorni urednik tednika »Enotnost«. Razprava je bila tajna. Predsedoval je višji deželni sodni svetnik Mladič, za državno pravdništvo je bil navzoč dr. Mast-na!k, dočim je toženca zagovarjal dr. Le-mež. Po končani razpravi je razglasil predsednik senata sodbo. Obtoženec je bil spoznan krivim pregreška uvrede po členu 52. in 53. tiskovnega zakona, češ, da je v tedniku »Enotnost« lani 28. oktobra priobčil v tretjem stolpcu prve strani članek, naslovljen »Arh: Živijo Orjuna!«. kjer navaja v prvem odstavku: »Stojimo pred občinsko hišo, kjer vlada sedaj gerentski sosvet, med njima dva »socijalista«. Primaje se nam Arh nasproti. Ko pride blizu, si naštima klobuk po strani in pravi: »Živijo Orjuna!« Mi v odgovor: »Dol z njo.« Arh: »Ali so vam dali denar?« MI: »Seveda.« Arh: »Za revolucijo, ne?« Mi: »Ne, to pa ne. kraljev spomenik bomo postavili.« S tem je žalil kraljevo osebo in se obsodi na tri mesece zapora. Obtoženec pa je bil oproščen, da je v isti številki »Enotnosti« navajal v uvodnem članku v prvem odstavku, pod naslovom »Vedno bližje k vojaško fašistični diktaturi«: »Boji med frakcijami v radikalni stranki in boj med Davidovičem in Marinkovi-čem med demokrati se vrši po sugestiji od zgoraj v cilju, da se iz teh strank izcedi one »zanesljive«, ki so voljni biti državni (režimski) in ne ljudski poslanci, ki bodo slepo podpirali težnje kamarile okoli taj*i-stvenega »Političnega glasnika«, ki vodijo v diktaturo in fašizem.« Razlogi sodbe navajajo, da besede članka, zaradi katerega ie Pančur obsojen, ne vsebujejo le zafrkacije člana druge politične grupe, temveč tudi omalovaževanje Nj. Vel. kralja, kar tvori uvre-do v smislu člena 52. in 53. tiskovnega zakona, dočim v Bolniki Kolikor ima leto dni, mimo toliko postaj trpljenja mora živčno bolni, zakaj slabi izmučeni živci nam grene življenje in povzročajo marsikakšno trpljenje. Bodeče, vlečoče bolečine, omotičnost, tesnoba, glavobol do polovice ili po vsej glavi, šumenje po uše9ih. migljanje pred očmi. motenje prebave, pomanjkanje spanja, nenadno potenje, trganje v mišicah, nezmožnost za delo in različne druge neprilike so posledice slabotnih, onemoglih, bolnih živcev Kako se rešite tega zla? Reši Vas pristni Kola-Licitin živdo bogato vitaminov, je postalo človeštvu izvir dobrote Čudovito pospešuje de-vanje telesa, jači hrbtenični mozg iD možgane, krepi mišice in ude, daje moč in veselje do življenja. V boju za zdrave živce lela pristni Kola-Licitlrn pogosto ču-ieže, vodi živilne snovi do krajnih koncev krvotvornosti, poživlja, izpod-buja, ohranja mladost in 6vežost. Sai se sami lahko prepričate, da vam ne obetam nič neresničnega, zakaj bO'li>-iih štirinajst dni pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma zastonj in po štnine prosto majhno škatljico Kola Licithin in knjigo zdravnika z mnogo' stranskimi dolgimi izkušnjami, kei se je sam boril s takim trpljenjem Pišite mi samo razločno svoj naelov. pa Vam takoj pošljem obljubljeno popolnoma brezplačno. E. PASTERNJO Beri n S. 0. MICHAELKIRCHPLATZ 13. Abt. 772. drugem odstavku, zaradi katerega 4 e obtoženec oproščen, ni najti kakega precizi-ranja ali omalovaževanja kraljeve osebe. Članek se peča z »Vukičevič-KoroSčevim blejskim paktom« in izvaja, da sedanja vlada pripravlja pravno podlago za fašistično diktaturo velekapitala. Ne more se tedaj trditi, da bi bil v besedah »po sugestiji od zgoraj« mišljen kralj. To potrjuje tudi stavek: »Da se iz stranke izcedi one zanesljive, ki so voljni biti državni (režimski) in ne ljudski poslanci,« tedaj, da se izberejo zanesljivi pripadniki režima (režimski) in ne ljudski poslanci, torej zanesljivi pripadniki režima sedanjega ministrstva oziroma koalicije. Tudi pod izrazom kamarila niso mišljeni oni državniki, ki uživajo posebno kraltievo zaupanje kot svetovalci in ni razvidno. da bi se hotelo očitati, da je kralj obdan od kamarile in mu s tem izražati omalovaževanje, kajti članek izrecno govori o kamarili okoli »Političnega glasnika«, tedaj o gotovih politikih, ki vzdržujejo ta list in ki po članku pripravljajo diktaturo in fašizem. Državni pravdnik je prijavil pritožbo ničnosti. Izjava Podpsani obveščam slav. občinstvo, da sem odstopil 6. XIL 1927. kot javni družab« nik apnenice na Slapu pri Tržiču. 47 IVAN BRAČIČ, Tržič št. 140. Izjava Podpisana tvrdka M. JoŠt, Gotovlje pri Žalcu, izjavlja, da ni v nikaki zvezi z lesno tvrdko B. Jošt, Lava pri Celju; zato tudi ni obvezna plačati njenih dolgov. 46 M. JOST, Gotovlje pri 2alcu. m stotov PREMOGA bo prodanih na sodni dražb dne 17. januarja 1928 ob 9. uri na drž. premogovniku v Škalah pri Velenju. — 1 nteresentje • trgovci se na to opozarjajo Vreče novi. tn rabljene vseh vrst ter JUTO za embalažo ima vedno v zalogi Mirne iakai, Liamiana Slomškova ulica II Tovarna POHIŠTVA S. I. NAGLAS, Turiaški trs št. 6 priporoča svoio veliko zalogo vsakovrstnega oohlštva do najnižjih cenah NARODNA KNJIOARNA, d. z o. z. knjigarna iD trgovina s papirjem ter pfsar-niškimi in šolskimi potrebščinami, Ljubljana, Stltarjeva ulica štev. 2. Oblastno dovoljena RAZ P R O DAJ A vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928. Znatno znižane cene — Ugodna prilika ?.a knjižnice in druce interesente f Ali že imajo ? VASI OTROCI 9 mladinskih knjig Tiskovne zadruge, ki jih dobite po znižani ceni za 100 Din. Knjige so sledeče: VI. Levstik, Deček brez imena. — Fr. MilČinski, Zgodbe Kraljeviča Marka. — Ivo Šorli, Čirimurci. — Vaštetova, Pravljice. — Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. — Cika Jova, Kalamandarija. — Ivo Šorli, Bob in Tedi. — Cika Jova, Pisani oblaki. — Filip, Kako so se vragi ženili. Knjige naročite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Razpis- Županstvo mesta Laško odda potom pismene ofer-talne licitacije zgradbo vodovoda z dobavo vseh cevi In armatur. Načrti in pogoji so v vpogled od dne 15. januarja 1928 med uradnimi urami v občinski pisarni, kjer se tudi dobe nastavki proračunov proti plačilu Din 100.— za en izvod. Ponudbe, ki naj se glasijo za celokupno delo in vse dobave, je treba izročiti v zapečatenem zavitku najkasneje do 1. marca t. 1. do 12. ure v občinski pisarni. Županstvo ni vezano, sprejeti najceneje ponudbe in tudi ne obrazložiti dražiteljem izbero enega ali drugega. Vsak ponudnik mora položiti pri občinski blagajni najkasneje do 12. ure zgoraj navedenega dne kavcijo 5% (odnosno tuji državljani 10%) ponujene vsote, bodisi v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih oziroma v garancijskem pismu kake prvovrstne banke. Zupan mesta Laško: Dr. Fran Roš. Vseh nas ljubljenec, naš predobri edini sin, brat, vnuk, nečak Idarijan Polic stud. inr. nas je danes ob pol 3. uri zjutraj, prejemŠi sv. zakramente, po dolgi bolezni, star komaj 18 let, za vedno zapustil v našo neizmerno žalost. Zemeljski ostanki našega nepozabnega preljubljenega se blagoslove v četrtek 12. t. m. ob pol 2. uri popoldne pred hišo žalosti, Puharjeva ulica 16 — Bleiweisova 30, nato pa prepeljejo v Kamnik. Tu ga spremimo istega dne ob V* 4. uri izpred hiše Maistrova ulica št. 16/17 na pokopališče na Žalah k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 10. januarja 1928. Dr. Janko Polec, univ. prof.; Marija Polec, roj. Lukanc, starši. Anka, sestrica in ostali sorodniki. Uestni pogrebni 7jro't Pozor, železniški uradniki! Simon Klimanek LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA 6, izdeluje uniforme tudi proti odplačevan nju na obroke. Ima v zalogi češko in angleško blago. Zmerne cene! Ocarfingenge vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, 6krbno in po najnižji tarifi KAJKO TIJRK. carinski posrednik. Ljubljana Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Zahvala. Za številne dokaze iskrenega so* čutja ob smrti našega nepozabne« ga očeta, gospoda SGNACIJA KVASA se vsem najtopleje zahvaljujemo. Prav posebna zahvala pa bodi iz« rečena mestnemu fiziku g. dr. Mav« riciju Rusu, pevcem Olepševal« nega druStva v Rožni dolini, Ljub« ljanskemu prostovoljnemu gasilne« mu in reševalnemu društvu, ime« noma načelniku g. Josipu Turku, nadalje godbi Dravske divrzijske oblasti in vsem onim, ld so drage« ga pokojnika obiskovali v čaau njegove bolezni ter mu končno na zadnji poti izkazali posebno čast. V Rožni doltnl, 10. januarja 1928. ŽALUJOČI OSTALL Edino zastopstvo znane popularne znamke avtomobilov EN za vso Slovenijo oddaja Ing. Djokič i Vučo, Beograd, Knj. Ljubice 15- je danes, previden s svetimi zakramenti, preminul Pogreb predragega ranjkega se vrši v četrtek, dne 12. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg 15, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 10. januarja 1928. Rosy Bleiwels-Trsteniška Ing. Fedor Ble|weJs-TrsteniškJ, Vida Bleiweis-Trstenlška sin sinaha Vida Marija, vnuldnja. «JUTRO* št. 9. 8 =Sreda 11. I. 1928. Zane Grey: 24 Železna cesta Roman. V prvem tednu svojega napornega romanja se je temeljito seznanil z okolico Shermanovega prelaza, v kolikor je bila odkazana njemu. In nekega jutra se je za rana odpravil v poset k inženjerju Serviceu, svojemu najbližjemu delovnemu tovarišu. Kakor hitro je dospel na vrh prelaza, je že videl, da se sneg še ni povsem stajal; na strmih pobočjih, kar jih je dosezalo oko, je ležala mrzla odeja v nedotaknjeni beloti. Zrak je bil tod zgoraj dokaj ostrejši. Gotovo je mučil Servicena hujši mraz nego Neala, čeprav njegovo delo ni bilo tako težko in zamudno. Servicea je našel kar najboljše volje doma v njegovem toplem in udobnem stanu. Primerjala sta svoje zapiske in sta že zdaj, na tej prvi stopnji delovanja, izprevidela, da je neizogibno treba resno proučiti vprašanje žametov. Neale je obedoval s tovarišem in se je nato v prvih popoldanskih urah vzdignil na dolgo in težavno pot proti domu. Ta poset ga je poučil, da Service laglje prenaša samoto, da pa veliko bolj trpi od mraza, nego si je mislil Neale. Service ni bil podjeten in polnokrven človek in Neale je bil zastran njega nekoliko v skrbeh. Sodeč po nastavarjevih opazkah je imela zima sredi wyominškega holmovja zelo neprijetne lastnosti. November je prinesel prave viharje — sive, valeče se grmade oblakov, dež, točo, sneg in led. Neale si je ponavljal, da ni doslej še nikoli doživel prave zime, in ko ga je nekega dne z visokega holma na vrat na nos odpihnilo v sneg, je izprevidel, da je res tako. Nekaj dni zaporedoma vobče ni mogel ostaviti koče. Časih pa je spet lahko mirno ostal doma, zakaj predmet njegovih opazovanj je bil samo položaj tik po snežnih viharjih. Naučil se je umetnosti smučkanja in deset milj take poti navkreber in nizdol po strmih bregovih je bilo najstrahovitejši napor, ki si ga je mogel predstaviti. Ves upehan se je vračal v kladaro, preveč truden, da bi bil mogel jesti, preveč iznemogel, da bi bil govoril, skoro premrtev, da bi bil slišal zaskrbljena vprašanja prijateljev ali čutil ljubeče vznemirjeno nego, s katero ga je obdajala Allie. Da ni bil tako krepak in trden in že od kraja v vaji, bi se zgrudil pod tem bremenom. Sčasoma pa se je privadil nespočitega napora ter je postal žilav, utrjen in vztrajen. Enega izmed milejših dni, ki so postali sredi decembra čedalje bolj redki, je Neale iznova posetil tovariša na višini prelaza. Našel ga je v kaj slabem stanju. Service je bil pal preko spolzkega skalnega roba in si je ranil ali celo zlomil bolno nogo. S strahom in skrbjo je Neale izkušal ugotoviti način in obseg poškodbe, toda zaman. Service je bil docela obnemogel, čeprav ni trpel Bog zna kakiih bolečin. Naposled sta dognala, da so kosti sicer cele, da pa je potreben lečenja in postrežbe. Neale je pomislil. «Dajte, da vam nekaj povem. Brez škode vas lahko spravimo v Slingerlandovo kladaro. Pri nas boste imeli neskončno več udobnosti in vse bo v vsakem pogledu bolje za vas.» Tako sta se dogovorila. In ko je Neale storil za Servicea vse, kar je bilo v njegovi moči, in mu je obljubil, da se vrne najpozneje čez štirj in dvajset ur, se je odpravil v dolino. Zaton solnca je bil videti tisti večer čudno moten, bled in preteč. Šele pozneje, ko mu je Slingerland povedal, da se obeta nov vihar, je spoznal pomen tega prirodnega pojava. Preden se je stemnilo, je veter že stokal v vejevju dreves kakor zbor pogubljenih duš. Nastavar je zlovešče majal s kosmato glavo. »To je prebito nemaren glas,« je dejal. In stokanje se je izpre-menilo v javk in javk v rjovenje. Neale, ki ga je zdajci pograbil nemir, je stopil venkaj in Slingerland ga je spremil. Sneg je brisal v dolino, Iahak, suh in droban kakor prah. Mrzli veter je rezal do mozga. Slingerland je nekaj zavpil, toda Neale ni mogel razumeti, kaj. Ko sta bila spet v koči, je rekel nastavar: »Blizzard*!« Neale je bil ves potrt. »Oh, nesmiselno bi bilo skrbeti zastran Servicea,« ga je opomnil Slingerland. »Ce je blizzard, ne moremo k njemu, o tem bi bilo škoda besed. Saj morda ne bo tako hudo; a zaklel se ne bi.« Niti Allie ni mogla tisti večer razvedriti Neala. Ostali so šli počivat, on pa je še dolgo drezal v ogenj in prisluškoval besnenju viharja. Ko je ogenj pogorel, je nastal v koči kar zoprn mraz; to je pričalo, da se temperatura stalno niža. Toda Neale se je vendar še obupno oklepal upanja, ko je naposled zlezel pod svoje odeje. Prišlo je jutro, a v koči je bilo malone tako tema kakor ponoči. Slepeči metež snežnega viharja je zastiral solnce. Osem in štirideset ur je razsajal blizzard. Ko je nazadnje prestalo snežiti, je naraščal mraz, tako da se je Nealu zdelo, da mora biti že več ko štirideset pod ničlo. Nastavar je trdil, da je šestdeset stopinj. Ob akem vremenu je bilo nemogoče stopiti iz hiše. Naročda, uu ara. dopisa,, kicoiiuje, nalilo oglasoo, j * poštah, mx. Oglasno od, daUk -JcUra,' hubL^uvo,. PrtJtnioita,^.TaL st. zqg2. JLcdo oglasi, hi, sluiujo o posrrodcnjaJbiJi. tn, rocyaL na, ncuTuuic, obcuurloa,- uroka, basa^La, 30pcu~~ — Naj-manjši zslosoIl Vin, 5--. Pristojbina, za, sifrv Vin, J'-. h* t "jnstojbisiA, jt, uposla, aba/msn, t aarocLum,, sc CAT n, OJIosuoa. prtobaM* Čikovtu, račun, po/biA, lira, rulncc* {jub^asia.št H&42. ul, oglaso trgouska&a, aLi r^dUMjTuoasg**. zsuLcaja, vsaha btstsias Dm, - Naš* aujuijSL zsi&stk Vat, /o~ VristojbuuL to šifro Dul Zidani most Družabni krožek železniških uradnikov je mobiliziral vse svoje člane in prijatelje na delo za dekora-< .jo »maškarade*, ki bo dne 1. februarja 1928 v kolodvorski restavraciji Zidani most. — Vabila bomo razpošiljali prihodnji teden vsem prijateljem in znancem. Kakor vsako leto bo tudi ta »maškarada* gotovo nudila vsem, k5 se jo bodo udeležili v polni meri res prijetnega in družabnega razvedrila. 843 Avto plaščev starih večjo količino prodam. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šjfro »Gumi*. 792 Moto Guzzi edini v Sloveniji, skoraj nov, po ugodni ceni naprodaj. — Nardin in drug, mehanična delavnica, Ljubljana, Foiianska cesta 31. 815 Omnibus ■ 16—20 sedeži in omnibus-karoserijo kupi Avgust Kreutz, Ormož. 809 Mesar, vajenca taioj sprejme Ivan Mailer, Ljubljana VII (Sp. Šiška), Janševa ulica 15. 775 Kolar. pomočnika sposobnega za težka dela, sprejme takoj Josip Kor-deš, Sušak. 757 2 gaterista z daljšo prakso takoj sprejmem. Ponudbe le s prvovrstnimi spričevali na Fr. Dolenc, Skofja Loka. 758 Frizerko pridno in agilno ter prvovrstno delavko, sprejmem takoj ali pozneje. Plačam 2500 in tudi več, oziroma sprejmem odgovarjajočo tudi v družabništvo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Odgovarjajoča*. 566 Kuharico za vsa dela, popolnoma samostojno sprejme proti dobri plači boljša dvočlanska družina na deželi. Ponudbe pod »Perfektna* na oglas, oddelek »Jutra.. 794 Vajenca za elektrotehnično obrt sprejmem. Naslov v oglas. oddelku »Jutra.*. 800 Natakar, vajenca v starosti od 14—16 let, z dobrim šolskim spričevalom, popolnoma zdravega in krepkega, sprejmem. Učna doba 3 leta. Preskrbo, obleka in obutev od njegovih svojcev. Pismene ponudbe na ' naslov: Ciril Majcen, Zidani most, kolodvorska restavracija. 828 Mirnega fanta Selim oddati v učenje pekovske obrti. — Najraje t Celju. Ljubljani ali bližnji okolici Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Vransko 1116». 824 Graverja za ploskovni rez in ocal fprejme zlatarska delavnica Josip HOflinger, Zagreb — Prilaz 29. 827 Pletiljo ki bi delala ž amper je, prs-nike, sviterje, šale itd. iz naše volne, sprejmemo. Ponudbe z ozna&o strojev na InteirreMam, Zagreb — Marnvska 28 pod br. K. 06-65 26-114». 826 Nogavice vsakovrstne pletem po naročilu — tudi za trgovino. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 730 Visok zaslužek nudimo prodajalcem našega predmeta od hiše do hiše, od stranke do stranke. Kapital ni potreben. Pojasnila daje Herman Heilbrun — Senta, Bačka. 765 Provizij, potnika inteligentnega, ki potuje s kakim boljšim predmetom, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku cjutra>. 797 Klavirskega igralca dobrega, sprejmem za sobotne večere. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 803 Prov. potnika (co) sprejmem za obiskovanje privatnih strank. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober zaslužek*. 825 Siguren zaslužek z domačim delom, si vsakdo, ki zna nemš.ko lahko zasluži mesečno 1600—2000 Din. — Ponudbe s 7 Din v znamkah za navodila iz inozemstva, na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani pod »Nemčija 1920». 835 Zastopnice z dobim zaslužkom spiejme nujno Salamcn. Maribor — Aleksandrova 55. 838 Knjigovodinja in korespondentka. popolnoma samostojna, starejša, želi premeniti službo Dopise pod «1. marec 1928» na oglasni oddelek »Jutra* 129 Opekarski mojster samostojen vodja, z večletno prakso, želi službe kot vorlja. — Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra* pod »Vesten 1928». 022 Deklica poštenih staršev, stara 15 let, želi vstopiti kot učenka v trgovino. Je že nekoliko vajena, nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »80». 750 Krojačica vešča dobrega, malega dela. želi službe. — Vera Redek, Trebnje. 703 Dobra kuharica zmožna vsega dela, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 761 Krojač za male kose, želi službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 748 Vpokojen poduradnik (zvaničnik) želi službo kot sluga ali temu enako. Zmožen je tudi v pisarni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 771 K dobri šivilji grem kot pomočnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutea*. 778 Službo majerja želim. Izučen sem delati sirovo maslo in sposoben v vsej gospodarski stroki. — Boštjan Sest, Cuznovas 1, poŠta Trebelno. 762 Službo gospodinje želi pridno in požteno dekle iz dežele, izučeno ▼ gospodinjski šoli, ki je tudi že nekaj let doma vodila gospodinjstvo. Službo nastopi takoj v mestu alj na deželi. Naslov t oglas, oddelku »Jutra*. 822 Urarski pomočnik z vsem lastnim orodjem in kompletno stružnico, želi službe za takoj ali pozneje — Zajamčeno pošten in zanesljiv. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 766 Frizerska vajenka želi nadaljevati učno dobo — kjer bi imela vso oskrbo v hiši Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 777 Službo sobarice želi mirno in marljivo dekle. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 779 Izobražena gospa želi službo gospodinje k samostojnemu gospodu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Gospodinja 80*. 801 Trg. praktikantinja želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi, za dobo šest mesecev brezplačno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poštena 19*. 819 Ko oskrbnik želim premeniti službo na posestvo. Trezen, pošten in zanesljiv Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Oskrbnik*. 841 Kot gospodinja želi službe pri samostojnem gospodu SOletna vdova, ljubiteljica otrok, vajena gospodinjstva. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Izurjena šivilja*. 837 Akademik poučuje razen francoščine vse srednješolske predmete, tudi za hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Filozof*. 682 Motvoz (špago) kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje 261 Stare kamenite stopnice in vrata proda Zbornica za tr= govino, obrt in indu« strijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Informacije med urad* nimi urami v zbor? nični pisarni. Frak skoraj nov, prodam. Naslov pove oglaisni oddelek »Jutra*. 746 Dr. G. Piccoli lekarnar v Ljubljani, pripo roča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo 211 Kompletno spalnico za 2 osebi, belo, iz mehkega lesa, takoj prodam za 2000 Din radi odpotovanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 770 Fotoaparat Bergheil, 4 % X 6 f 6.8, Compur in projekcijski aparat prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 772 Perje račje, kokošje in gosje, rje proda vsako množino po najnižji ceni tvrdka E. Vajda, Cekorec, Medji- murje. Telefon št. 59. 60,8 535 Pletilna stroja št. 8/80 in 8/40. malo rabljena, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 710 Zvečer, ko je krt zaspal, je Cvetka tiho vstala in se je splazila k jarku. Jeremija jo je že čakal z lepo jadrnico. »Da, da,« je dejal. »to je kraljevska jahta Njegovega Veličanstva Hrkobrlia XIII., žabjega kralja.« Cvetka je stopila v ladjo, Jeremija je sedel h krmilu in odplula sta v tiho noč. Jeremija je zavil s čolnom v tesen preliv med ločjem. Na koncu preliva so bila visoka, razsvetljena vrata. »To je dvorec žabjega kralja.« je rekel Jeremija. In že je stopil iz dvorca star sluga z veliko svetiljko in je privezal čoln. Pisalni stroj Underwood, prav v dobrem stanju, zadnji model, proda I. Weber. Prečna ul 8. 41147 Lutzovo peč rabljeno samo en mesec, prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra* C49 Salonsko obleko lepo, prodam za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 709 Poročnih daril lepih, v veliki izbiri in po nizkih cenah nudi A. Fuchs zlatar v Selenburgovi ulici št. 6. 19 Polžaste stopnice železne (Wendeltreppe) — pulti iu zrcala naprodaj na Mestnem trgu štev. 5. 109 Umivalni servis krasen, nov, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 830 Kurje perje ca 8 kg in 2 rabljeni postelji poceni naprodaj v Bohorjčevi ulici 9. 798 Kočijo motor 6 HP, dinamo, stružnico In telefone prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 818 Mizar, in strugar. orodje s stružnico in drugo poceni proda Fran Ciuha, Baraka 5, Strniš če pri Ptuju. 810 Razne drobnarije prodam pod roko: železno tehtnico za 1000 kg, železni duplikst kotel za 300 lt., angleško oprego za 2 konja, p;sarniške mize in omare poljedelsko orodje itd. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 756 Za narodno nošo prodam krasno zlato garnituro mat z diamanti za 900 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 790 Inventurna razprodaja vsakovrstnih pletenin po lastni ceni nudi A. Dcrmo-ta, strojno pletenje Litija. 825 Malo lončeno peč prenovljeno, prodam. Na ogled na Velesejmu. 831 Hlode bukove Ia in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana. 252 Brinjevo olje kupuje t vsaki množini drogerlja Aat. Kane tiaova v Ljubljani, Židovski ulica 197 Železno blagajno dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe sprejema ' jaznoeti Zveza g< is pri- oepodar-»oslavijo skih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5 ( v prostorih Zadružne banke). 793 aOdol» prazne steklenice k a p u j e drogerija Anton Kano iiuova Židovska ul it 1. 282 Srebrne krone in zlatnike kupuje F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 209 Antike doze zlate in srebrne kupim po ljubiteljski ceni. Ponudbe tudi od zunaj pod »Antike doze* na oglasni oddelek »Jutra*. 423 Plohov hrastovih in bukovih, večjo in manjšo množino ter drugi trdi les kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovec 1928*. 755 Buteljk za vino kupim več sto. Ponudbe z navedbo cene in množin« ca oglasni oddelek »Jutra* pod »Buteljka*. 694 Dvoje posestev s hišami v Trbovljah, eno ob prometni cesti v centru industrije, drugo ob glavni cesti v bližini občine in farne cerkve, ugodno prodam. Obe posestvi sta zelo pripravni za kakršnokoli obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 829 Lokal rabim v sredini mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Rabim*. 703 Pisarno prostorno, s telefonom, v sredini mesta takoj oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Ugodno 250*. 678 Prazno sobo veliko, s posebnim vhodom, oddam takoj s štedilnikom ali brez, na Kodeljcvem št. 269, Nemeth. 752 2 lepi, mirni sobi oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 747 Opremljeno sobo oddam zakonskemu paru ali 2 gospodoma v Jenkovi ul. št. 13/1, desno. 796 Lepo sobo parket, elektrika, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 816 Sobo lepo opremljeno, takoj oddam le boljšemu in mirnemu gospodu na Poljanskem nasipu št. 8/1. 802 Delikates. trgovno t vinotočem. v sredini mesta. na najprometnejši točki prodam radi bolezni — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 471 Večji trgovski lokal v Mariboru za špecerijo oddam z vsem inventarjem. Naslov pove oglasfii oddelek »Jutra*. 752/a Lep trgovski lokal pripraven za vsako obrt, oddam v Sp. šišk;. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*. 788 Prostor za delavnico ali skladišče oddam. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra*. 806 Majhno posestvice v bližini žel. postaje, s prostim stanovanjem vzamem takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 725 Gostilno na Glavnem trgu v Novem mestu oddam takoj v najem kavcije zmožnemu ponudniku. event tudi prodam s hišo Pojasnila daje Poula. Novo mesto. 524 Lokal v Kranju eno- ali dvoizložben oddam v najem proti plačilu za 1 leto naprej. Naslov pove oerlasni oddelek »Jutra*. 781 Prazno sobo želim za pisarno v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »1928* 704 Visokošolka išče za takoj zračno in čisto sobo Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Visokošolka 20*. C81 Gospodično sprejmem kot sostanovalko z vso oskrbo za 600 Din mesečno Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 832 Opremljeno sobo s prostim vhodom, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 833 Samec želi sobo e prostim vhodom, po možnosti s kosilom, za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Samec 109*. 836 Stanovanje 1—2 sob in kuhinje s pri-tiklinami želi tričlanska družina za febtuar ali maj. Plača tudi naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cisto in solnčno*. 236 Stanovanje sobo, kuhinjo in prjtikline, z elektriko oddam s 1. februarjem v Sp. Šiški — Aleševčeva 36. 773 Stanovanje 2—i sob, v mestu želim za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Mirno 1928*. 787 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje, kopalnice, z balkonom oddam samo starejšima zakoncema brez otrok v Trnovskem predmestju. Pojasnila daje restavTater J. Mastn&k, hotel »Slon*. 769 Vdova stara 38 let, z 20.000 Din, želi znanja z gospodom od 40—50 let, ki ima stalno službo ali penzijo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 820 Vajenca poštenih staršev sprejme zlatar A. Fuchs, Šelenburgova 6. 805 Izjava. Na lmi ki jin zlobneža r?7Š ri'-ta st-daj o ros ** oddajam trgovino v Linhartovi ulici, sporočam javnosti sledeče: Oddajam prostor za trg. lokal ali pisarno v hiši mo-je mame na Sv. Petra c. Zahvaljujem se cenj. odjemalcem za dosedanje zaupanje in Se priporočam za nadaljno naklonjenost Ivan Sedlar, trg. Ljubljana 844 Posestnik z milijonskim premoženjem, četrt ure od Ljubljane — star 30 let, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok, s primernim premoženjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Srečna bodočnost 1928*. Tajnost zajamčena. 623 D. N. C. Največje skladišče A.VRAM KAJON Sarajevo Prestolonaslednika Petra 26. MSSgl^Si^ Trgovino vseh potrebščin obnavljam po neverjetno nizkih cenah — Cenj. občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk. Točim najboljša vina in žganje. Vse nedostatke in nesrečo je zakrivila samo žena. ki mora zapustiti hišo. To je glavna ovira, da odjemalci niso zadovoljni ia popuščajo trgovino in gostilno Kdor bi si drznil štvjur drugače tolmačiti, bo tiran pred sodišče. Sv. Orh (Zagorje), 6. januarja 1928. 759 V. 2v. Muller. Harmonike prvovrstne, iravo ročno elo, po DiD 80 komad raz pošilja izdelo valnica harmonik »Slovenija*, Ptuj 1. Znesek je vposlati naprej, ter priložiti 22 Din za poštnino. Tri vrstne in hroma-tične harmonike za obroke 688 Stanovanje 2 sob in kuhinje želi za mai mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dve osebi* 601 Polnojaremnik rabljen, a dobro ohranjen in 2 kompletni krožni Sagi kupi Ililan HaseUe, lena trgovina, Gradac v Belo-krajinL 758 PrtiUUd Ajdovo moko po 5 Din. koruzni zdrob po Din 8.60, prvovrstne izdelke od 25 kg naprej poiDja Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik. Gorenjsko 40596 Česna večjo množino proda Josip Lah, Osluševci pri Ptuju. 671 Za mirno obrt želim s 1. februarjem v mestu sobo s posebnim vhodom. Naelov v oglas, oddelku »Jutra*. 749 Soliden gospod želi opremljeno sobo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trajno 51*. 751 Sobo e posebnim vhodom želi samec v sredini mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Beograjčan*. 789 Kabinet oddam s 1. februarjem čez dan odsotni solidni gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 782 Kot sostanovalko sprejmem solidno gospodično s 1. februarjem, poleg •lefctr. železnic«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 785 2 gospoda sprejmem v centru meeta na stanovanje v separirano sobo in hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 823 3—5000 Din posojila želim za krajšo dobo proti dobrim obrestim, oziroma prvovrstni opoldanski in večerni hrani. Za event. višje posojilo nudim so-udelf»žbo na dobro idoči stvari. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šfro »Dobro idoča stvar*. 783 m Gospodična s 60.000 premoženja, želi prijateljstva z značajnim gospodom. Prednost imajo g. Hrvatje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Srbohrvačšina*. 754 Črnolaso kratko ostriženo damo, ki je sedela v ponedeljek ob 6. uri zvečer v družbi druge dame blizu zadnjega okna v kavarni »Zvezda*, prosim za naslov pod šifro «Dve*dami». 780 Pianino izborno doneč, prodam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 786 Gramofon velik, za ples, s ploščami poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 798 Koncertni klavir dobro ohranjen, prodam za 6000 Din. Ogled od 2.-4. ure pop. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 817 Kobilo oddam takoj v uporabo pTOti vsej oskrbi, do meseca julija 1928. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 776 išče krajevnega zastopnika za Ljubljano. Zaželjena starejša moč. Ponudbe na ogl. odd. Jutia* pod .Prvovrstna moč 91*. Skunk boo črno-belo sem izgubila v nedeljo od Šmarne gore do St. Vida. Najditelja naprošam, da jo odda v ogl. oddelku »Jutra*. 791 Rezervno kolo motornega kolesa sem izgubil v nedeljo na progi Loga tec—Vrh nika—Ljubi j a-na. Najditelj naj ga proti dobri nagradi odda ali javi v lekarni na Vrhn;ki, czir. lekarni Hočevar. Šiška pri Ljubljani. 799 3000 metrov razne sviSe razprodajemo na obroke. Cene: Din 90'-Din 100'-Din 120- Oblačilnica .Ilirija* Ljubljana Mestni trg 17/1 «Carobni ideal» Pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. 784 Mlad mlinar ki ima 2000 zlatih mark, se žeti seznaniti radi za-puščenja domovine, z gospodično v starosti do 25 let. Prednost imajo šivilje. Ponudbe s sliko, ki jo takoj vrnem na naslov: F. Sch., bei Aug. Rummland, Trechvitz, Gr. Kreutz — Deutschland. Ozira se le na resne dopise. 804 FOTO-aparate in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija LJUBLJANA, Židovska ulica 1. L Mikus Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnik«, Za Narodno tiskarno dd, kot tiakamarja Fran Jezeršek. Za iaaeratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vai i LjubJ£aa^