Fottuta* plačana i gotu»tut
Leto XX., st. 49
Ljubljana, nedelja 16. februarja 1939
Cena 2 Din
Upra/Ulàlko . (UUiJcLUtt CWXUiiiKiVtl 6
-	l'eiefon St 3122 3123. 3124,
sm me
toserà tu) Kideiek: Ljubljana, Seien« Durgova ul - Tel 149* in 2492. Podružrue» Maribor jraiskJ trg 1.
Telefon St £455 Podružnu-a Jehe Kocenova allea S,
—	Telefon št 190
Računi or1 pošt (Vk ia vodih: Ljub-I Jan b	11 X42 Praga &Lalo
rs iRn <vipr « 105241
Z opasne poti na pot p>omirJenJa
Objave dalekosežnih odredb, ki jih je pripravljala vlada dr Milana Stojadinoviéa z finančnim zakonom, so nam šele pokazale, pred kako globokim prepadom se ie nahajala naia država Modra Ln odločna roka je v zadnjem trenutku posegla vmes in preprečila vesiko nesrečo.
Udarni dan je bil prvi april. Tega dne bi bil stopil v veljavo državni proračun in z njim finančni zakon Ukrepi. ki jih je nameraval izvesti Stojadi-novičev režim, bi bili tako dobil' formalno zakonito podlago. Pripravljena so bila besedila že vseh uredb, ki bi bile ta dan objavljene Za Jugoslavijo bi b?la pričela doba osebne diktature
Ako skušamo razčleniti smisel predvidenih pooblasti] in odredb, v kolikor so do danes obiavliene. vidimo, da so zasledovale koncentrično akcijo za one-mogočenje vsakega odpora proti uvedbi totalitarnega strankarskega režima Predvsem so da'e politično-upravni oblasti odnosno ministrstvu notranjih del in niego^'m organom skoraj absolutno oblast s tem. da so j,;h izvzele od privatnopravne in kazenske odgovornosti za njihova dela ter so deloma proti njihovim odredbam izključila tudi upravno sodno pot.
D-ugi cilj je bil ustrahovati vse javne nameščence, državne in samoupravne, ter jih pretvoriti v slepo poslušno orodje režama Vsak poskus rnisMti drugače. neeo bi bilo to odgovarjalo nazorom diktatorjev bi bil kruto kaznovan. ne samo na aktivnem nameščencu. temveč celo na upokojencu. Od-vzetje polovične perizile sli plače bi bilo za mnr><?e pomenilo pogin, neizrec-no bedo cel';h rodbin nedolžnih žen in otrok. Odredbe se bile sestavljene povsem v duhu onega vzklika dr Stoia-dinovlca v Ljubljani, da bi rad videl tistega uradnika, ki se je pod Avstrijo upal voliti proti vladi, (b'lo jih je na tisoče!) in grožnje, ki je igrala v volilnem boju tako pomembno vlogo, da ni mesta v državni službi za onega, ki bi glasoval za kandidate dr. Mačkove liste.
Da bi nikjer ne bilo nobene oblasti, ki bi bila morda »nezanesljiva«, so bile predvidene posebne določbe za občine in občinske funkcionarje. Zadnji sledovi občinske avtonomije bi bili s tem izbrisani Bani bi mogli razreševati župane in občinske odbore in od-stavljati občinske uradnike zaradi neposlušnosti. A da bi v primeru razpusta občinskega odbora volilci ne mogli dati zadoščenj? svo.n občinski upravi, je bila še posebej izigrana zakonita določba, po kateri se morajo v primeru razpusta vršiti tekom dveh mesecev nove volitve Prepuščeno je b'lo banu, da sam določi, kdaj pričenja teči ta dvomesečni rok!
Da bi se moglo »vistovsmeriti « tudi celokupno časopisje, odnosno onemogočiti vsak pojav tiskane kritike ali sp.oh drugačnega političnega mišljenja, je bilo predvideno, da nobena tiskovina ne sme prej iz tiskarne, preden ne bi državno tožilstvo potrdilo, da ** prejelo dolžnostne izvode Na ta premeteni način se je hotelo ustvariti možnost, da se prepreči redno izhajanje neposlušnih ali nepriif'nih dnevnikov, tednikov in revij. Kazni so bile drakonične, glavna med njimi ustavitev Ms ta, kakor je sploh postopek za ustavljanje ! ;ist.ov, ki že sedaj ni mnogo zapleten, j bil še poenostavljen. Prvi april bi naj i bil pomenil konec vsake, tudi najbolj ; skromne tiskovne svobode.
Za opozicijo je bil pripravljen Se : drug udarec. Kakor znano, pripada I večji del opozicije strankarskim organizacijam. ki v smislu zakona o društvih niso priznane. V praksi se to sta- j nje ves čas tolerira. Sedaj pa je bilo . nameravano, da se aktivno pripadnl-Stvo k tem političnim skupinam (od dr. j Mačkove HSS do staroradikglov v Beo- j gradu) strogo kaznuje in delovanje teh j političnih organizacij zatre. Da bi se I pa po možnosti preprečila legalizacija i teh političnih skupin s formalno ustanovitvijo strank po veljavnem zakonu, je bil določen rok da se mora organizacija prijavljene stranke v najmanj polovici vseh srezov države izvršiti najkasneje v teku enega leta. kar je stvarno jako težko. Vse te politične priprave tvorijo le en del velikega načrta. Roko v roki z njimi se le vršila že ves čas načrtna in dosledna ostra centralizacija vse gospodarske moči v državi.
V rokah diktatorja naj W se bila osredotočila ne samo vsa politična moč, temveč tudi ves gospodarski vpliv, & pomočjo katerega naj bi se bil novi totalitarni režim tudi materialno fundb ral. Znano ie, kaj ie v tem oziru dr Stojadinovičeva vlada že vse izvršila S sistematično gospodarsko central'za-cijo so postajali vsi deli države čim bolj odvisni od ene same roke in njihova finančna sredstva so se v vedno večji meri odtekala v osrednje zavode, ; lei so bili neposredno pod vplivom dr. I
TRETJA RUSKA PETLETKA
POSVEČENA OBOROŽITVI
Z izvedbo sedanjega obrambnega programa hoče postati Rusija
najmočnejša država v Evropi
Moskva, 25. februarja, b. Pred dnevi j«
predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov napovedal tretjo petletko, ki se bo izvajala v znamenju spopolnitve ruskega oboroževanja na vseh obrambnih področjih Napoved te obrambne petletke je. sodeč po pisanju listov, izzvala pravo vojno psihozo. Organ vojnega komisariata »Kras-naja Zvezda« objavlja k napovedim Mo-lotova članek pod naslovom »Tretja petletka in državna obramba«, v katerem prihaja do zaključka, da se bo z izvedbo obrambne petletke vojaška moč Rusije ki je že sedaj ni megoče podcenjevati, tako povečala, da bo Rusija »ena izmed najmočnejših držav na svetu«.
Tretja petletka, kakor poudarja organ vojnega komisariata se bo izvajala v znamenju priprav za morebitne oborožene spopade. Bodoča vojna bi po mnenju ruskih vojaških krosov pomenila nevarnost za vse narode brez razlike zato se mora tudi Rusija temeljito pripraviti za vsak primer Nujna pripravljenost bo prišla do izraza tako po tempu obrambnih priprav kakor po razvoju voine industrije Po novem obrambnem načrtu bodo vse tvornice vojnega materiala in pomožnih vojnih potrebščin prenešene na uralsko področje in še dalje v središče države in proti Daljnemu vzhodu. Na Daljnem vzhodu bo zaradi potreb državne obrambe ustvarjena samostojna vo.ina industrija z vsemi potrebnimi industrijskimi bazami Vsa področia vojne industrije bodo izpopolnjena po najmodernejših tehničnih izkušnjah Organ vojnega komisariata poudarja nadalje da bo tretja rucka pet^tka posvečena predvsem izgraditvi ruske kemične industrije, katere
proizvodnja se mora v razdobju bližnjih
pet let najmanj podvojiti ali potrojiti. Z vso pozornostjo bo država pospeševala tudi razvoj sorodnih industrij ter zlasti rudarske industrije, da ustvari čim prej potrebne državne zaloge Država bo pospešila tudi proizvodnjo elektrike in gorilnih snovi, obenem pa bo po načrtu izpopolnila prometne zveze Novi obrambni načrt se bo Izvajal tako. da bo d^ava uspešno zavarovana na vseh svoiih meiah in proti kateremu koli sovražniku S sistematičnim izkoriščanjem naravnih zakladov in razvojem voine inrfuririie računajo v ruskih vo-iaških krosih da bodn obrambno pripravljenost Rusije na vseh področjih uspešno utrdili
V zsdniem času le opaziti, da priplsu-
leio ruski listi veük nom^n izjavam ameriških in anp'pik'h držr>vp'kov. Tz teh poročil bi se da'o «Menati da risiedutelo v Moskvj novi »-azvol med evropskimi velesilami z velMrim 7pn'rnnrp»m. nakaruio? zlasti motnosti novih odnnSaiev med Anelilo in Ruriio Uvod v to spremembo odnošajev med velesilami pomenijo napovedana gospodarska pogajanja z Anglijo
Gr^žme Japonski
Tokio, 25. febr b. List »Tokio Ašahi Simbun« domava iz Moskve, da so novi razgovori japonskega poslnnika v Moskvi Toga z zunanjim komisarjem Litvinovom v vprašanju japon-kih ribarskih pravic potekli brez rezultata Mirna rešitev tega sporR je po mnenju tokijskih krosov izključena Isti list poroča, da le Lltvinov med razgovorom z japonskim poslanikom
na opazko, da bo Japonska zaščitila svoje pravice po drugI poti, poudaril, da bi konflikt, ki bi nastal med Rusijo in Japonsko zaradi ribarskih pravic, »ne mogel ostati lokaliziran« Tokijski list do-znava nadalje iz Habarovska. da je general Konev na seji izvršnega odbora komunistične stranke v daljšem referatu obrazložil program ruske oborožitve na Daljnem vzhodu v okviru nove obrambne petletke. Tako je med drugim napovedal, da bo Rusija spremenila luko Nikolajevsk ob Arnurju v vojno luko V ta namen Je v načrtu ne le zsraditev želpznice do Habarovska temveč tudi primernega oporišča za vojne ladje, nadalie pospbn^sa letališča ter raznih tvornic vojne industrije Ta načrt se bo začel že v kratkem izvajati.
Gdno^aji s Poljsko
Varšava, 25 Januarja b. Vesti ki jih objavljajo zapadnoevropski listi o možnosti poglobitve gospodarskih io političnih stikov zapadnih držav z Rusijo, so vzbudile tu ne le splošno pozornost, temveč tudi precejšnjo zaskrbljenost Orean zunanjega ministrstva »Dobrv Wieczor« posveča ternu diplomatskemu preokretu uvodnik, v katerem skuša napore Moskve za sklepanje trgovinskih pogodb z evropskimi državami razložiti s pornanikani^m industrijskih proizvodov v Rusiji Iz teh razlogov je tudi Poljska pred dnevi podpisala trgovinsko pogodbo z Rusijo, ki 1e za Poljsko zelo ugodna Pr.ripis te pogodbe je v nekaterih krogih vzbudil domnevo, da se bo sedaj poelobilo tudi pol<t;čno sodelovanje med obema sosednima drža-
Izbaja vsak Jan razei' tsoueiieijKa. Naročnina znate mesečn< Din 25-—» Za Inozemstvo Din *0 —
UreuniStvo. Ljubljana, Knafljeva ubca & telefon 3122 3123 3124 3126 1126 Maribor, Grajski trg St 7 telefon St 2455, Celje. Strossmayerievs j I ics Stev L telefon St 85
Rokopisi se ne «rraftajo
vama. List sodi, da so te domneve za sedaj najmanj preuranjene Ta rezervtranost v oficioznem listu izvira očividno iz poljske želje, da odstrani vse sume. ki bi se mogli pojaviti glede njene popolne nevtralnosti Ti politični obziri veljajo predvsem Nemčiji, zde se pa raeumljivi tudi ob Cianovem obisku v Varšavi
Bsck obišče
tudi Pariz
Pariz, 25. febr. b. V zvez1 z obiskom poljskega poslanika Lukasiewicz pri Bonne tu se lz tukajšnjih polslužben h krogov doznava. da se bo poljski zunanji minister Beck ob priliki svojega obiska v Londonu, ki je napovedan za prihodnji mesec, ustavil tudi v Parizu, ni pa še znano, ali se bo ustavil v francoski prestolnici na svoji poti v London ali na svojem povratku. Beckov obisk v Parizu je bil na programu prav za prav ie pred nekaj meseci, ko s. je pričakovalo, da bo Beck izkor stil svoj. božično bivanje na francoski rivieri za kratek obisk pri francoskem zunanjem ministru Tedaj so nekateri francoski politični krogi ld so se zavzemali za oživljenje francoskih vzhodnih zvez. očitali Bonne-tu da ie on kriv, ako do tega ob ska nI prišlo. Isti krogi so mu pred dnevi očitali, da noče izkoristiti priložnosti Beckovega ob ska v Londonu za povabilo na obisk v Parizu Zdi se. da se je sedaj Bonnet odloči) za upoštevanje te kritike. Poslanec de Kerillis pa navzlic temu kritizira Bon» netovo zadržanje in piSe: »Vsekakor pa b! b'lo z naše strani pravilneiše da bi e Be-cka povabili v Pariz še preden ga je angleška vlada povabila v London, ker bi ▼ tem primeru Beckov obisk pri nas ne imel oneera shičajnostnega značaja, ki ga bo sicer imel.«
RuskS I^M^rihc
ob Severnem tečaju
Pariz. 25. febr AA Poročajo iz Moskve, da ie ruski ledolomilec «Sedov« samo 1 km daleč od Severnega tečaja.
m- z.
Jamstvo Kovin csi* mej postafa zopet aktualno
V Pragi pričakujejo sedai oS!o«tev drža v'podpisnic
mcMkovskega diktata
r.aga, 25. febr. h Kakor poročajo Ihti, je postalo vprašanje o jamstvu novih mej z bližnjo zaključitvijo pogajanj o ureditvi obmejnih vprašanj zopet aktualno. Udeleženci konference v Monakovu so namreč obljubili, da bodo jamčili za meje nove Češkoslovaške. Ker so sedaj dani vsi pogoji za to jamstvo, pricaktijeio sedaj v Pragi odločitev velesil v tej smeri.
Praški mestni svet razpusčen
Praga, 25. febr. w Praško mestno zastopstvo je bilo na podlagi sklepa češkega deželnega zastopstva razpušccno ter na nje govo mesto imenovan upravni odbor 60 članov pod predsedstvom bivšega narodno socialističnega poslanca dr. Klapke. Doseda nji primator Prage dr. Zenkl. ki je znan kot pristaš dr Beneša in je bil tudi v prvi vladi maršala Svrovega minister za socialno skrbstvo, se bo umaknil iz političnega življenja,
Karpatsko-ruski
deželni Asov
Chust, 25 febr. h Kakor znano, je na zahtevo Kuculov kaipatfko ruska vlada sklenila, naj bo prvo zasedanje novoizvoljenega deželnega zbora v Rahovu. Ukrajinski narodni svet je sedaj posredoval, da b' se deželni zbor- sestal v Chustu Kakor poroča uradni list, je karpatsko-ruska vlada
I sklenila predlagati predsedniku republike, naj skliče deželni zbor na zasedanje v Chustu.
Nemci v ČSR oproščeni vojaške službe
Praga, 25 febr. h. Na podlagi razgovora ministrskega pred-ednika Berana z zasto-p nikom nemške manjšine poslancem Kund-tom je bil objavljen naslednji uradni ko munike:
Ker se Čehi in Slovakiv Nemčiji ne vpoklicujejo v vojaško službo, je bil sprejet sklep, da se tudi v čbK pripadniki nem škega naroda ne bodo pritegnili k nobenemu vojaškemu službe>vanju. Tozadevna via dnr odredba bo objavljena v prihodnjih dneh Ministrstvo za državno obrambo objavlja. da Nemcem 1. marca ni treba nastopih aktivne državne službe in da tudi niso podvrženi naborom.
Cianova zahvala
Chvalkovskemu
Praga. 25. febr. h. Italijanski zunanji minister g-O'f Ciano je poslal iz Moravske Ostrave češkoslovaškemu zunanjemu ministru Chvalkovskemu brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za usluge, ki &o mu bile izkazane pri njegovem potovanju preko češkoslovaškega ozemlja na Poljsko.
Polls
Slovesen sprejem grofa Ciana v Varšavi — Folfska bo še nada!;č vo<£ila samostojno pslitiko
Variava, 25 febr. br. Italijanski zunanji minister grof Ciano je prispel danes opoldne v spremstvu svoje soproge, Musso-limjeve hčerke Edde, višjih funkcionarjev italijanskega zunanjega ministrstva in skupine novinarjev v Varšavo. Potoval je preko Češkoslovaške, kjer so ga sprejeli zastopniki češkoslovaške vlade. V Varšavi so mu priredili zelo svečan sprejem. Na postaji ga je pričakoval zunanji minister Heck. Ciano je pnše: 3a Poljsko, da vrne obisk Becku. ki je bil lani v Rimu. Poljska vlada je stavila italijanskemu zunanjemu ministri na razpolago palačo Blak.
Kmalu pc svojem prihodu je bil grof Ciano na grobu poljskega Neznanega junaka pred inšpektoratom poljske narodne obrambe in je položil nanj velik venec. Ob 16 Je spre je; Ciana poljski ministrski predsednik Skiadltowski. Ciano mu je sporočil Mu-solinejeve pozdrave in poslanico, ki jo je Mussolini izdal za poljski na. rod, v kateri opozarja na staro italijansko-poljsko prijateljstvo ter priznava Poljski mesto med velikimi silami. Ciano je bil
nato prt maršalu Rydz-Smlglyju, nato pa je imel prvi sestanek z zunanjim ministrom Beckom. Zvečer so mu v zunanjem ministrstvu priredili svečano večerjo.
Oficielna »Gazeta Polska« je objavila danes ob priliki Članovega prihoda v Varšavo naslednjo Mussolinijevo izjavo diplomatskemu dopisniku lista: Italijanski narod je pred 20 leti z navdušenjem pozdravni obnovo poljske države. Čudoviti napori, poljske vlade v zadnjih 20 letih niso zagotovili Poljski le primerno mesto med velesilami. temveč tudi važno vlogo v Evropi. h kateri ie pozvana zaradi svojega zemljepisnega položaja tn svojih zgodovinskih tradicij. Danes brez sodelovanja Poljske ni mogoče ustvariti političnega ravnotežja in sožitja evropsl :h narodov.
Varšavski listi naglašajo danes v ostalem, da se poljska ne bo približala nobeni osi ali bloku, niti demokratskega, niti avtoritativnega sistema, temveč, da bo še nadalje vodil- svojo dosedanjo samostojno politiko v Evropi,
Pred oistof otti Äzane
Zadnji dnevi republikanske Španije — Generalu Miaji bo poverjena naloga, da izroči vse Se neokupirano
ozemlje generalu Francu
1 »m ■
Stojadinoviéa. Kakor politika tako je tudi gospodarstvo dr. Milana Stojadinoviéa samo še poglabljalo notranja nasprotstva.
Roko v roki s tako prakso je ^a pro-pagandistična akcija, ki je brezobzirno in ne meneč se za moralno kvalifikacijo sredstev skušala dvigati prestiž in avtoriteto Stojadinoviéa ter ga izobliko vati kot centralno osebnost vsega našega narodnega in državnega življenja. Naš nared ima odkar je zedmjen v lastni državi samo enega voditelja, nosilca krone Karadjordjeviéev. Interesi-rani agitatorji pa so bili na poslu, da ustvarijo videz, kakor da si je narod postavil druge voditelje in kot vrhovnega med njimi dr. Milana Stoisdino-viča. Priznati moramo, da je bil bivši predsednik vlade sam mojster v tej propagandi. Ravno te dni je izšla
zanimiva knjiga njegovih fzjav in govorov
Ti govori so predstavljeni kot nekak nov življenski program Jugoslavije. katerega nosilec in garant je dr. Stojadinovič Jaz sem »Srečko Srečko-vič« je govoril dr Stojadinovič v Beogradu in kamor jaz pridem na shod. tam ne sme deževati« je dejal v Ljubljani. »Kar primem je zlato« je trdil pri drugi priliki, »rojen sem rod srečno zvezdo« in »iaz sem batlija«. člo- ! vek, ki mu nikoli nič ne spodleti. In v j zboru 60 govorili za njim, da bo nje- 1
gov režim trajal desetletja... Se posebej je imela ta propaganda to lastnost, da je hote'a prisiliti našo javnost, da ji verjame. Nevernih Tomažev ni smelo biti.
Zasluga gospoda Cvetkoviča Je, da njegov prihod pomenja konec dobe. ki je našo državo vodila v težke pertur-bacije. Stojadinovičeva diktatorska pooblastila so iz finančnega zakona izginila. Beseda »vodja« in »voditelj« je dobila na srečo svoj prizvok, ki je sedaj glavni predmet »Ježeve« obdelave. Gospodarska politika, ki se je vsa ta leta izživljala v centralističnem prav-cu. se seveda ne da preko noči preokre-niti. r *
. Vlada obljublja izvestne popravke, ki se ji bodo zdeli že mogoči. Glavno pa je, da čim preje in čim bolj temeljito pristopi k reparacijam tam, kjer je gradil režim gospoda Stojadinoviéa svojo moč na žrtvah in na sili. V tem pogledu smo slišali od gospoda predsednika vlade že lepe besede, ki jih vsa jugoslovenska javnost pozdravlja. Če jim bodo skoraj sledila tudi odločna dejanja, bo mogel g. Cvetkovič reči, da ie z onasne poti k diktaturi prepeljal narod in državo na pot, ki vodi k splošnemu pomirjenju.
Postani in ostani 21an Vodnikove družbe!
Rim. 25. febr. o. Tukajšnji listi poročajo, ' da bo takoj po francoskem in angleškem : priznanju španske nacionalistične vlade v : Burgosu prezident španske republike Azana podal ostavko. Obenem bo izdal pro-i glt , v katerem bo razrešil dolžnosti tudi sedanjo špansko republikansko vlado Po teh vesteh bo dr Negrin takoj nato zapustil Madrid, generalu M'aji pa bo poverjena naloga da preda Madrid in ostalo republikansko Španijo vojski generala Franca.
Prezident Azana se bo po odstopu umaknil iz političnega življenja ter odpotoval na svoje posetvo v Coulongesu v vzhodni Franciji, ki ga je nedavno eden izmed njegovih ožjih prijateljev kupil zanj.
Pariz, 25. febr. br. Nocoj 00 objavili francoski listi, da se bo predsednik španske republike Azana jutri umaknil iz španskega poslaništva v Parizu. V Parizu se že dva dni mudi španski republikanski zunanji minister del Vayo, ki s svojimi sodelavci zbira važnejše dokumente iz po-slanišklh arhivov. Dokumente bodo jutri popoldne odpeljali v neko banko. Po nekih vesteh bo poslaništvo že pričetkom prihodnjega tedna prepuščeno diplomatskim agentom španske nacionalistične vlade.
Ber ar io va mi«ija končana
Burgos, 25. febr. br. Posebni delegat francoske vlade senator Berard je imel danes opoldne zaključni razgovor z nacionalističnim zunanjim ministrom generalom Jordanom Razeovor je trajal eno uro. Po vesteh iz zanesljivih virov sta podpisala tri dokumente, v katerih so bili proiokoli-rani zaključki razeovorov. General Jor-dano je imel takol nato ds'1ši telefonski razgovor z penera'om Freneom, ki se še zmerom mudi v Barceloni. Informiral ga Je o svoiem dan?šn*em sestanku s senatorjem Bera^om. D?tr"<? popolne bo senator Berard s svo "m spremstvom odpo-• toval nazaj v Pariz.
V Parizu so bile danes opoldne objavljene vesti, da bo francoska vlada v ponedeljek priznala vlado generala Franca. Francoska vlada je dobila neposredno od , generala Franca zagotovila, da ne bo izvajal nikakih političnih represali j proti republikancem in da bo poskrbel za popolno politično neodvisnost Španije in njenega imperija.
General Miaja edležil vrhovno poveljstvo
Pariz, 25. febr h Po poročilih iz Madrida postaja polom španske republiké čimdalje večji, ker se je sedaj tudi general Miaja odrekel vodstvu republikanske vojske. Večina vodilnih osebnosti republikanske Španije bi se rada čimprej umaknila iz političnega življenja. Trdi-;o tudi, da namerava ministrski predsednik Negrin v prihodnjih dneh odpotovati v inozemstvo, zaradi česar se zdi verjetna skorajšnja predaja republikancev.
O rihod iz Ženeve
ženeva, 25. februarja. AA Havas: Švicarska telegrafska agencija poroča, da so člani stalnega zastopstva španske republikanske vlade pri Zvezi narodov danes popoldne s pariškim ekspresnim vlakom odpotovali iz Ženeve.
Kdo bo francoski poslan'Jc ?
Par?Zf 25. febr. w. Popoldanski Usti pišejo. da bo po objavi priznanja Francove vlade bržkone imenovan za prvega francoskega poslanika v Burgosu senator Be. rard zaradi svDjih zaslug pri pogajanjih s špansko nacionalistično vlado. V splošnem po obstoja mnerje, da bo Berard iz zesebnih razlogov ostal rajši v Parizu. V tem primeru bo imenovan za zastoprrka Francije pri Franc: vi vladi dosedanji zastopnik v Barceloni Henry, ki je prej zavzemal že važno mesto v zunanjem mint« strstvu.
Delo finančnega odbora bo v ponedeljek končano
Predsednik vlade Cvetkovič se je včerajšnjem ekspozeju omejil na številčni proračun, politične izjave pa je napovedal za skupščinski plenum
Beograd, 25. febr, p. Finančni odbor narodne skupščine je danes ob 10. dopoldne nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu notranjega ministrstva. Zaradi napovedanega ekspo-zeja predsednika vlade in notranjega ministra Dragiše Cvetkoviča je bilo za sejo veliko zanimanje. Prisostvovali so ji tudi skoro vsi člani vlade. G. Cvetkovič je med drugim izvajal:
Proračunske postavke za notranje ministrstvo
Predlog proračuna izdatkov notranjega ministrstva za leto 1939-40 obsega izdatke v višini 631,701.529 din, od tega je namenjenih 506,593.508 din za osebne izdat ke in 125,108.021 din za materialne izdatke.
Izdatki za orožništvo znašajo 381,617.425 din, za upravno stroko pa 250,080.077 din. V primeri s sedanjim proračunom kaže predlog povišanje Izdatkov za 31,900.000 din. Predlog predvideva 597 novih službenih mest v policijski službi, predvsem za podržavljenje predstojništev mestne policije v Gospiču, Osijeku, Sisku, Slavonskem Brodu in šibeniku. Celotno povečanje osebja zaradi prevzetja predstojništev navede^ nih mestnih policij znaša 325 novih uslužbencev. Razen tega računa predlog še z nastavitvijo 100 stražnikov dnevničarjev pri policijski šoli v Zemunu, pomnožitev števila policijskih stražnikov za 60 oseb pri upravi mesta Beograda itd. Na zahte vo orožniškega poveljstva se pomnoži tudi število orožnikov za 500 mož.
Materialni izdatki se pomnože za 16,964.019 din. V tem poglavju je predvidena tudi podpora siromašnim občinam za nastanitev upravnih oblasti po čl. 50 zakona o notranji upravi. Pri banskih upra vah je za materialne izdatke v proračun, skem predlogu določenih 593.000 din več. Izdatki za materialne potrebe orožništva se zvišajo za 13,057.463 din. V tem je tudi kredit za nakup vse opreme za 500 novih orožnikov, za nabavo potrebnih službenih avtomobilov itd. Pri materialnih potrebah za upravo mesta Beograda se je povečal kredit samo za potne stroške, in sicer za 500.000 din. Na račun materialnih izdatkov pri policiji gre za materialne potrebe 1,654.256 din več kakor po dosedanjem proračunu. Pri splošni državni statistiki, kot poslednjem poglavju v tem oddelku smo povišali stvarne izdatke za 441.400 din predvsem za natis statističnega letopisa in znanstveno obdelavo ter za izdajo drugih statističnih knjig, m. dr. tudi za priprave za ljudsko štetje leta 1941.
Delokrog in naloge notranjega ministrstva
Službo notranje uprave vrši preko ministrstva kot vrhovnega predstojništva notranje uprave devet banskih uprav, 346 sreskih načelstev, 28 sreskih izpostav, uprava mesta Beograda, devetih policijskih uprav, 21 policijskih komisariatov in orožništvo. V ministrstvu samem smo ustanovili nov odsek za varstvo pred letalskimi napadi v oddelku javne varnosti. Sredstev za izvedbo ciljev tega odseka predlog tega proračuna ne navaja, ker se vsa vprašanja odseka za varstvo pred letalskimi napadi šele proučujejo.
Notranje ministrstvo vrši kot vrhovno predstojništvo notranje uprave nadzorstvo :aad delovanjem splošnih upravnih in samoupravnih oblasti. Ministrstvo skrbi za osebno in premoženjsko varnost državljanov in za varnost države ter ukrene vse potrebno, da se služba v resoru tega ministrstva modernizira. Vse njegovo delo stremi za ciljem, da bo uprava sodobna in čedalje boljša, da imajo oblastva vso po. trebno avtoriteto in da bo uradniški kader sposoben za cilje, ki jih upravi nalagajo zakoni.
Ob sklepu svojega ekspozeja je predsednik vlade pripomnil, da bo v ekspozeju ]pred plenumom narodne skupščine imel priložnost seznaniti narodno skupščino v glavnih obrisih tudi z drugim delom tega resora, ki tako globoko posega v temeljne odnose naše notranje politike. Takrat bo govoril tudi o tistih vprašanjih naše notranje politike, ki tako zelo zanimajo ta visoki dom ln vso našo javnost.
V razpravi so govorili poslanci dr. MI-lovan Grba, Popovič in dr. Jovan Georgi-jevič, nakar je bil proračun notranjega ministra odobren.
Ekspoze finančnega ministra
Po kratkem odmoru se je še dopoldne pričela razprava o poslednjih poglavjih predloženega proračuna: o proračunu finančnega ministrstva o proračunu dohod-hodkov in o proračunu rezervnih kreditov. Finančni minister dr. Vojislav Djor-djevič je v svojem ekspozeju izjavil med drugim:
Predlog proračuna izdatkov finančnega ministrstva znaša 914,156.073 din, to je v primeri s sedanjim proračunom za din 77,017.023 več.
Povišane proračunske postavke.
Povečani so v glavnem izdatki gospodarskih ustanov, ki spadajo v finančno ministrstvo, in sicer za vsega skupaj 85.6 milijona. Od tega pride na upravo državnih monopolov 3.3, na tobačni monopol 24.8, na solni monopol 6.4 milijona din, na Poštno hranilnico 3.2, na državno posestvo Belje 28.5, na državno sladkorno tovarno na Cukarici 18 milijonov din.
Pomnožitev upravnih izdatkov znaša din 20,552.005 (14.2 za osebne in 6.3 milijona din za materialne izdatke). Ta povišek gre pred vsem za izpopolnitev finančne kontrole in davčne službe. Na drugi strani so iz proračuna izpadli izdatki za Drž hipotekarno banko, ki je postala samostojna ustanova.
Število uslužbencev v resoru znaša 17.386, to je za 1.386 manj kakor v sedanjem proračunskem letu. Znižanje izvira iz izločitve 1.104 uradnikov D HB in iz prenosa 721 nameščencev državnega po-
sestva Belja z osebnih na materialne izdatke. Število uslužbencev v ministrstvu samem se je znižalo za 148 oseb, v finančnih ravnateljstvih pa pomnožilo za 400
oseb.
Minister je povedal, da posebna komisija sestavlja načrt navodil za enotno poslovanje finančnih ravnateljstev. Spremembe in dopolnitve novega zakona o državnem računovodstvu še niso gotove.
Samoupravni proračuni
Samoupravna telesa morajo spraviti svo-1 jo fiskalno politiko v sklad z načeli državne finančne in gospodarske politike. Samoupravne dajatve se prav zelo dotikajo gospodarskega življenja in je zato potrebno nadzorstvo osrednje, državne oblasti.
Izdatki po proračunih samoupravnih teles za leto 1935-36 so znašali 2560 milijonov din, leta 1937-38 so dosegli že 2858 milijonov din. Za delno kritje Izdatkov samoupravnih teles se je leta 1937-38 pobralo vsega skupaj 1819 milijonov din. Za finance samoupravnih teles je torej prispeval povprečno vsak prebivalec v letu 1937-38 po 118.12 din. Ce primerjamo povprečno obremenitev prebivalca glede samoupravnih dajatev z obremenitvijo glede javnih državnih dajatev, v letn 1938-39 (503 din), vidimo, da naša povprečna samoupravna obremenitev 23.5% obremenitve v korist državnega flksusa. Celotni znesek vseh samoupravnih dolgov je znašal dne 31. decembra 1936 1.084 milijona din.
Davčna in carinska služba
V prvih 9 mesecih leta 1938. je bilo od 898.108 popisov samo 1.302 prodaj, leta 1937. je pa bilo v istem številu mesecev 906.848 popisov, to je za 8.740 več, in 3.076 prodaj, to je za 1.774 več. Odmera in izterjevanje pristojbin ter izterjevanje trošarine je takisto zelo obzirno. Na področju pristojbin je izdelano dokončno besedilo zakonskega predloga o njih.
Naš carinski sistem se ni v tem proračunskem letu bistveno spremenil. Izdali smo carinski pravilnik za mednarodne vzorčne sejme ter dovolili velike ugodnosti tujim razstavi i alcem na naših sejmih. Dalje smo znižali uvozno carino s 3 na 1.50 zlatega din za 100 kg bencina pod pogojem, da se prodaja mešanica bencina z alkoholom. Nova reforma je izrednega pomena za obrambo naše države, za naše gospodarstvo in za naš tujski promet. Dovolili smo zidavo cele vrste carinam. Prav tako smo pazili na vzdrževanje in ureditev važnih carinskih cest in mostov na teh cestah.
Katastrska služba. Naša kraljevina je imela izdelati nov kataster za 10 milijonov ha. to je za dve petini površja naše države. Podrobna meritev je končana do polovice, ostala se pa razvija v normalnem tempu. Število izmerjenih Dolitičnih občin znaša v letošnjem letu 172. število izmerjenih katastrskih (davčnih) občin pa 346. Celotno premerjena površina do konca leta 1938. znaša 4,499.432 ha.
Državni dolgovi
Službo državnih dolgov, notranjo in zunanjo, je opravljal oddelek državnih dolgov in državnega kredita o pravem času in brez zastoja To je pomagalo ohraniti naš javni kredit na dostojni višini, kar najbolje potrjuje višina tečajev državnih vrednostnih papirjev pri nas. Za varčevalce in denarne ustanove pomenijo državna posojila danes edini absolutno varni in donosimo plasman. Oddelek je vršil nadzorstvo nad izvajanjem uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ter izvršil vse priprave za emisijo 6°/onega državnega posojila za javna dela in državno obrambo v znesku 4 milijard din, razen tega je pa sodeloval pri sestavi uredbe o rezervnih skladih.
Bančni in valutni oddelek Izvaja s sodelovanjem Narodne banke nadzorstvo nad devizno-valutnim prometom ter izdaja potrebne ukrepe za ohranitev stabilnosti našega dinarja. Preko svojih organov je oddelek nadziral delovanje bank ter industrijskih in trgovinskih podjetij Leta 1938 je oddelek izvršil 708 pregledov in je v 479 primerih ugotovil, da ni kršitve de-vizno-valutnih določil.
Razširjenje državnih gospodarskih podjetij
Državno posestvo Belje je vrglo leta 1936/37 din 80,372 777 88, leta 1937/38 pa 99,318.407.26 din. Proračunsko razdobje 1939/40 računa s širšimi gospodarskimi investicijami, zato je neobhodno potrebno zvišanje izdatkov tega posestva. V načrtu je podaljšanje železnice, obnova strojev, zidava silosov itd.
Sladkorna tovarna na Cukarici bo v prihodnjem proračunskem letu razširila svoje delovanje. Po eni strani je v načrtu predelava večje množine repe, da bo tovarna r. jgla izdelati več sladkorja, dalje pa misli tovarna na podlagi dobljene koncesije zgraditi novo tovarno za špirit in tovarno za kvas; obe tovarni bosta začeli obratovati jeseni. Zato so v predlogu tudi povečini izdatki te tovarne.
Uprava državnih monopolov: Pridelek tobaka se je od leta 1934. do lani skoraj potrojil. Število sadilcev tobaka je poskočilo s 23.000 na 27.300. Pridelovalci bodo i za odkup tobaka letine 1938 dobili okoli J14.7 milijona din Leta 1938. se je izvoz j tobaka v listih povečal za 47.9 milijona din v primeri z letom 1937. in znaša 187 milijonov din.
Domača produkcija soli krije samo del našega konsuma. Zato neprestano iščemo novih nahajališč kamene soli v okolici Tuzle, ker so tam ugotovili precej debele sloje.
Konzum vžigalic raste vštric z naraščanjem tobačnega konsuma. Leta 1935/36 se je prodalo za 73.2 milijona din vžigalic, leta 1937/38 pa za 81.3 milijona din.
Poraba petroleja pada vštric s širjenjem elektrifikacije. Da bi mogli oskrbeti državo lastnim petrolejem, poskušamo vrtanja . raznih krajih naše države, kjer je kaj upanja, da bi našli nafto. Za zdaj se to največ vrši na majeviških terenih v okolici Tuzle.
Leta 1938. smo zgradili novo znaiakar-
nico v Beogradu, glavno poslopje za tobačni institut v Prilepu in tovarno za koncentrirani nikotin v Nišu. Zgradili smo 8 tobačnih skladišč in tri nove tobačne postaje. Razširili smo solarno na Pagu in livarno v Nišu. Vsi ti objekti so veljali 63 milijonov din.
Državna hipotekama banka
Dolgoročni portfelj je narasel na 3.447 milijonov din, komunalna posojila so se pomnožila za 100 milijonov din. V lanskem letu je banka znižala obrestno mero ter začela podeljevati hipotekama posojila na tekoči račun. Kratkoročni in srednjeročni bančni plasmaji znašajo 1.626 milijonov din, to je v primeru z letom 1937/38 za 324.7 milijonov din več. Njeni vrednostni papirji znašajo 1.074 milijonov, to je v primeri z letom 1937/38 za 492 milijonov din več. DHB je finančno krepko sodelovala pri ustanovitvi »Jugoslovenskega če-lika« in Privilegirane družbe za silose. Za mednarodne politične krize v lanskem septembru je kulantno izpo'nila svoje obveznosti, obenem je pa zelo intenzivno podprla tudi zasebne depozitne banke, ko jim je s kratkoročnimi krediti dala na razpolago obilna likvidna sredstva. Tako Je DHB s sodelovanjem narodne banke pripomogla k naglemu normaliziranju razmer na denarnem tržišču.
Stanje vlog na vložnfh knjižicah pri DHB je bilo 31. dee. 1938 1.441,819.000, to je v primeri z letom 1937/38 za 58.9 milijona din več.
Poštna hranilnica
Celotni promet PH se je pomnožil s 300 milijard leta 1937/38 na 334.3 milijarde din leta 1938/39, njen letni dobiček pa z 61.5 milijona din na 68.2. Njen rezervni sklad je dosegel višino 100 mil. din. V kritičnih trenutkih lanskega leta je PH v redu Izplačevala svojim vlagalcem. Ko je vojna nevarnost minila, so se vloze začele vračati, tako da so konec leta 1938. znašale 1,284.6 milijona din. Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo konec leta 1938 1710 milijonov din Čekovni promet kaže povečanje z 85.5 milijarde din leta 1937. na 94.8 milijarde din leta 1938.
Krediti državnih uradov pri PH znašajo dne 31. decembra 1. 1. 1.053 miliionov din, od tega za kreditiranje kmetskih zadrug 169 milijonov.
Finančni zakon
Po ekspozeju finančnega ministra se je razvila kratka debata, na koncu pa je minister Djuričič odgovarjal na pripombe predgovornikov. Nato so bili proračuni finančnega ministrstva, državnih dohodkov ln rezervnih kreditov odobreni, seja pa okrog 13. prekinjena.
Seja se je nadaljevala ob 18., ko se je pričela razprava o finančnem zakonu. Sukala se je predvsem okrog pooblastil, ki jih finančni zakon vsebuje, pri čemer je minister pristal na to, da se nekatera pooblastila ponovno prouče. Zanimiva je bila debata o nadstropni lastnini. Minister je zagovarjal potrebo uvedbe take lastnine, ki bi se je mogel okoristiti predvsem srednji stan.
Prihodnja seja finančnega odbora bo v
ponedeljek popoldne.
Vojko čvrkič
zopet minister
Beograd, 25. febr. AA. V imenu NJ. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov postavljen za ministra brez Ustnice Vojko Cvrkič, minister na razpoloženju in narodni poslanec.
Dva nova bana
Beograd, 25. febr. AA. V imenu NJ. Vel. kralja je z ukazom kr. namestn'kov na predlog ministrskega predsednika ln notranjega ministra onoknjen ban dunavske banovine Svotislav Rajič.
Beograd, 25. febr. AA. V imenu NJ. Vel. kralja sta z ukazom kr. namestnikov postavljena na predlog ministrskega predsednika: za bana dunavske banovine dr. Jovan Radlvofevié, odvetnik lz Siila, za bana vardarske banovine pa narodni poslanec Vladimir Hajduk-Vel jkovlé.
Lastniki listov pri predsedniku vlade
Beograd, 25. febr. p. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je dopoldne sprejel de. putacijo udruženja lastnikov listov v naši državi. V deputaciji so bili direktor »Politike« Tanovič. direktor »Pravde« Manoj-lo Sokič ln predsednik upravnega odbora agencije Avale Stjepan Kobaslca. Predsedniku vlade bo predložili spomenico, sprejeto na kongresu lastnikov listov, o kateri smo že poročali in v kateri predlagajo tudi ureditev pokojninskega zavarovanja novinarjev. Predsednik vlade Cvetkovič je sprejel predloge ter je izjavil, da bo vprašanje novinarske uredbe v kratkem rešeno, ker so sedaj tudi lastniki listov s tem sporazumni in poudarjajo njeno nujnost.
Minister čejovič na seji vodstva SK J
Beograd, 25. februarja. AA. Minister za telesno vzgojo ljudstva Djuro Čejovič se je udeležil danesi redne seje izvršnega odbora saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Prvi namestnik starešine SKJ Gangl je pozdravil ministra Cejoviča ter mu razložil kakšne razmere vladajo danes v naših so-kolskih vrstah in kakšno je delo sokc-lske organizacije. Minister čejovič se je zahvalil g. Ganglu za njegova izvajanja ter mu obljubil, da bo kot resorni minister in kot dolgoletni član Sokola podpiral soJcolstvo. Po seji so ministru razkazal i prostore ter mu predstavili vodilne sokolske delavce, Slane izvršilnega odbora.
Stalni pravniški odbor
Beograd, 25. februarja. AA. S kraljevim ukazom so imenovani v stalni pravniški odbor za leto 1939-40 dr. Stefan Sagadin, predsednik državnega sveta, dr. Peter Miličič, član državnega sveta, Božidar Prokic, sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu. Miloš Jovičic, predsednik apelacijskega sodišča v Beogradu, dr Konrad 5mid, član glavne kontrole, dr. Lazar Kos/ti č, prof. na go-spodairsko-komercialni visoki šoli v Beogradu, dir. Mi<!an Bartoš, prof. pravne fakultete v Beogradu in Momčilo Jankovic, odvetnik iz Beograda.
1 Protinemški dijaški
izgredi na Poljskem
V več mestih so poljski študenti opustošili nemške trgovske in poslovne lokale
Policija na motociklih in konjih jft Je pregnala. Poslaništvo so nato zastražili močni oddelki orožništva in policije. Študentje so se nato zbrali pred spomenikom Neznanega vojaka ter tam viharno demonstrirali proti Nemčiji.
Tudi v Krakovu je prišlo danes do študentskih demonstracij, po vestefo iz Gdaru ska so se davi na tamkajšnji tehniki spopadli poljski in nemški študentje.
Varèava, 25. febr. h. Zastopnik poljskega generalnega komisarja v Gdansku Je danes vnovič posredoval pri podpredsedniku senata zaradi dogodkov na tamošnji tehniki, iz katere so nemški dijaki pregnali poljske dijake. Podpredsednik sena. ta Gdanska je obljubil, da bo poskrbel za ukinjenje izganjanja poljskih dijakov.
Varšava, 25- febr. o. Študentske demonstracije proti Nemčiji so se razširile iz VarSave tudi na pokrajinska poljska mesta. V Poznanju so zavzele izredno velik obseg. Poljski študentje so tam opustošili celo vrsto nemških trgovskih lokalov ln poslovnih prostorov nemških organizacij. Veliki so bili neredi tudi v Katovicah, kjer so poljski študentje vdrli v prostore nemške studentske organizacije. Več nemških študentov je bilo poškodovanih. V Vilnu so študentje demonstrirali tudi proti zunanjemu ministru dr. Becku.
V Varšavi so se demonstracije danes popoldne spet ponovile. Okrog 1200 študentov se je v prvih popoldanskih urah pojavilo pred nemškim poslaništvom, kjer so skušali prirediti protestno zborovanje.
Beležke
Dr. Maček In bosanski Srbi
»Jugoslovenska pošta« objavlja poročilo o poteku sreske skupščine JNS v Travniku. Skupščina je bila v tamkajšnjem Hrvatskem domu Glavna govornika sta bila bivši poslanec Mustafa Mulalič in Do-broslav Jevdjevič, ki je naglašal potrebo poglobitve politike sporazuma med Srbi in Hrvati. Dejal je, da je »osebnost dr. Mačka najboljša garancija za to, da se bodo upoštevali v novi Jugoslaviji tudi upravičeni interesi bosanskih Srbov. Politika dr Mačka je v socialnem in nacionalnem pogledu slovanska, kmečka in konservativna, a revolucionarna pri snovanju nove ureditve države.«
Izjavo g. Jevdjeviča je objavil tudi neki mariborski list, ki je napravil gospoda Jevdjeviča za bivšega poslanca JNS ter ga predstavil svojim bralcem kot človeka, ki »je v prejšnji skupščini stalno napadal dr. Mačka«. Gospod Jevdjevič pa je bil ravno toliko poslanec v bivši ali kateri koli narodni skupščini, kakor lastnik tega lista n. pr senator.
Kdo naj rešuje
hrvatsko vprašanje
Sarajevska »Jugoslovenska pošta« razpravlja o potrebi čim hitrejše rešitve hrvatskega vprašanja in se odločno izreka proti nameri, da bi ga reševale samo iz-vestne politične skupine. Med drugim pravi list: »Preprečiti je treba vsak poskus, da se potegne to vsedržavno vprašanje v domeno malih strankarskih interesov. Nihče nima pravice določevati vrstni red posameznih politikov in strank pri reševanju tega vprašanja. Najmanj pa ima tako pravico tisti, kateremu se lahko upravičeno očita, da je živel na račun slabih srbsko-hrvatskih odnošajev. Duh sodelovanja mora likvidirati vse malenkostne strankarsko pobarvane račune, zaradi katerih je moral naš narod pretrpeti dovolj hudega. Danes je dejstvo, da so se izrekle za rešitev hrvatskega vprašanja vse stranke in je treba s tem dejstvom tudi računati.«
„Vse po starem"
»Vrbaske novlne«, glasilo JRZ v vrba-ski banovini, objavljajo članek »Vse po starem«, v katerem dokazujejo, da bo hodila stranka tudi v bodoče po potih, ki jih je obeležil njen program in njen tvorec dr. Milan Stojadinovič. »Ako je odšel z oblasti eden od naših velikih ljudi, potem je prišel na vlado drugi, ki ni prav nič manjši! Nobena tajnost ni, da razpolaga naša stranka s celo plejado velikih avtoritet za vsa mogoča mesta, ki zahtevajo čut odgovornosti, takt in politično pamet. Zaradi tega nam je tudi vseeno, kdo izmed njih trenutno zavzema kako mesto v državni upravi. Nam je glavno, da sede na teh mestih naži ljudje.«
Premalo razumevanja
V svojih poročilih o poteku seje finančnega odbora v narodni skupščini piše »Slovenec« pod naslovom »Nekateri poslanci ne razumejo perečih vprašanj« naslednje:
»Po poročilu resornega ministra se Je razvila razprava, v katero so posegli tudi slovenski poslanci. Nekateri poslanci pa so za tako stvarne razprave o enakopravnosti pokazali izredno malo razumevanja ter so govornikom vpadali z medklici in s tem
•	da 'malo zpIo malo rrzumev
za reševanje notranjih vprašanj, ki so danes postavljena na dnevni red.«
Avantgarda sokolstva v Sloveniji
Opoldanska izdaja »Slovenca« javlja iz Beograda, da je govoril pri razpravi o ministrstvu za telesno vzgojo tudi poslanec Gabrovšek. »Zavzemal se je predvsem za enakopravnost Zveze slovenskih fantov, organizacije, ki ima v Sloveniji med mladino največ članov. Po govoru poslanca Gabrovška je vstal minister Djura Čejovič in izjavil, da je že pripravljen amandman, s katerim bo Zveza fantovskih odsekov v proračunu deležna podpore 500.000 dinarjev.«
V Beogradu Izhaja revija »Biblioteka za fizično kulturo in vzgojo širokih narodnih mas«. Revija je poslužbenega značaja ter izhaja s subvencijo ministrstva za fizično vzgojo naroda. V zadnji številki referira o delovanju »Zveze fantovskih odsekov«. Referat se zaključuje z besedami; »Naše fantovske organizacije so neke vrste avantgarda Sokola kraljevine Jugoslavije na skrajnem zapadu naše države, ki s svojim plemenitim delom vzgajajo mladino za dostojno službo domovini.«
Ugotovitve zagrebškega „Obzora"
»Obzor« piše: »Poročali smo že, da se je vlada g. Cvetkoviča odločila vrniti v državno in samoupravno službo uradnike, ki so glasovali za listo dr. Mačka, pa jih je zato odpustil dr. Stojadinovičev režim. Je pa še mnogo državnih in samoupravnih nameščencev, ki so bili odpuščeni za-
radi svojega političnega prepričanja te pred volitvami. Tudi te uradnike in nameščence bi bilo treba čimpreje poklicati nazaj v službo, kakor tudi popraviti vse krivice in posledice preganjanj vseh opozicijskih uradnikov. Naša javnost pričakuje od Cvetkovičeve vlade, da bo vse te krivice čim prej popravila.«
Španski general o novi španski armadi
Španski nacionalistični general Soihaga, vrhovni poveljnik navarske divizije, je izjavil pred dnevi novinarjem, da bo španska nacionalistična armada v kratkem razpolagala z dvema milijonoma vojakov. Soihaga je dejal med drugim:
»že danes imamo nacionalisti armado, ki lahko Španiji zagotovi njeno pravo mesto. Njena glavna ozn alca je infanteria. Trenutno je na naši strani pod orožjem kakih 800 —900 tisoč vojakov. Nasprotniki razpolagajo na valencijskem bojišču z okoli pol milijona vojakov. Kmalu bosta obe vojski tvorili eno samo, ki se bo v kratkem dvignila na dva milijona izvežbanih in dobro opremljenih mož. Naši rdeči nasprotniki so konec koncev tudi samo Španci in so kot vojaki gotovo dobri.«
Novi ukreni
st^mšMm ži^om
Nemška vlada je izdala te dni odredbo, ki določa, da moia jo vsi nemški Žid je najkasneje do 7. marca izročiti javnim zastavljalnicam V3e svoje predmete iz zlata, srebra in platine ter vse dragulje ln bisere. V zameno bodo prejeli odškodnino, katere višino bo določilo gospodarsko ministrstvo, ni pa še znano, ali bo ta odškodnina izplačana v denarju ali državnih obveznicah. Nekateri listi smatrajo t® nove nemške protižidovske ukrepe za dokaz, da so v zadnjem času pogajanja mednarodnega begunskega odbora, ki naj bi med drugim uredila tudi problem židovske izselitve iz Nemčije, spet obtičala na mrtvi točki.
Združitev vladnih strank na Madžarskem
Kakor poročajo listi, so se v madžarskem vladnem taboru pokazale pod novo vlado tendence k strm t vi. Tako so desničarski poslanci Ullain, R.ajniss in Milotay prestopili spet v vladno stranko narodne edinosti, v katere predsedstvu je tudi bivši ministrski predsednik Imredy. Obenem se bo od Imredy„a ustanovljena nestrankarska organizacija »Madžarsko življenje« (hungaristi) združila z vladno stranko narodne edinosti. Ministrski predsednik grof Teleky je izjavil, da so že pripravljeni predlogi za izvedbo te združitve. Nova, skupna vladna stranka naj bi se v bodoče imenovala »Stranka madžarskega življenja«.
Akcija državnih upokojencev
Beograd, 25. febr. p. Predsednik Vlade je sprejel opoldne delegacijo zastopnikov društev državnih upokojencev. Kot zastopnik društva upokojencev iz Ljubljane je bil v delegaciji dr. Ivo Vrcačnik. Delegati so Obiskali nato tudi predsednika narodne skupščine Simonoviča, predsednika senata dr. Korošca in predsednika finančnega odbora dr. Magaraševiča. Pri vseh so posredovali, da bi se upokojencem čim prej vrnile doklade, ki so jim bile odvzete 1. 1935, zlasti pa, da se upokojenci, ki so bili upokojeni po starem zakonu, prevedejo po novem zakonu.
Zveza podoljufenil! društev
Beograd, 25. febr. p. Snoči se je konstituirala v prostorih Srbskega kluba uprava zveze pokrajinskih in rodoljubnih društev V osrednji zvezi so zastopana razr.a društva Slovencev, Sumadijcev, Črnogorce in drugih, ki žive v Beogradu. Za predsednika je bil izvoljen Jovan Jovanovič. Nova zveza namerava v najkrajšem času prirejati v dvorani Kolarčeve univerze prireditve, na katerih bi se predstavljala folklora našega naroda.
Naši zdravniki v F^atscifi
Beograd, 25. febr. p. Danes je odpotovalo v Francijo 80 naših zdravnikov, ki bodo obiskali svoje tovariše v Parizu, Strasbourgu in Lyonu. Gre za organizacijo francosko-jugoslovenskega medicinskega dneva, ki naj bi se priredil istoča?no v Jugoslaviji in Franciji.
Premestitev
Beograd, 25, febr. p. Premeščena je poštna manipulantka Ve k calava Kaput iz Konjic v Celje.
Vremensha napoved
Zemunska: Pooblačitev z dežjem v večji zapadni polovici, delno oblačno v vzhodnih krajih. Huda košava v Podunavju, na Jadranu — jug.
Dunajska: Po več'ni precejšnja 'zpreml-njajoča se oblačnost, nulo vreme,
IVašf kraji in ljudje
Skladatelj „Doberdoba44 - umrl
Zorko Prelovec na mrtvaškem odru
Ljubljana, 25. februarja
Danes popoldne, malo pred četrto «ro, je v ljubljanski bolnišnici izdihnil po daljšem bolehanju skladatelj Zorko Prelovec. Naša pevska in glasbena umetnost je izgubila odličnega tvorca Saj so bile, še bolj ko Prelovčeva dirigentska palčica, znane njegove pesmi do poslednje slovenske vasi.
Zorko Prelovec se je rodil 11. februarja L 1887. v Stari Idriji, kjer je študiral realko, nato pa je kot mlad, za pesem in za lepoto bolj ko za vse drugo navdušeni fant prišel v Ljubljano. Že doma je rad zbiral pevce okrog sebe in okrog svojih gosli. V Ljubljani pa se je njegova delavnost močno razgibala in uveljavila Kot uradnik Mestne hranilnice je ves svoj čas posvečal petju in skladateljskemu delu. Septembra 1910 je postal pevovodja in artistični vodja »Ljubljanskega Zvona«. Pod njegovo veščo dirigentsko roko se je »Ljubljanski Zvon« iz malega pevskega društva kmalu razvil v ugleden koncertni ansamb!. Meseca maja 1936 je »Ljubljanski Zvon« počastil svojega vodjo Prelovca ob 25-letnici njegovega delovanja. V teh letih je bilo pod Pre» lovčevim vodstvom v Ljubljani, Zagrebu in drugod 65 koncertov, ki spadajo med najlepše manifestacije slovenske Desmi. Prelovčeva zasluga je še posebej. da so se na naših koncertnih programih pričele pojavljati tudi najnovejše skladbe iz rokopisov, kar je dalo mnogo hvaležne pobude našim skladateljem.
ro osvobojenju je bf! Prelovec eden isnmed glavnih organizatorjev Zveze slovenskih pevskih društev in kasneje Hubadove župe Jugoslovenske pevske «veze, ki ji je bil dolgo vrsto let tudi vodja združenih pevskih zborov in predsednik. Delo za dirigentskim pultom mu je sproti dajalo zmerom dovolj živahne pobude za skladateljstvo. Napisal je dolgo vrsto pesmi, izmed katerih so mnoge prišle iz koncertnih dvoran med množice in ponarodele. V dokaz velike popularnosti Prelovčevih pesmi je med drugim 12.000 izvodov njegovega »Doberdoba«, kar pomeni v naši glasbeni književnosti nekaj izrednega. Zbori po deželi in fantje na va-
si najrajši jemljejo njegove skladbe za svoje programe, na izbranih koncer» tih in po radiu pa si je Prelovčeva pesem osvojila svet tudi onkraj domačih meja. Pri vsem svojem obilnem dirigentskem in skladateljskem delu pa je
Prelovec zmerom našel Je dovolj časa, da je pisal koncertne in glasbene recenzije za razne liste in revije (»Jutro«, »Narod«, »Ljubljanski Zvon«, »Prijatelj«, »Žena in dom«, itd.,) hkrati pa je celo desetletje urejal glasbeno revijo »Zbore«, ki so objavili ogromno množico slovenskih skladb.
Svojemu ljubljenemu učitelju, mojstru Hubadu, dr. Schwabu in drugim pokojnim skladateljem in pevcem je pisal v spomin prisrčne besede, zdaj pa je mnogo prezgodaj sam odšel za njimi in veljajo tudi zanj besede pesnika Aškerca: V svojih delih sam živel boš večno! Kot umetnik in človek se je vpisal v naša srca, najbolj pa bodo častile njegov spomin njegove, po vsej domovini razširjene in udomačene skladbe.
Slava Zorku Prelovcu!
Tragična smrt lovskega čuvaja
Kako fe škapln postal žrtev krivolovcev
godražJca, 24. februarja
»Mama, ravbšici so ata otastrelili!« S temi besedami je pritekel snoči 12-letni sinček Silvo k svoji materi, stanujoči v Sodražici. »Ali do smrti?« je zavpila vsa preplašena mati. »Ne, pravijo, da so ata ge živi, gospod Vilko bo Sli z avtom po-njih«, je pojasnjeval fantek ves v solzah. Kmalu nato je res pridrčal avto z nesrečno žrtvijo krivolovcev. Obstreljenl je bil že živ, pa ni &e zavedaL Odpeljali so ga
naravnost v LJubljano v bolnišnico, kjer J« primarij dr. Lavrič takoj izvršil operacijo, toda zaman. Smrt je nastopila, ne da bi se bil nesrečnež prej Se kaj zavedel.
Vsa okolica je razburjena in polna srda jmd nezaslišanim zločinom. Kako tudi ne! Pokojnega smo vsi poznali kot ljubeznivega, postrežljivega človeka, očeta četvero nepreskrbljenih otrok v starosti od 13 do 2 let, vestnega lovskega čuvaja, skoz tn skoz požtenega in treznega moža. Kako je bil zločin izvršen, bo seveda točno dognala kazenska preiskava.
Pogreb pokojnega Skapina bo jutriSnJo nedeljo ob 11. dopoldne lz mrtvašnice sploš-ne bolnišnice v Ljubljani.
Pokojnik je bil rojen 17. julija 1880 v selu Veliko polje obč. Vrabče na Vipavskem. Kakor mnogo drugih, se je tudi on po prevratu izselil v Jugoslavijo. Leta 1923 je dobil službo pri ortneški graščini, kjer je ostal 9 let, potem je pa stopil v službo pri g. Adolfu Ivancu, znanem indu-strijcu v SodražicL G. Adolf Ivane Je so-zak'jpnik občinskega lovišča Sodražica, kainoi spadajo tudi sodraškl Stelniki, kakor imenujemo severno pobočje, ki meji na nekdanjo občino Sv. Gregor. Pod skrbno zaščito svojega lovskega gospodarja se je stalež srnjadi v Stelnikih zelo povzdignil in postal najbolj privlačna točka za krivolovce iz sosednih naselij. Od leta do leta so postajali predrznejši. Pokojni ška-pln, kakor tudi gospoda Adolf in Vilko Ivane, so ponovno trčili ž njimi skupaj. Prihajali so v lovišče pri belem dnevu kar po več skupaj in prirejali cele pogone. Tabo tudi včeraj. Gospod Adolf Ivamo Je do-
bil okrog lg. ure od svojega zaupnika obvestilo, da so se krivolovci spet podali v Stelnike. O tem je takoj obvestil orožnike ,kl so brez odloga odhiteli v lovišče. Pokojni Skaptn Je bil že okrog 13. ure od-Sel v Stelnike ne da bi vedel, da se tam nahajajo krivolovci, in g. Ivane je poslal za njim Se enega lovskega čuvaja, da ga opozori na nevarnost, žal je bilo že prepozno. Skapina so našli vsega okrvavljenega na cesti, ki vodi od Sv. Gregorja v SodražLco. Imel Je glavo vso polno šiber. Kakor je sklepati po ranah, ga je zločinec najbrže počakal v zasedi tn oddal nanj strel od strani naravnost v glava Orožnikom se j« posrečilo prijeti dva kmečka fanta, sinova uglednih posestnikov, ki sta priznala, da sta bila na prepovedanem lovu v Stelnikih, trdita pa, da je Skapina ustrelil neki tretji tovariš, ki ga orožniki dosedaj S« niso mogli prijeti, čeprav je znan.
Zločin olbsoja vs® ljudstvo. Pričakujemo, da bodo oblasti z odločno roko posegle vmes, da se krivolovstvo pri nas za-fcre. Tu ni nobenega izgovora na lovsko strast, kajti kdor hoče pri nas hoditi na lov, ima več ko dovolj prilike, da tej svoji strasti po poštenem potu zadosti. Odpro naj se oči tudi vsem tistim, ki neprestano bujskajo naše ljudstvo zoper vse, kar 1e z lovom v zvezi ln na ta način dajejo po-tuho krivolovcem — zločincem.
Velik zbor zagorskih rudarjev
Zagorje, 25. februarja Ker so se pn rudnikih spet pričela praznovanja, je umevno, da rudarje in njihove družine zanima, kako bo v bodoče. Kot najmočnejša strokovna organizacija v črnem revirju je n. rudarska skupina sklicala v nedeljo v dvorani kina »Triglav« sestanek rudarjev. Poročal je tajnik ZRJ g. Arh, ki se je dotaknil raznih perečih točk, katere so po novem službenem redu rudarskega glavarstva najvažnejši problem našega rudarstva. Razne točke ne zadovoljujejo rudarjev, vendar je dana možnost, da se sporazumno omilijo trdote, ki jih posamezne točke vsebujejo.
Tajnik Arh se Je dotaknil vzrokov nesreč v jamah. Krivdo je iskati v razmerah, ki jih Je družba umetno ustvarila, nadalje v akordnih zaslužkih in protežiranju. Glavna krivda pa je v rudarjih samih, ki jim je pred očmi samo boljši obstanek, namesto da bi vsepovsod vladalo tovarištvo. Pohlep za boljšim zaslužkom je v veliki meri kriv nesreč, ker postaja rudar pri delu premalo pazljiv. Govornik je upravičeno kritizira], da večina rudarjev Se ni organizirana, potem se pa tudi ni čuditi, da ni uspehov Glede praznovanja sodi tajnik Arh, da naročil od strani države zato ni, ker so blagajne izčrpane. Govorice o novih pogajanjih za kolektivno pogodbo v zvezi s sedanjim praznovanjem ne drže.
V Zagorju ima rudnik precej skladišč, da lahko dnevno deponira več vagonov premoga. Slabše je v Hrastniku, kjer primanjkuje prostora. Kakor se čuje, se bo pričelo tedensko dvodnevno praznovanje. Nekaterim se čudno zdi, dar je v teku tega tedna bilo pri rudniku na novo zaposljenih več delavcev. Vse te pa je sprejela uprava rudniških apnenic, ker se je pričela se-zija za apno.
[ Že nad 180 prijav
za Oplenac
Ljubljana, 25. februarja
Koliko zanimanja je tudi letos vzbudila zamisel, da poroma j o Cirilmetodarji ln njihovi prijatelji na Oplenac, se Je pokazalo snoči, ko so se delegatje in delegatke društva zbrali na prvi širši seji pri »Še-stici«. Prišlo jih je nad 30, da pomagajo šentpetrski CMD uresničiti lepo zamisel. Predsednica ga. Nilka Potočnikova je po pozdravu v izbranih besedah orisala romanje na Oplenac in povabila vse na-vzočne, naj se vedre volje pridružijo zasnovi šentpetrske CMD. Z veseljem Je ugotovila, da prisostvujejo sestanku: za zvezo gospodinj gg. Kroftova in Celesti-nova, za Sokola Moste ga. Ravnikarjeva, za Splošno žensko društvo ga. Ogorelčeva, za žensko sekcijo »Soče« ga. Kroftova, ki je poleg gdč. Hrovatinove zastopala tudi osrednjo mestno CMD, zadrugarice ga. Plhlerjeva, šišensko CMD ga. Prelčeva, moščansko CMD ga. Tavčarjeva, tramvajske nameščence g. Miklavčič, CMD v Zg. Šiški g. Hafner, mlad zastopnik strelske družine.
Doslej se je prijavilo že nad 180 izletnikov, večina le za 2. razred, kar je v tako kratki dobi razveseljivo število. Ker ima prireditveni odbor zaupnike na deželi, bo potrebno število bržčas doseženo že v kratkem času. Zato je priporočljivo vsakomur, ki namerava na Oplenac, da se čimprej odloči. Ko bo število polno, se prijave ne bodo več sprejemale. Izletniki naj v teku prvih dni marca nakažejo ali osebno izroče obroke za voznino, kjer so prijavljeni. G. Albin Türk je poročal o blagajniškem stanju in prosil zastopnike, da takoj, ko prejmejo prijave in denar, izročijo tega osebno ali pa nakažejo preko čekovnega računa št. 14.355 Sport, LJubljana.
Tone Cotar Je poročal, da Je treba čim
hitreje zaključiti prijave, da bo izlet tem skrbnejše pripravljen. Po vseh poročilih je ga. predsednica omenila, da bo Izlet umesten in v moralnem pogledu koristen za CMD. Treba ga je propagirati, saj za 280 ali 200 din ni mogoče kadarkoli oditi na Oplenac. Pred zaključkom lepo uspele seje je ga. predsednica v imenu CMD iskreno čestitala marljivemu Cirilmeto-darju Matku Velikonji, ki Je praznoval svoj 61. god. Izročila mu Je šopek nagelj-čkov. Vsi prisotni so vzornemu delavcu prisrčno poželeli, da bi še dolgo s takšno vnemo sodeloval pri CMD. Veselo presenečeni godovnjak je to seveda rade volje obljubil. S to prikupno proslavo Je bil večer zaključen. Nadaljnja navodila bodo sledila v nedeljskem »Jutru«.
Brez težav
delu]* OarmoL * (emu prijetno«! H uporabi: nobenega kuhanja Ca-
jv^ltie Ih »oll
evolti poüranja krog I j le in negi
:!. Oarmol le okusen kakor Čokolada Ne poefcutajte i nepreizkušenimi preparati, temvef uredit* svojo prebavo « dobrim odvajalnim sredstvom
50 LET]
fon a i ml Mm!
Vzor poštenjaka
in narodnjaka
Maribor, 23. februarja Menda nI Mariborčana, ki nt bi poznal stare korenin« Josipa Grgiča, ki je slavil nedavno 70-letnico, kar M je rodil v Trstu.
'H"'. ; \
v -
Brez dvoma:
BJj	•'•.•••'? VS^V*
pranje je
S takim računom so gospodinje res zadovoljne. Izkoristite tudi Vi to priliko. Saj Yram nudi Persi! in Henko brez vsakih drugih primesi najboljši učinek.
Ljubljana kr. torpiljarki »Ljubljani«

m

m
Marsikaj je prestal zaradi narodne zavednosti. Ko se fe preselil iz Trsta v Maribor, je bil skromen sfarinar pred magdalensko cerkvijo, dokler ni zadel večjega dobitka v razredni loteriji, ki mu je omogočil, da si je kupil hišo na Tržaški cesti, kjer preživlja jesen življenja v miru, zadovoljstvu In šegavosti, ki je značilna poteza 70-letnega mladeniča. Vrlemu slavijencu, ki je zaveden nacionalist, želimo še vrsto srečnih let.
Prve priprave za prekmurski teden
Murska Sobota, 24. februarja
Vest, ki Jo je objavilo naše časopisje, da pripravljajo v Murski Soboti za junij ^Prekmurski teden«, je povsod naletela na odobravanje. Letos bo 201etnica priključitve Prekmurja Jugoslaviji, zato se tembolj spodobi, da se ob tej priliki nudi naši slovenski javnosti prilika, da obišče Prek-murje in ga pobliže spozna. Murska Sobota kot kulturno in gospodarsko središče Slovenske krajine se v polni meri zaveda dolžnosti, ki jih ima z organizacijo »Prekmurskega tedna«. Ta teden, Id bo izpopolnjen z otvoritvijo trgovskega doma, z raznimi prireditvami in razstavami, bo pokazal razvoj in napredek Prekmurja v dobi njegove pripadnosti Jugoslaviji. Za organizacijo take prireditve pa je seveda potrebno mnogo dela in priprav.
V Murski Soboti Je bil na pobudo TuJ-skoprome tnega ln olepševalnega društva ter s sodelovanjem vseh gospodarskih in kulturnih činiteljev sestavljen odbor, ki bo prevzel to nalogo in jo izvedel do vseh po-* drobnosti. Na sestanku, ki je bil včeraj v cilju določitve podrobnega programa, se Je videlo, da so se možje lotili dela s krepko voljo in trdnim prepričanjem, da mora biti prireditev dostojna proslave 201etnice pripadnosti k naši narodni in državni skupnosti. Posamezni odseki so si razdelili program in obseg dela, tako da bodo že v začetku marca prve priprave v polnem teku. Računajo, da bodo priprave za razne gradnje in organizacijo stale nad 200.000 din. 1
Ljubljana, 25. februarja Lani na Vidov dan Je v Splitu adrčala kr. velika torplljarka »Ljubljana« ▼ Jadran, ko sta ji kumovala ljubljanski župan dr. Adlešič in ga. Jelena Nedičeva, soproga ministra vojske ln mornarice. Takrat smo omenili, da mesto LJubljana pokloni za krstni dar prvi bojni ladji, ki nosi tene glavnega mesta Slovenije, tudi darilo, da se bodo oficirji tn moštvo na njej vedno spominjali našega mesta. Med tem ko so na novo torpiljarko nameščali art po. Je in orodje ter opremili tudi vse prostore, je Ljubljana res pripravila prav lepa darila. Preden bo velika torplljarka uvrščena v naše bojno ladjevje, bodo izročena tudi krstna darila.
Najvažnejše darilo Je gotovo svilena ladijska zastava, ki bo izobešena le ob najsvečanejših prilikah ln pa tudi v bojih, ki naj bi bili vedno častni in zmagoviti za bojno ladjo % Imenom glavnega mesta Slovenije. Natanko po predpisih vojaške uprave je izdelal Državni osrednji zavod za ženski obrt v Ljubljani iz najfinejše svile državno trobojnico ter jo okrasil z državnim grbom v aplikaciji ln umetnem vezenju. Zastava se v ničemer razen po tvorivu ne razlikuje od drugih zastav kr. vojne mornarice pač ima pa na levi strani nad državnim grbom tudi uvezen majhen grb mesta Ljubljane,
öastljivi grb ljubljanskega mesta boj» krasil tudi kljun torplljarka. v baker ga je umetno vtolkel akad. kipar Božidar Pengov in se Je tako spet z estetske kakor s tehnične strani pokazal mojster. GUb je visok 87 cm in 8<5 cm širok, ter bo^ kakor že rečeno, najbrž krasil kljun ladja.
Tretje darilo Je pa slika Ljubljane izredno visoke umetnostne cene, saj Js naše mesto v zimski odeji upodobil mojster prof. Gojmir A. Kos. Podoba našega mesta bo vdelana v leseno steno ladijskega salona, kjer bo vedno pred očmi oficirjem in tudi moštvu. Slika Je izdelana v olju ter široka 80 cm in 55 cm visoka. Za la<-dijsko knjižnico, pa dobi »Ljubljana« tudi vseh pet lepo vezanih letnikov »KronI« ke slovenskih mest«.
Da se naša Javnost prepriča, kako <*>-stojna darila pošlje Ljubljana svoji »Ljubljani«, bodo darila razstavljena v ponedeljek, torek tn v sredo, torej 27. in 28. februarja ter 1. marca v sobi županov v mestnem muzeju (Gosposka ulica St. 18., H. nadstropje) vsak dan od 9. do 13. ure. Vstopnine seveda ni in samo vabimo Ljubljančane, naj si ogledajo darila, kl bodo v kratkem izročena komandi kr. vojne mornarice, hkrati naj si pa ogledajo tudi mestni muzej in njegove razstave ljubljanskih starožitnosti in stanovanjske kulture. Pripominjamo, da podobnega muzeja ni v vsej državi
Pod Sv. Ano ponesrečeni avto oropan
Novo mesto, 25. februarja
Avtomobilska nesreča, o kateri »mo poročali v ponedeljski izdaji »Jutra«, se je pripetila na ostrem zavoju na prav razrvani državni cesti tik pod hribom Sv. Ane. Avto znamke Adler, s katerim so potovali 40-letni Tropan Lujo iz Zagreba, 56-letni Cvetkovič Vladen iz Beograda m lastnik tvrdke Stancer v Zagrebu Catič Jule, se je pri silovitem sunku v brzojavni drog razpolovil. Nesreča je nastala, ker je počila pnevmatika na zadnjem desnem kolesu. Ker so popustile tudi zavore, je močni sunek vrgel avto na levi rob ceste, kjer je zadnji del avtomobila zadel ob dvojni brzojavni drog. Brzojavni drog se je pri nesreči v temelju razmajal in preklal v višini dveh metrov. Tropan in Cvetkovič sta sedela na zadnjem sedežu. Tropan celo na levi strani, kjer je bil udarec najsilnejši. Spričo tega je dobil Tropan pri nesreči tudi najhujše poškodbe.
Po nesreči Je ostal razbiti avtomobil sam brez nadzorstva v obcestnem jarku. Za nesrečo so kmalu doznali ljudje iz okolice in so hodili ogledovat avto v velikih trumah. Pripeljalo se je tudi mnogo avtomobilistov in motociklistov. Na žalost so se med njimi našli ljudje, ki si niso preveč jemali k srcu nesreče ubogih potnikov, temveč so prišli z namenom, da odnesejo od razbitega avtomobila še tisto, kar je ostalo dobro. Preko nedelje je bil avto oropan vseh svojih najvažnejših delov. Zlikovci so ukradli obe «predili kolesi z gumami, akumulator,
dinamo, magnete, sveče, razdelec, vse elek-I tricne žarnice z reflektorjem, hupo, uro, kilometrsko kazalo, brzinomerec in Se razne ostalo manjše del«.
Ko »o videli pošten! domačini, kako nepridipravi odnašajo dele avtomobila, »o ugotovili imeni dveh najdrznejših zlikovcev, ki sta odnesla od ponesrečenega avtomobila najvažnejše dele. V nedeljo popoldne js pribrzel po cesti avtomobil z evidenčno številko 2/3390. Šofer ali sprevodnik tega avtomobila je v mišljenju, da ga ni nihče ope-zoval, odvil od razbitega avtomobila akumulator in ga nato odpeljal s seboj. Dogodek je opazoval brzojavni mojster g. Ga-brijelčič iz Trebnjega. Enakovreden tovariš omenjenemu avtomobilistu je bil tudi neki drugi avtomobilist, katerega evidenčna Številka je registrirana pri novomeškem zreškem načelstvu. Ta je vzel ponesrečenemu avtu obe sprednji kolesi s pnevmatikama, dinamo in razdelec. Številko tega avtomobila sta si dobro zapomnila Spenda! Leopold in Muhič Jože iz Biške viasi Na podlagi ugotovitve avtomobilske evidenčne številke so orožniki te dni napravili v nekem kraju preiskavo in dobili vse odvzete dele.
Nad tem sramotnim početjem, ki spravljajo v slabo luč ves okraj, se prebivalstvo splošno zgraža in želi, da bi vsi krivci, ki so izkoristili nesrečo zagrebških potnikov, prejeli tudi zasluženo plačilo. Ostanke razlitega avtomobila je prepeljal v svojo mehanično deiivnico g. Jože Ferlič, kamor j® prišel ponje po naročilu lastn'ka g. Catič« I avto zagrebškega reše.alofga društva^ ^
fiospodarsfTo
Pokojninsko zavarovanje obrtnikov
r Dokazov za to, da Je rentno zavarovanje bbrtnikov gospodarsko utemeljeno ln socialno potrebno, je dovolj. To potrebo so ugotovili obrtniki sami, njih strokovne organizacije ln strokovno časopisje. Tudi zunaj v svetu je ta potreba splošno priznana in marsikje že tudi realizirana.
Problem zavarovanja samostojno pridobitno delovnih oseb se ni pojavil fiele v povojnem času, to vprašanje je bilo aktualno že pred vojno in so bile prve misli o tej potrebi izrečene v debatah o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev. Praktičen izraz so te misli dobile v pravni instituciji prostovoljnega odnosno prostovoljno nadaljujoč ega zavarovanja v okviru zakonitega delavsko-nameščenskega zavarovanja. Obrtniki sami pa so si marsikje ustvarili ponosne socialno-zaščitne stavbe :ia svoj stan. Obrtniki skupno s trgovci no bili iniciatorji in organizatorji zasebno-pravnega bolniškega zavarovanja ln so dali pobudo za reforme privatnega življenjskega zavarovanja, da je to postalo sposobno prilagoditi se socialnim potrebam malega človeka, ko nI bil deležen dobrot socialnega zavarovanja.
Zdi se, da je tudi pri najvišji državni zakonodajni ln izvršni oblasti dano razpoloženje, da se zadovoljivo uredi onemog-lostna ln starostna preskrba obrtnikov. Tega razpoloženja obrtniki ne smejo zapraviti. Napačno bi bilo, ako bi sedaj brskali po drobnarijah in mislili, da je vsaka malenkost važna.
Trgovinsko ministrstvo je izdelalo načrt uredbe o zavarovanju obrtnikov. Obrtniki so bili pozvani k načrtu povedati svoje mnenje. To so storili na več zborovanjih. Vtis teh zborovanj nI najboljši. Zborovanja so pokazala premalo odločne volje, da se problem nujno ln brez odlašanja realizira. Zdi se, da so obrtniki z osnovnimi mislimi v načrtu zadovoljni. Zahteva po avtonomnih pokrajinskih obrtniških pokojninskih zavodih nI bila jasno izrečena, tako da ni rešeno vprašanje enega ali več nosilcev obrtniškega pokojninskega zavarovanja. To vprašanje pa je osnovne, zlasti finančno-matematične važnosti. Tudi nI bilo slišati ugovorov proti izločitvi obrtnikov-kmetov iz zavarovanja. Da bi bil ta element lz zavarovanja izločen. ne bi bilo niti finančno niti socialno in niti gospodarsko v redu, kajti potreba zavarovanja je tudi za te obrtnike.
Načrt uredbe Je pustil nerešeno glavno stran vsega problema: višino premije. V načrt sam Je sprejeto samo besedilo o višini invalidske in starostne rente ter rodbinskih rent, v dodatku k načrtu pa so prikazane razne alternative o višini rente in o višini premije. V tej nepopolnosti je osnovna napaka načrta, M se še poveča z odredbo v samem osnutku, da »bo višino premljske vloge določil pokojninski zavod po višini rente, ki se zavaruje«. Ta skok v temo je za obrtnike najbolj neprijeten ln odbijajoč.
Iz besedila uredbe bi mogli skü epati, da fr trgovinskem ministrstvu prevladuje mnenje, da bi mogle mesečne rente po 30 letih zavarovanja in pri karencl S—10 let pri obrestni meri 6% ter pri upravnih stroških okrog 15% znašati najmanj okrog 200 din in največ 900 din, kolikor ne bi bilo uvedeno fakultativno višje zavarovanje ali zakonito boljše zavarovanje po skupinah. Premija naj bi pri renti 200 din znašala 35 din, pri renti 900 din 140 din. Diferenciacija premije po začetni starosti obrtnika bi znašala n. pr. pri 30 letni starosti 140 din, pri 351etni 160 din in pri 401etni 200 din, vedno za začetno rento 500 din in po 30 letih zavarovanja za največ 1000 din.
Vse te kalkulacije in alternative povedo teao: da obrtniško pokojninsko zavarovanje ne bo ceneno. Razumljivo je, da imajo Obrtniki pred tem dejstvom strah. V izgledu so kljub razmeroma visokim premijam nizke pokojnine, zlasti družinske, ki ne bodo dosegle onih gospodarsko-socialnih učinkov, zaradi katerih naj bo zavarovanje ustvarjeno. Ta finančno-gospodarska dejstva bodo najtežja ovira na poti uveljavljanja obrtniškega pokojninskega zavarovanja, Zavarovanje pa mora biti solidno, t j. zavarovalno-matematično zanesljivo Zgrajeno, obenem pa tako, da pri nizkih premijah nudi čiim več. Po poti, na katero je stopil načrt uredbe, ta cilj ne bo dosežen; obrtniki enostavno visokih premij ne bodo plačali, njih zavarovanje bo pol-produkt. Državne finančne pomoči obrtniki ne bodo dosegli, ker je pač pri nas taka miselnost.
Razdrobitev zavarovanja n. pr. na pet Samostojnih obrtniških pokojninskih zavodov, Ima za posledico nujno podražitev zavarovanja ln to zaradi skrčenja obsega rizikov« vzajemnosti. Minimalna povprečna pokojnina (za mesto in deželo), ki naj nudi možnost za najskromnejše samostojno preživljanje, bi morala znašati 1000 din. [V delavskem zavarovanju znaša najvišja zakonita mesečna renta pri 37 din mesečne premije po 10 letih zavarovanja 432 din, družinska pokojnina za eno osebo pa 108 din. V prostovoljnem višjem zavarovanju pa znaša najugodnejša pokojnina mesečno 1302 din pri 112.30 din mesečne premije, dočim je v obrtniškem zavarovanju pokojnina 1000 din zamišljena pri premiji 140 do 200 din (po začetni starosti zavarovanca) pri SOletnem zavarovanju. Obrtniško zavarovanje ne sme biti dražje od delavskega tn tudi ne od nameščenskega pokojninskega zavarovanja.
Ali je sistem, ki ga osvaja načrt uredbe, dober ln izvedljiv? V kolikor je meni znano, po tem sistemu niti ena država ni izvedla obrtniškega pokojninskega zavarovanja. Podoben sistem je uzakonila pred 13 leti ČSR, toda do izvajanja zakona ni prišlo. Zakaj ne? V pretežni večini držav je obrtniško zavarovanje izvedeno v okviru splošnega brezpremljskega ljudskega zavarovanja, t. j. onemoglostne ln starostne rente priznava država iz splošnih davčnih virov ali lz posebnih doklad k davkom in [je na ta način premija za posameznika plcromna, ker Je raztegnjena na vse davkoplačevalce ali pa je diferencirana po davčni moči vsakega obrtnika, dočim je pokojnina dejansko od višine premije neodvisna, enotna. Ta sistem bi bil priporočljiv tudi pri nas, ko počasi prihaja na dnevni red potreba onemoglostnega in starostnega zavarovanja kmečkega prebivalstva. V taki široki rizikovi skupnosti bi se moglo dobra zavarovanje Izvesti prav poceni. Na-nvvnost nerazumljivo pa se mi zdi, da se
problem obrtniške onemoglostne preekrbe obravnava celo ločeno in neodvisno od zavarovanja trgovceiv. Ali srno res tako bogati, da si smemo privoščiti zabavo skrajno individualiziranega zavarovanja za vsak posamezen stan in poklic? Takih zabav v drugih državah ne poznajo, tam gredo vsa stremljenja za tem, da se ustvari čim večja koncentracija vseh vrst zavarovanja, da se- tako omogočijo socialno ugodni za-varovalno-matematični računi Pri nas gre drobitev zavarovanja odločno predaleč, kar bo pozneje nujno zahtevalo najkrepkejšo sanacijo razbitih drobcev. To se je do danes zgodilo povsod tam, kjer se je organizacija zavarovanja kruto pregrešila proti najpreprostejšim načelom narodnega .gospodarstva. Svoje zavarovanje imajo delavci, svoje rudarji, svoje železničarji, svoje nameščenci, svoje hočejo dobiti časnikarji, svoje imajo zdravniki, odvetniki, notarji pogodbeni javni nameščenci, svoje naj dobe obrtniki in enako trgovci. Revna država takih drobljenj v važni socialno-go-spodarski panogi ne prenese.
Proti delavskemu zavarovanju vlada v izvendelavskih vrstah neko nerazpoloženje in bi bilo že psihološko pogrešno predlagati, da se vsa rentna zavarovanja združijo v eno veliko zavarovalno skupnost z enotnim nosilcem zavarovanja, ki naj bo organiziran in upravljan tako, da bo zadoščeno vsem važnim Individualnim posebnostim. V taki veliki skupnosti bi bilo rentno zavarovanje najcenejše in socialno najkoristnejše, ker bi pri premiji okrog 100 din znašala renta okrog 1300 din mesečno.
Gotovo J» pa. utemeljena ln lxve**jiva misel, da se organizacija našega onemoglostnega zavarovanja deli v dve veliki skupini: v socialno zavarovanje ročnih delavcev, ki naj bi združevalo industrijske, obrtniške in rudarske delavce ln v skupino vseh duševnih delavcev, kateri naj se pridružijo vsi svobodni poklici, vštevšl obrtnike in trgovce. To se pravi: pokojninsko zavarovanje te druge skupine naj se izvede po zakonu o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev ln v organizacijskem okviru Pokojninskega zavoda. Slovenski Pokojninski zavod bi na ta način krog zavarovancev povečal na kakih 25.000 oseb, kar daje pogoje za najsolidnejše rentno zavarovanje s premijami, ki bi bile tudi za obrtnika znosijive; zavarovan naj bi bil vea dohodek obrtnika brez omejitve navzgor. ki tvori podlago za odmero davkov. Na ta način bi zavarovanje varovalo življenjski standard obrtn'ka. Pri večjem številu zavarovancev bi se sedanja mesečna premija Pokojninskega zavoda mogla znatno znižati, tako da bi znašala pokojnina n. pr. pri 100 din prpmlje po 30 letih zavarovanja najmanj 1000 din.
Da se te moje misli o organizaciji obrtniškega pokojninskega zavarovanja odnosno o splošni organizaciji celotnega sistema pokojninskega zavarovanja duševnih delavcev realne, dokazujejo novejše reforme rentnega zavarovanja v svetu, zlasti najnovejši nemški zakon o starostnem in onemoglostnem zavarovanju obrtnikov, ki je stopil v veljavo s 1. L 1939 in je obrtnike vključil v sistem pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev.
Ta organizacijski sistem Je sposoben, da zadosti vsem bistvenim zahtevam in željam obrtnikov; proti morejo biti samo osebe z osebnimi ambicijami, ki pa pri velik'h socialnih akcijah ne smejo biti merodajne.
Dr. Joža Bohinjec
Francoski kapital v Vzhodni Evropi
O priliki nedavnega podpisa francosko-
jugoslovenske trgovinske pogodbe objavlja »Neues Wiener Tagblatt« daljši dopis iz Pariza, v katerem pravi med drugim:
Podpis francosko-jugoslovenske trgovinske pogodbe predstavlja pomemben poizkus Francije, da si ohrani svoje trgovinsko-politične pozicije v Jugoslaviji, podobno kakor pri nedavno sklenjeni pogodbi z Bolgarijo in pri pogodbi z Rumunijo, ki bo v kratkem sklenjena. Pri teh treh pogodbah je Francija stopila na pot preferenčnih carin, posebnih kontingentov, licenc, ter nadzorstva nad razvojem uvoza in uvoznih cen. S temi sredstvi hoče Francija omogočiti, da se bodo jugoslovenski proizvodi (pšenica, koruza, les in rude) vnovčevali v Franciji po višjih cenah, nego znašajo svetovne cene, ne da bi to na drugi strani povzročilo francoskemu gospodarstvu neljubo konkurenco.
V tej zvezi Tazpravlja Ust o bodoči usodi dveh francoskih finančnih institutov namreč družbe »Unicm Evropéenne« in »Banque des Pays de 1' Europe Centrale«.
»Banque des Pays de l'Europe Centrale« (prej Zentral europäische Länderbank) je morala kmalu po priključitvi Avstrije k Nemčiji odstopiti svojo najdragocenejšo postavko med aktivami, namreč svojo dunajsko glavno podružnico. Seda! šteje med svoja aktiva še praško podružnico in udeležbe pri poljskih, rumunskih, madžarskih in jugosilovenskih bankah in podjetjih (banka ima kakor znano velik paket delnic Trboveljske premogokopne družbe). Po odsto-pitvi dunajske glavne podružnice posluje sedaj ta banka na reducirani osnovi.
Družba »Union Evropéenne«, ki spada v oboroževalni koncem »Schneider-Creusot«, je nedavno odstopila svojo udeležbo pri Škodovih tvornicah (okrog 280.000 delnic) praški Anglobanki, in sicer za kupno vsoto 320 milijonov frankov. Prav tako namerava ta finančna družba prodati svojo udeležbo pri Rudarski in topilniški družbi v Tješinu, in sicer poljski banki »Huta Ban-kowa«, za kar bo prejela 130 do 140 milijonov frankov.
Glede na te prodaje dragocenih aktiv so se v Parizu raznesle vesti, da nameravata obe družbi (Union Evropéenne in Banque de Pays de l'Europe Centrale) likvidirati. V poučenih krogih pa računajo s tem, da bosta obe družbi nadalje obstojali.
Kot bodoči problem pa stopa v ospredje usoda Francoske družbe borskih rudnikov (Mineš de Bor). Ta družba je bila pred vojno ustanovljena za izkoriščanje ležišč bakrene rude v Boru in se smatra v francoskih finančnih krogih kot ena najboljših kupčij. Pri delniški glavnici, ki je bila šele leta 1935. zvišana od 15 na 60 milijonov frankov, je imela družba Mineš de Bor leta 1937. 107 milijonov frankov čistega dobička in je na delnico v nominalni vrednosti 100 frankov plaöa'la 132 frankov dividende. Delnice te družbe so nedavno na borzi precej popustile in notirajo sedaj nekaj nad 2000 frankov. V borznih krogih izražajo bojazen, da ne bo mogoče dolgo držati izjemno stališče, ki ga uživa družba Mineš de Bor v Jugoslaviji in ne izključujejo možnosti, da bo v bodoče prišlo do transfernih tež-koč glede prenosa dobička iz Jugoslavije v Francijo, kar povzroča pritisk na borzni tečaj.
Prearientacija nase devizne politike
Iz Beograda poročajo, da pripravlja Narodna banka temeljito preorientacijo devizne politike s posebnim ozirom na razvoj našega narodnega gospodarstva. V tej zvezi zatrjujejo, da bo Narodna banka v bodoče v vseh vprašanjih devizne politike, kolikor ta vprašanja tangirajo naše gospodarstvo, prej konsultirala prizadete gospodarske čmitelje in bo skušala upoštevati njihove pripombe in želje.
Talco je stopila Narodna banka že v stike s predstavniki tekstilne industrije in industrije mila, zlasti glede uvoza surovin, in sicer s posebnim ozirom na nedavne omejitve uvoza iz neklirinških držav. Prizadevanje gre za tem, da se oskrba industrije s surovinami v čim večji meri omogoči iz klirinških držav in da se iz neklirinških držav uvažajo samo najnujnejše surovine. V tej zvezi proučuje..Narodna banka tudi vprašanje preorientacije naše zunanje trgovine z nekaterimi neklirinški-mi državami. Naš izvoz v nekatere nekli-rinške države je zelo majhen, vendar obstojajo možnosti povečanja, kar bi olajšalo uvoz surovin iz teh držav. Prav tako se proučuje vprašanje uvoza iz onih neklirinških držav, kamor več izvažamo nego znaša vrednost uvoza.
Zaradi številnih nedopustnih manipulacij je bila te dni Narodna banka prisiljena k ukrepom za omejitev izplačil inozemskih dinarskih terjatev. V zadnjem času je prišlo pri nas do številnih ustanovitev podjetij od strani inozemskih družb, pri čemer nI bil unešen v našo državo potreben kapital. številna taka podjetja so bila ustanovljena na podlagi inozemskih dinarskih terjatev pri Narodni banki. Tako so inozemske finančne skupine, ne da bi v našo državo vnesle devize, dobile devizne olajšave pri prenosu poslovnih dobičkov svojih podjetij iz naše države. Neke inozemske finančne skupine so stopile tudi v zvezo z našimi izseljenci ter so jim odstopale svoje dinarske terjatve v zamenjavo za svobodne devize.
Da se take transakcije onemogočijo, je Narodna banka odredila, da pooblaščeni denarni zavodi do nadaljnjega ne Smejo vršiti nobenih izplačil v naši državi v breme računov Inozemskih dinarskih terjatev vseh kategorij. Te omejitve se ne nanašajo na tako zvane turistične in svobodne dinarje, to je na one inozemske dinarska terjatve, ki so nastale s lOOodstotno prodajo svobodnih deviz po uradnem tečaju (po 18. juniju 1932) ln katerim je Narodna banka priznala značaj svobodnih dinarjev. Vendar se za te inozemske svobodne dinarje ne morejo kupovati devize.
Po informacijah iz Beograda bodo izdani novi predpisi za razpolaganje z inozem-
skimi dinarskimi računi. Vprašanje se nujno proučuje v tej smeri, da bi se vezani inozemski dinarski računi deloma uporabljali za olajšanje izvoza v neiilirinške države, predvsem za olajšanje Izvoza onih Izvoznih predmetov, katerih prodaja na svobodnih Inozemskih tržišč!h je zelo otež-kočena. Prav tako se proučuje možnost, da se vezani Inozemski dinarski računi uporabijo za pospeševanje turizma.
Zmanjšanfe naših terjatev v Nemčiji
Ko je Narodna banka 12. januarja t. 1. prenehala z intervencijami v korist klirinške marke (potem ko je z intervencijskimi nakupi prevzela okrog 8 milijonov mark klirinških čekov), se je saldo naših terjatev v Nemčiji gibal na višini okrog 27 milijonov mark. Dne 14. januarja je ta saldo dosegel najvišje stanje 27.2 milijona mark. Padec tečaja klirinške marke od 14.30 na 13.80 pa je v zadnjih tednih povzročil, da je saldo naših terjatev pričel nazadovati. Poročali smo že, da so v prvi četrtini februarja naše klirinške terjatve v Nemčiji popustile za 1.82 milijona mark in v drugi četrtini februarja za nadaljnjih 1.65 milijona mark. Po najnovejšem izkazu 22. t m. pa Je saldo v tretji četrtini februarja ponovno popustil za 1.12 milijona mark, tako da znaša sedaj 21.3 milijona mark (295 milijonov din) ln znaša celctno zmanjšanje v primeri z najvišjim stanjem v januarju 5.9 milijona mark (81.5 milijona din).
Naše terjatve v Italiji zopet naraščajo
V začetku februarja je prišlo, kakor smo že poročali, do popolne likvidacije naših klirinških terjatev v Italiji V zadnjih dveh tednih pa se je saldo pričel zopet dvigati in je znašal 15. t. m. 4.3 milijona din. 22. t. m. pa 9.9 milijona din. Iz zo-petnega naraščanja salda naših terjatev se da sklepati, da se Je v zadnjem času zopet povečal naš Izvoz v Italijo. Saldo v višini 9.9 milijona din seveda še ni znaten, če upoštevamo, da so pred približno 1 letom naše terjatve v Italiji dosegle skoro 200 milijonov din. Dne 24. t. m. Je Narodna banka Izplačala v kliringu z Italijo kl!rinške izkaznice do številke 1572 od 20. t. m.
Od ostalih aktivnih kliringov zaznamuje kliring s TurčJjo neznatno zmanjšanje ; salda naših terjatev za 0.1 na 17.5 mili- j Jona din. Ker je ta saldo zelo velik v primeri z obsegom naše trgovine s Turčilo, prihajajo sedaj do izplačila šele kl'rinSke nakaznice od decembra 1937. Kliring z i
Bolgarijo pa kaže smanjéanje salda za 0 JL
na 1.6 milijona din.
Nazadovanje našega klirinškega dolga v
češkoslovaški
Naš klirinški dolg v češkoslovaški je pričel zadnje tedne naglo nazadovati ln Je v tretji četrtini februarja znova popustil za 5.1 na 99.1 milijona Kč. S tem je saldo prvikrat po dolgem času manjši nego 100 milijonov Kč. še ob koncu lanskega leta je znašal ta saldo 142 milijonov Kč.
V kliringi z Madžarsko se je v tretji četrtmi februarja naš dolg zmanjšal za 1.4 na 10.4 milijona din; naš klirinški dolg v Rumuniji pa se je skrčil za 3.3 na 1.7 milijona din.
Naraščanje potniškega prometa na naših železnicah
Po podatkih generalne direkcije državnih železnic je bilo lani na naših železnicah 54.24 milijona potnikov nasproti 51.17 milijona potnikov v letu 1937 (brez potnikov, k! so kupili karte pri Putniku). število potnikov se je torej povečalo za 3.07 milijona ali za 6%. Skupaj s potniki, kiso kupili karte pri »Putniku«, so imele lani naše železnice preko 56 milijonov potnikov. V primerih z zadnjimi leti vidimo, da se je število potnikov na naših železnicah znatno dvignilo kar nam pričajo naslednje številke: Leta 1929 48 17 milijona potnikov Leta 1934 30.12 milijona potnikov Leta 1935 38.23 milijona potnikov Leta 1936 44.41 milijona potnikov Leta 1937 52 96 milijona potnikov Leta 1938 56.00 milijona potnikov Lani je bilo število potnikov na naših železnicah za 83«/» večje nego v najslabšem letu krize, to je v letu 1934., obenem pa za 16°/o večje nego v letu 1929.
Gosnodarske vesti
= Ljubljanska borza Je Izdelala nove nzance za les. Te dni je bil zainteresiranim ustanovam razposlan v proučitev načrt uzanc ljubljanske borze za blago ln vrednote pri trgovanju z lesom. V kratkem bo na Ljubljanski borzi anketa, ki bo dokončno razpravljala o lesnih uzancah ln katere se bodo poleg naših lesnih strokovnjakov udeležili tudi zastopniki tukajšnje banske uprave. Zbornice za TOI, Zveze ln-dustrijcev, Kmetijske zbornice in lesnega odseka Zveze trgovskih združenj. Nove uzance bodo po obsegu še enkrat večje od starih, ki so bile izdane leta 1925. natisnjene pa bodo takoj, ko jih odobri trgovinsko ministrstvo.
*= Beograjska zadruga. Največja beograjska banka »Beograjska zadruga« izkazuje v svoji bilanci za leto 1938. čisti dobiček v višini 7.58 milijona din (v prejšnjem letu 6.62). Od tega dobička bo porabljenih za izplačilo dividende 4,445 000 din (v prejšnjem letu 4 milijone din), za rezervni fond 758.000 din (631.000), za amortizacijski fond 700.000 din (500 000) in za tantjeme 1,074.000 din (971.000). Banka izkazuje povečanje hranilnih vlog od 44.9 milijona din v letu 1936. odnosno 64.1 milijona din v letu 1937. na 89.8 milijcna din v preteklem letu. Hranilne vloge so se torej v dveh letih podvojile. Vzporedno so se dvignile ustrezajoče postavke med naložbami. Tako je menični portfelj narasel od 32.6 odnosno 35.0 na 45.3 milijona
Dober občutek ln svežo«t
a pomočjo ROGAŠKE MINERALNE VODE, ki čisti in neguje Vaše notranje organe.
din v lanskem letu. Posojila v tekočem računu pa so narasla od 54.2 odnosno 77.1 na 99.6 milijona din. Tudi zavarovalni posli so narasli in se je vsota zavarovanj povečala od 77.6 odnosno 107.8 na 132.3 milijona din.
—	Ukinjena taksna prostost kreditnih zadrug. V uradnem glasilu finančnega ministrstva »Finansijski zbornik« je bila objavljena odločba finančnega ministrstva, s katero se razveljavlja pojasnilo generalne direkcije davkov od 10. oktobra 1928. Z novo odločbo odnosno z novim tolmačenjem je sedaj predpisano, da se morajo zadolžnice, s katerimi potrjujejo člani prejem posojila od zadruge, kolkovati po tarifni postavki 18. zakona o taksah. Ta taksa znaša %°/o dolžnega zneska. Zadružne organizacije so sedaj napravile korake, da se zadrugam vrne ugodnost, ki so jo do sedaj uživale dolgo vrsto let
= Nabavijalne zadruge državnih nsmi. bencev. Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev poroča v svojem glasilu »Zadrugarstvo«, da je bilo lani ob koncu leta v vsej državi 132 nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev nasproti 125 v prejšnjem letu ln 75 v letu 1931.
—	Tečaj za ličarje ln pleskarje v LJubljani. Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi strokovni tečaj za marmoriranje in imitacijo lesa za pleskarske in ličarske pomočnike. Tečaj bo v Ljubljani in se prične predvidoma 10. marca t. 1. Trajal bo okrog tri tedne celodnevno. Poučeval bo poseben strokovnjak, ki ga je dal na razpolago Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Pragi, kjer poučuje na takih tečajih že dolgo vrsto let. Vabimo mojstre in pomočnike, pleskarske ln ličarske stroke da se udeleže tega tečaja. Prijavo s točnim naslovom je poslati Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani najkasneje do 5. marca t. 1. prijavmiki naj se zaradi pojasnil o pogojih za sprejem v tečaj zglasijo v zborničnem uradu med uradnimi uramt v Beethovnovi ulici 10., H. nadstropje, soba št. 27.
Borze
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 11.66. London 20.64, New York 440, Bruselj 74.05, Milan 23.15, Amsterdam 233.85, Berlin 176.50, Stockholm 106.30, Oslo 103.7250, Köben-havn 92.1750 Praga 15.05, Varšava 83.10, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37,
Blagovna tržišča
BOMBAŽ
T Liverpool, 24. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 4.83 (prejšnji dan 4.83), za maj 4.82 (4.79), za sept. 4.56 (4.54).
Prebivalstvo balkanskih držav
Nikola Svoronos, direktor v grškem ministrstvu narodnega gospodarstva, je v gospodarskem letopisu Grške objavil nekaj zanimivih podatkov o prebivalstvu balkanskih držav. Podatki se sicer nanašajo na leto 1936, so pa zato točnejši od novejših, ki še niso prekontroliranL Po teh podatkih daje prebivalstvo balkanskih držav naslednjo sliko: Rumunija šteje 19,423.000 prebivalcev na 294.967 kv. km, Turčija 16,201.000 pr. na 762.736 kv. km, Jugoslavija 15,174.000 pr. na 247.542 kv. km, Grčija 6 933.000 pr. na 123.976 kv. km in Bolgarija 6,254.000 pr. na 103.146 kv. km.
Po gostoti prebivalstva Je na prvem mestu Rumunija s 65.85 prebivalcev na kv. km, na drugem Jugoslavija z 61.30 pr. na kv. km, na tretjem Bolgarija s 60.63 pr na kv. km, na četrtem Grčija s 53.34 pr. na kv. km in na zadnjem Turčija z 21.24 pr. na kv. km.
Nasprotno pa Je Turčija na prvem mestu
po prirastku prebivalstva, ki znaša 21.44 na 1000 prebivalcev, kar predstavlja za dobo od leta 1927 do 1935 absolutni prirastek 2,552.424 prebivalcev. Ta prirastek ne izvira le iz presežka na rojstvih, temveč tudi iz doseljevanja muslimanov iz drugih držav, zlasti lz Rumuiiije in Bolgarije. Prirastek prebivalstva v Jugoslaviji znaša 14.81 na 1000, v Bolgariji 13.22, v Grčiji 12.85 in v Rumuniji 12.18 na 1000 prebivalcev.
Razen v Bolgariji, kjer Je več moških kakor žensk, so v vseh drugih balkanskih državah ženske v večini. Po zaposlitvi odraslih oseb je kot poljedelska država na prvem mestu Jugoslavija, kateri slede po vrsti Bolgarija, Turčija, Rumunija ln Grčija; po industrijski zaposlitvi pa Je na prvem mestu Grčija, kateri slede Bolgarija, Rumunija, Turčija In Jugoslavija- V zadnjem času se je to razmerje verjetno precej spremenilo zaradi naraščajoče industrializacije v Turčiji in Jugoslaviji,
Francoski pravnik o pomenu priznanja Francove vlade v Španiji
Francoski profesor Jèze, bivši znani zastopnik in zagovornik abesinskega cesarja v Ženevi ter eden izmed zelo uglednih francoskih radikailov, je objavil v listu »Dèpeche de Toulouse« članek o priznanju vlade generala Franca. V članku piše med drugim: De facto priznanje vlade v Burgosu je že zato upravičeno, ker ne gre za simpatije ali antipatije, temveč za francoske interese. Priznanje bi pomenilo samo to. da neka vlada na določenem državnem ozemlju izvaja dejansko oblasit, izdajajoč razna povelja S tem ni o zakonitem značaju vlade izrečena nobena sodba, kajti tak značaj ji more biti priznan samo z izrecno ali molčečo večino v lastnem narodu. Ako kaka država nima svojih posebnih interesov v državi, kjer divja državljanska vojna, se lahko vzdrži priznanja. Oni Francozi, ki nimajo nikakih mar terialnih interesov v nacionalistični Španiji, so iz ideoloških nagibov lahko nasprotni priznanju, toda vlada mora upoštevati interese vseh svojih državljanov in ne samo nekaterih. Med svetovno vojno so na primer nevtralne države, ki so imele svoje interese v Belgiji ali severni Franciji, priznale i nemške okupacijske oblasti kot vlado je ! de facto ne glede na simpatije aii antipatije svojih državljanov. S tem pa seveda ni bila izrečena nikaka sodba o zakonitosti nemške okupacijske vlade.
Izhajajoč z meddržavnopravnega vidika, da sploh ne more biti nobena država sodnik o legalnosti kake tuje vlade, vidi prof. Jèze tudi v pri znan jude jure samo vprašanje trajanja, ne pa zakonitosti. Priznanje de facto je začasno priznanje dejstva, da neka določena vlada vrši oblast na nekem določenem ozemlju. Priznanje de jure pa samo ugotavlja, da je okupacija trajna in da ni nobenega izgleda za njeno spremembo. V španskem primeru angleško in fran- |
cosko priznanje Francove vlade de jure toliko časa ni mogoče, dokler še obstoja republikanska vlada in &e ta formalno ni umaknila. Zato je razumljivo tako angleško kakor francosko prizadevanje za prostovoljno odpoved republikanske vlade glede nadaljevanja državljanske vojne, kar hočeta angleška in francoska diplomacija olajšati s pogajanji z geneTa.lcm Francom, da bi se ta v izogib nadaljnjemu prelivanju krvi odpovedal represalijam proti republikancem, ako bi se ti predalu
Napaka na zemljepisni karti
Na vseh kartah arktičnih ozemelj nahajamo ozemlje ki ga je ameriški polarni raziskovalec imenoval »Crokerjeva dežela«. Pred časom je odšla v tiste kraje polarna odprava, ki se je je udeležil kot pilot tudi ameriški mornariški častnik Schloss bach, ln ta je ugotov'1, da tam, kjer bi morala biti Crokerjeva dežela, sploh nI kopnine.
Odprava se je mudila tam okrog pet mesecev in v tem času je Schlossbach nad domnevno Crokerjevo deželo letel več nego dvajsetkrat, nikoli pa ni videl kaj drugega nego valove Severnega Ledenega oce, ana. To nepričakovano odkritje je zbudilo v ameriških znastvenih krogih precej pozornosti.
življenje Je treba soditi po mislih ln dejanjih. Med ljudmi ao namreč tudi takfini, ki žive brez svrhe in cilja O njih bi lahko rekli, da ne stojijo na lastnih nogah, ampak jih nosijo valovi.
KO SE VRAČAJO PTICE SELIVKE
» ->
>uV


Radovljica, 24. februarja
Med velike prirodne praznike spada vrnitev prvih ptic iz tophli južnih krajev, ki jih lahko imenujemo prave oznanjevalce pomladi. Tak praznik v prirodi smo imeli te dm. Prvega divjega goloba grivarja ki je letos prispel na Gorenjsko, so videli preteklo nedeljo v radovljiškem poiju. Videti mu je bilo. da ie precej utrujen od tisočerih kilometrov dolge poti iz Afrike, čez morje in do nas. Nič se ni bal. mirno je cepe! na njivi.
V letošnji prvi pomladi lahko opazujemo. da vrnitev selivk ni prav nič odvisna od naših domačih vremenskih razmer Če b se ptice ravnale po našem vremenu, b' bile priletele že nalmanj pred mesecem, takrat, ko »e je bilo črnemu kosu otaialo free. Toda temu ni tako Selilke čakajo
na gotov čas. ki j« za odlet iz prezimovališč vsako leto precej enakomeren, ne glede na to, kakšno vreme je pri nas Vsako leto pa tudi opazujemo, da prihajajo selilke v različnih skupinah in v različnih časih Ptice, ki so nas jeseni zadnje zapustile, se prve vrnejo V prvih vračajoč ih se skupinah najdemo pri nas škorca, divje golobe-grivarje. cipe in pastiričice. V drugi skupini, ki pride okoli sv. Jožefa, je več vrst divjih rac. pribe. kljunači in lastovke Konec aprila prileti kukavica Zadnji pa s« vrnejo rjavi &rakoperii in kobi-larji. Čeprav je dokazano, da prav nobena kukavica pri nas ne prezimi. ker tudi ne more, saj živi le od žuželk in največ od gosenic ter se ne vrne pred 1. aprilom, — kljub vsemu temu smo vendar imeli priliko čitati v nekem slovenskem tedniku, da je letos kukavica kukala v okolici Kranja že v prvi polovici svečana Česa vsega ne zmore južno vreme! Bržčas imajo v tistih krajih še kakšno staro uro » kukavico ali pa ie radio že tako razširjen, da odmeva tožni ljubljanski pozdrav tudi po gozdovih.
Kljub izredno ugodni prvi pomladi se selilke vračajo letos nekoliko kasneje in bolj posamezno kakor druga leta ko ie bilo vreme manj ugodno. Večkrat, ko je bilo še vsa v snegu in so bile prekopnine le na travnikih so priletele k nam velike jate škorcev in divjih golobov že ob sv Valentinu, ki godu je 14 februarja Letos pa na Gorenjskem — ne rečem da ne drugod — škorcev sploh še nismo videli in tudi divji golobi so še prav redki.
Zanimivo pa je pri pomladnem preselje-
vanju ptic tudj to, da se večje jate pojavijo le v deževnem ali sploh viharnem vremenu. Iz tega bi se dalo sklepati, da dvigne selilke v prezimovališčih južno vreme, ki se rado sprevrže v vihamo vreme, ali pa so ptice, ki drugače prelete naše kraje precej neopaženo, prisiljene počivati pri nas. Tudi ni izključeno, da so večje jate selilk usmerjene drugam, pa jim viharno vreme zmede pot in jih usmeri po naših dolinah. Letošnja prijetna prva pomlad nam je dala opaziti dosedaj Ie malo selilk, še manj kakor druga leta ta čas.
Pa tudi klateži se še nič ne premikajo. Kosi in taščice so pri nas sedaj samo še tisti ki so pri nas prezimili. Poljske vrane,-ki se k nam priklatijo čez zimo iz severnejših krajev, nas tudi še niso zapustile. Jih je sicer manj kakor jih je bilo okoli božiča, toda nekaj črnih jat še vedno vidimo po naših poljih.
Kmetski vremenski preroki menijo, da pomeni počas/ni prihod selilk in dolgo zadrževanje črnih klatežev, da bo zima še pobrcala, preden bo poginila. Upajmo pa. da imajo bolj prav tisti, ki sodijo, da zadržujejo klateže precej debelo zasneženi gorski vrhovi in mrzle noči. V splošnem moramo biti z dosedanjo zimo prav zadovoljni. Malo katero zimo so namreč kri-latci tako dobro prezimili. Letos od nikoder ni bilo silišati. da bi bile ptice poginile. Prav tako kakor drobne ptice, ie pre-zimila tudi gozdna in poljska perjad Seveda pa je za enkrat še nevarno hvaliti dan pred nočjo in zimo pred pomladjo.
rlčani preizkušajo avtomobil
Vsak nov voz se mora desetkrat postaviti na glavo predno pride med ljudi
Amerika., dežela neomejenih možnosti,
je tudi pri preizkušanju trdnosti avtomobilov ki jih gradi njena industrija, ubrala silno velikopotezna pota Evropska industrija pozna celo vrsto duhovitih postop. kov za preizkušnjo gradbenega materiala in končnih izdelkov, na katere se Američani nie dosti ve zanesejo. Američan hoče vsako reč preizkusiti v praksi, kar velja seveda tudi za nove avtomobile. Samo na terenu, kier se sreča voz z nepredvidenimi siiarni ln napori, se lahko izkaže, ali jim je dorasel ali ne. Seveda pa zahteva praktično preizkušanje na terenu vratolomnih voženj čez drn in strn. Zanje imajo vse ameriške avtomobilske tovarne najete akrobate, tako imenovane »smrtne vozače«. So to pogumni, tvegani ljudje, a. vendar ne toliko brez glave, da bi se slepo podajali v vsakršno avanturo. Iz večine so ti smrtni vozači skrajno vestni proučevale! mehanike in dinamike voza ter terena, ki skrbno vnaprej preštudirajo, kako bodo izpeljali vsak poskus, ne da bl jih veljal preveč polomljenih kosti.
Osnovni pogoj je, da se vozač za tako vožnjo trdno pripne na sedež tn da si glavo zavaruje z dirkaško čelado. Avtomobil je za preskusne vožnjo v notranjosti dobro oblazinjen, stekla v oknih so odstranjena. prav tako tudi kljuke in vse drugo, kamor bl se vozač utegnil zadeti aii natakniti. Največ pa je zmerom odvisno od tega, ali vozač do kraja obvlada svoje telo 8.11 ne.
Poskusna vožnje so pr! različnih tovarnah različne Vsem je skupna samo — nevarnost. Tako Ima n. pr. vozač Chrysler. jevLh tovarn posebno bogat repertoar. Pri brzini 100 km mahoma na vso moč okrene volan, tako da se avto najprvo položi na streho. potem pa napravi še nekaj smrtnih skokov okoli svoje prečne oni. Za ta poskus Je potrebna zvrhana mera poguma in vozač ga ne bi tvegal, če ta t<""&a ne S4 bila potrebna Saj se v praksi ca sličen način prevrne na stotine in stotine avtomobilov in poskusni vozač mora ugotoviti, kje Je pri vozu najšibkejša točka, kaj se Oo najprvo razbilo, all hladilnik, motor, vzmeti, osi ali kaj drugega.
Pri nekem drugem poskusu zapelje avto Z vso brzino na vrsto vzporedno postavljenih železniških tračnic. Pri tem seveda zmerom z vso gotovostjo počijo pnevmatike dočirn morajo platišča, cši iaa vzmeti vzdi-žatl silni pritisk.
Seveda pa se tovarne ne zadovoljijo samo s takimi umetno sproženimi nesrečami, ampak preizkušajo nova vozila tudi v
forsirani vožnji po cestah in po terenu, kjer se tudi brž pokažejo vse slabe strani konstrukcije. Tako so n. pr. zelo priljubljene vožnje po zelo dolgih tn strmih cestah, kakor n. pr na Mount Wilson pri Los Angelesu. Cesta se tu vzpenja od mor ske gladine strmo na 3000 m visoki vrh, kjer stoji kakor roano največja zvezdama na svetu. Motor mora v kratkem času in *?od polno obtežbo delati pri zelo spremenje» nem zračnem pritisku Ko premaga ta turistični napor, ga pošljejo v tako imenovano »dolino smrti«, v puščavo, ležečo pod morsko gladino .kjer vlada poleti opoldne vročina do 70 stopinj Vozač mora ned vožnjo beležiti temperature posameznih delov stroja ter porabo goriva, olja ln hladilne vode.
Ford Ima pri svojih tovarnah zgrajeno 25 km dolgo dirkališče, ki je posnetek vseh vrst terena od gladke ceste do zaprek, ki se po svoji op&snosti imenujejo n. pr. »kostolomm grič«, »hudičeva grapa«, »sahara« in slično. Ko ima voz vse te ra dosti za seboj, se mora na koncu pognati še v meter globok jarek, ki mu dokončno zrahlja kosti in obisti
Neka druga avtomobilska tovarna pošilja svoje nove vozove na »tek z zapreka-
Pri nas pa preizkušamo takole!
mi«. To je vrsta nekakšnih večjih tn manjših smučarskih skakalnic, s katerih tele-ba avto z vso silo na svoja kolesa Na kraju teh skakalnic je še soliden tesen plot, ki ga mors avtomobil gladko nreoiti, da se na koncu lahko z vso silo zaleti v prsten nasip, preko katerega se prekopic-ne v globok prepad.
že iz teh primerov vidimo, da mora Ime. ti vozač poleg spretnosti tudi dobro mero sreče, če si pri takih poskusih ne razbije glave. Od avtomobila ostane samo Se kup zveriženega železja in prav te razbitine so tisto, kar hočejo tcvarne imeti Vsak košček najskrbnejše pregledajo, da ugotove, kje je njegova mehanična trdnost najpre» je odnehala.
Hudsonove tovarne zahtevajo pri svojih poskusih »tehniko najslabšega vozača«. So namreč ljudje, ki nimajo za avto ln njegov stroj niti najmanjšega občutka, pa speljavajo, menjavajo brzino in zavirajo svoj voz na tako neusmiljen način, da ko. lesje in vzvodje etapno ječi in škriplje. Pri takih umetnih s9aških poskusih se brž pokaže, ali bodo prizadeti strojni deli vzdr. žali, kadar pojde za res.
Tvrdka Packard pošilja svoje nove vozove na nekakšen maratonski tek Sirom Ze-dinjenin držav. 40.000 km mora prevoziti voz brez najmanjšega cddlha. Pri tem se kaj pogosto pripeti, da vozač od utrujenosti zaspi in potlej pride do povsem narav, ne nesreče, ki tudi po svoje odkrije mar-sikako hibo nove konstrukcije.
Poleg teh preizkušenih metod Je v Ameriki domačih seveda še mnogo drugih nar činov, katerih namen je, v nekaj urah avtomobil tako zdelati, kakor da bl imel za. seboj tisoče in tisoče kilometrov vožnje. Bolj ko je poskus nasilen, več ie vreden v očeh ameriškega Inženjerja. Voz mora za vsako ceno pokazati svoje slabe strani, preden pride med ljudi Tako je nače'o a me riške avtomobilske industrije in z njim si je ameriški avtomobil osvojil svet.
Povečajte blesk svojega smehljaja s Kolynosom!
Lepota, Vaša osebna privlačnost, zavisi ta od zdravih, svežih in lepih zob. Kolynos napravi tisoče ljudi lepše — Poskusite Kolynos! Spoznali boste radost svežih ust m očarujočega nasmeha.
Steklena volna in svila
Steklo se že prede in tke — kdaj le bomo nosili tudi
stekleno obleko?
Stekleno vlakno je kot industrijsko tkivo že delj časa v rabi. Doslej pa so se izdelovala le groba, razmeroma debela steklena vlakna, ki so se zlepljena ali sešita uporabljala za izdelovanje vsakovrstnih izolirnih omotov v obliki plošč, trakov, ponjav itd. V kotlarnah so s to prejo izolirane parne cevi, pri lokomotivah kotli, dalje vsakovrstne industrijske peči. avtomobili in vozovi za prevažanje kvarljive-ga blaga itd Povsod, kjer je potrebna izdatna toplotna ali zvočna izolacija, se je steklena preja dobro obnesla Prav zaradi teh njenih lastnosti se je začela industrija zadnji čas z njo temeljiteje baviti in je počasi res dosegla presenetljivo izboljšanje tega modernega tvoriva
V prvi vrsti so se posrečili novi postopki izdelovanja steklene volne S centrifu-giranjem tekočega stekla se dosežejo vlak na, ki so zelo podobna naravni volni Steklo teče v tankem curku na prav nati e vrtečo oleščo iz nfke tvarine in se na njen zaradi sredobežne sile razprši v silno tenka, valovito nakodrana vlakenca. ki so tako gosto izpre-pletena med seboj kakor bombažna vlakna pri vati. Steklena vata je skoraj tako poceni kakor prava
Precej se zadnji čas Izdeluje steklena preja tudi s pretiskavanjem stekla skozi predilne šobe. natanko tako kakor pri izdelovanju umetne svile Končni proizvod Je tu nekakšna mehka klobučevina, ki se ali nepredelana uporablja za izolacijo, ali pa služi tudi kot surovina za izdelovanje žlahtnejših steklenih tkanin.
Kemikom se je zadnji čas posrečilo kemična in mehanična svojstva stekla za izdelovanje preje tako izpopolniti da so vlakna elastična in mehanično tako trdna, da se lahko predejo in tko brez posebnih obzirnosti, kakor vsa druga naravna vlakna rastlinskega ali živalskega porekla Glede stanovitnosti napram spreminjajoči
se toploti za katero je steklo kakor znano silno občutljivo, se je že tudi dosegel velik napredek
Iz nekuanje grobe steklene preje se Je razvila današnja steklena svila, ki naglo prodira v našo vsakdanjost Kjer je treba prav ceneno graditi in pri tem paziti na skrbno zvočno izolacijo posameznih prostorov, tam je steklena svila idealni vložek, bodisi v stenah, stropu ali podu. Gledališča, kinogledališča, koncertne dvorane, filmski in radijski študiji se čedalje pogosteje zavijajo v stekleno vato Hladilnice in hladne omare za gospodinjstva se z njo branijo pred toploto, pri centralni kurjavi in drugih toplotehničnih napravah pa nasprotno z njo odganjamo mraz, da nam ne žre dragocenih kalorij. Posebno primerna je te vrste izolacija povsod tam, kjer je računati z jedkimi tekočinami ali njih parami, ker je steklo proti ogromni večini njih neomejeno odporno.
Naslednja faza v izrabljanju steklene preje bo izdelovanje steklenih tkanin. 2e poskusi, ki so bili doslej narejeni v tej smeri kažejo, da so take tkanine povsem mogoče in da bi bile po svojih specifičnih lastnostih izvrstno dopolnilo druge tekstilne robe. Je samo še vprašanje sistematičnega laboratorijskega dela, kdaj se posreči izdelovanje dovolj »žilavega« stekla. katerega vlakna se bodo lahko predla na navadnih vretenih in tkala na statvah običajnih konstrukcij. Kakor se je tehniki posrečilo umetno svilo — spočetka to-likajn podcenjevani »surogat« — razviti do današnje kakovosti, ki je z njo skoraj docela izpodrinila naravni pridelek, tako se bodo verjetno tudi današnje krhke steklene tkanine v doglednem času razvile v solidno blago Takrat steklena obleka ne bo več privilegij pravljičnih kra'j'C'n, ampak profano odelo za vsakdanjo rabo.
Če le k]e, — je sneg v Planici
Planica, 24. februarja Smuk! Menda je našo zemljo res Bog poijubil: nikjer snega, v Zakopanem je bilo baje zelo slabo in smo — v lepem domu Ilirije — kar s strahom pričakovali vesti o naših fantih, ko smo zve-
ZAPISKI
Dežela, v kateri pomenita zločin že beseda in misel, ne bo imela sreče. Ljudje so kakor rastline. Zaprite jih v
se tako temno klet vedno se bodo dvigale proti svetlobi, tudi če prihaja do njih v ten kih žarkih.
Sto ljudi, ki nekaj ho*ejo, predstavlja večjo moč nego sto tisoč takVnili, ki nekaj morajo.
deli za nesrečo najboljšega Francoza O, pri nas pa je snega dovolj in še zdaj drobno prši! Smučamo se pc tako imenovanem »betonu« — kar dobro! Z Dolomitov pa nam javljajo: ni snega! Da. tako je s to rečjo: le ven, samo doma ne! Zato pa!
Menda ni lepšega pod solncem, kakor je Tamar v teh februaiskih dneh! Ko zjutraj zablešči snežna streha Jalovca in se pozlatè vrhovi Ponce, zlezejo še najhujši zaspanci (in nekaj jih je!) izpod odej. Po okusnem zajtrku pa nastopita Jože in Emil ter odvlečeta svoje ovčice na delo. Joža prevzame boljše in jih s »krepko« besedo podi po Tamarju in Krnici, nas začetnike pa obdelava Emil na livadi, ki ji pravijo »Idiotenwiese«. Trda je ta šola in blagodoneča hrvaščina (oni so v večini) odmeva preko travnika: »Ralica! Još! Još! Pa šta se vi bojite!? Padnite več jed-nom!« In tako »betoniramo« livado, — naše »ralice« in plužni zavori nam bolj malo pomagajo. »To sploh n'č ni!« pravi šef Jože, ki včasi mimogrede pridrvi na naš travnik.
Pred dnevi smo se povzpeli na Peč ln si ogledali mejnike treh držav Obkrožili smo mejni kamen in složno ugotovili, da je sneg na naši, nemški in italijanski strani iste kvalitete...
Nad vse veselo in lepo smo pa proslavili pustni torek Prijazna gazdarica, gospa Bitenčeva, nam je odprla svojo bogato garderobo in bilo je vsega — od elegantne markize dc povolžkega bosjaka! Palmo pa je nosil naš prvak z »Idiotenwiese« — doktor Nikola. Le. ko smo ga slekli, se je kopal v znoju: mondura ga je zdelala!
Naglo, prenaglo nam minevajo dnevi! Drug so'nčnejši od drugega! Kdor le more, naj pohiti v naš raj, da se navž'je solnca, da najde zdravja in sreče! P.
Pot pod vodo
O kralf u v Temzi, o godbi, ki se ni sfilala iz reke in drugih zanimivostih iz zgodovine podmornice
Podmornica v svojih detlnjskih letih ni kazala, da bo nekoč poslala strašilo pomorske vojne. Njeni poCetki so bili samo romantični Ln tisti, ki so Jih doživeli, še malo niso mislili, da bo lz zanimivih čol-ničkov, ki so se potapljali po vodi, nastalo nekoč najnevarnejše pomorsiko orožje.
Dobrih 3O0 let je zdaj tega. ko je fizik ln doktor medicine Cornelius Drebbel iz Alkinarja na Holandskem s svojim podmorskim čolnom tako zmešal Londoačane, da so nekaj časa pozabili na vse drugo in govorili samo o njegovi coperniji. Po velikih lepakih ;e dal Drebbel razglasiti, <?a se bo tega dne spustil nizdol po Temza s čolnom »ki je na. tak način grajen, da se lahko potopi, ostane nekaj časa pod vodo in potlej nepoškodovan spet splava na po. vršje«. Londončani mu po veliki večini seveda niso ver jed; če pa so že mislili, da res kaj bo, so sodili, da mora (meti vrag svoji; prste vmes Vseenc pa se jih je lenega »pomladnega Jutra nabralo kot listja in trave na bregovih Temze, od koder so strmeli v -tko, aa katere gladini je plaval Drebbelov umot/or.
Bil je to čolnič kakor stotine drugih na Temzi Od njih se je razlikoval samo po tem. da mu je bil krov povsem raven in gladek, brez jamborov ali kake druge nadgradnje. Na krovu je bila samo odpr. tina, skozi katero je človek lahko zlezel čolniču v trebuh. Skozi njo se je spustil Drebbel. nekdanjt vzgojitelj sinov mogočnega avstrijskega cesarja Ferdinanda II. in zaprl pokl^ipec za seboj, čez nekaj minut se je čoln prismuknjenega Holandca , res začel potapljati. Počasi se je pogrezal i
v vodo ped za ped jo, dokler ni povsem izginil pod vodno gladino. Takrat se pa g'e. dalci nič več niso mogli obvladati Vzkliki gioze ta strahu so se razlegali po obrežju čolnie se je potopil, torej je moral tudi čolnar utoniti.
Toda g!ej čudo! Cez nekaj minut se je ladjica iznova prikazala na gladini in to pot za dobršno razdaljo niz reko. Poklo-pec na krovu se je odprl in Cornelius Drebbel je zdrav tn vesel skočil s krova na breg.
Kralj Jakob se vozi pod Temzo
Nepopisno je bilo navdušenje gledalcev. Drugače hladni Londončani so dvignili junaka dneva na ramena in ga odnesli pred častno tribuno, na kateri je poskusom prisostvoval sam angleški kralj Jakob. Njemu je moral Drebbel natanko razložiti posebnosti svojega potapljaškega čolna ln kralj je bil zanj tako navdušen, da je brž sklenil sam stopiti vanj ln se malo prepeljati pod vodo. Seveda je njegovi energični odločitvi sledil prav tako energičen protest njegovih spremljevalcev Kraljeva je kajpada zmagala in pred očmi svojih podanikov se je vladar potoipii v Temzi, plul nekaj časa pod vodno gladino proti Greenwiehu in se daleč spodaj na reki prikazal spet na površju. Prva pod. mornica je bila torej krščena in »za dobro spoznana« na .car se da avtoritativen način.
Toda dete je bilo rojeno dolgo pred svojim časom. Na podmornico so ljudje spet povsem pozabili in šele 150 l*t kasneje,
je neki Američan zgradil drugi čoln te vrste. Nekega dne v letu Gospodovem 1777. je tri pare konj privleklo na obalo aew-yorškega pristanišča na velikem vozu nel kakšnemu gromozanskemu čebru podobno posodo, obito in povezano z železom ln vrmi. Meščani, ki so drli za vozom, kar niso mogli uganiti čemu naj bi služila Tucat hlapcev je zvalilo čeber na pomol, potlej pa je od nekod pritekel majhen možic, ki je pri neki odprtini naglo smuknil v èeber in odprtino skrbno zadelal za se. boj. Z žerjavom i-o potlej dvignili čeber in ga spustili v reko Hudson,
Tedaj pa je possalo Newyoröanom, ki so bili sicer vajeni vsakovrstnih senzacij te šale le malo preveč. Poklicali so policijo, ki je čeber brž spravila na suho. I zbežala iz nje njegovega čudnega prebivalca in ugotovila, da se piše David Bushneil, ki se je hotel za zabavo spustiti malo na rečno dno. Policija za njegovo zabavo ni našia pravega razumevanja in šele čez dalj časa se je Busihnellu posrečilo izpo-slovati si dovoljenje za »samomorilni« poskus, ki se je popolnoma ponesrečil. S pomočjo nekakšnega vodnega vijaka, se je namreč čeber kar okretno gibal pod vodno gladino se dvigal in spuščal, da ga je bilo veselje gledati ln slednjič splaval na površje ter se vrnil na breg. Samo možje pri ameriški vojni mornarici, kl Jim je David ponudil svoj izum v odkup, češ da bo izvrstno napadalno orožje v vojni niso ho te1 i o novotariji ničesar slišati in tako je tudi Bushneilov podmorski čeber kmalu prerastel mah.
Prva bojna pOdmom'ca
Skoraj istočasno, ko je Bufameli ponudil svejo podmornico Američanom, da bi z njo potapljali angleške ladje, pa je tudi . angleški mehanik Day Izumil podmorski j čoln, s katerim naj bl Angleži uničili ame- J
riško vojno ladjevje. Dayeva podmornica je bila kaj čudna na pogled. Navadna ga-leona z zatesnjer.im krovom, ki je imela v notranjščini samo nekaj črpalk in vzvodje za krmilo. Ali kikor je bila primitivna, je ostala celih 24 ur pod vodo v pristanišču Plymout.hu, nakar Je posadka popolnoma sveža splavala na gladino. Day je kasneje zgradil še eno večjo podmorsko ladjo po svojem sistemu, ali to pot ni šlo vse gladko kakor prvič. Podmornica se je sicer po vseu predpisih potopila, ali na spregled je nI bilo nikoli več.
Spet je minulo skoraj celo stoletje. V Barceloni se je 1860. ustanovila s kapitalom 6 milijonov realov delniška družba, ki je sgradila velikansko podmorsko ladjo v vojaške in trgovske svrhe. Ladja je bila lepa, toda tako nerodna, da je po prvem potapljanju i J so mogli več spraviti na površje.
Zakaj so zbežale vojne ladje,
Deset let pred usodno špansko podmorsko ladjo se je zgodilo prvikrat v zgodovini, da jo je cela vojna mornarica ucvrla pred podmornico, ki je niti ni bilo. Ko je namreč 1850. danska mornarica blokirala obalo Vzhodnega morja, je danska admi-raliteta zvedela po nekem voh trnu, da so v Kielu baje zgradili podmorsko ladjo, ki namerava pod vodo napasti dansko ladjevje in ga spustiti v zrak. Danski poveljniki so se te vesti tako ustrašili, da so odredili takojšen wnik vsega vojnega b rodov j a. Podmornica, ki jih je navdala s takim str8hom, pa je tis i čas ležala nekje na dnu kiels-tega pristanišča, zakaj že pri prvem potapljaškem poskusu se je tako temeljito zas-drala na morskem dny, da je niso mogli spraviti več na površje in se je posadka komaj rešila.
Kons'rukter te podmornice, je WI neki pruski feklvebel Bauer, ki pa od svojega
izumi^el jstva po tem neuspehu nikakor ni bil ozdravljen. Izselil se je na Angleško, kjer je s podporo nekega princa zgradil novo podmornico. Tudi ta umotvor je pri prvem poskusu za zmerom izginil v Temzi.
Čudna parada pred carjem
Ker je bila tisti čas za vsakovrstno vojaške novotarije zelo dovzetna Rusija, je Bauer iz Londona brž odpotoval tjakaj in veliki knez Konstantin mu je za njegove poskuse res naklonil širokogrudno podporo. Bauer je kmalu zgradil novo podmornico in jo k rs il za »Morskega vraga«. Ta morski vrag se je naglo in okretno sukal pod mor~ko glviino med rut umi vojnimi ladjami in jim povzročal ne m "lo strahu in skrbi. V proslavo kronanja carja Aleksandra je bila aranžirana velika vojaška parada m ob tej priliki je mimo carja de-filirala tudi iuslia nevska flota, njej na čelu pa pod vodo Bauerjeva podmornica. V podmornici je bila celotna vojaška godba, ki je med vožnjo pred carjem igrala brumne koračnice. Konstantin 1e mislil, da bo ta muzika silno efektna, v resrici pa ni bilo lz vode slišati nii'i glasu. Kneza je ta neu-jpeh talco užalostil, da je Bauerju j odtegnil vsakršno nadaljnjo no'poro ln I tako tudi z ruskimi podmornic-oni ni bilo nič.
Sele 1885. je Švedski inženjer Norden-feldt potapli: "ke čolne toliko izpopolnil, da so se zanje začele zanimati vojne mor-| narice raznih držav. Cim je bil njihov mehanizem do. le j izobliko.van, da so se lahko brez motenj potapljale in dvigale ter ostajale delj časa pod vodo, pa so od njih tudi odpadle vse miroljubne zamisli njihovih graditeljev. Pootale po o: rie — !n st-cer sorožje za po'rate«, kakor jili je imenoval veliki Napoleon.
T A lil? Ä M« avtobusno podjetje
d.d. - ljubljana
■poroča, da prične ^ marca I939 na progi
Ljubljana - Ribnica - Kočevje - Sušak
zopet z rednim avtobusnim prometom.
iom
esti
V ponedeljek
izide »Jutro« s precej bogato, pestro vsebino. Poleg običajnih poročil o domačih, političnih in športnih dogodkih — na športni strani bomo prinesli tudi izvirno poročilo o nogometni tekmi med Jugoslavijo in Nemčijo v Berlinu — bo zanimanja vreden zlasti članek o kardinalskem konklavu, ki se prične v torek v Rimu. Nekaj besed je posvečenih spominu velikega francoskega karikaturista Daumierja, čigar 60-letnico smrti je nedavno obhajal kulturni svet. Skromen, a zanimiv donesek domači kulturni zgodovini bo zgodba o uri Franceta Prešerna, ki se je bil pied 100 leti namenil, da obišče Gorico in Trst, pa je mimogrede v Postojni na tihem pustil svojo srebrno uro za neporavnani gostilniški račun. O literarnem okusu in vnemi našega občinstva nam priča reportaža iz naše največje javne knjižnice. O dejanju in neh an ju sodobne Rusije govori članek o drznem načrtu sovjetskih strokovnjakov, da po vzgle-
* Kosovska Mitro vi ca dolguje čast in hvalo svojemu bivšemu županu — bosanskemu rojaku. Ob veliki udeležbi prebivalstva Kosovske Mitrovice in okolice so položili k večnemu počitku bivšega dolgoletnega mitroviškega župana Ibrahima Cerkeza. V kulturnem in gospodarskem razvoju Kosovske Mitrovice in okoliša je igral ta mož veliko vlogo, širši javnosti ni znano, da spada Kosovska Mitrovica med naša mlajša mesta. Nekdaj pod turško upravo je biio tam, kjer je zdaj mesto, samo nekaj hanov — prenočišč. Sedež uprave za ves okoliš je bil v Vučitrnu. šele leta 1882., ko je Derviš paša potolkel arnavtske upornike, so v prvi vrsti iz vojaških ozirov začeli ustanavljati se-
Znameniti deški pevski zbor »Wiener Sängerknaben« poje najlepše skladbe Mozarta in Schuberta v filmu
KONCEßT V TIROLAH
Film lepega petja, sijajne igre in očarujočih prirodnih slik, ki bo
vsakogar zadovoljil
Hell Flnkenzeller — Hans Holt — Fritz Kampers
KINO UNION-Tel. 22-21
Predstave ob 10.30, 15„ 17., 19. in 31. uri 2
•	Guslar opeva zmago in poraz politikov.
V okolici Lipljana na Kosovu ima kmet Miloš Dukič, ki je znan guslar, v zadnjem času prav lepe dohodke. Opeva namreč zmage in poraze domačih poslanskih kandidatov in so se te njegove popevke že kmalu po volitvah ljudem tako priljubile, da je nabral guslar, ki je pokazal v svojih pesniških improvizacijah mnogo humorja, precej dinarjev. Vladina izprememba mu je došla kakor nalašč, ker je bil volilne dogodke že izčrpal, a je potem nepričakovano dobil dovolj nove snovi.
*	Tehnični in stavbni velesejm v Leipzigu od 5. do 13. marca ima v posebnem poslopju na razpolago 20 velikih dvoran in obsežne nepokrite prostore. Razstava obsega stroje vseh vrst industrije, tehnike in gospodarstva. Prikazana pa je tudi uporaba tehničnega in stavbnega materiala. Razstava ima več oddelkov in kaže n. pr. kolonialni oddelek pregled vseh strojev in materiala v tropičnih krajih. V posebnem oddelku so že preizkušene nemške in inozemske izna.-dbe. Nad 3.000 tvrdk se udeležuje tega velesejma in nad 5.000
Kino Matica, tel. 21-24
TRIJE TOVARIŠI
Najboljši ljubavnl roman svetovne literature Avtor E. M. REMARQUE, pisatelj svetovno znane knjige »NA ZAPADU NIC NOVEGA«. Režija Franc Borzage. Igralci: Robert Tayor, Franchot Tone, Robert Young, Margaret Sullavan. V Parizu se predvaja film že ved tednov pri razprodanih predstavah.	Predstave ob pol 11., 15-, 17., 19. In 21. uri
Senzacijonalen utopističen velefilm, o katerem govori z zanimanjem vsa Ljubljana! ir» ft	dTìTO T%AM Fantastičen prikaz poleta z raketno ladjo
iT JLÄ^at	v vsemlrje. — Danes ob 16., 19- in 21. nrL
Gigantske borbe, čudovita bitja, in preteče opasnostl na tujem planetu! Danes še fantazija — jutri morda že stvarna resnica! Film, ki vzbuja pri slehernem gledalcu strah in grozo! Zatorej ne zamudite te prilike! REZERVIRAJTE VSTOPNICE!
KINO SLOGA, tel. 27-30
* »Putnikova« potovanja. Srbski carski jug je postal v zadnjem času cilj mnogih
domačih in tuj:h turistov. Južna Srbija
i , . „ , ,,..	-	;	-------------------— .....— ------ kot središče naše tkalske umetnosti, pe-
; danjo Kosovsko Mitrovico in je kraj kma- strojev je razstavljenih v pogonu. S svojo strih narodnih noš in najrazličnejših obl-
! lu Dostal tudi važno trp-nvslrr» arorliS/i» nnvräinn dflO finn TY1 - IO fi toKnin»! i vs I J» —. * ___ _T_! __f________A. ... - - - — — A ______ J T?- - —
lu postal tudi važno trgovsko središče, j Ker je bila Mitrovica ob meji nekdanjega j bosanskega vilajeta, so se že prej na Ko-sovem naselili mnogi Bosanci. Naseljenci iz Bosne so se pomnožili po avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine in Bosanci so dali svoj pečat mlademu mestu. Ibra-
dii vodovoda, elektrike in plina uvedejo še ' him Cerkez je prišel iz svojega rojstnega
»hlebovod«, to se pravi, občo dostavo vsakdanjega kruha državljanov. Pod zaglavjem »V hribih sta zdravje in visoka starost doma« sta opisana obiska pri najstarejši Polš-ničanki in pri najstarejšem kumljanskem rudarju. Dobro so založene vse stalne rubrike, v listku pa je med drugim nanizanih tudi nekaj duhovitih modrosti in šal starih Črnogorcev. Ponedeljska izdaja »Jutraedini tednik te vrste pri nas, stane po raznašalcu 5, po pošti pa samo 4 din na mesec.
kraja Foče še mlad v Mitrovico, hil je med onimi nacionalno zavednimi muslimani Bosne in Hercegovine, ki niso hoteli ostati pod avstrijsko upravo. V svoji dovi domovini je razvil veliko delavnost, bogastva si sicer ni pridobil, pač pa je bil v ospredju gospodarskega in kulturnega prizadevanja in si je pri tem znal pridobiti zaupanje Srbov, Turkov in Arnavtov. Dolga leta je bil predsednik občine in po njegovi zaslugi je Mitrovica dobila gimnazijo in prepotrebni Dečji dom.
utrmJAKA IKomensket* oL Telefon
WJWicIWpM
gef pitm&rii kirurg, odd, f P-Ordini» 11.—».
• Konec konzulata v Stockholmu. Na-
prošeni smo, da objavimo tole sporočilo: Ker so v začetku januarja prenehale funkcije jugoslovanskega častnega konzula v Stockholmu, zunanje ministrstvo opozarja. vse zainteresirane, naj se v bodoče obra-jo naravnost na kr. poslaništvo v Stockholmu, v čigar delokrog so prešli vsi posli omenjenega častnega konzulata.
Groimice in spornen!ke
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
Franjo Knnovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
ko šivilj» la krejčil fio nimajo tolike dola in lahko posvetijo izdelavi Vašega novega oblačila dovolj pažnje
je pravi čas za nabavo blaga.
Saj Imate tudi krasne izbiro najnevejših volnenih felagev aa obleke, kostna« in plašče pri tvrdki Manufaktura
MANICA
Mestni trg Avo
• Joško Rongador f. Včeraj zjutraj je nenadno umrl g. Joško Rongador, računovodja na banovinski kmetijski šoli v št. Jurju. Rojen je bil 1. 1905. v Neumarktu na Južnem Tirolskem, že v detinski dobi je zgubil očeta (železničarja), nakar se je mati s sinčkom in hčerko preselila v domači kraj v št. Jurij. Pokojni je bil vesten, skoraj bi rekli, skropuiozno vesten uradnik in vedno vdan otrok svoje materi, ki z njim zgubi edino oporo. 2e iz otroške dobe je bil v šentjurskem Sokolu, pri katerem je bil tudi več let izredno deiaven načelnik. Ravno, ko se je pripravljal, da si ustanovi družinsko ognjišče, ga je ugrabila smrt. časten mu bodi spomin, njegovim pa naše iskreno sožalje!
Maribor, SANATORIJ. specijalist
za ŽENSKE BOLEZNI
dr. Ipavic Benjamin, vogal: Prešernova ŠL 31 — Tomšičev drevored št. 4.
*	Inšpekcija ln preiskava zaradi jezika. Narodno šolo v šafarskem v Medmur. ju, ki spada pod ljutomerski srez, je nedavno inspicir?! banovinski šolski nadzornik g. Ferdo Bobič. Hkratu je inspiciral tudi šolo v Štrigovi. Smoter inšpekcije je bil med drugim ta, da oblastvo ugotovi jezik naroda in njegove zadevne želie. V štrigovski šoli je učni jezik hrvatski, v šafarskem pa slovenski, medtem ko je učni jezik veroučitelja tudi v šafarskem hrvatski. V šafarski šoli je uvedel slovenski učni jezik pred leti takratni šolski upravitelj, medtem ko se je verouk vsa leta poučeval in se še zdaj poučuje v hrvaščini, ker so obe šoli in štrigovska župnija pod zagrebško nadškofijo. Pred dnevi je preiskavo na šafarski šoli vodil tudi sreski načelnik g. dr. Farčnik. Zanima nas, kaj se bo iz vsega tega izcimilo.
•	Gostovanje loterijske sreče v Sarajevu. Predstavniki Državne razredne ■ loterije so že prispeli v Sarajevo, da organizirajo tam žrebanje dobitkov V. razreda 37. kola Državne razredne loterije. Začetek žrebanja bo jutri v ponedeljek in 10 dni bo Sarajevo v središču zanimanja tisočerih lastnikov srečk. A tudi za druge bo žrebanje velika atrakcija, zakaj loterijska sreča bo tokrat prvič gostovala v Sarajevu. V 10 dneh bodo izžrebali tudi premije 400.000, 500.000, milijon ter 2 milijona dinarjev.
*	Operni pevec Anton Dermota poje
jutri 27. t. m. ob četrt na 7. zvečer v dunajskem radiu Marxove pesmi.
*	Prekmurje dobi nočno vlakovno zvezo. Ze davno je bila izražena želja, da bi na progi Ormož — Murska Sobota uvedli nočno zvezo z metropolo Prekmurja in iz nje z Ljubljano. Zdaj prihaja zadnji vlak v Mursko Soboto zvečer ob 20, prvi jutranji pa šele ob 9. Nobenega vlaka pa ni, ki bi odhajal iz Murske Sobote tako, da bi potniki prišli zjutraj v Ljubljano. Z novim voznim redom bo tudi ta pomanjkljivost odpadla. Sprememba voznega reda na pro. gì Ormož — Murska Sobota predvideva še eno vlakovno zvezo s prihodom v Mursko Soboto okrog polnoči, prav tako pa tudi en vlak v obratni smeri z odhodom iz Murske Sobote par minut po prihodu polnočnega vlaka. S to spremembo bo ustreženo dolgoletnim željam vsega prebivalstva ob prekmurski progi.
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
_ OBI rep S Dt 15 489-3}
*	Ali ste se že naročili na 59. letnik
»Ljubljanskega Zvona«? Najlepša reklama za to edinstveno slovensko literarno revijo je 11. in 12. številka lanskega letnika. ki je kot češka številka »Zvona« vzbudila vseobčo pozornost in priznanje. Čitajte navedeno dvojno številko in se prepričajte sami o njeni odliki in naročite novi letnik pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10. Celoletna naročnina znaša din 120 (za dijake din 90), plačljiva tudi v mesečnih obrokih.
*	Od 24. do 26. m. izlet v Trst, Gorico ln Idrijo. Od 12. do 15. m. obisk dunajskega velesejma. Izlet organizira izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 3, telefon 22-50.
površino 402.000 m2 je ta tehnični m stavbni velesejm največja prireditev te vrste na svetu. Omogočena ie tudi razstava največjih strojev Obiskovalcem razkazujejo vse naprave tolmači in strokovnjaki.
ZA DAMO IN GOSPODA KROJI
Ptf MERI SALON MODE S O U V A N — CO M^OERN TAILORING MESTNI TRG ŠT. 24. SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJSA IZDELAVA — KREIRAMO E K S K L U-ZIVNE MODELE
Zaščita otrok ln mladine. To je naslov glasila Jugoslovenske unije za zaščito otrok, sekcije za dravsko banovino. Prva
čajev, zbirka kontrastov, most med Evropo in Orientom ter kot pokrajina velike gospodarske bodočnosti je prišla zdaj do prave ve'jave. Dobra in koristna je bila zamisel, da se vsi južnosrbski kraji prikažejo v besedi in sliki v praktičnih turističnih prospektih v našem, angleškem, nemškem, francoskem in češkem jeziku Te publikacije imajo tudi vzorne primere naše grafične umetnosti in so turistom najboljši kažipot. V založbi turističnega društva »Jug« v Skoplju so v nakladi od 6.000 do 20 000 izvodov izšli naslednji prospekti s pomočjo centrale »Putnika« v Beogradu: 1. Južna Srbija. 2. Skoplje in okolica, 3. Skoplie-Prizren-Kosovo, 4. Bi-tolj in okolica, 5. Prilep, 6. Kruševo, 7. Katlanovska banja. Vsi ti prospekti se dobe brezplačno pri turističnem društvu »Jug« v Skoplju in v vseh biletamah »Putnika«. — Meseca marca se lahko prijatelji zimskega sporta in turisti poslužijo ugodnosti, ki jih nudijo naslednje prireditve: od 3. do 14. marca »Putnikovo« društveno potovanje v Leipzig in na Dunaj s skupnimi izleti v Berlin, Hamburg in Köln, od 4. do 6. marca smučarske tekme v Kranjski gori, od 5. do 12. marca smučarske tekme v Planici, od 17. do 31. marca »Putnikovo« potovanje v Italijo z razgledom Benetk, Firence, Rima, Napu-lja, Vezuva, Palerma. Katanije, Etne itd. Cene aranžmaja od Rakeka do Rakeka v 3. razredu 3.740 din, v 2. razredu 4.650 din.
številka je zdaj izšla, glasilo pa bo izha- i Potuje se s kolektivnim potnim listom jalo dvakrat na mesec. V uvodni besedi je naglašeno naj bo »zaščita« prvi korak k ustvaritvi slovenske mladinske zaščitne delovne skupnosti. Glasilo naj druži, vzpodbuja, svetuje in daje smernice za vse, ki so dolžni delati na kateremkoli mladinsko-zaščitnem področju. Prva številka »Zaščite«, ki obsega 8 strani, je izšla po želji banovinskega odbora Unije za zaščito otrok, ki ima danes ob 10. svojo četrto skupščino v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
novU» bostal
* Velika evropska železniška konferenca bo meseca aprila v Splitu. Udeležili se je bodo delegati skoraj vseh evropskih držav. Posebno pozornost bo ta konferenca posvečala tovornemu prometu. Njen začetek bo 13. aprila, trajala pa bo kakih 10 dni in računajo, da bo prišlo v Split nad 100 predstavnikov raznih držav. Zborovali bodo v dvorani trgovske ln industrijske zbornice.
• Brezuspešno Iskanje starega ruskega emigranta. Poročali smo že, da so stanovalci velike stare hiše v Aleksandrovi ulici v Beogradu pred tremi tedni zadnjič videli ruskega emigranta Teodosija Tromsena, ki je imel na dvorišču malo, mračno stanovanje in je veljal za velikega bogatina, skopuha in oderuha Policija je šele pri drugem ali tretjem pregledu Tromsenove-ga stanovanja našla velike madeže krvi, iz česar sklepajo, da se je odigrala v stanovanju krvava drama. Kakor vse kaže, je starega skopuha ubil kak njegov dolžnik in potem odvlekel truplo neznano kam V stanovanju so dvignili pod, pre-kopavali so dvorišče, preiskali vse jame in luknje na dvorišču in za hišo, a trupla starega ruskega emigranta še zdaj niso našli. Glavna pozornost preiskovalnih organov je posvečena klijentom bogatega starca, ki Je posojal denar na visoke obresti in proti zastavi raznih dragocenosti. Klijentov pa je imel starec celo množico, saj so mnogi prihajali k njemu v svojih stiskah tudi pozno zvečer, in si sosedje niso mogli vseh zapomniti. V Interesu preiskave je §e vse tajno, kar so doslej ugotovili, preiskovalni organi pa obetajo, da bo zagonetni umor, o katerem ne more biti več dvoma, kmalu pojasnjen. — Kakor so nam sinoči sporočili iz Beograda, je včeraj nastal v preiskavi nov moment Aretirali so v Beogradu mehanika Petra Nikoliča in njegovo ženo Julko, o katerih sumijo, da sta v zvezi z umorom
*	Pokret kavarniških godbenikov ln pevcev v Beogradu. V dvorani beograjske Delavske zbornice Je bilo oni dan nenavadno zborovanje. Zbrali so se k ustanovitvi svoje strokovne organizacije gostilniški in kavarniški godbeniki in pevci obeh spolov, ki hočejo v prvi vrsti doseči maksimiranje svojega delovnega časa. Soglasno so sprejeli resolucijo, ki zahteva največ 8urno nočno delo in en prost dan v tednu. Resolucija je bila izročena vodstvu Delavske zbornice, da jo uveljavi
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
•	»Potnikovi« Izleti na Jožef ovo z odhodom 18. marca se vrše nepreklicno Prijave sprejemajo vse biljetarnice »putnika« samo do vključno 11. marca.
19. marca bodo smučarske tekme na Komni (Bohinj). — Prvo »Putnikovo« preko-oceansko potovanje bo v New York od 17. aprila do 22. maja k otvoritvi svetovne razstave. Udeleženci potujejo z osebnimi potnimi listi. Prijave sprejema »Putnik« do 20. marca in vsa pojasnila dajejo njegove biljetarnice.
•	Ljubezenska drama v Tepanju. V noči na soboto se je pojavil orožniški pod-narednik Grujič, doma iz Črne gore, pred hišo v Tepanju pri Konjicah, v kateri stanuje trgovka Ana Zučkova. Trgovka je bL la v sobi. Ko jo je Grujič zagledal, je izvlekel samokres in ustrelil skozi okno v žučkovo. Zadel jo je v levo stran prsi. žučkova se je takoj zgrudila. Prepeljali so jo v bolnišnico. Kakor čujemo, poškodba k sreči nj smrtno nevarna. Grujica, ki je izvršil svoje dejanje vsled nesrečne ljubezni, so aretirali.
•	Nenavadni kupčijski posli dveh Arnavtov. V neki vasi blizu Kosovske Mitrovice sta kmeta Husein Ramadanovič in Selim Zumberovič velika prijatelja že od mladih let V istem času sta iskala nevesti in istočasno sta imela tudi srečo, da sta zbrala dovolj denarja in si nevesti kupila. Husein je dal za svojo Ajmo 4.500 din, prijatelj Selim pa je dobil svojo Bi-serko za 3.000 din. Svatovala sta istočasno, pozneje pa Je naključje naneslo, da se je Huseinova Ajma zagledala v Seli ma. Kaj zdaj? Prijatelja sta se posvetovala in, ker Biserka ni nasprotovala, sta ženi zamenjala. Nekaj časa je bilo vse v redu, ker so bili z izmenjavo vsi zadovoljni. Ker pa vzbuja vsako zadovoljstvo in vsak sporazum zavist drugih ljudi, so začeli neki sosedje Huseinu očitati, da je napravil slabo kupčijo, ker je bila kot nevesta njegova sedanja žena Biserka cenejša. Da lai imela mir pred ljudmi, sta se prijatelja spet temeljito posvetovala, da bi kupčijo uredila tako, da ne bo od nobene strani ugovorov. Enostavno bi bilo, če bi lahko Selim Huseinu plačal tisto diferenco pri ceni neveste v znesku 1.500 din. Tega pa ni mogel storiti in po novem temeljitem posvetu sta ukrenila takole: Selim je imel mezga, ki Je bil za 1.200 din več vreden kakor pa Huseinova kobila. Zamenjala sta obe živali in potem je Selim Huseinu odštel še 300 din, navrgel pa je vrečo moke. Zdaj je kupčija v vsakem pogledu urejena in vsa vas se veseli čistih računov obeh prijateljev.
*	Ugodni nakup gradbenega materiala
1. s. zidna ln strešna opeka, les, okna, vrata, žlebovi, odtočne cevi ln nasipni material se nudi interesentom lz objektov, nekdaj last Strojnih tovarn ln livarn v Ljubljani, TyrSeva cesta 35 ln Zvonarska ulica 3. Interesenti naj se javijo na licu mesta na TyrSevi cesti 35, kjer dobe informacije.
*	Ljubezen matere do dece se vidi na prvi pogled. Dobro negovano dete je najboljši dokaz ljubezni matere. Za nego kože priporočamo znano, odlično sredstvo Babymira Creme za dojenčke in deco. Matere, mislite na veliko veselje pri pogledu na lepo ln nežno kožo svojega ljubljenčka! Ne pozabite izrecno zahtevati Babymira Creme.
*	Cenejše čevlje si lahko le ta mesec ln
v začetku marca nabavite v vseh filijalkah tvrdke Astra-čevlji. Prečitajte današnji oglas tvornice Astra-čevlji.
Ob 10.30 isti film po znižanih cenah!
Zvočni kino Sokolski dom v Šiški _telefon 41-79_
Premiera vesele filmske operete
Ljubavni polk
Film glasbe in veselih doživljajev! V gl. vlog^: Maria Andergast Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri
ln v ponedeljek ob pol 9. uri. Prihodnji spored:
V vrtincu strasti
*	Clarissiml modici! Ut Semper et hoc anno Aesculapiì iliius genere nati fratres vestri minores vos imitamus, ut saltationi nostrae, quae in aedibus »Kazina« a. d. IV. Non. Mart. agatur interstitis. Et Hippo-crates et Galenus Claudius illi Illustrissimi antiquitatis medici venient. Salvete!
*	Pod ugodnimi poiro.ji priredi izlet na dunajski velesejem Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Informacije v vseh biljetar-nah »Putnika«.
*	Spet potresi v sarajevski okolicL V Sem lzo v cu pri Sarajevu so Se pred tedni občutili nekaj potresnih sunkov, zdaj pa se sunki ponavljajo in so jih oni dan občutili v nekaj urah blizu 20. Sliši se tudi izpod zemlje zamolklo bobnenje. Ta potres je lokalnega značaja, strokovnjaki pa terena še niso preiskali.
I z UuMfane
u— Uprava Hubadove župe JPS v Ljubljani poziva vse pevke in pevce, da se ude. leže z društvenimi zastavami pogreba skladatelja Zorka Prelovca v ponedeljek ob 16. uri. Zbirališče pred splošno bolnišnico. Arhivarji naj prineso s seboj note »Poljana toži« in »Vigred«. — 2upna uprava»
u— Otvoritev ciklusa predavanj JC H-g«. Jugoslovansko-Češkoslovaška liga r Ljubljani, ki se je do sedaj koncentrirala pii svojem delu predvsem na poduk češkega jezika v številnih tečajih, katere obiskuje v Ljubljani preko 850 učencev, je sklenila, da še v tej sezoni priredi večji ciklus predavanj bodisi sama, bodisi v družbi s sorodnimi društvi. Otvoritveno predavanje bo v marcu, nato pa bodo predavanja skoraj vsak teden. Uvodno predavanje priredi dne 2. marca 1939. v prenovljeni verandni dvorani hotela Union skupno s Slovanskim klubem v Ljubljani. Predaval bo predsednik Slovanskega kluba g. univ. profesor dr. Franc Grivec o temi: »Velehradska ideja« <pomen Vele-hrada za stike med Cehi, Slovaki in južnimi Slovani). Predavanje se začne ob 20.15. Vstop prost, gostje dobrodošli. Opozarjamo na predavanje vso našo javnost. Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani.
Cftajte Ilustrirano re\ijo
ŽIVLJENJE IN SVET
v kateri Izhaja roman
»FAECELA 3t«
Iz peresa slovitega francoskega pisatelja E. Péroehona, Revija prinaša tudi obilico prispevkov iz rseh panog moderne vede, leposlovja Itd. — Naroča se pri upravi:
Ljubljana, Aleševčeva 16.
u— Poročila sta s« v stolnici g. Fedor Sajovic in gdč. Maruši ca Turkovičeva. Čestitamo!
u— O ceni električne energije bo pod okriljem prtrodoslovnega društva predaval v torek dne 28. t m. v predavalnici mineraloškega instituta univerze g. univ. astist. inž. Drago Matanovič. V zvezi s tem aktualnim problemom bo predavatelj med drugim obrazložil činitelje, ki določajo proizvajalne stroške električne energje zlasti pa vpliv raznih grup odjemalcev na te stroške in ukrepe, ki so potrebni za čim gospodarnejše obratovanje. Začetek preda vanja ob 18.15.
u— Šentjakobsko gledališče ponovi danes ob 15.15 pravljično igro v šestih slikah »Pepelko«. Ga. Polonca Juvanova, ki je delo naštudirala, je uporabila v zunanji in notranji režiji vsa razpoložljiva sredstva, da pridobi igra na mikavnosti. Tudi plesi, ki so izpeljani s posebnim okusom, so bili deležni živahnega prijema koreografke gdč. Slavčeve. Vstopnice se dobe na dnevni blagajni od 10. do 12. ter 1 uro pred pričetkom predstave.
u— Akademski odsek JC lige v Ljub-UanL Redna odborova seja bo jutri 27 t m. ob 20. v lokalu.
MEDICINSKI PLES
pod pokroviteljstvom gosp. bana Marka
Natlačena
4. MARCA - KAZINA
®— Društvo »Pravnik« v Ljubljani prosavi SOletnico obstoja na svečan način v aoboto 18. marca Ob 18. bo slavnostni občni zbor v maglstratni dvorani, ob 20. pa svečan banket za častne goste in ce-letno članstvo Društveniki se že zdaj opozarjajo na te prireditve. V nekaj dneh dobe še osebna obvestila z vsemi podrobnostmi V kratkem se bo društvenikom razposlala tudi spomenica Izdana ob tej priliki, ki Je brezplačna in se tedaj ne vrača.
m— Zanimivost v operi Drevi bo v »Jesenskih manevrih« igral vlogo feldmarša-la g P o t o k a r, ki se je s svojimi nastopi v drami tako priljubil občinstvu, da bo kot »poveljnik jesenskih manevrov« gotovo zbudil pozornost.
u— Revija ljubljanskih lutkovnih odrov. Jugoslovenski lutkarski savez v Ljubljani vabi cenjeno občinstvo na revijo ljubljanskih lutkovnih odrov, Id bo v salonu gostilne Keršič v Sp. Slški (Celovška cesta) Nastopijo lutkovni odri: Ljubljanski Sokol. Sokol I. češka obec in Sokol giška. Na pro-gTamu so kabaretne točke. Posetite prireditev, ne bo vam žal. Pričetek ob pol 20. uri. Vstop prost.
u— Slovensko rlbarsko društvo v Ljubljani odda neka i ribolovnih dovoljenj v svojem postrvjem revirju. Reflektanti naj se zglasijo v društveni pisarni, hotel »Metropol« (Miklič) vsak torek ali petek med 19. In 20 uro.
a— Na Taborn bo tudi letos, ln sicer v soboto 4. marca tradicionalni valčkov veé€;r Sokola I. na katerega vabimo vse ljubitelje starega valčka
u— Registrirne blagajne in knjlgovod-stvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorakova ulica 3, telefon 24-07.
28. DRAŽBA KOŽ
fflvjadi na velesejmu — 6. marca 1939.
Pošljite blago na naslov: Ljubljana — »DIVJA KOŽA«, Velesejem.
o— Javnosti sporočamo, da Združenje četnikov pododbor Ljubljana pobira eventualne prispevke vedno z nabiralno polo potrjeno od policijske oblasti ali pa s pi-smerno prošnjo kateri je priložena položnica Kreditnega zavoda v Ljubljani. Vsakega drugega nairalca, ki bi nabiral v imenu Udruženja četnikov, zavrnite, odnosno izročite prvemu policijskemu stražniku.. — Uprava združenja četnikov, Ljubljana..
u— Vabila za elitni medicinski ples so
razposlana. Reklamacije pri vratarju na univerzi ali na naslov »Društvo medicin-cev«, Ljubljana. Univerza.
Tradicljonalnl Sokola I
bo v soboto 4. marca na Taboru.
fc^^Bixiimiraumi^
u— Občni zbor Splošnega ženskega dru-
Itva z običajnim dnevnim redom bo v »redo 8. marca ob 17 v prostorih Splošnega ženskega društva. Rimska 9.
u— Hubadova župa JPS v LJubljani ima v nedeljo 12 marca ob 10. redni letni občni zbor v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice z običajnim dnevnim redom Včlanjena društva naj pošljejo zastopnika z namestnikom na občni zbor s pismenim pooblastilom Društva naj nujno odgovore na zadnjo župno okrožnico! Uprava.
u— Gasilska župa Ljubljana—mesto
sporoča, da bo redna letna skupščina v nedeljo 5. marca ob 9. dopoldne v mestni posvetovalnici v Ljubljani.
Oarafi
* siefiemm
izsJaùavKtnàu ì skozi iMjanje.
u— Pododsek nadzornikov progovne
službe priredi 5. marca ob 14.30 v Prešernovi sobi gostilne »Novi svet« svoj redni letni občni zbor.
n— Zveza akademsko izobraženih žen vabi svoje članice na sestanek, ki bo v torek, 28. t. m. ob 20.30 v klubski sobi kavarne »Union«. Poročala bo ga. prof. Pachei-nerjeva o kongresu v Beogradu. — Odbor.
u— Redna letna skupščina krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani bo v nedeljo 5. marca ob 8. dopoldne v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani
SVEŽI
FILMI
najnovejše emulzije
do leta 1941 L ravnokar dospeli. Razvijamo ln kopiramo priznano prvovrstno. — Izven LJubljane pošiljamo vsem amaterjem poštno obratno. — Se priporoča
Foto Tourist — Lojze $muc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA O »
Sadjarska podružnica Šiška. V torek
28. t m. ob pol 8. zvečer bo predaval v deški ljudski šoli na Gasilski c. o obrezovanju sadnega drevja g Demšar Franc. Priporočamo se za zanimanje.
U— Letošnji mednarodni ples z velikim {desnim turnirjem za prvenstvo Jugoslavije bo nepreklicno v soboto 11. marca v Kazini na kar že danes opozarjamo vse ljubitelje družabnega plesa. P.S.K.
o— Zaključna plesna vaja v Sokolskem domu na Viču bo danes od 15. do 23. ure. Vljudno vablj'rf.
u— Tkalnica orientalskih preprog Metta. Subotica. razstavlja od 25. t. m. do 5. marca v dvorani pri »šestici«. Tyrševa cesta 8.
n— Zaključni »plesni venček« s čajanko priredi godba »Zarja« danes ob 15. v Delavski zbornici Vabljeni val!
J u— Plesna sezona Jenkove Soie ▼ Ka-
1 zini traja Se do 16. marca: vsako nedeljo ob pol 17. popoldanski ples, v ponedeljek ob 20. začetniški tečaj, v torek in četrtek ob 20. nadaljevalna tečaja in v sredo izpo-polnjevalni tečaj. Posebne plesne ure vsak dan.
a— Za mestne reveže je darovala tvrdka Split a d. v Splitu, podružnica v Ljubljani, 3.000 din, ga Klara ln g. Ivan Wohinc, dimnikarstvo na Ceiovški cesti 78, sta pa poslala 200 din, a ga. Marija Luckmann, Aleksandrova cesta 9., je namesto cvetlic na grob blagopokojne gdč. Vilme pl. Teuf-fenbach darovala 100 din. Velikodušnim darovalcem izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo tudi v Imenu tistih, ki bodo njih podpore deležni. Počastite rajne z dobrimi deli!
u— živinski sejmi v LJubljani. Ker je slinavka ln parkljevka v Ljubljani prenehala bo v sredo 1. marca spet redni živinski sejem. Na sejem je dovoljen dogon živine le iz krajev, ki niso ogroženi ali okuženi s slinavko in parkljevko.
u— 1000 din je preveč izplačal. Dne 17. t. m. je blagajnik davčne uprave za mesto Ljubljano. Vodnikov trg štev. 5 I. nadstr., po zaključku blagajne opazil, da ima 1.000 din primanjkljaja, še istega dne ln sicer ob 17. uri je nekdo telefonično poprašal za blagajnikom; ker pa je telefon v n. nadstr. In dotični dežurni uslužbenec ni vedel, da je blagajnik slučajno v uradu, je odgovoril. da blagajnika ni. Blagajnik sluti, da bi se bil telefonični razgovor utegnil tikati omenjenega primanjkljaja. Pozneje se pa niti po telefonu niti osebno ni nihče več javil. Blagajnik bo moral ta primanjkljaj kriti iz lastnega. Ker ima tričlansko rodbino, njegovi mesečni prejemki pa znašajo komaj 2.500.— din, je zanj izguba 1.000.— din naravnost katastrofalna. Apelira torej na vest dotičnega ki je na njegov račun (N. B. ne na račun države!) obogatel za 1.000.— din, naj denar vrne.
u— Na račun slovenskih bojevnikov Je sleparil. Policija je bila te dni opozorjena, da se je v mestu pojavil neki moški, ki je po gostilnah in po stanovanjih nabiral prostovoljne prispevke za Zvezo slovenskih bojevnikov. Ker je bil mož precej pogumnega nastopa, so se mnogi odzvali vsiljivi prošnji ln odrinili kolikor so pač mogli. Razen v mestu je pod isto pretvezo beračil tudi pri Devici Mariji v Polju, v Zgornji šiški, na Posavju v žapužah ln št. Vidu. V resnici pa Zveza slovenskih bojevnikov neznanca ni poverila, da zbira prispevke v njenem imenu, zato ga zasleduje policija.
Iz Maribora
Mariborska OJNS ima dan?- dopoldne ob pol 10. pri Zamorcu svoj redni občni zbor. Vabljeni so tudi starejši člani JNS. — V torek 28. t. m. ob 20. bo članski sestanek OJNS v mali dvorani Narodnega doma. O položaju bo poročal minister v p. in senator dr. A. Kramer.
a— Za 19,670.000 din vredno premože. nje je obvarovala gasilska četa ob priliki 38 požarov v preteklem letu. Spričo velikega reševalnega dela je nujno potrebno da odstopi mariborska mestna občina gasilski četi prostore v prvem nadstropju Gasilskega doma ker so dosedanji prostori mnogo pretesni. Proračun za leto 1939 izkazuje 374.000 din dohodkov in izdatkov. Za poveljnikovega namestnika je bil izvoljen g. Benedičič. Na občnem zboru zbrani mariborski gasilci so se poklonili Nj. Vel. kralju Petru II. pokrovitelju gasilstva kraljeviču Tomislavu pa so odposlali vda-nostno brzojavko.
a M|M|? za pohištvo ln zavese, &	IPŠ £i gradi za madrace in
rolete — dobavlja najceneje
»OBNOVA« — F. NOVAK,
Jurčičeva ulica 6.
a— Srečanje z Abrahamom. Te dni obhaja 501etnico ugledni mariborski lekarnar g. Peter Albaneže. Vrlemu abraha-movcu, ki uživa v vseh krogih Maribora spoštovanje in priljubljenost, želimo še petero »križev« na njegova krepka ramena.
a— poučno predavanje je bilo pred-snočnjim v polni dvorani Ljudske univerze. Odlični predavatelj dr. A. Stampar je v zgoščenih izvajanjih prikazal zanimivo podobo nove Amerike, ki si utira pot po Rooseveltovih smernicah. Svoja izvajanja je ponazoril z lepim filmom, ki ga je posnel ob priliki svojega dvakratnega bivanja v Ameriki.
a— Smrtna kosa. Po dolgi mučni bo-leznd je preminila na Ptujski cesti 53 na Teznem upokojenčeva soproga Elizabeta Vitez, stara 63 let. Rajnka je bila blaga žena in vzorna mati. žalujočim naše iskrene sočutje!
HOTEL »OREL« vinska poskušnja najboljših izbranih
ljutomerskih vin.
a— Občni zbori vseh petih krajevnih organizacij JNS v Mariboru bodo skupno v torek 28. t m. ob pol 20. v mali dvorani Narodnega doma. Po občnih zborih bo članski sestanek mariborske OJNS. Sestanka naj se udeleži tudi starejše članstvo.
a— V Ljudski univerzi bo predaval Jutri univ. asistent dr. Jirovšek iz Zagreba o romanski ln gotski umetnosti na Hrvatskem. Skioptične slike.
a— Muzejsko društvo v Maribora ima svoj redni občni zbor v nedeljo 5. marca ob 10. v študijski knjižnici.
a— Gostovanje v »Aldi«. 251etnlco priznanega odrsko umetniškega delovanja proslavi gospa Ančica Mitrovič tudi na mariborskem odru, katerega ugledna članica je bila več let. Proslava bo v okviru njenega gostovanja v »Aidi«. Pela bo in igrala Amneris. Njena proslava je združena tudi z gostovanjem gdč. Majdičeve, ki je v naslovni vlogi »Aide« s priznanim uspehom nastopila tudi v Ljubljani in nekaterih nemških odrih. Pri tej predstavi bloki ne veljajo. Gostovanje bo v torek 28. t. m.	v
a— Sokol L priredi v soboto 4. marca ob 20. svojo vsakoletno telovadno akademijo. Spored bo obsegal 12 točk. Sodeluje orkester »Drava«, pridite ln ocenite naše delo. — Uprava.
a— Služkinja Je hotela lzropati gospo-dinjino stanovanje. Mariborski mali kazenski senat je obsodil včeraj dopoldne 25 letno služkinjo Bogomilo Simonič iz Mo-škanjcev na leto dni in 3 mesece robije ter na Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker je 6. januarja v odsotnosti gospodinje Lize Vajda iz Sv. Marjete pri ptuju s sekiro razbila vrata omare in stlačila v vrečo obleke, perilo in druge predmete z namenom, da jòh odnese.
a— Bela kuga. Mail	senat >
obsodil 801etno Marija Höller is Budino pri Ptuju na 4 mesece strogega zapona, ker je lani odpravila telesni plod neki 191etni mladenki iz ptujske okolice proti nagradi 150 din. Pogojno Je bilo obsojeno tudi dekle.
a— Pohotnež. 731etnega preužitkarja Antona Višnerja lz Rošpoha Jo obsodil ma-11 kazenski senat na leto dni ln 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker Je šestkrat zlorabil svojo 141etno vnukinjo.
a— Vlomilci v Zgornjem Rad vanju. V krojaško delavnico Ivana Krečiča v Zgornjem Radvanju so se splazili vlomilci ln odnesli raznega blaga ln obleke v vrednosti 4000 din. Isto noč so poskusili svojo srečo tudi v Drofenikovi mesnici in Poga-novi pekarijl pa so bili prepodenl. Studen-ški orožniki so takoj ubrali pravilno sled in zajeli tri vlomilce, ki so krivdo priznali a nočejo vedeti, kje je ukradeno blago.
a— Bogat plen je zajela mariborska policija o noči na soboto ob priliki obsežne, temeljite racije po vsej mariborski periferiji Polovila je 19 sumljivih tipov. Od teh je oddala v sodne zapore 7, sedem pa jih je pridržala v policijskih zaporih, ostali so bili izpuščeni.
Iz Cel}a
e— Sestanek koroških legionarjev. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju vabi vse člane na širši članski sestanek, ki bo v nedeljo 5. marca ob 9. dopoldne v Celju Zbirališče na Glazijl Udeležba za vs3 članstvo strogo obvezna.
e— šah°vsKj t>r7»turnir. Celjski šahovski klub je priredil v petek zvečer svoj mesečni prvenstveni brzoturnir, ki se ga je udeležilo 12 Igralcev, med njimi tudi novi člani kluba g. prof. L. Gabrovšek, ki je službeno premeščen iz Ptuja v Celje in ki je velika pridobitev za Celjski šahovski klub, saj je g. prof. Gabrovšek eden najmočnejših amaterjev v dravski banovini. Prvo mesto na turnirju in s tem mesečno prvenstvo si je priboril g. prof. Gabrov, šek z 11 točkami, drugo mesto g. Inž. Pl-puš z 9 in pol, tr«.tje mesto g. Fajs s 7 in pol točke, četrto in peto mesto pa si delita gg. Pešič in Mimik, ki imata po 6 in pol točke.
TRIKRAT SEDEM SE NI PADLO ! !
Pohitite kegljači na zaključno nagradno kegljanje, katero se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer, še je čas za krasne nagrade. — Vsi kegljači vljudno vabljeni!
e— Koncert pevskega zbora ljubljans1*« Glasbene Matice v Celju je preložen od 30. na ponedeljek 13. marca.
e— Svojevrstna nesreča, v četrtek okrog 16. je 14-letni posestnikov sin Jakob Jančič iz Tlak pri Kozjem opazoval v kamnolomu razstreljevanje skal Ko se je po detonaciji odkrušila velika skala tn zgrmela na tla, je skočil Jančič k skali ln jo začel obračati. V skali pa je bila dina, mitna patrona, ki se še ni bila vžgala. Nenadno je patrona eksplodirala ter odtrgala Jančiču palec in kazalec leve roke. Jan-čiča so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Velik vlom v Laškem. Pred kratkim sta bila izvršena dva drzna vloma v Fretzetovo gostilno in Rozinovo trgovino v Laškem. Vlomilci so odnesli nekaj denarja in blaga. V noči na ponedeljek pa so neznani storilci vlomili v obrtne in stanovanjske prostore krojača Mačka v Pepelovi hiši v Laškem Odnesli so več izdelanih oblek in blaga ter gotovino v skupni vrednosti okrog 8.000 din. Vlomilci so očividno dobro poznali razmere v hiši G. Maček in njegova žena namreč ob nedeljah zvečer zaradi svojih opravkov nista doma To okolnost so vlomilci temeljito izkoristili.
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
J— Ugleden gost v Ptuju. V četrtek je obiskal naše mesto referent za angleščino pri Tourlst-Officeu pri zunanjem ministrstvu v Londonu. Spremljala sta ga njegov tajnik in pa predsednik mariborskega angleškega krožka dr. Kotnik Ogledal si Je ptujske znamenitosti prav posebno pa se je zanimal za delovanje angleškega krožka v Ptuju, ki je bil ustanov, ljen lani pod okriljem Združenja trgovcev za mesto Ptuj in ga vodi ga. Golmansky. Krožku je obljubil moralno in gmotno podporo.
Umetnostna razstava Franca Miheliča v Ptuju
bo trajala samt» «se danes v nedeljo in ponedeljek 26. In 27. t. m. Razstava je zbudila pri obiskovalcih veliko zanimanje. Opozarjamo vse, ki Jim je pri srcu ustvarjanje naših mladih umetnikov, da razstavo obiščejo in izpričajo svojo slovensko kulturno zavest v našem obmejnem Ptuju.
Smrt najstarejše Ptujčanke. V Trste-
njakovi ulici je v četrtek umrla zasebnlca Ana Rašl, ki je izpolnila 95 let starosti Njeno življenje je bilo uravnano po ge3lu: »moli in delaj«. Pokojnica je bila rojena
v Janževcih ter je v 45. letu starosti prevzela po starših posestvo, katerega je samostojno vodila celih 38 let. pozneje se je preselila v Ptuj ter je do svoje smrti 12 let bivala pri nečakinji Juliji Vezjakovi. Nikdar v življenju ni bila bolna ter smo jo do lanskega teta vsak dan opažali na ulici, ko je hitela po opravkih.
Prepustite odslej mirne Avte meni skrb za nego svoje kože! Edino, kar morate storiti J« to, da redno mažete koto * NI V E O. Zakaj samo Nivea vsebuje Eucerlt, najboljše okrepčevalno sredstvo za kožo. Z nJim vpliva Nivea blagodejno na kožno stanlčje. NI-vea Vam ohranja kožo mladostno in krepko, celo ostro vreme Ji ne more Škoditi. Zato si kupite še danes Niveo; bolje Je namreč bolezen preprečiti, kakor se zdraviti!
J— Pevske vaje pri Glasbeni Matici Po
dolgem zimskem počitku se bodo v četrtek 2. marca spet pričele redne pevske vaje pri Glasbeni Matici Vabljeni so vsi stari pevci, pa tudi nove moči so dobrodošle. Pripravljal se bo koncert ki se bo vršil letos ob priliki pevskega zleta v Beogradu ln se ga bodo udeležili zaradi velikih ugodnosti tudi ptujski pevci Natančneje se bo o tem razpravljalo pri prvih vajah.
J— Občni zbor ptujske moške in ženske podružnice CMD bo v soboto 4. marca ob
19.	v Narodnem domu Zaradi varčevanja tokrat člani in članice ne prejmejo vabil po pošti, temveč naj smatrajo to notico in pa lepake kot zadostno vabilo Polno-številna udeležba članstva naj spremeni občni zbor v dostojno manifestacijo ptujskega narodnostnega življa.
J— Občni zbor gostilničarjev je bil v četrtek pri Zupančiču. Skupščina je bila izredno dobro obiskana, saj se je Je udeležilo 125 članov. Posamezni funkcionarji so poročali o delovanju organizacije. Napete so bile volitve predsednika, ki so bile seveda tajne. Vložene so bile štiri kandidatne liste, zmagal pa je spet zaslužni sedanji predsednik g. Franc Mahorič, ki že 20. let vestno in nesebično vodi gostilničarsko združenje. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Josip Berlič.
j— Občinske zadeve. Mestni svetnik ln član uprave g. primarij dr. Klihar je podal pismeno ostavko na funkcijo mestnega svetnika.
J— Kažipot v Ptuju. Na vseh večjih križiščih so postavili okusno izdelane in zelo vidne kažipote, ki so pri vedno naraščajočem avtomobilskem prometu bili nujno potrebni
J— posnemajte! Gdč. Rogozinska Herlinda je poklonila Protituberkuloznl ligi znesek 500 din Za velikodušni dar se ji društvo prav lepo zahvaljuje.
j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob
20.	in jutri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri velefilm »Netopir«. Kot dodatek se predvaja Foxov žurnal.
Iz Hrastnika
h— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani priredi skioptično in kinopredavanje danes ob 10. v Hrastniku v dvorani steklarskih gasilcev. Predavatelj iz Ljubljane bo obrazložil vsa važnejša določila iz zakona o zavarovanju delavcev, zlasti o starostnem zavarovanju. Predavanje bo objasnjevalo preko 200 ski-optičnih slik in propagandni kino-film o borbi proti jetiki v treh dejanjih. Pridite na to važno in poučno predavanje vsi ki se zanimate za delavsko zavarovanje! Vstop prost.
h— Krajevna protituberkulozna Hga je pred kratkim na dobro obiskanem občnem zboru polagala račun o delovanju v preteklem letu. Iz poročil funkcionarjev izhaja, da je ta naša človekoljubna Institucija izdala v letu 1938. nad 5.000 din na podporah jetičnim bolnikom, PT dispanzerju in za počitniško kolonijo. Nad 1300 šolske mladine obojega spola se je v poletnih mesecih brezplačno kopalo v ligi-nem kopališču, katerega dohodki so namenjeni borbi proti jetiki Zanemarjalo se tudi ni športno plavanje, čisti dobiček tombole, ki Je prav dobro izpadla, se je porabil kot plačilo za zemljišče, na katerem je zgrajeno kopališče. V letošnjem protituberkuloznem tednu namerava liga prirediti velike propagandno predavanje, poleg tega pa bo skušala izvesti nabiralno akcijo, za katero bi naj prispeval vsak Hrastnlčan vsaj 1 din. Vztrajni funkcionarji lige že pobirajo članarino za tekoče leto pa bilo želeti, da pristopijo k tej za naš kraj prav posebno potrebni instituciji tudi oni ki danes še niso člani lige. Malenkostno članarino od letnih 12 din obilo odtehta ugodnost, ki jo uživajo člani na vstopnini v kopališče, posebno razveseljivo je naraščanje članstva prt steklarni Pa bd bilo želeti, da bi se število članstva dvignilo tudi pri rudniku TPD in pri kemični tovarni če bo vsak po svojih močeh sodeloval v borbi proti jetiki potem uspehi ne morejo izostati
Iz Zagorja
%,— Smrtna kosa med ženskami. V začetku februarja so pokopali 301etno po-sestnikovo hčerko Zofko Kalovškovo iz Znojil. V teku preteklega tedna pa Je umrlo kar pet žensk, da enakega že dolgo ne pomnijo. Prvo so pokopali 831etno Nežo Kudrovo, prevžitkarico iz Kotredeža, drugI dan so pokopali 341etno ženo rudniškega strojnika Frančiško šrajevo iz Toplic, na Lokah je umrla 871etna Jožefa Bergan-tova, rudarjeva vdova, že naslednji dan ji je sledila na Lokah 801etna rudarjeva vdova Marija čelesnikova. Kakor kažejo ti primeri, dožive rudarske vdove kljub majhni pokojnini (komaj okrog 100 din mesečno) visoka leta, najbrž prav zato, ker žive skromno. 281etna Ana Bebarjeva po-sestnikova hči od Sv. Urha pa je postala žrtev neprevidnosti Doma so si dekleta >ostavila v sobi novo pečico, katero Je Ana zvečer zakurila in se nato podala h počitku, ker je morala sleherno jutro pred drugimi vstati da je nesla mleko strankam. Ko je pa naslednje jutro ni bilo iz sobe, je mati pogledala, kaj je s hčerko. Nasproti jI je udaril dušeč dim. Ko so hčerko jrinesJi iz sobe, je bila še pri življenju. Vendar je niso mogli več obuditi k zave-
z— Nujno obvestilo. Vse vojne obveznike letnikov 1889 do 1918, ki so že uredili svojo vojaško dolžnost, so pristojni v zagorsko občino in bivajo na njenem področju, poziva občinska uprava, da čimprej oddajo vojaške listine v občinskem uradu, oddelek H., najkasneje pa do 20. marca. Dalje se pozivajo isti letniki, ki vojaških listin še nimajo, a so do njih upravičeni, da se najpozneje do 14. marca javijo pri občinskem vojaškem oddelku in privedejo s seboj tri priče, ki bodo s prisego potrdile, da je dotični opravil vojaško dolžnost. Za vojaške listine je potreben kolek 10 din.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15 in 20. velefilm »Prebrisane ženske«.
Med dodatki kulturni film in Paramountov zvočni tednik. — Sledi velefilm »Tango noturno«.
Iz Novega mesta:
Dne 28. februarja ob 11. dop. bo prodana na okrajnem sodišču št. 35, hiša št. 5 na Bregu. Cenjeno la: din 40.858. Najnižji po-nudek : din 30 000. —. Kavcija potrebna pri dražbi din 4.065.80.
Iz Kranja
r— Zaključek letošnjega predpusta J«
bila tradicionalna gledališka reduta v Narodnem domu. Sodba vseh je, da tako prijetne plesne prireditve Kranj že dolgo nI videl. Maškarada je bila izredno dobro obiskana. Sodeloval je priljubljeni ljubljanski jazzorkester » Odeon« ki Je plesalce neumorno vabil na plesišče. Najlepšo in najoriginalnejše maske so prejele čedna darila. Plesno vodstvo je bilo v veščih rokah g. Mayerja.
r— Kino Narodni dom: Danes Harry Baur v prekrasnem orientalskem velefil-mu »Skrivnost Rdečega morja«.
Iz šoStanja
St— Zopet požar. V noči od nedelje na ponedeljek je šoštanjska okolica doživela že drugi požar v enem tednu. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika škrube v Gaberkah. Stavba je bil« lesena, zato ogenj ni imel težkega dela. V pičli ure ie objekt zgorel do tal Gasilci »o se morali omejiti predvsem na obrambo stanovanjske hiše, ki je od pogorišča oddaljena samo pet metrov. S pomoč jc va-ščanov se Jim je le posrečilo, da so hišo obvarovali Sodijo, da je požar nekdo zanetil. Sumljivo je namreč naključje, da Je ogenj nastal ravno dan pred gospodarjevo poroko.
St— Jadralno-letalska skupina ustanovljena. v nedeljo popoldne je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Jadralno-letalske skupine. Bilo je navzočih lepo število pristašev tega sporta, zlasti mlajših ljudi, ki se hočejo z vsem veseljem in rea. nostjo okleniti Jadralnega letanja. Njihovo podjetnost je z velikim razumevanjem podprl mariborski Aeroklub; poslal jo na občni zbor tudi svojega referenta za jadralno letanje g. Edgarja Košaka, ki jo nove zadralce seznanil z vsemj vzgojnimi smotri organizacije in jim predočil naloge tehničnega dela. Nova skupina bo kmalu začela graditi svoje prvo jadralno letalo.
Iz Litije
1— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo koncertiral v nedeljo 5. marca ob %16. v dvorani Sokolskega doma v Litiji. Koncertni spored obsega Izključno le skladbe Antona Lajovica, zato je to Lajovčev koncert. Spored bodo izvajali: ravnatelj Julij Betetto (bas-solo), Ljudmila Polajnar jeva (sopran-solo) ln pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Vstopnice so na razpolago v trgovini Janka Končarja v Litiji.
Iz Trbovelj
t— Zaradi zastrupljanja nezaščitene div« Jačine Je oblast dovolila lovski družbi Hauck Josip, zakupnici občinskega lovišča v Trbovljah, da v času od 20. t m. do 15. marca polaga strup v krvavih klobasah in pljučih v gozdu hriba Javor, Tabor, Starkelj in Podmeji, za kar sme porabiti primerno količino strihnina in eyanin cap-sul V času od 1. marca do 13. maja pa je isti družbi dovoljeno polaganje s fos-fogenom zastrupljenih kurjih Jajc zaradi pokončavanja vran, srak in šoj po njivah in travnikih. Opozarjamo prebivalstvo, da je nevarno, najdeno poginulo divjačino uživati ali drugače uporabljati V Iste svrhe bo družba Jenko Metod na njivah in travnikih vasi Sv. Marko, Sv. Katarina, Svinje ln Ceče polagala strup v kurjih jajcih. V občini Hrastnik-Dol pa v vasi Brdce, Mam, Unično, pod Kovkom, Pra-protno, Plesko. Draga, Krnice in Kovilja bedra. Jajca bodo zaznamovana s križem in napisom »strup«.
Katastrofalno trčenje v zraku
Pri Lizboni sta trčili ▼ višini tisoč metrov dve vojaški letali. Obo sta treščili na zemljo. Prvo se je na tleh vnelo ln zgorelo, njegova posadka, je našla smrt ▼ plamenih, piloti drugega letala pa so so pri padcu na zemlljo talko poškodovali, da dvomijot <ta bo kateri ostal gri življenja
S P O Ii T
Pestra nogometna nedelja
j Nogometne tekme na vseh koncih, najvažnejša med Nemčijo in Jugoslavijo v Berlinu
Da se bliža pomlad ln z njo nova nogometna sezona, kaže zmerom večja živahnost naših nogometnih klubov. Termini važnih nogometnih odločitev so tako blizu, «ia klubom rea ne kaže držati križem rok in čakati z nepripravljenimi močmi prav
do zadnjega. Zato so vsi, kl so mogli, poskrbeli za nekaj treninga in malo priprave, preden pojde prav zares. Tako bomo danes gledali več prijateljskih in pokalnih tekem, ki so bile vse sklenjene in določene v glavnem zaradi tega. Evo glavnih:
v LJUBLJANI: Ferrarla (Zagreb)—LJubljana I s predtekmo Kranj—Ljubljana II ob 13.30 odn. 15. na igrišču ob Tyrševi cesti in Mars—Reka ob 10.30 na igr. Ilirije za Kolinsko tovarno,
v TRBOVLJAH: Grafika (LJ.)—Amater ob 15.30 na igr. Amaterja v Trbovljah, v CELJU: SK Celje—Olimp ob 14.30 na Glazlji in SK Hrastnik—Atletiki ob 10.30 na Igr. pri »Skalni kleti« in
v MARIBORU: Slavija—železničar in Maribor—Rapid ob 13.45 odn. 15.15, na stadionu železničarja.
V Zagrebu bosta danes nastopili nogometni reprezentanci Zagreba in Splita, v Beogradu pa bodo merili moči domači Štirje ligaši. in sicer Bask in Jedinstvo, onstran Save pa Jugoslavija In Zemun.
Pozornost vseh prijateljev nogometa pa bo danes obrnjena v Berlin, kjer se bo ob 35. uri popoldne v olimpijskem stadionu začela meddržavna nogometna tekma raed Nemčijo in Jugoslavijo. Naloga, ki v tej prvi letošnji mednarodni tekmi čaka naše, ni lahka, ali recimo bolje, je zelo težka, kajti Nemci sq v veliki formi ln
bodo Igrali pred svojimi desettisoči, naäi
pa se še niso prav predramili iz zimskega sna, pa tudi po formi na papirju ne uživajo nedeljenega zaupanja. Vsekakor moramo biti drevi pripravljeni na zelo različne variante tega izida...
★
Opozorilo! Na današnji nogometni tekmi LJubljana-Ferraria bo radijski prenos meddržavne nogometne tekme med Nemčijo ln Jugoslavijo v Berlinu. Iz prijaznosti je aparaturo dala na razpolago ln jo instalirala tvrdka »Radioval«, Ljubljana.
KID organizira smučarske tekme
Na njih bo danes v Kranjski gori nastopilo nad 600 tekmovalcev, samih članov
velike delavske družine
Danes bodo v Kranjski gori smučarske tekme za prvenstvo K1D, kjer bo nastopilo v medsebojni borbi za ponosne naslove SOS tekmovalcev, med njimi skoro vsa naša zimskosportna reprezentanca.
V posameznih panogah bo nastopilo za Veleslalom 52 tekmovalcev, v slalomu 1 km 1(55 tekmovalcev, v slalomu 400 m 70 tekmovalcev, v teku na 10 km 42 tekmovalcev, v teku na 3 km 218 in v skokih 76 tekmovalcev. Vsi tekmovalci so sodelavci KID kakor tudi organizatorji in sodniki, ki vodijo obširne priprave z vso temeljitostjo in natančnostjo, ki je za prireditev tako ogromnega obsega in naj se izvrši v enem dnevu, tudi potrebna. Telefonska poročila s prog se bodo po zvočniku objavljala. publiki, ki bo tako mogla zasledovati borbo za prva in zadnja mesta ter za kras-
ne pokale, katerih skupno število znaša 22.
Vodstvo tekem je preštudiralo vse podrobnosti glede prehrane, prevoza, sanitetne službe ter ni pozabilo niti na povabilo olimpijske tekmovalne vrste kluba j>Drič«. Ne bomo izdali nobene skrivnosti, če zaupamo, da tvorijo vrsto najboljši »norvežani«. Njihov olimpijski program bo pač užitek, tako za smučarje kakor tudi za gledalce. V njem boste videli razvojno pot smuškega sporta od nekdaj do danes. Prikazane bodo vse tehnike tega sporta, borbe za svetovno prvenstvo in kakor ču-jemo, se bo med s>norvežani« pojavil tudi »Pat«, ki se mudi te dni na oddihu v Kranjski gori. Prijatelje smučanja vabimo, da pose ti jo danes Kranjsko goro, da skupno manifestiramo za idejo sporta v naši domovini.	Vodstvo izleta.
Priprave na Pohorju pred zaključkom
Organizacija drž. prvenstva v alpski kombinaciji je v zanesljivih rokah — Snega je dovolj in tudi tekmovalcev bo lepo število
1 fle dober teden dni nas loči od letošnjega državnega prvenstva v alpski kombinaciji 4. in 5. marca 1939 v Ribnici na Pohorju. Krasno pomladansko vreme navidezno izključuje možnost tekmovanja, v resnici pa je na severnem Pohorju še vedno dovolj snega ter je teren, na katerem bosta potekali obe progi, v prav zadovoljivem stanju. To je obenem najboljši doka«, da Je Ribnica na Pohorju s svojo okolico naravnost predeš tinirana za zimski sport.
Marljivi funkcionarji Mariborske zimsko-srortne podzveze pod vodstvom dolgoletnega predsednika g. kap. Gnusa so že dolgo na delu, da bi v vsakem pogledu vse pripravili, da U tekmovalci in ostali gostje
ponesli z našega Pohorja na svoje domove kar najlepše spomine. Že samo dejstvo, da je bilo letošnje prvenstvo poverjeno MZSP, je lepo priznanje njegovemu delu. MZSP ima na svojem področju prostrane zimsko-sportne terene na Pohorju, Peci, Mozirskih planinah itd., posute z dobro oskrbovanimi planinskimi kočami. Središče zimskega sporta pa postaja Ribnica na Pohorju, kjer je bila po prizadevanju MZSP zgrajena smuška standard proga Jezerski vrh—Josipdol, MZSP je položila tudi mnogo truda v zgraditev primernih smuških poti preko vsega Pohorja, sedaj pa se bavi z zgraditvijo 2—3 skakalnic, tako da bo v okolici Ribnice koncentriran ves zimski sport,
Senjorjev dom — središče zimskega sporta na Pohorju
MOŠKI!
za zdravljenje spolnih slabosti
seksualne im potence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne hormonske neškodljive
„H O R M O S E K S" pilule
Dobivajo se v vseh lekarnah.
30 pllul Din 84.—, 100 pUul Din 217.—, 300 pi-lui Din 560— Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule, ld so na Škatlici zunaj opremljene z zaSčltno znamki ro. Po poèti razpoMl'a: LEKARNA BAHOVEC. LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »V1S-VIT«, Zagreb, Langov trg St. 3. Ogl. reg. 6. br 1990-35
V okviru skromnih materialnih ln tehničnih sredstev je vendarle zagotovljen gladek in nemoten potek prvenstvenih tekmovanj. Ob obeh progah bo napeljana telefonska zveza, progi bosta odlično markirani, preskrbljeno bo za zadostno sanitetsko službo z vsemi potrebnimi pripravami.
Poseben odbor bo skrbel za to, da bodo tekmovalci in gosti razporejeni tako, da bodo razpoložljiva prenočišča racionalno izkoriščena. Za. ceneno in Izdatno hrano jamčijo Ribničani in SPD na svoji postojanki Senjorjevem domu, ki Je sploh opremljena z vsem komfortom.
Rok za prijave še sicer ni potekel, vendar Je že danes gotovo, da bo v letošnjem prvenstvu startalo vse, kar v državi nekaj pomeni v alpskih disciplinah. Ker so baš v teh letos naši smučarji pokazali najbolj viden napredek, Je glede na bližnji konec tekmovalne sezone, ko so tekmovalci na tekmovanjih doma in v tujini dosegli tako rekoč višek svojega znanja, pričakovati zanimive borbe in odličnih rezultatov.
Da se izbegne vsaka najmanjša možnost nevšečnosti v organizaciji tekmovanja, se bo vršilo tudi današnje prvenstvo MZSP v popolnoma isti organizaciji in z istimi tehničnimi sredstvi, tako da bo mogoče v teku tedna odstraniti še vse zadnje nedostatke.
(nogometa* sekcij»). Opozarjam vsa Igralce na današnje dopoldanske tekme za trening na našem igrišču. Udeležba strogo obvezna za vse. Podrobnejša obvestila na običajnih mestih. Načelnik.
SK Svoboda (Ljubljana). Moštvo za dar našnjo tekmo proti Hermesu naj bo točno
ob 9.80 na igrišču Hermeea. Opremo J*
dvigniti med 9. ln 10 .uro. Opozarjamo vse igralce, ki Še niso vrnili opreme, da to nemudoma storijo, ker se bo sicer proti nJim uvedel postopek in bodo vse stroške nosili sami. Gospodar bo sprejemal opremo danes, v torek in še poslednjič v petek.
Po zaključku razstave italijanske knjige
»Leteči Kranjec« ima novega konja
Našemu znanemu športniku in prvaku motorizma so se vrata, ki vodijo na pot uspehov, bolj na široko odprla. Davna njegova želja in želja tudi vsakega, ki pozna njegove sposobnosti, je bila, da bi Ludvik Starič dobil nov dirkalni motor, ki bi v vseh pogledih ustrezal zahtevam tega drznega dirkača. Ta želja se je zdaj izpolnila. Zbrali so se ljudje (razumevni in požrtvovalni športnik) in naročili Stariču nov dirkalni motor. Vsa zahvala za to gre predvsem podnačelniku Moto-Hermesa gosp. Bregarju, ki je v glavnem vodil to akcijo, obenem pa še Izdatno segel v svoj žep.
2e pred meseci je motor iz Londona prispel v Ljubljano in ker nimamo iz Anglije uvoza, je dozdaj ležal na ljubljanski carinarnici. Zadeva Je postajala že zelo obupna, ker bi moral motor potovati nazaj v Anglijo. Vendar je po dolgem prizadevanju le uspelo, da je motor slednjič le v Staričevih rokah. Tudi glede tega so uspešno posredovali v Beogradu funkcionarji Hermesove motociklistične sekcije.
Prvič bo Starič z novim Jeklenim konjem nastopil na velikih mednarodnih tekmah v Trstu, ki bodo 9. aprila t. L, torej na velikonočno nedeljo. 7. maja bo nastopil v Zagrebu, za mesec Junij pa je povabljen Starič že na štiri velike dirke v Nemčijo. 2elimo mu, da bi imel z novim motorjem veliko uspeha, doma in v tujini in bi tudi v bodoče tako častno zastopal naše ime izven meja naše domovine kakor ga je že tolikokrat doslej.
Ljubljana, 25. februarja
Snoči ao v Narodnem domu zaprli raz-sfaw italijanske knjige, ki je skozi več dni zvabljala množice našega občinstva in tako dosegla tudi s te strani popoln propagandni upeh. Obisk, ki ga je bila deležna ta razstava, je nedvomno prijetno presenetil nje prireditelje, ker je pokazal, da je naše občinstvo sprejelo »sine tra et studio« to kulturno manifestacijo naših sosedov tn tako izpričalo svoje zaupanje v bodočnost pravilno in pravično organiziranega kulturnega sodelovanja obeh narodov.
Razstava italijanske knjige Je nedvomno sprožila tako v Beogradu in Zagrebu kakor v Ljubljani vrsto vprašanj, kako urediti ln poglabljati obojestransko zaželjeno kulturno sodelovanje. Ne dvomimo, da bodo po tako uspešni reprezentanci Italijanske knjige ta vprašanja stalno v diskusiji med onimi, ki so še posebno poklicani za organizacijo tega sodelovanja na naši tn na italijanski strani. Tako bo. upajmo, kmalu dozorela tudi reprezentativna razstava jugoslovenske knjige v večjih italijanskih mestih, kakor pride že letošnjo pomlad do nekaterih razstav naših likovnih umetnikov v Italiji. Že letos bo treba skrbeti, da bo na prihodnji beneški Biennali zares dostojno zastopana naša upodabljajoča umetnost. Zdi se, da prav tako napredujemo v glasbenih stikih. Ni dvoma, da utegne neposredno spoznavanje italijanske likovne umetnosti in glasbe, posebej še študij nekaterih naših mladih umetnikov v svetovno znanih središčih teh v Italiji tako visoko razvitih umetnostnih strok blagodejno vplivati na našo domačo produkcijo tn pospešiti organizacijo medsebojne izmene umetnostnih vrednot in Impulzov.
Knjiga je bolj kakor katera druga duhovna tvorba združena z najfinejšim in najvidnejšim organom slehernega naroda: z njegovim jezikom. Propagandna razstava ita-janske knjige je vzbudila vprašanje, kako razširiti pri nas vsaj pasivno znanje tega jezika, ki je ključ k obsežnim zakladom italijanske znanstvene in lepe književnosti, torej k najneposrednejšim izrazom vsega narodnega duha. Upati memo, da bo v do-glednem času ustanovljenih v Italiji več italijansko-jugoslovenskih kulturnih društev, ki bodo posredovala med njenim in našim duhovnim življenjem. V Jugoslaviji imamo že več takih društev in njih aktiv-
nost se bo gotovo razširila in povečala, ko bodo imela v Italiji več stičnih točk, t. j. v Mi smeri delujočih društev. Tako se bo šele omogočil tesnejši stik tudi izven strogo službenih poti: stik naroda z narodom, kulture s kulturo, kar je najboljše sredstvo za odpravo raznih predsodkov in za počasno likvidacijo še ne rešenih vprašanj. Potreben bi bil obsežnejši, objektivno spisan italijanski pregled slovanske, hrvatske in srbske literature, likcnme umetnosti in glasbe, ki naj bi italijansko izobraženstvo poučil o naših kulturnih stremljenjih ln tvornih uspehih. Takega uvoda v razumevanje Jugoslovanov Italijani še nimajo, k en so pa spisali o nas nekateri njihovi slavisti, je preveč raztreseno, da bi moglo dati italijanskemu izobražencu, ki bi nam hotel posvetiti nekoliko ljubeznive pozornosti, jasnejšo in stvarne jšo sliko. Ker nedo-staja takih priročnikov tudi za druge stroke in ker je vzajemna informacijska služba sploh močno neurejena in slučajna, je jasno, da se vse premalo poznamo. Zlasti ne pozna Italijanska duhovna elita kulturnih stremljenj in sil soseda na Jadranu ter onkraj Snežnika in Julijskih Alp. Če bomo torej prehajali od reprezentativnih prireditev h konkretnim fn praktičnim stikom, k Jezikovnim tečajem itd., bo odstranjeno samo po sebi marsikaj, kar Je še danes stvarna aH psihohoška m'irà.
Prireditev reprerentativne razstave Italijanske knjige v Jugoslaviji je bila prijateljska gesta Italije in nje propaganda pri nas je znak zaupanja. Kulturen način, s katerim je občinstvo vseh treh kulturnih centrov Jugotla\'ije sprejelo to razstavo ln Ji izkazalo svojo pozornost, je bil pravilen odgovor na to prijateljsko gesto Italije ln prav tako znak zaupanja kakor vete v bodoča dejanja v Istem duhu spravljivosti tn prijateljstva. Če in^aiujemo še konkretni učinek razstave, t. j. nazorni pregled, ki ga je dobilo naše inteligenčno občinstvo o višini italijanske knjižne proizvodnje, tedaj lahko rečemo, da je rezultat razstave obojestransko ugoden. Želeti bi bilo, da bi bile take tudi nje posledice.
Tisoči pri nas razstavljenih knjig se s svojimi ličnimi et ai až. ami zopet pripravljajo na pot. Pošljejo jih v Budimpešto, da obiščejo od tam kot pravo kulturno odposlanstvo še Rumunijo in Poljsko.
— o.
Zlat kelih izkopan pod Režulfem
Presenetljiva najdba pri nabiranju polžev
Naši na Češkem. DrugI dan tekmovanja
za čsl. prvenstvo v Tatranski Lomnici Je bil na sporedu slalom, ki ao ga izvedli v višini 1800 m. Proga je Imela 200 m višinske razlike .tekmovalci so morali pasi-rati 18 vratc. Naša dva tekmovalca, Praček in Helm, sta v slalomu zasedla 3. ln 5. mesto pred mnogimi inozemet Prva dva sta bila spet Francoza Burmet in Agnel, za njima je bil takoj Praček, nato Ceh Lukeš in kot peti Helm. V skupni oceni za alpsko kombinacijo sta zasedla peto in šesto mesto s 435 odn. 438 točkami za obema Francozoma in obema najboljšima Cehoma Cvrtečko in Lekešem.
Smučarski klub LJubljana. Letošnji redni občni Zbor bo dne 1. marca t. 1. ob 20. v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani z običajnim vsakoletnim dnevnim redom. Vabimo članstvo, da se občnega zbora ob klubovi desetletnici udeleži v čim večjem številu. Odbor,
Smučarski klub LJubljana Je o priliki svoje lOletnlce razstavil darila, ki so Jih priborili klubovi tekmovalci v teku 10 let, v izložbenem oknu »Putnika« na Tvrševl cesti. Oglejte si to dragoceno zbirko!
Ljubljana, 25. februarja Gos,pa Antonija Peternelova s Ceste X v Rožni dolini je ▼ četrtek popoldne naletela v gozdu nad starim streliščem na nenavadno najdbo. S svojo 9-letno hčerko se je bila namenila v gozd ob Večni poti, da nabere nekaj polžev. Na poti jo je slučajno srečal možev prijatelj g. Ivan Zalaznik * Viča pa se ji je pridružil, da ji pomaga iskati in kopati Na lepem je iz zemlje tz-grebel precej trhel žepni robec, iz katerega se je nekaj zasvetilo. Ga. Peternelova je s hčerko razkopavala dalje in tako sta dognali, da je bü v robcu zakopan v zemljo skrivnosten zaklad. Našli sta zlat kelih brez podstavka, zlato pateno in umetniško izdelano monštranco, v kateri Je bil Se zme-
rom velik dragocen rubin, medtem ko je bilo nekaj manjših drapih kamnov odstranjenih. Kelih in patera sta biLa razbita na kosce.
Vsa znamenja so pač kazala, da je zar klad skril v gozdu neznan vlomilec, ki je bog ve kdaj vlomil v kakšno bogatejšo cerkev in jo tzropol Dragoceni predmeti so v p^sti ležali vsaj nekaj mesecev. Ga. Peternelova je takoj odhitela na policijo, kjer je dragocenosti izročila kriminalnemu oddelku, ki je uvedel obširne poizvedbe, da dožene, od kod izvira plen. Kakor sodijo, je ves zaklad vreden okrog 40.000 din (ne samo 10.000, kakor je — poleg nekaterih drugih netočnosti — poročal neki ljubljanski opoldnevnik).
Vlomilska ciganska tolpa za zapahi
Zdaj je pojasnjen vlom v Milerjevo trgovino v Zagorju
Vransko, 25. februarja
Naši orožniki so dosegli lep uspeh: aretirali so tatinsko cigansko druščino, ki se Je skrivala zadnje čase na ozemlju med bivšo Štajersko in Kranjsko. Najrajši so se zadrževali v gozdovih. Rokovnjačill so po navodilih, ki so Jih dobivali od svojih ciganskih svetovalk. Le-te so hodile vse dneve okrog, prosjačiti po hišah, napovedovale srečo in vohunile.
Zdaj so cigani za varnimi zapahi in okolica Vranskega bo imela zdaj mir. Ob aretaciji je bil pojasnjen med drugim tudi vlom v Zagorju, ki je bil izvršen pred tedni pri trgovcu Milerju. Tedaj so mu odnesli nočni dolgoprstniki razna živila, ma-nufakturo, pisalni stroj in druga Trgovec je bil oškodovan za več tisoč dinarjev. Mesec dni so iskali vlomilce, a zaman. Zdaj se je pa izkazalo, da so bili aretirani cigani oblečeni v blago, ki je bilo ukrade-
no pri trgovcu Milerju. Orožniki sodijo, da so si dalj cigani delati obleke pri kakem samotnem hribovskem krojaču, preostalo blago pa prodaji. Tudi pisalni stroj so morali kje vnovčitt Zato nadaljujejo preiskavo.
Zanimivo Je, kako so izsledili ciganske vlomilce. Patrulja Je èia za dvema cigankama, ki sta prosjačili okrog naših kmetov in prerokovali iz kart. Preden pa je patrulja zajela taborišče, so cigani hitro požgali razne ukradene predmete, ki bi bili pričali proti njim. Vsega pa le niso mogli uničiti Tolpo, ki so jo zajeli, so sestavljali cigani bratje Hubert Silvester, Jakob in Stanislav, Hudber Anton In Ra-digunda in Gärtner Vera. Obe ženski sta Jim bili za izvidnici. Kjer so zadnje tedne taborili aretirani cigani, je bila izvršena kopica nepoštenih dejanj. Òbiastva si zdaj prizadevajo ugotoviti grehe te družbe.
; -i'4i ^ Po Zakopanem
Naš uspeh — Dobra organizacija - Smučarski raj — Ml in Poljaki — Zdaj pride Planica !	,
Smuška, Svetovna prvenstva pridobivajo vsako leto bolj na borbenosti, na težavah in na — presenečenjih. Letošnje na Poljskem je bilo še prav posebno bogato glede gornjih lastnosti. Države za državo zmerom bolj posnemajo edini mogoči na/, čin za uvrstitev na prva mesta, in sicer obsežni in sistematični trening — kdor tu popusti, odpade. Tako je razumeti letošnje izredno številne zmage Nemčije, najvidnejšega predstavnika sistematičnega treninga In hud poraz Norvežanov, ki so se zanašali bolj na odlične naravne prednosti in bogato tradicijo. Svetovno prvenstvo pa je danes borba, ostra in brez kompromisov ter se more v celoti doumeti samo na mestu tekmovanja, težko pa si jo je predstavljati samo z opisi
tem uvodu šele lahko razumemo, da je za nas tn za naše skromne razmere še prav poseben uspeh, da je prišel naš Praček v močnem gorskem viharju in snežnem metežu v slalomu na 7. mesto ter so pred nJim le 1 Švicar, 4 Nemci in 1 Nor.) vežan, a Smolej v najtežji smuški borbi na 9. mesto kot prvi Srednjeevropejec sploh. Ce bi pa komisija ocenjevala tudi telesno sposobnost po končani tekmi, tedaj bi pripadlo Smoleju prvo mesto daleč pred vsemi tudi pred severnjaki! On Je hi. edini tekmovalec, ki je prišel na cilj, sposoben preteči še večje razdalje, če bi bilo potrebno. Razen Smoleja in Pračka ne amexno pregreti nagega možtva na L0
km tekmi, kjer bi bili z vsemi petimi možmi lahko na prvem mestu v državnih prvenstvih Francije, Anglije, Rumuni je tn Madžarske, s Stirimi pa tudi na državnem prvenstvu Nemčije! Tudi Palme Je storil svojo dolžnost, a tekači na 18 km prav tako.
O Poljski amo bill doslej nekoliko skeptični glede velikih organizacij, toda priznati moramo, da so izvedli svetovno prvenstvo tako odlično, da so se čuli glasovi da so prenesli organizacijo olimpijskih smuških prireditev v Ga-Pa, A to pomeni mnogo! Imeli so na razpolago skoro 9 milj. din za organizacijo prireditve, a sa investicije za povzdigo kraja, za žične železnice, skakalnico in drugo so porabili zadnji 2 leti skoro 100 milj din. Za organizacijo samo tudi nI brez pomena, da Je tri četrtine vodilnih funkcionarjev poljskega saveza že vseh 20 let v sarvezu na delu, tako da so preizkušeni v številnih velikih prireditvah.
Doslej smo poznali samo »autostrade«, na Poljskem smo našli v Tatraih velike napise: »Narciarska strada« po naše: smuška pot, odprta samo za smučarje in samo za smer navzdol. Pred vsakim ovinkom je rdeča svarilna tabla: »Pozor, ovinek, 25 m«, če je ovinek dvojni, Je tudi to povedano. Smuška pot ima ograjo vso obloženo s smrekovimi vejami, široka je 3 — 4 m, nima nikakih nevarnih most, če pa ha ovinkih pomrzne, pridejo »cest-
ni organi« in namečejo znova snega. »Nar-ciarsldh strad« imajo samo v Tatrah pri Zakopanem 6! Vse je zgradil amuški savez tn Jih tudi vzdržuje, toda kakih pristojbin na teh smuških potih ni
V Tatrah imajo kmetje lepo narodno nošo. Nekje sem čltai da Je najlepša v Evropi. Imenujejo se GoralL Vlada močno podpira ohranitev te noše ter je n. pr. za izvoščke, ki jih Je v Zakopanem preko 1000, pogoj za koncesijo, da morajo biti oblečeni v goralsko nošo, kadar vozijo. Ulične napise, svarila, okraske in slično Izdelujejo vse po vzoru narodnih del in v domačem slogu, kar daje kraju še prav posebno zanimivo lice.
Zakopane ima .4 statone; drsalnega, smuškega, za konjske sporte in nogometnega! Marsikatero mesto ga lahko zanrida. Skromnejši Je plavalni, ld ima vodo lz naravnega toplega vrelca. Poljska propaganda za Zakopane je ogromna, vlaki imajo direktne vagone za Zakopane z Dunaja, lz Prage, Berlina, v času prireditve celo iz Pariza, a lz večjih poljskih mest vozijo tjakaj posebni udobni smučarski vlaki vso zimo. Poleti Je zvezano Zakopane z zračno linijo. Iz skromne gorske vasice bo zgradili Poljaki v teku dobrih 10 let svetovno letovišče in zimovišče, ki se pričenja sedaj širiti na višinske postojanke Gubalowke, kjer bo zrasla v 2 letih nova tujska postojanka.
Zanimiv je odnos Poljske do Jugoslove-nov. Gotovo je, da Poljsko premalo poznamo in bi tesneči stiki mnogo pripomogli k boljšemu razumevanju. Ne da se prezreti, da Je povsod, kjer živita dva slovanska naroda v sosedstvu, nacionalno mejo težko določiti in nastajajo mejaski
spori v velikem kakor pri naših kmetih ▼ malem. A vendar Je Poljska druga največja slovanska država, ki ima strategično silno težak položaj z razsežnimi mejami nasproti Rusiji in Nemčiji v ravnini; na^ stala je zopet po svetovni vojni ln življeru ski interesi JI narekujejo marsikatere odločitve, ki so nam manj razumljive, za Poljsko pa posledica stvarnosti Jugoslovani smo bill deležni velikih pozornosti za nas goje nedvomno simpatije in tudi njihovo slovansko stališče je bistveno drugačno, kakor smo ga ocenjevali mL Morda ni bil samo slučaj, da Je bil pn obedu, ki ga Je priredil predsednik poljske republike prof. Mosclckl, češki delegat skoro njemu nasproti jugoslovenski pa drugi ob njegovi desnici
V Zakopanem je zborovalo tudi predsedstvo Fise. Oddali so s pridržkom odobritve kongresa svetovno prvenstvo leta 1941. Italiji, ker smo ml preložili priredL tev na L 1942. Za to leto sta razen nas prijavljeni še Amerika in Nemčija. V ostalem ni bilo posebno zanimivih vprašanj, precej napeto pa postaja v notranjosti te svetovne federacije in trenja so se povečala. Nemčija hoče vsekakor rešiti olimpijsko vprašanje, Anglija hoče reorganizacijo Fise na širši in boljši podlagi kakor doslej, a Topet se pojavljajo glasovi da bo treba misliti na selitev Fise iz severnih dežel v Srednjo Evropo. Za marsikaj bi se ozračje izpremenilo. Slovitih Fis strokovnjakov za skakalnice tudi tokrat ni bilo v Zakopanem, pač pa se je režala predsedstvu Fise na skakalnici oznaka 90 m daljave na doskočišču. Kakor zmerom; svetovna prvenstva običajno uidejo določilop, Fise in se zatečejo oa
večjo skakalnico kakor je ravno takrat zanje v pisarni določena meja.
A skakalnica Je zanimiva: v kombinaciji Je bilo s padcem od 66 Skokov 19, v samostojnih skokih od 84 skokov 37! S padcem so končali tudi skakači kot K van-
ii Odden, Hoffsbaken in dr. Bradlovo svetovno prvenstvo je gotovo v zvezd z njegovimi uspehi v Planici ki mu je dala prilike za tako močan razvoj. Sodili so trije najboljši sodniki navzoči na prvenstvu ln prisodili Birgerju samo 1 točko v stilu več kakor B radiu, pri čemer je zanimivo. da sta poljski tn nemški sodnik d la razlike le pol točke, edino norveški sodnik je dal celo točko. Razlika 3 m v daljavi pa je odločila za Brad la. Tako so bili njegovi svetovni rekordi v Planici na*, grajeni z naslovom svetovnega prvaka v času, ko so se borili za ta naslov tudi štirje najboljši skakači Norveške.
Sredi marca bomo imeli priliko videti v Planici B radia in močno nemško ekipo poleg poljske, kateri bo pripadal poleg obeh bratov Maruszaszev tudi nova zvez-da na skakalnem polju, 17-letni Jan Kula, ki je edini v treningu doskočil 85.5 m v Zakopanem. Upajmo, da bodo naši tekmovalci pravočasno oproščeni vojaške službe, da se bodo mogli meriti z močno inozemsko konkurenco.
Kakor vsako leto sledi svetovnemu prvenstvu tekmovanje v Holmenkollu, kamor so odšli sedaj Nemci a zatem kot zaključek velikih prireditev svetovnega značaja — razen v alpskih disciplinah — Planica. Leto od 13. — 19. marca! Videli bomo, kaj nam prinese 4 » »
Masa iensGa stran
Prvi pomladni klobuki
Pri letošnjih novih klobukih ne najdemo več zgodovinskih oblik in starinskih vzorcev, ki bi utegnili kvariti njihovo pomladansko lahkotnost. S sodobnimi oblikami «e moda izogiblje povratka v preteklost, je vsa zadnja leta mnogokrat oviral
Redna statica
ügil» reg. S. Bi J1430 dne 24 XXI. 1935.
modno linijo pri razvoju v bolj izrazito, novo smer.
Tudi ženskih oči se je moda končno zopet usmilila, ker jih ne skriva več tako dosledne za krajevci klobukov. Novi klobuki «o namreč manj nagnjeni v čelo, ne-
kateri celo povsem odkrivajo obraz. Pri glavicah z visečimi kodri so klobuki potisnjeni globoko v tilnik, krajevci pa obdajajo čelo v obliki aureole ali pa so spredaj lahno zalikani v smeri k obrazu.
Pomladanski klobuki odkrivajo velik del pričeske, nekateri imajo celo oglavje brez dna. ki skozenj lahko vidimo lepo počesane kodre. Za navzgor počesane pričeske pa otvarja moda drobne, okrogle klobučke, ki gracijozno slonijo ob čelu in ki jih pritr-
EUTNA KONFEKCIJA
MODNI SALON ROZMAN
Dvorni trg 3 (poleg univerze) Izdeluje
damske kroje po meri
is najnovejših žurnalov, kl so damam na razpolago. Poučujemo tudi krojno risanje.
Moda za najmanjše
Tudi v mirnem življenju dojenčka so dnevi, ko ga želi njegova mamica posebno lepo in slavnostno obleči. Najbolj praznično ln »elegantno« učinkuje mali človek vsekakor v dolgi oblekel s tesnim životkom ln drobno nabranim krilom. Izvesen podbradnik s čipkami ni samo lep, temveč je tudi praktičen, ker varuje oblekco, da se ne bi prehitro umazala. Ker ne moremo tako malemu bitju obleči plašča, ga ogrnemo z dvojno pelerino, glavo pa mu pokrijemo z lahno koničasto čepico. V pelerino in v čepico vdelamo z drobnimi Sivi oblike zavezanih pentelj iz nežno barvaste svile.

^	- MA fi/BOß
•• '••*•.•".' .-v-,»..;«- -.r. : .
Pß/NASA VEDNO NAJNOVEJŠE
dimo k glavi s trakom ali s pajčolanom. Okrasimo pa te ljubeznive modne stvaritve i nabranim obrobkom iz barvastega celofona ali z marabujevim perjem ali s cvetjem, ki kakor nežen venec obdaja nudo oglavje.
»Canotier«, klobuk s ploščatimi krajevci ln bolj ali manj visokim oglavjem Je značilna pomladanska oblika, ki jo letos izdeluje moda lz najbolj zanimivih tvori v: lz svetle slame, pretkane s črno bleščico, iz črnega ciréja, iz moiréja in lz gros-gralna. Strogo ln resno obliko takšnega klobuka pa omili moda s tančico, Id jo zavežemo
NAJVEČJA IZBIRA
UMETNIH CVETLIC
Naročila strokovno izvršuje
MILENA ZOR JEŽEK { Frančiškanska 8, dvorišče
pod brado ali za tilnikom v veliko pentljo ali pa s šopkom cvetja, ki v barvi in oblikah posnema naravno cvetje.
Na prvem mestu naše skice najdete preprost »canotier« iz svetle slame, ki je k glavi privezan s temnim trakom iz gros-graina. Enak trak ovija oglavje in tvori spredaj podolgovato pentljo (1 skica).
Klobuk z ozkim, visokim oglavjem in spredaj ln zadaj lahno navzdol zalikanimi krajevci lahko nosimo k vsaki pričeski.
M O D N S D A M S K I ATELJE
ALEKSANDROVA CESTA 5-11. Izdeluje dnevne In večerne obleke,
plaščp in kostume. Prvovrstna izdelava. Najnovejši žurnali: Zmerne cene!
Oglavje ovijemo s širokim trakom kontna «tne barv«, ki ga sedaj savetemo v široko pentljo z visečimi konci (2 skica).
Mladosten, is čela potisnjen klobuček j« izdelan lz gros-graina. Ne preveč visoko oglavje tega pariškega modela ae skriva za veliko rožo, klobuk sam pa pritrdimo glavi z dolgim, barvastim pajčolanom, ki ga pod brado zavežemo v veliko pentljo (3 skica).
Klobuk z navzgor obrnjenimi krajevci, ki se tako krasno poda svežim, mladim obra-zom, je spredaj pošit s drobnimi robovi in okrašen z ozko, žametno pentljo. Ta model je iz črne klobučevlne (4 skica).
Droben, okrogel klobuček iz črne, bleščeče slame prevežemo s črnim pajčolanom, ki tvori edini okras tega apartnega modela (zadnja skica).
Japonke
Na Japonskem ni dosti žensk, ki bl javno delovale, zakaj Japoncem in še bolj Japonski je najdražje domače ognjišče. Tu Je Japonska žena najbolj zadovoljna in srečna.
Vendar pa se zlasti ženske, ki so končale svoje študije na ramOi vseučiličUv dosti posvečajo Javnemu delu, v prvi vrsti socialnemu. Zanimivo Je, da so Japonke po svetovni vojni prve ustanovile »žensko mirovno zvesxx. Žene, združene v Rdečem križu, delajo v miru in v vojni, pomagajo, kjer je treba, ter skrbijo «lasti za sirote.
Politične organizacije so bile japonskim ženam do 1. 1920. prepovedane, tisto leto po Je parlament to prepoved odpravil. Vendar se pa tudi poslej niso žene posebno zanimale za politiko.
V	književnosti japonske iene marljivo sodelujejo; gospa Naoko Otšuka je napisala več snopičev povesti, ki spadajo med najlepše povesti sodobnih pisateljev.
Zanimiv pojav je gospa Aki Tosano: piše pesmi, povesti ter književne ln umetniške kritike. Rasen tega je skrbna mati 12 otrok ter vzorna gospodinja. Njen moi. pesnik Tosano, je bil že odtenjen, ko j« priobčeval njene prve pesmi v svojem časopisu. Ker je bil tudi sam proniknjen t idejami nov« dobe, se j« med obema razvila taka naklonjenost, da J« podrla stare mostove In fila brezobzirno aa svojim smotrom: gospod Tosano se Je dal ločit) od pr. ve žene ter se poročil z mlado pesnico.
L. 1911. je bila ta pesniška dvojica v Parizu. Privabilo Ju J« tja francosko pesništvo ln gospa Tosano «e je hotela od blizu seznaniti s tipom zapadne žene. Ocksihdob se posveča zmerom bolj novinarstvu. NI prlstašlnja nobene stranke, temveč se bori le za to da bl se žena otresla starih spon, da bd si pridobila pravico do življenja, ljubezni in svodobne Izb're po glasu svojega srca. Dela tudi za volilno pravi oo žen.
Originalno delo njenega življenja Je tudi »Kulturna akademija«, ki jo je ustanovila v Tokiu kot vzor nove šole. ki ne stiska duha, temveč podpira njegov razvoj.
Gospa Tosano je vsekakor najjačjl ln najbolj vsestranski pojav v japonsikem ženskem novinarstvu.
AmerlSka pubiicistka Elza Abdmatova pripoveduje, kako se v vzgoji Japonskega dekleta združuje stara tradicija S sodobnimi evropskimi nazori:
V	Tokiu sem naletela na družabnem večeru, kjer so bdli enako zastopani Evropci ln Japonci, na ljubko deklico, ki »e J« nia-la prav tako Obredno klanjati po starem japonskem običaju kakor Iskreno stresati roko po vzoru prave Amerčanke. Radovedno sem Jo vprašala kako je to, da obe obliki civilizacije tako popolno obvladuje.
»Naša vzgoja je dvojna,« je odgovorila. »V svojih prvih otroških letih, do dvanajstega, trinajstega leta sprejemamo le Japonsko kulturo. Učimo se kuhati In podajati čaj. vezati šopke. Igrati na kitaro. Tu se prav za prav učimo domačih družabnih običajev. Seveda imamo tudi druge manj prijetne predmete, na primer našo pisavo, ki je zelo težka, da potem lahko čltamo naše pesnike in filozofe. Nato pride zapad-na kultura: učimo se tujih jezikov, zlasti angleščine ter študiramo evropsko književnost in glasbo«.
Zato srečujemo na Japonskem tudi na ulicah in na plaži združeni dve nasprotji: staro in novo Japonsko. Tamle teče na podzemeljsko mestno železnico mlada uradnica, oblečena kakor pristna Par žanka ali Američanka, tik nje pa vidimo prodajalko rib v bombažasti obleki, z majhnim predpasnikom, ki je že zapadnjega kroja, okrog glave ima privezano ruto in na njej značilni klobuk iz sJame, ki je zelo širok, da dela senco obrazu.
In na plaži so poleg modernih vil v športnem tr<koju Japonke s svojo velikansko umetno pričesko, v kimonu iz vezer.e svile in s širokim pasom, ki je posut s cvetlicami in metuljčki
Na ulici vidite Se druge razlike: modema Japotnka koraka ob boku svojega moža,
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUiCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, ORASTE, LIS A JE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA AU MOKBENJA OPALJENO IN ODRGNJENO K020. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Japonka. ki je zvasta stari tradiciji, pa tudi korak za svojim možem in gospodarjem.
Kakor povsod, se širijo novi nazori najbolj med študentkami. Pa tudi te so ohra-nile še do danes stare japonske običaj«, študentka kemije dela prav marljivo v laboratoriju, pri drobnogledu, se bavi z raznimi sporti, pri tem pa se udeležuje verskih obredov tako pobožno kakor njena mati in slavi z Istim navdušenjem najlepši japonski praaiik: praaiik belega ki ro-žastega črešnjevega cvetja.
Približno štiri in pol milijona je modernih japonskih žensk med 20. ln 35. letom. Izmed teh JUi sna 4% šofirati fei enako Število jih je že lzvežbaitfh plotk ali učenk pilotskih Sol. 70% Jih ma vsaj po dva tuja jezika in 53% jih je pridobitno name-
ščenih. Pravijo jim »moga«. Plavajo, ka-di jo, nosijo obleke, ukrojen« v San Francischi. imajo svoje mal« avtomobil« ln — niso omožene.
čemu neki kupuje tai« »moga« mali rds-čl listek ter tako mrzlično ogleduje številk« na njem? Ali stavi pri konjskih dirkah ali v loteriji T
Ne. stavi na moža. Na Japonskem je mnogo več žensk kakor moških ln zato ÉL Japonke kupujejo po pet dolarjev listke aa Nakahodo. to je uradna posredovalnica aa zakone. Vsak dan objarvi Nakahodo Številko ki Je bila izžrebana. Ce je to vala številka, greste t urad Nakahodo tn ste Se jutri lebko zaročeni. In mož. ki ste ga priigrali, je ponavadi prav dober Zatrjujejo mi, da j« ogromna večina takih trajnih in srečnih.
^Sedens^v fedlffm list
Dijetetična hrana
Kaj j« dijeta? To je pri različnih boleznih od zdravnika za bolnika predpisana hrana ln red v hrani, ki pospešuje ozdravljenje njegove bolezni. To pa je tako važno, da mora biti gospodinja skrajno vestna ln se ravnati pri pripravljanju dljetetične hrane natančno zdravnikovih navodil, ako hoče, da bo adravljenj« bolnika uspešno.
Biti mora neizprosna tudi če se bolniku predpisana hrana upira, posebno se to zgodi pri otrokih, ki Jim nI mogoče dopovedati, zakaj ne smejo Jesti vsega, kar bi radi. Ako je dijetetična hrana skrbno pripravljena in okusno servi rana, s« ji bolnik kmalu privadi, posebno ako s« «kuia po danih možnostih dovoljeno hrano podajati v raznih izpremembah ln oblikah, da bolnik ne občuti enoličnosti. Saj se ie zdra-
vemu človeku dan za dnem enaka hrana kmalu upre, kaj bi se ne bolniku, ki jo smatra po pravici kot zdravilo, ki je v vsaki obliki kolikor toliko zoprno.
Bolniki, ki morajo imeti dijetetično hrano, Imajo ponavadi veliko poželenje prav po Jedeh, ki so jim najbolj škodljive. Toda čosto en sam prestopek zdravnikovega nar vodila povzroči težke, često usodne posledice, na primer po operaciji slepiča, pri krvavi griži, pri črevesnih boleznih sploh. Posebno skrbne dljetetične prehrane potrebujejo bolni na želodcu, na jetrih ln ledvicah, vnetju žolčnega mehurja ln sladkorno bolni. Velika odgovornost leži ob takih prilikah na gospodinji, ki mora biti zdravnikova desna roka.
Kako M kuhala, č« • • •
Ponedeljek. Obed: Praška juha. Ocvrte telečje mladice na ipinači. Dvobarvni zdrobov narastek. — Večerja: Peče-nice. grahov piré. Jabolčni kompot.
Torek. Obad: Furlanska juha. Faši-ranl telečji zrezki. Gorčična krompirjeva solata. — Večerja: Gratinirana jajca. Leča v omaki.
Sreda. Obed: Na goveji juhi krpica. Govedina obložena z različnimi pilkuhami: sladko zelje, dušena rumena kolera i«, pražen krompir ln čebulna omaka. Čokoladne rezine. — Večerja: Ražnjičl. Polenta,
Četrtek. Obed: Na Juhi ovseni kosmiči Telečje klobaaiee v mrežici v kratki omaki. Dušen riž. Mešan kompot. — Večerja: fiplnačne omelete. Solata.
Petek. Obed: Rižoto s kaparocoli. Kuhana riba s holandsko majonezo. Krapkl lz peljenega testa. — Večerja: Cvetača z maslom In parmezanom. Marinlrane skuša. Motovllc.
Sobota. Ob «d: Na Juhi vranične kocke. Zavita bržola. Pečen krompirček. Lahka omeleta. — Večerja: Pikantna mesena solata, (govedina od opoldne).
Nedelja. Obed: Na Juhi ocvrti žem-ljevl krapki, nadevani s perutninskim ha-šejem. Pečena jarčica, garnirana s špinač-niml cmoki. Različne solate. Jabolčna šar-lota. — Večerja: Mrzli narezek. Remu-lada ali ruska solata. Ca J.
Recepti
VCaho moram kuhati, ker • • •
Ponedeljek. Obed: Krompir java juha. Zdrobov praženec. Cešpljev kompot. — Večerja: Frigana jetra. Krompirjeva polenta.
Torek. Obed: Pretlačena fižolova juha z rižem. Polpete v omaki. Testen« krp«. — Večerja: Pljučka s krompirjem v kosih.
Sreda. Obed: Na juhi jajčna kaša. Z govedino pražen krompir in paradižnikova omaka. — Večerja: Sirova haludka.
Četrtek. Obed: Na juhi (od prejšnjega dne) fritatni rezanci. Golaž. Krompir v kosih. Motovllc. — Večerja: Gratini-rani makaroni. Cežana,
Pefccft. Obed: Grahova juha z ječmen-čkom. Sirov zavitek. — Večerja: Mlečni riž.
Sobota. Obed: Na Juhi zdrobovi žlič-niki. Z govedino pražen krompir in leča v omaki. Kuhani krhlji, — V«č«rja: P«-čenlce s polento.
Nedelja. Obed: Na juhi Jetrna kaša. Sočna pečenka. Krompirjevi žllčnikl. Palačinke. — Večerja: Kranjske klobas« s kislim zeljem.
Kollètna ss 4 do 5 o a « b Fnrlanska Juha
Snov: 5 dkg presnega masla. 3 žlice olja, »/j čebule, dve zelenini gomoljiki, dve stari žemlji in dve žlici parmezana. — SegreJ maslo in olje Ln prepraži v tem drobno sesekljano čebulo toliko, da postane svetlo-rumena, nato daj zraven olupljeni, na tenka rezine zrezani zeleni s srčnimi lističi vred. To praži kakih 10 minut, potem pa dollj dva litra vrele slane vode, malo popraj la pusti počasi vreti dve uri. Medtem zreÜ žemljici na tenke rezine ln jih opeci svo-tiorurneno v pečici. Naribaj dve do tri žilo« parmezana. V jufino posodo, v kateri dal Jed na mizo. položi eno plast žemljevih rezin. po teh potresi eno žlico parmezana, potem naloži spet rezin« ln spet parmezan, dokler ti oboje n« poide. Pet minut predaci dafl na mizo, vlij nato zelenino juho, lonsa pokrij, postavi za pet minut na rob Ats« dilnika. potem pa servirà).
Telečje klobaslos v mrslf
Zmelji dvakrat na mesoreznici % kg telečjega mesa. Dodaj 1 jajce, 1 r mleka namočeno ln ožeto, na slanini s sesekljanim petršiljem prepraženo žemljico. Ostril in popraj. Dobro premešaj in oblikuj klobasi ce pa zavij vsako posebe v tenko svinjsko peč.co. da bo samo enkrat ovita. V primemo kozo daj malo masti in položi v s^ greto klobasic« drugo k drugi, da s« lepo opečejo. Po beri opečene na krožnik, na mar ščobo pa daj pol žlice moke, ko porumeni, zalij z Juho ali kropom, dodaj dv« žlici klale smetane in pol žličice sladke paprik«, lahko tudi žličko paradižnikov« mezge. Po-kuhaj, ko je omaka, gladka, vloži klobaslos nazaj in duši pokrit« na robu Štedilnika da «•rviranja, najmanj še pol ure.
Gratlnlraaa jajea
Plitvo, ognja varno posodo, v kateri daS jed lahko tudi na mizo. dobro riamati 0 presnim maslom in potresi z drobtinicami. Potem vbij vanjo previdno 5—6 Jajc, drugo poleg drugega, da se na razlije jo rumenjaki, osoll Jih z drobno soljo, oblij z V» L smetane, potresi na gosto s narlbanlm sirom (parmezanom), med katerega prt» mešaj prej eno žlico drobtink» Povrhu vat ga položi Se nekaj rezin r>resnega masla« nato pa postavi za četrt ure v zmerno to pečico in daj takoj potem na miao.
Postani in ostani član Vodnikove dražbo!
Zvesta služabnica
Da, Nanou je bila mlada. Ko je t velikem nalivu prvič prestopila hišni prag, ji nI bilo niti ceiih trinajst let V desni roki je pogumno nosila svojo trdno poveza»-no culico z obleko, v levici Je držala poa pazduho tolsto gos, katero so Herpinso-vi poslali novim gospodarjem. Herpinso-vl so namreč imeli sedem hčera ln Nanou je bila najmlajša med njimi. Ko Jo je videla hiAna gospodinja, je rekla:
»Dobro, naj bo. Vzamem te na poskuš-njo. Pomagala boš Melijl pri delu.«
Hiša je stala tri milje od državne ceste. Tako daleč Je morala nositi Nanou živila ln zavoje po blatu. V začetku se ji je zdelo, da ima noge iz svinca, posebno še, ko jI je dajala Melija napotke za službo. VaaK začetek v novi službi je težak. Pa prepustimo besedo o tem kar dnevniku stare družine, kamor so zapisovale gospodinje zvečer pri svetilki izdatke in vtise minulega dne. Mesto, W se nanaša na Nanou je drugače nevažno in se glasi;
»Danes je stopila prt nas v službo Her-pinsova Nanou. Ima pSenlčno «vetle lase in rdeča lica, posejana s sončnimi pegami V primeri z marljivo Meli Jo Je ta kmetl-čica nespretna toda delavna In napravlja Vtis dostojne In postene žensk«.«
Pet Ln dvajset strani dalje — na cvetno nedeljo, ko j« slana pomorila breskvdoo
cvetje — beleži marljiva gospodinja v dnevnik opombo, da je Nanou razbila mnogo posod ja. Nazadnje ji je padel na tla lonec z juho! Potem sledi razmišljanje;
»Ali naj jo obdržimo pri hiši aH ne? Kadar stori kaj narobe, joče kakor spokor-na Magdalena...«
A zdi se, da se vsaka reč unese, kajti kmalu najdemo v dnevniku zapisano, da se je Nanou »naredila«. Gospodinja priznava njene vrline in zdaj postane zanimiva tudi za nas.
Nanou že ve, kaj jo drži pri hiši. Ta Skrivnost ostane nepojasnjena celo hišni gospodinji, ko beleži svoje opazke v rodbinski dnevnik in zapiše, da je Nanou vsa prevzeta od njenega vnuka, petnajst in pol let starega mladiča, ki hodi v gimnazijo. Njegov glas jo opaja. Kadar se fant vrne i« šole domov, se obličje male služkinje namah zjasni. Prenedolžna je Se, da b» od zaljubljenosti zardela v obraz. Časih zastrml vanj z odprtimi usti.
Luščiti grah aH prati srajc« in nogavice za »gospoda Jeana« j« za Nanou najljubše opravilo. S kakjno pobožnostjo to spoštovanjem snaa Jr lošči njegove čevlje! Jean pa je niti ne pogleda. In Nanou je skromna. Tudi ona si ne želi od njega ničesar razen malo hrupa tri židane volje ... Kadar zastiči njegov kerak, postane ln
nagne glavo. Časih ji Jean nakloni trohico pozornosti ta jo vpraša:
:>Nu, kako je kaj, Nanou?«
Nanou je potem ves dan neskončno srečna ...
Toda leta bege, otroci doraščajo. Nanou ni več deklica v trinajstem letu. Razvila se je v dekle, de vedno Je v svo$ prvi službi. Zdaj ji zaupajo že druga dela. Tako sme n. pr. krpati nogavice za Jeana in pometati njegovo sobo. A tudi za njegove kravate skrbi tn na njegovo obleko pazi bolj kakor na svojo lastno. Njegova hiša se ji zdi važnejša od njenega doma. Nanou je biser med služkinjami. Srečna je na svoj poseben način. Niti ne vpraša, da bi ji zvišali plačo Pametna Je ln uživa v skritem veselju, katerega drugI v hiši niti ne slutijo.
Potem pride dan, ko napravi Jean maturo. Odide k vojakom, odsluži svoj rofit in se vrne domov. To so kasnnl-majnikl ▼ njegovem življenju. Nanou Je vsa ta čas pri hiši. In kakšna radost jo prešine nekega dne. ko jo gospod Jean pcJclič« v svojo sobo ter Jo pozove, naj mu pomaga obrisati prah z njegovih knjig ...
»Nanou«, jo opooarja Jean, »prosim ta, ravnaj previdno s knjigami! Zapomni at, da knjige niso kozle« ali pokrlvač«. Obriši prah z njih v angelskimi rokami!«
In Jean Ji sam podaja knjigo sa knjigo, nekatere so vezane, druge broširane, Nanou vzame vsako rahlo v svoje rok«, jo obrlé« in potati, kamor idea«« Jasa. FU
tem pa v mislih obžaluje, da j« sama tako nevedna. Jean se ji adi sredi knjig kakor kralj, ki razpolaga z ogromnim bogastvom in znanjem. Ž žalostjo ugotovi, da zija med njo ln Jeanom velikanski prepad. Cez nekaj časa skoči s stola in zakliče: »Odmor!« Potem povabi Nanou, naj stepi bliže, da bosta gledala Mike. Gledata slike ln Nanou srečuje znane stvaH lz svojih mladih dni. Jean kadi medtem eflgareto ln ko se smej« skozi »obe, spreletara Nanou poseben drget. Jean govori:
»Vidiš Nanou, te povesti c« o živaHh tme-nujeono basni Preötal ti bom eno. Gissi se; Volk tn jagnje. Nanou poaluša basen, med čitanjem pa s« ji nekaj zamegli prsd očmi tn na koncu vzdBine:
»Oh, to ubogo jagnje!«
Okno je odprto. Lepo J« sunaj, po svo-žem zraku letajo lastovk«. Nanou naga« glavo, toda samo aa trenutek, vendar do. voti, da ss njene oči srečajo z JeanovlmL Zdi se JI že. da Jean nekako težko brada svoj« občutke... Toda nenadoma Jean aapre knjigo, lz katere JI Je čAtaJ basen hi s« z urno kretnjo pogladi po čelu. Pre-pameten Je, da bi zagrešil nsumnost. RaJM
«es:
»Zdaj pa zopet na delo!«
Sa Nanou Ima torej «VI Jen Je svoj dolo-den tak, določen cilj. Nikoli «e n« bo omo-žila s fantom lz domače vasi, čeprav Jo mnogi rfciBtavaJo In se JI ponujajo In ko ss Jean pst l«t penne Je ofttnl. moli Nanos aanj ter nA alti najmianj ljubosumna aa
njegovo ženo. Nasprotno, zadoščenje dotai.
«timi
Melija «e j« svojimi dva in sedemde leti umaknila v zasluženi pokoj ln kuha* nje so v hiši zdaj poverili Nanou. Zaslu£L la bi celo, da ji zvišajo plačo, kar bi tuj dosegla, če N za to prosila, kajti gospodfc» nja je na vso mot zadovoljna s njo. Nafr> nou s« j« temeljito izučila kuhe; od jabolčnega zavitka do Obtetn« pečenk« s« JI vss poareftL Tudi kot kuharica Js aa svojem mestu.
Ih pozneje odide Nanou s Jeanom ▼ Pariz. Leta minevajo, mladost se Je postovi« la, redte so ji raapokane. obraz kodčec^ svežina, ki jo je prinesla od HeipinsovflL ko je nastopila službo, je bolj apamin ka« kar dejstvo... Ostala p« J« i« vedno požrtvovalne Služabnica, ki jo Imajo rti z« vzorno gospodinjsko pomočnico. Dobri gospod Jean, kl ima m. sencih rtv« lase. J« že oče treh dečkov. Najstarejšemu med nj| mi bo kmaJu dvajset let la «godi as, <2 nekega dne hišna nagovori kuharico:
»L«p gospodek j« to ...«
Nanou m ta opaoka adi aa malo nt odvrne:	'
»Nu, lep Je ree, pa kaj vss to briga, VU dela sem mnogo topšfii moških. Na pr* mer gospoda Jeana. V teh letih J« Ml oa «e vse nekaj drugega... Nobeden Izmed otrok ne bo dosegea očeta. Toda ojej! Kma lu bi «e zaklepetala. Pojdite na delo jas moram pogledati, kaj <Ms0o mril kajti če a« prlsmodljo, bo to prvič x maž psi ln tridssstlstai sluti*,,*	^^
vesoljstvo
Sto ton čistega zlata
Zaklad zamorskega kralja v Afriki
Gledališče prostora in časa na njujorški razstavi
Fantastično potovanje, ki bo v raketnem vozilu vodilo do daljnega »ostava Rimske ceste, bo lahko napravii vsak obiskovalec newyorske svetovne razstave proti skromni vstopnini. Potoval bo celo z brzino, ki je nemogoča, ker
prekaša brzino svetlobe.
Vsa ekspedicija je mogoča po zaslugi genialne utvare Vesoljstvo predstavlja planetari in v tem planetariju, ki se bo imenoval »gledališče prostora in časa«, bo imel obiskovalec vtis. da se v resnici premika.
Ob vstopu v gledališče je oder popolnoma temen Čez nekaj časa prične obzorje na vzhodu postajati rdeče, sonce vzide in v njegovi svetlobi se prikažejo ostri
obrisi newyorškega mesta.
Potem strese motor sedeže rakete, slišati je šumenje ostrega vetra — raketa je starta La.
Takoj nato je opaziti newyorško panoramo iz ptičje perspektive. Sonce bi potnike slepilo, če bi se ne začel baš v tem trenutku popoln sončni mrk v vseh fazah. Raketa brzi mimo meseca, ki je videti velik kakor le
v najmočnejših daljnogledih.
Na njegovi površini spoznaš vsako žrelo z vsemi njegovimi podrobnostmi. Da ni na njem nobenega oz ačia, spoznaš po osenč-jih. v katerih ni prehoda med svetlim in temnim.
Venero zakriva očem gost plašč oblakov, mimo aas švigajo kakor blisiki žareči mete-ori. Raketa je dospela do Marsa, na katerem je opaziti beli tečajni čepici, jezera, oblake in »prekope«
z »vegetacijskimi pasovi«.
Pri Marsu zapusti raketa sončni sistem in »e usmeri proti spiralni meg'enici, ki jo vidimo kot ogromen vrtinec. Neposredno na to gledamo isto meglenico, ki jo je raketa obletela, od strani in skrivnost tega daljnega svetovja se nam razkrije v podobi nekakšne velike luči, ki je obešena v središču ploskega zrcala. Luč sama je sestavljena
ZANIMIVOSTI
Nekega rejca perutnine v Wansfordu eo lisice popolnoma upropastile. Izgreble so v kokošnjak podzemni rov ln so mu skozi njega v dveh mesecih odnesle petsto kokoši.
V	Mishavakl (Indiana) je bdfl neki vozač zaradi vinjenosti obsojen na trideset noči rapora. Obsojenec se je javil točno vsak večer pri ječarju, ki ga je zaprl do jutra. Podnevi je bil vozač prost in je smel hoditi po svojih opravkih.
V	Suvl na otočju Fidži so otvorili prvi kino, v katerem prikazujejo filme, ponazarjajoče nazadnlaštvo ln kanibalizem. S temi fi!mi upajo civilizatorji na otokih za-treti ostanke ljudožrstva.
V	Detroitu živita dva velikana, moški in ženska, ki služita kruh z razkazovanjem po sejmih. Prvi velikan je star 21 let ln meri v višino 2.34 m; njegova družica je stara komai 17 let, pa že zdaj meri 2.21 m. Nadeja se, da bo Se zrasla.
Nočni nakupi v Parizu
Vrsta pariških prodajalen je uvedla zanimivo novost, in sicer so postavile k svojim vhodom vso noč razsvetljene mize in pisalne potrebščine, da morejo klienti tudi potem, ko s« trgovine zaprejo, izvršiti naročila za naslednji dan. Novost se je zelo obnesla ter jo izkoriščajo posebno obiskovalci kinematografov ter gledališč.
Zlate ure za šoferje
Sedem šoferjev osebnih avtomobilov v San Franciscu, ki so v zadnjih letih dokazano prevozili nad milijon kilometrov je bilo zdaj nagrajenih z zlatimi spominskimi urami. Pri obdarovanju so vsi izjavili, da se imajo za svoj rekord zahvaliti ne le pravilnemu ravnanju z avtomobilom, ampak tudi sreči, ki jim je bila naklonjena, kajti vozaču se lahko vedno primeri kakšna neprevidnost, brezobz'rnost in nerodnost, ki nehote povzroči nesrečo.
Premoženje v žlmnici
V bolnišnico v St. Gallenu v Svici so te dni prinesli starca v 81. letu življenja. Umrl je kmalu po izročitvi. Mo4 se je prebijal skozi življenje kot prodajalec drobnarije. Po njegovi smrti pa so našli v žimnicl postelje v kateri je ležal, sto tisoč švicarskih frankov ...
Mamutovec je padel
V bližini San Francisca se je nedavno zrušila velikanska sekvoja ali mamutovec. Drevo je raslo v višino 102 m ln meri v premeni 12.50 m. Pri padcu je sekvoja uničila veliko število manjših dreves, ki so rasla v njeni bližini Američani zdaj ugibajo, kako bi orjaško drevo spravili v muzej in ga ohranili svojim potomcem.
BELINA PERILA
ki je oprano s odličnim
milom je ponos vsake gospodinje!
Uporabljajte ga tudi VI!
Gospodinja: »Stojta, gospod«! Najprej 4 morata temeljito očistiti čevljel«
(l*Everybodys weoldy«)
iz milijonov ž a r e č i h sonc, ki jih predstavljajo neštete svetlobne točke. V nasprotju s to žarečo meglo opazimo takoj nato temno meglenico v ozvezdju Oriona. Ta meglenica zakriva s svonmi temnimi masami svetlobo zvezd, ki stojijo za njo.
Ker je prešlo med tem deset minut in se potovanje konča v petnajstih minutah, nastopimo pot domov. Od Oriona se zažene raketa proti Saturnu. Vidimo zaporedoma njegove mesece in njegove tri obroče, ki jih sestavljajo milijoni teles nepravilne oblike. Od Saturna
do zemlje ni več daleč,
vendar je potovanje tod nevarno, kajti neprestano plovemo skozi jate meteoritov in nekatera teh nebesnih teles se nam približajo na nevarno bližino. Sedaj opazimo tudi repatice, ki smo jih prej videli samo nerazločno. Zemlja hitro rase, zdi se, kakor da bi pada i s na raketo Preden pa končamo
potovanje, tečaju
uživamo ob njenem severnem
krasoto silovitega severnega
sija.
Jasno je videti obrise severnoameriške celine. Zorno polje se čedalje bolj zožuje, do kler ne ostane na koncu samo še panorama svetovno razstave. Izlet v vesoljnost se je končal...
Raketa je razvijala povprečno brzino 770 trilijonov kilometrov na uro ne da bi »e bili gledalci niti za sekundo premaknili s svojih mest. Iluzijo so posredovale mojstrske
projekcije trikovnih filmov,
ki jih podpirajo še zvočni efekti. Čeprav so podrobnosti z znanstvenega stališča morda netočne, dobi laik vendarle silovit vpogled v skrivnosti vesoljnosti, kakršnega bi si drugače ne mogel privoščiti
Razstavišče svetovne razstave v New Vorku
Vsa Južna A. f ritka se zanima trenutno za bajni zaklad zamorskega kralja Lo Bengulaja. Več ekspedicij. opremljenih z najmodernejšimi pripomočki, ae pripravlja, da ta zaklad odkrijejo Skrit je nekje v afriškem pesku, njegova zgodovina pa sega v čase Cecila Rhodesa Pol sto'etja podžiga že domišljijo prebivalcev Južne Afrike Pravijo, da obsega ta zaklad sto ton najčistejšega zlata in velikansko rano. žino izredno velikih ter krasnih diamantov. To bi bil potemtakem zaklad, ki bi po vrednosti prekašal najbogatejši zlati rudnik Južne Afrike.
Ko je Cecil Rhedes pred petdesetimi leti pripravljal svoj znameniti pohod v osrčje Južne Afrike, je bila dežela med reka. ma Zambezijem in Limponojem mogočno zamorsko krajevstvo Vladar te države, kralj Matabelcev Lo Bengu'a, je grozovito ravnal s svojimi podaniki.. Bil pa je pripravljen za pogajanja z belokožci in ie njihovim trgovcem ter pustolovcem izdal obsežne koncesije za izkoriščanje 4irnih ozemelj ter rudnikov, zlasti pa znamenitih z'atih rudnikov v Tatiju Te koncesije si je dal plačati deloma v zlatu, deloma s puškami. Tako je opremil vojsko 15 000 zamorcev, najmočnejšo vojsko v vssj Južni Afriki, če se mu je zdelo, da so g a belokožci kje opeharili, je zagrozil kratko-tnalo s to vojsko in podeli) koncesije kakšni drugi skupini tujcev Nad nepoštenostjo belih izkoriščevalcev se je lahko pogostoma pritožil Nekega dne je na kralji, oo Viktorijo naslovil sledeče pismo:
»Gospa Viktorija! Rekli so mi, da si pra va kraljica če je to res, tedaj te prosim za tvojo pomoč da se bom mogel braniti belokožcev. Prihajajo v mojo deželo, da bi Iskali zlato, ni pa niti enega med njimi, ki bi mu lahko zaupali. Zato te prosim gospa Viktorija, da mi pošlješ poštenega moža«
Kraljica Viktorija je odgovorila zelo prijazno, da upošteva to prošnjo in je naznanila Lo Bengulaju može, ki jim zaupa Ti možje niso bili nobeni drugi nego Cecil Rhode» tn njegovi sodelavci, črni vladar pa nikakor ni bil pripravljen sprejeti po. goje ki so mu jih postavljali belokožci. Treba je bilo štirih krvavih 'et, da je Angležem uspelo iztrgati mu z orožjem kraljestvo. Ko so čete Cecila Rhcdesa dne 4. novembra 1893 končno vdrle v kraj zamorskega vladarja v Bulavaju, so ga našli popolnoma praznega. Ogromi zakladi, ki jih je oakopičil Lo Bengula v dolgi do. bi svojega vladanja okrog svojega »slonokoščenega prestola«, so bili izginili On sam le bil pobegnil s 1200 vojščaki proti severu zapadu.
Kmalu potem ja zamorske kralj umrl za črnimi kozami in z njim je Izginila vsaka sled njegovega bogastva Toda govorice o tem bogastvu niso umrle Kmalu so se zgostile v trditev, da so zvesti pristaši
ot*£/a*e o èchi renesanse
Zvitost in zlato posredujeta med kardinali — Obljube in sila pri papečkih volitvah — Plenitev kardinalskih palač — Nasprotujoči si značaji na prestolu sv. Petra — Papež proti francoskemu kralju — Preprečena izvolitev inkvizitorja
Iz vsega sveta so se zbrali v Italiji kardinali, da bi izvolili novega papeža in podoba Rima je v teh dneh živahnejša nego običajno, toda razkošje in pestrost kakor ob času medicejskih papežev ko so priha jali kardinali in poslaniki z velikim spremstvom, manjkata. Tudi krvavih nemirov in uporov rimskega ljudstva ter oboroženih spopadov, s katerimi so hoteli kakšu) Colonni Orsini, Sforzi ali drugi mali italijanski knezi vplivati na odločitve kardi-nalskega zbora ne bo to pot nič. čeprav so se konklavi tudi tedaj vršili za zaprtimi vrati, sta si zvitost in zlato vendarle utirala pot do njih. Tako so odkrili pri volitvah papeža Leva X., da so bila v srebrne posode, v katerih so kardinalom prinašali jedi, vrezana razna sporočila. Te posode so nadomestili zavoljo tega z lončenimi.
Čeprav papeži tedaj niso imeli več tiste moči, s katero so lahko kakšnega cesarja pošiljali na spokorno pot v Canosso so odločitve konklavov imele vendarle še vedno svetovno zgodovinski pomen. Najmogočnejši vladarji sveta, kakor Karel V., ki v njegovi državi nikoli solnce ni zašlo, in njegov sovražnik, francoski kralj Franc I., so se potegovali za naklonjenost papežev, pa so vplivali z obljubami in če ni šlo drugače tudi s silo na volitve. V konkla-vih so bile zato vedno španske in francoske skupine ln italijanski renesančni tiranj so tudi prihajali s svojimi vplivi in spletkami. Rodbina novoizvoljenega papeža je dobivala po običajnem nepotizmu pač večjo moč ln bogastvo. Tudi v Rimu ni bilo vse eno, kdo na1 postane papež kajti po neki ustaljeni razvadi je tolpa lahko svobodno oplenila palačo izvoljenega kardinala ln tako ji ni bilo milo, če je postal papež kakšen tujec.
Kardinalske palače so bile tedaj prave zakladnice umetnin in drugih dragocenosti. Dogajalo se je, da je kakšna napačna vest lz konklava tega ali onega označila za izvoljenega, lahko si mislimo potem njegove neprijetne občutke, ko se je vračal z opeharjenimi upi v svoj oplenjeni dom. Celo služabniki konklava so imeli svojo korist od papeževe Izvolitve, kajti čim so ga vodili h kronanju v sikstinsko kapelo, so smeli opleniti njegovo celico v konklavu.
Z majhnimi Izjemami so ae konklavi vr-Mll doslej v drugem nadstropju vatikanske palače, v sobanah, ki so znamenite po Rafaelovih freskah. Celice v njih so dodeljevali z žrebom Higienske prilike v njih so bile nedostatne ln so postale neznosne, če je trajal konklave količkaj časa. Včasih je bilo v rodbinsko korist kakšnega papeža, da bi tiaro podedoval kakšen njegov sorodnik. V ta namen je Imenoval za kardinale večje število ljudi, od katerih Je pričakoval, da bodo glasovali po njegovih željah. Toda v večini primerov so prodrli vendarle nasprotniki zadnjega papeža in tako so se na prestolu sv. petra sledili najbolj nasprotujoč] al značaji.
Kakšna presnečenja Je lahko prinesel konklave, kažejo skoraj zaporedne izvolitve papežev po smrti Siksta V. (1590.). Po Etfegovem naj bi mu našle d oval njegov nečak, ks"-^nnl Montatto, toda konklavs
je izvolil z dvetretjinsko večino glasov osebnega nasprotnika Siksta V., papeža Urbana VT1., ki je pa vladal samo 12 dni Novemu konklavu je bil španski kralj Fi lip II priporočil kar sedem kardinalov.
Na prvem mestu je bil neki nemški kardinal lq, je naletel na hud odpor, kajti po Gregorju VII. bj ne smel na papeški prestol noben »barbar« Montaltb, najagilnej ši med cerkvenimi knezi, se je čutil prešibkega. da bi nasprotoval Filipu II.. zato je agitiral za tistega izmed sedmih pripo-ročencev. ki ga je smatral za najmanj nevarnega svoj; po'itiki Bil je to bolni, stari kardinal Sfondrato pobožen asket. ki ni vedel ničesar o kurijskih praksah. Postal je papež Gregor XTV Zelo pa so se zmotili tisti, ki so mislih, da bodo lahko delovali z neveščim. popustljivim starcem špansko stvar je smatral za stvar cerkve, njegov boj se je usmeril proti francoskemu kralju in hugenotu Henriku IV., ki ga je proklel že Sikst V Parižanl so ga pregnali in papež Jih je podpihoval, naj na, daljujejo boj proti kralju, podprl jih je z denarjem in z vojaki, ki sta jih dva njegova nečaka vodila preKo Alp. Spanci so potem lahko vdrli v Bretanijo Piemonte-zi pa v Provanso. 2e je kazalo zelo slabo za kralja Henrika, ko je papež po desetib mesecih ln desetih dneh vladanja nenadno umrl ln v tretjič v času manj nego enega leta so se zaprla vrata konklava.
Tokrat je Filip II. predlagal Sest kandidatov. med njimi, Montaltu na ljubo, s katerim se je bil med tem pomiril, tudi
Sikstovega miljenca Aldobrandlnija. Na prvem mestu pa je bil Imenoval dušo inkvizicije, še mladega kardinala Sanseve-rina Dve tretjini kardinalov sta temu obljubili svoje glasove. Bilo je tako gotovo, da bo izvoljen za papeža, da ga je Mon-talto že prvo jutro kot Izvoljenca s kardinali, ki naj bi glasovali zanj, odvedel v Pavlinsko kapelo V Sikstinski kapeli so se bili med tem zbrali nasprotni kardinali, šestnajst po številu Manjkal jim Je en glas. da bi preprečili izvolitev inkvizitorja za papeža. Hoteli so že sami glasovati zanj, toda v zadnjem trenutku se je bil v Sikstinski kapeli zgodil nepričakovan preobrat. Med kardinali, ki so bili zbrani tam. so bili različni ki so se bili uklonili samo kraljevi volji. Inkvizitorja pa so se bali. Kardinal Colonna eden med njimi, ki je vedel, da gre samo za en glas. se je oglasil tik preden so dokončali štetje glasov: »Vidim, da Bog Sanseverina noče, tudi Colonna ga noče!« In odšel je v Sikstinsko kapelo k nasprotnikom, Sanseverina pa se je vrnil v svojo celico ki so jo bili služabniki med tem oplenili ..
Konklave se je potem vlekel v dolžino. Za nobenega Izmed prvih petih kardinalov, ki jih je bil priporočal španski kralj se kardinali niso mogli zediniti. Na zadnje pa so Izvolili šestega, ki ga je bil kralj dodal samo Montaltu na ljubo. Aldobrandlnija Tako Jt prišel na papeški prestol Klement VIII., ki je bil vse prej nego prijatelj Špancev, in z veliko energijo Je posegal potem v usodo Špancev in Francozov.
MNOGO PRIHRANITE
e« Kupujete kvalitetno blago za
Bmske -»nknie nlnSče in obleke pri tvrdkl
DRAGO SCHWAB
UIBU4NA. 4I.K.KS \NPROVA 7. Ugotovljene zimske suknje obleke L L <L
vedno v zalogi Lastni Izdelki!	Moderni krojil
Lo Benguiaja zaklad zakopali v peščene poljane Nemške Jugozapadne Afrike. Tam ria^ije obiasti so odi edile iskanje, ki je pa ostalo brez uspeha Po zapiskih o tem iskanju je po svetovni vojni Leitpoldt. bogat južnoafriški lastnik rudnikov in med vojno pomočnik generala Bothe. ponovno organiziral Iskanje. V zadnjih dvajsetih letih je opremil dvajset odpiav. toda ves trud je bil zaman.
Danes imajo po vsej pril:iki natančnejše sledove Zaklad bi po novih vesteh ne bil v bivši Nemški Jug:zc<padm Afrilci temveč v portugalski koloniji Angoli Kraja kjer naj bi bil zakopan, seveda nočejo izdati vse pa kaže. da si je Leitpoldt siguren svojega uspeha. Ve ika odprava, ki je že vsa opremljena, čaka samo še na po. velje za odhod Kdaj bo odrinila pa ne ve nihče, kajti dan in smer cdhoda skrivijo, da bi jih ne prehiteli drugi interesenti za zaklad. Ekspedicije so napravili namreč tudi razni L.e:tpolritovi rivali in njihove karavane so že na poti, v upanju, da jih bo sreča privedla po naključju do kraja, kjer je zakopan zak'ad zamorskega kra^ lja.
Sfyi Carigrad
CaMgrajska mestna uprava je izdala odredbo po kateri morajo vsi h;šni lastniki svoje hi«e prepleskati s temnosivo. asfaltu podobno barvo. Tudi nove hiše bodo morale biti tako prepleskane. tako da bo Carigrad izgubil svojo pesfro, ba-vito zunanjost Odredbo utemeljujejo z zaščito proti zračnim napadom, ker enotna siva barva onemogoča sovražn;m letalcem spoznati javna in druga važna poslopja.
Prvi angleški strel v svetovni vojni
Te dni je umrl v Briffhto-nu v starosti 54 let bivši bojevnik Ernest Thomas, ki ie v svetovni vojni na angleški strani prvi oddal str°' Bil je ivo »tak irskega drasonske-ga polka in je bil 22. avgusta 1914 na iz-vidnem pojezdu na cesti iz Möns a v Char-leroi Njegov oddelek se je srečal z oddelkom nem'kih ulancev i.n Thomas je pri tem prvi ustrelil. Sedaj so ga ponesli z velikimi častmi v grob.
Posestvo To!sta]ev v Besarablji
Vzklicno sodišče v Ce-novicah je pred kratkim razpravljalo o tožbi potomcev grofa Leva Tolstoja proti rumunski državi. Id je na podlagi agrarne refo-me zasegla ogromne gozdne komplekse, lastnine grofov Tolstojev v Besarabiji.
Osem let so se potomci Tolstoja zaman borili za priznanje s strani Rumunije. V dolgotrajnem procesu so dokazovali, da se gozdovi niso dodelili kmetom, kakor predvideva agrarni zakon za primer razlastitve. Vzklicno sodišče v Cernovicah je priznalo tožiteljem 150 milijonov lejev odškodnine, ministrstvo za delo v Bukarešti pa je prod razòodbi protestiralo in vloiilo ugovor.
Ali je sladkorna bolezen podedljiva?
So mnogi ljudje, ki s« boje. da bodo oboleli za sladkorno boleznijo, ker jo je imel ta ali oni njih staršev. Kakor kažejo novejše raziskave. Je sicer mogoče podedovati nagnjenje do te bolezni, odvisno pa jo zelo od zunanjih okoliščin. da-li .ve bo to nagnjenje kdaj res spremenilo v bolezen. Od vsakega pos<ibe je tako rekr«? od višino, kaj naredi iz svoje dediščine. Kdor pravočasno povpraša zdravnika in se drži njegovih navodil, tega se boiezem gotovo n« bo tako lotila, da bi postal za deJo nesposoben.
ANEKDOTE
Slikar Franc von Lenbach je nekoč S oglasom v časnikih iskal sprejemne dame, ki bi lstoča-sno opravljala tudi njegovo korespondenco. Med fotografijami. Id so jih priložile ponudtnice, mu je ugajala posebno fotografija mladega dekleta. Pozval jo je, naj se osebno javi.
Ob določeni uri je prišla. Lenbach jo je presenečeno pogledal in dejal: »žal mi je, toda prihajate prepozno.« — »Prepozno?« je vprašala »Saj ste me ven<!ar naiočili točno za deseto uro! Ali je mesto že oddano?« Lenbach je odkimal; »To ne .. f »Potem ne razumem zakaj naj bi prišla prepozno.« Trenutek Zbeganega molka. Pot»"m je Lenbach dejal: »Priti bd bili morali tedaj, ko so napravili to vašo fotografijo.«
★
Lord Steward, ki ga je 1813. angleška vlada poslala v glavni stan zaveznikov, da bi tam nadziral uporabo angleške denarne pomoči, je bil zelo ošaben človek Nekega dne je jahal poleg pruskega generala grofa Heneklr von Donnersmark Ta je na pozdrave mimoidočih kmetov odgovarjal tako vljudno, da ga je Steward končno vprašal; »Kako pa to, grof, da pozdrav, ljate te kmete?« — »Ali naj pustim, da bodo vljudnejšl od mene?« Je odgovoril graf.
VSAK DAN ENA
Kamin w Slkstlnsld kapeli. Id Je Igral pri d os ed an jh papefikib volitvah pomembno vlogo. Kadar se Je is njegovega dimnika pokadil črn dim. Je to pomenilo, da kardinali še niso dosegli soglasja; nasprotno pa Je beli dim oznanil Izvolitev novega poglavarja rimske oerkvs
»Kaj, muho ste natti v mezgi? Jaz pa sem bila prepričana, da sem pobrala te lonca no nesnago...«	(»Tidoas Tegn«)
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
F. T. — M. s. O aneroznih prejemkih, ki niso zavezani uslužbenskemu davku, smo v naši rubriki že razpravljali Za takšne prejemke se smatrajo po pravilniku k čl 89. zak. o neposr. davkih, prejemki služeči neposredno za pokrivanje dejanskih izdatkov, ki jih mora učiniti zaposlena oseba na delodajalčev račun, da izvrši poverjeno nalogo.
»Rentnik«. p0 našem mnenju Je v Vašem primeru upravičena 12% rentnina. od katere boste plačevali tudi vse samoupravne doki a de.
S. K R. Ali boste tudi prihodnje leto
oprodi »lačevanja davkov radi devetih
otrok? Ce zakon o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi z devetimi ali vtič otroki z dne IS II 1934 ne bo iz-premenjen potem boste deležni oprostitve tudi prihodnje leto pod pogojem, da najmlajši Izmed še živih otrok 1 I. 1940 ne bo prekoračil 14. leta starosti In da vsota Vaših davkov po vseh davčnih oblikah ne bo presegala 500 din.
K. 0. — N. m. Imate prav! Tar. poet
205. zak. o taksah je bila izpremenjena s točko 14., § 19. fin. zak. za 1. 1938/39 in maša taksa od 1. IV 1938 dalje za vsako carinsko deklaracijo din 10.—, za vsak vložek deklaracije din 5.—, za vsako prilogo k deklaraciji za katero ni določena posebna taksa, din 4.—. Poleg takse po din 10.— pa se plača še po 1 din od vsakih, tudi sair.o začetih 1000 kg. ki presegajo 10.000 kg. Od kosmate teže 11.000 kg plačate na taksi 11 din in ne 21 din.
I- T. — K. Ali Vam bo davčna uprava na zahtevo za lansko leto vrnila preveč plačani davek? — Preveč plačani davek se Vam je že vračunal v odplačilo še nedospelega tekočega daVka. Prilikom prihod, njega davčnega plačila zahtevajte pri davčni upravi obračun Vašega plačilnega konta v davčni knjižici!
»Nasvete. — Ali more zasebnik zastopati pred sodiščem ln pred drugimi obla-stvi stranko, ki sama radi bolezni ne more z doma? Ali mora biti v pozitivnem primeru Izdano njegovo pooblastilo za vsak konkreten primer posebej, all je veljavno za vse primere tudi splošno pooblastilo in Od katerega oblastva mora biti tako pooblastilo overjeno ter s kolikšno takso opremljeno? — Ako želi stranka pri sodišču uveljaviti kako pravico v lastnem interesni, a tega radi bolezni ne more osebno storiti, potem jo lahko zastopa tudi druga oseba, ki se mora izkazati s pravilno izstavljenim, tudi splošnim (neomejenim) pooblastilom. To pooblastilo je treba taksirati po tar. št. 56 tarife k zakonu c sodnih taksah s 30 din. (Vse stalne sodne takse so se namreč od 1. IV. 1938. zvišale za 50%). öe pa pozove stranko sodišče bodisi kot pričo ali iz drugih razlogov, potetm je v slučaju zadržanosti pod nobenim pogojem ne more zastopati druga oseba. Ce se torej stranka pozivu ne more odzvati. je dolžna sodišču vzrok zadržanosti pravočasno in na utemeljen način javiti Pred drugimi oblastvi je zastopstvo s pooblastilom v vsakem primeru možno. Pooblastilo (neomejeno ali omejeno) mora biti po tar. post. 16. taks. zak. taksirano z 20 din. Legalizacija podpisa na pooblastilu pa nI v nobenem primeru potrebna.
IstL — Ali mora biti pooblastilo, ki ga Izda trgovec svojemu uslužbencu za inkaso njegov ih terjatev potrjeno fn v pritrdilnem primeru, od katerega oblastva? — Legalizacija pooblastila nI potrebna, pač pa mora biti, kakor smo že zgoraj omenili, kol-kovano z 20 din.
Isti. — Koliko časa lahko preneha vdova, Id vrši obrt po pokojnem možu, z delom? — To vprašujete bržčas radi odpisa pridobnine. Po čl. 48. zak. o neposr. davkih se more odpisati pridobnina zaradi prenehanja obrata samo tedaj, če je pridobnini zavezano poslovanje popolnoma in trajno prenehalo.
Pravna
»Delodajalec v Mariboru«, že 22 let Imate služkinjo ln bi radi vedeli, kakšna na-griula jl gre ob Izstopu iz službe. Zavarovana je pri okrožnem uradu tudi za onemoglost, starost in smrt- Kako je z njeno rento. — Pogodbena odpoved službe vaši služkinji ne sme biti krajša od 14 dni ker Je t®, rok tudi zakonit, Ako ni dala služkinja tehtnega povoda za takojšnjo odpoved službe (kaznivo dejanje, nezmožnost, žalitev in podobno) jl gre tako v primeru, da ste Ji odpovedali Vi kot njen službodajalee, kakor tudi ako je odpovedala sama, odpravnina ob prestanku službe. Odpravnina znaša eno četrtino niene letne plače za dovršenih 10 let službe, prištevši pa še tolikokrat po 5% plače, kolikor je dopolnila pri Vas nadaljnih službenih let. Odpravnino ji morate Izplačati v gotovini Ako bo služkinja zavarovana za onemoglost pri Okrožnem uradu, že celotno čakalno dobo 200 tednov, za naravno onemoglost pa 500 tednov, bo mogla že v primeru onemoglost dobivati rento (pokojnino), vsekakor pa v doseženem 70 letu starosti (zaradi naravne onemoglosti). Višina pokoj nine je odvisna od let zavarovanja in zavarovalnega razreda. Onemoglost je dokazati (le pred 70 letom starosti) in ima zavarovanec pravico do pokojnine, ako je onemogel pri vsaki starosti samo, da Je dosegel čakalno dobo.
Zavarovanje filmov K. G. Po klnopred-stavi je zgorel film in zahteva filmska tvrdka kljub temu, da ste plačali zavarovalnino, od Vas odškodnino. Merodajna je vsebina zavarovalne pogodbe. Zahtevajte od tvrdke, ki Vam je film dobavila zavarovalno pogodbo, v kateri mora biti točno določeno, koliko časa traja zavarovanje filma pri dotičniku, ki ga je naročil v predvajanje. Ako je zavarovanje omejeno le za čas predstave, boste morali tvrdki povrniti nastalo škodo.
»A. H. volitve«. Aktivni državni uslužbenec pridobi volilno pravico v kraju svojega službovanja takoj z onim dnem, ko je službo v novem kraju nastopil. Vsi drugi prebivalci občine pa pridobe tako pravico po preteku enega leta bivanja v novi občini.
D. G. Kr. V svojem ln v Imenu več interesentov prosite za objavo taks, ki jih je plačevati v opominjevalnem postopku. — Predvsem Vas opozarjamo, da velja zakon o opominjevalnem postopku le v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani ln Splitu, ne pa v ostalih krajih države. Z opomin-sko tožbo je možno uveljavljati le denarne in zahteve na Izročitev zamenljivih stvari do vrednosti din 6.250.—. Tožbo je vložiti
v primeru, da Je eden toženec, v dveh enako se glasečih Izvodih; v primeru, da Je več tožencev, pa v tolikih da dobi po en Izvod vsak Izmed njih, en izvod pa ostane za
sodišče. SodiAča dopuščajo, da M taksa t
celotnem znesku nalepi na prvi izvod. Taksa znaša ob
vreünosu spornega predmeta
za tožbo
za drugo-pis
za odločbo
skupaj
do »
» > » » » »
300 Din'
500	»
1000	»
3000	»
4000	»
5000	»
6000	>
6250	»
1.50 Din 1.50 8.— 9.— 15.— 15.— 15.— 21.—
> » > > » > >
0.75 0.75 1.50 4.50 7.50 7.50 7.50 10.50
Din >
> > > » » >
7.50 15.— 22.50 80.— 50.— 50.— 60.— 60.—
Din >
> » » » > »
9.75 17-25 27.— 43.50 72.50 72.50 82.50 01.50
Din >
» » > > » »
Tabela velja za primer, da Je tožena le ena oseba. Ako je toženih več, je potrebno taksirati po toliko več drugopisov, poleg tega pa plačati za vsakega nadaljnega toženca razen prvega še posebno takso za duplikat sodne odločbe, ki znaša ob vrednosti spor-
nega predmeta do 500 din po 8 din, nad
din 500 pa po din 15. V istem znesku, kot tožba (prvopis tožbe), Je taksirati tudi upor zoper plačilno povelje, če ga hoče prizadeti toženec vložiti.
Zdravniška
Gorenjka M. K.: Po vašem opisu sodeč, imate vnetje očesne veznice. Najbolje bo, ako greste takoj k zdravniku, da vam predpiše potrebna zdravila.
Ista: Mislim, da bo vzrok belega perila slabokrvnost Možno je tudi, da so v vašem primeru vzrok posebne klice, ki tudi povzročajo iztok Potrebna bi bila zdravniška preiskava ln zdravljenje z nekirru tabletami ki vam jih predpiše zdravnik.
Zmaga : 1 leto sem imate od časa do časa bolečine v želodcu. Zaprti ste, hujšate v blatu opažate gliste. Večkrat imate vročino 37—37.5. Dvakratni pregled srca ln pljuč z rentgenom ni pokazal nič posebnega. — Malo povišanje temperature in težave z odvajanjem so verjetno v zvezi z glistami katere morate odpraviti. Recept vam napiše zdravnik. V ostalem priporočam slično dieto kot pod šifro A. J, Dolič.
Dolenjka M.: 28 let ste stari. Vsled raznih neljubih dogodkov ste v zadnjem času precej deprimirani. Imate dnevno močan glavobol in pritisk krvi v glavo. Muči vas poleg tega bolna menstruacija, kar traja 4 dni. Med časom Imate stalno bel iztok. — Kar se tiče bolne menstruacije, niste edini, ki trpite. Vsaj 50% žen Ima sličnt težave. V vašem primeru se mi zdi, da je vzrok zaostalost v razvoju. Dobro bi bilo, da se posvetujete s kakim zdravnikom za ženske bolezni. Z raznimi hormonskimi preparati se dado včasih doseči zelo lepi uspehi. Pioti glavobolu so v rabi razni znani praški. Priporočam tudi toplo nožno kopel j. Za ostale vaše težave mislim, bo čas najboljši zdravnik.
S. M. Ribnica: Kadar se vležete v posteljo, vam postane tesno v prsih. Utrip Je neenakomeren. Vprašujete za naslov specialista, ki zdravi take bolezni? — Imenoma ne morem navesti na tem mestu nobenega zdravnika. Samo to lahko svetujem. da se lahko obrnete na katerega koli specialista za notranje bolezni v Mariboru ali pa v Ljubljani
Evina hčerka: V vašem primeru vam kot zdravnik, prav za prav ne morem dati ni-kakega sveta. Biološko ima ta zveza itak samo pečat začasnosti zaradi prevelike razlike v letih. Zaupajte težave osebi, ki pozna vaše razmere in katera mislim, vam bo lahko najboljše svetovala.
Pomlad: Leto dni čutite nad desnim kolkom bolečine. — V poštev pride v vašem primeru kronično vnetje slepiča, ledvični kamen in vnetje žolčnika. Ker ne navajate podrobnosti, vam morem tudi samo na splošno odgovoriti. V slučaju, da bi postale težave hujše, pojdite k zdravniku, odnosno v bolnico.
Isti: 14 letni sin ima golšo. — Operacija ne pride zaenkrat v poštev. Peljite otroka k zdravniku, da mu predpiše potrebna zdravila. Ves čas zdravljenja mora ostati otrok pod zdravniško kontrolo.
Išijas: Z ozirom na znake, ki Jih opisujete, moram reči. da je vaša domneva, da imate Išijas, popolnoma pravilna. Zdravljenje, ki ga sedaj Izvajate, je tudi popolnoma dobro. Kljub vsem zdravilom pa morate le računati da bo trajalo do ozdravljenja še precej časa. V glavnem priporočam toploto v tej ali oni obliki. Spomladi pa vam priporočam, da greste za par tednov v Dolenjske toplice.
Mici štev. 20: 70 let ste stari. Vedno ste bili zdravi. Par let sem vas stalno peče ln srbi, kadar greste na vodo. — Po mojem mnenju imate vnetje mehurja. Pripo ročam samo lahko hrano, brez ostro solje-nih ali pa papriciranih jedi. Dnevno pijte do % 1 kave ali pa čaja. da boste šli dosti na vodo. S tem se mehur nekako izpere. Ako ne bi bilo bolje, boste vendar morali k zdravniku, da vam predpiše še druga zdravila.
M. L. v P.: Ako Ima vaš otrok res tako velike nebnice, da ga ovirajo pri dihanju, Je operacija potrebna. Po mojem mnenju ima otrok tudi povečano žrelnico, katero bo najprej treba odstraniti Popolna odstranitev nebnic pride v poštev samo v primerih, kjer so vnete nebnice vzrok revmatizmu, vnetju srčnih zaklopk itd. V vašem primeru bo verjetno zadostovalo samo zmanjšanje istih. Sicer vam pa svetujem, da se o tem posvetujete še s specialistom za nosne bolezni.
I. J.: Oploditev je najbolj verjetna med 12. in 20. dnevom po menstruaciji. Natančnejše podatke dobite v raznih strokovnih brošurah.
I. I. R.: Omenjeno število srčnih utripov ni nikak znak napredujočega poapnenja žil, niti kake druge bolezni. To opažamo pri gotovih tipih ljudi, s čimer pa seveda še ni nikjer rečeno, da bi to kaj posebnega značilo.
Kmetijska
posvetovalnica
Konzerviranje mesenih klobas M. S. iz SI. g. Mož ml pripoveduje, da je med vojno jedel nekje na italijanski fronti sveže mesene klobase, ki so jih jemali iz masti, ln to poleti Kako se morajo shraniti klobase, da ostanejo tako dolgo sveže?
Shranjevanje klobas v masti je pri nas prav malo razširjeno, čeprav je ta način zelo enostaven in vreden, da ga priporočamo. Klobase se največ sušijo kot ostala svinjina. Konzervirane na ta način se morajo pojesti pred poletjem, ker postanejo pozne-
je suhe in večkrat žal ta ve. Shranjevanje svinjine v masti je udomačeno največ v Prlekiji in v Prekmurju, med to svinjino pa shranijo prav malo klobas. Čeprav je znana prleška šunka iz tanke kot prava poslastica, ao klobase kaj na de žarke. Zato vam svetujemo, da jih konzervirate na sledeči način.
Za vlaganje klobas vzamemo močen lo-aec ali leseno dežo (kad). V lonec najprej rial i jemo par centimetrov debelo plašit popolnoma ohlajene, vendar še tekoče masti rv vroči masti bi se klobase pokvarile). Na mast položimo sloj klobas, ki ao lahko povsem sveže ali malo okajene, vsekakor pa čisto obrisane in ne plesnive Na klobase polijemo zopet plast masti, nato sloj klobas in tako do vrha Vrhnja plast rna^ti naj bo debelejša kakor sipodnje. Lonec nato pokrijemo z mehurjem ali pergamentom, ga dobro povežemo in postavimo na suh. hladen prostor, ki ne sme biti zatohel. Če boste pravilno ravnali, bodo ostale klobase okusne in sveže in tudi mast bo ostala prijetnega okusa.
Vrtna ograja
A. B. lz Ö. — Pri vrtu želite lepo ln trajno ograjo. žive meje iz trnja, smrečic, gabra itd. vam v vašem primeru sploh ne priporočamo, ker taka ograja zavzema veliko prostora in zasenčuje, poleg tega pa je v njej zatočišče škodljivemu vrtnemu mrčesu. Lesena ograja lz kostanja ali me česna je zelo trpežna, vendar še vedno predraga. Radi tega vam moremo svetovati, da postavite žično ograjo, ki Je pri red. nem oskrbovanju proti rji tako rekoč vedra.
Maslo blede barv«
A. X. LJ. — Dvomite v vrednost masla, ki se prodaja na trgu, zato, ker je hlede barve.
Od pomladi do pozne jeseni, ko se hranijo krave z zeleno krmo, Je maslo lepe rumenkaste barve. Zelena krma vsebuje klorofil, ki preide v mleko In Iz tega na maslo. Ce hočemo imeti rumeno maslo tudi pozimi v času suhega krm j en ja, moramo smetano barvati. V ta namen rabimo posebno barvo iz semena drevesa »Bixa orleana«. Barva masla ne vpliva na njegovo kvaliteto, pač pa na Izgled, ki pri ja očem.
Kokoši Imajo uši
P. V. M. — Soseda vam pravi, da uši pri kokoših niso škodljive in da same poginejo.
Uši so za kokoši prav tako huda nadlega kakor za človeka, živali so nemirne, trpijo ln manj nesejo. Res je, da uši navadno same poginejo in sicer se pri tem, ko se kure kopljejo, v prahu zadušijo Priporočamo vam, da jih pomagate sami pokončati. Namažitč živali z oljem pod perutnicami, na zadku in glavi, zunaj pred kurnikom pa postavite v večjo plitvo posodo pepela, da bodo Imele kokoši priliko za prašenje ali kopanje, kakor tudi pravimo.
Obrezovanje vrtnic
L R. lz S. — Kdaj tn kako naj obrezujem vrtnice?
Pri spomladanski sadnjl Jih morate obreza ti pred sajenjem in sicer močnejše vejice na dolžino 6 do 8 cm, slabše ln zaostale pa popolnoma od režite. Plazeče vrtnice obrežete pri sadnji na dolžino 20 do 30 cm Sicer pa morate obrezovati vrtnice redno vsako leto. Najprimernejši čas za to je konec marca začetek aprila. One sorte, ki so močnejše rasti, obrežete daljše, t. j. na 4 do 6 očes, slabše in nežnejše pa na 2 do 4 očesa. Slabe, bolne, suhe in ranjene vejice popolnoma odstranite. Pri visokodebelnih vrtnicah pustite vejo pri vrhu krone nekoliko daljše kot veje pri dnu krone, da vsi popki enakomerno poženejo. Reže se vedno na zunanje oko, sicer dobite grdo, izprepleteno krono. Vrtnice pla-zilke obrežete samo pri sadnji pozneje jih le razredčujte in čistite slabe, suhe in od-višne vejice.
Ö A
Začetkom marca se začne velik mednarodni mojstrski turnir v kopališču K emeri pri Rigi, kjer je bila že pred dvema letoma večja mednarodna šahovska prireditev. Tur nir prireja letska šahovska zveza. Udeleži se ga po zadnjih poročilih šest inozemcev, in sicer Keres, Flohr, Eliskases, Stahl-berg, Szabo ln Mikenas, nadalje osem letakih mojstrov, s Petro vom ln Apšeneekom na čelu.
Match Eliskases-Bogoljubov se je končal z rezultatom 11»/» : 8% za Eliskasesa. Izmed zadnjih štirih partij je Eliskases dobil 17., ostale tri pa je remiziral.
Za novega predsednika Beogradskega A. k.-a je bil na rednem občnem zboru kluba dne 19. t. m. Izvoljen g. dr. Velizar Ninčič, jugoslov. stalni delegat pri Dunavski komisiji.
Dobri Stiri meseci samo nas še ločijo od
začetka šahovske olimpiade v Buenos Ai-resu. Povsod so priprave za posamezne reprezentance, vendar pa se slišijo tudi mnogi dvomi ln kritike na račun prireditve. Med onimi, ki dvomijo da se bo sploh vršila v napovedanem obsegu, je tudi ugledna angleška šahovska revija »Chess«. Dejstvo je, da je doslej krita šele tretjina stroškov olimpiade. Dokler pa ne bo krit »vsaj« . oni del, ki naj zasigura udeležencem udo- j
bea prevoz v Buenos Aires, pe. tudi nazaj, ter primemo dobro preskrbo med olimpiado, bo menda res treba gledati s skepso na vea sicer veličastni projekt.
V	Londonu Je pokrenil angleški prvak O* D. Alexander v časopisju akcijo za ustanovitev novega velikega šahovskega kluba, ki naj postavi doslej tako skromno šahovsko življenje v angleški prestolici na novo široko podlago Trgovska hiša J. Lewis, pri kateri je bivši profesor O' D. Alexander že nekaj časa uslužben kot računski strokovnjak, namerava staviti za novi klub v svojem poslopju v središču Londona na razpolago velike prostore pod pogoji, ki so za London izredno ugodni: letna najemnina bo znašla »samo« 120.000 din v našem denarju. Klub naj bi tvoril ne samo zbirališče in središče vseh najboljših londonskih ln sploh angleških šahistov, temveč tudi nekakšno matico za vse šahovske klube v angleški provinci Režijski stroški kluba so predvideni na najmanj 450.000 din letno, pa seveda še ni sigurno, da jih bo mogoče kriti z rednimi dohodki. O' D. Aleksander predvideva, ali bo v to svrho treba zlasti za novi klub 700 članov, lz cele Anglije. Res so se že doslej najuglednejše šahovske osebnosti Izrazile za novi klub. Znani mecen J. Derbyshire Je prevzel predsedstvo, dr. Aljehin, Capablanca ln sir G. Thomas so predvideni kot častni podpredsedniki ga. Menchik-Stevensonova pa kot poslovod-kinja novega kluba. Kakor vidimo, Ima torej projekt obseg ki mu daje pomen tudi preko angleških mej. Starodavni »City of London Chess Club«, ki je obstajal polnih 86 let ter Je štel v svojih vrstah vse vodilne angleške mojstre. Je tudi že sklenil, da se sploh fuzlonira z novim klubom, ki se bo Imenoval »The City and National Chess Club«.
S turnirja v Hastlngu Je še naslednja partija, igrana v 8. kolu dne 5. Jan. 1.1.
Fronaov gambit
Bell: Pire	òrnl: Tylor
1.	12—:f4	e7—e5! ?
V	zvezi z naslednjo potezo že davno znan gambit, ki pa Je najbrže le nekorekten. Dolgo časa pa so mislili, da potezo celo ovrže otvoritev belega L f4.
2.	f4 : e5	d7—dö
8. e5: d6	Lf8 : d6
4.	Sgl—f3
Izsiljeno, saj črni ves čas grozi z napadom na kraljevo krilo. Po 4. g3 gre že h5 ter h4.
4............Sg8—f6!T
Navadno Igrajo tu g5!?, toda češki mojster Hromadka je našel nato nadaljevanje 5. d4. g4, 6. Sg5!I, f5, 7. e4!, h6. 8. e5!, Le7, 9. Sh3!, gh3:, 10. Dh5+ itd. Praksa je pokazala, da je potem napad belega kljub figuri manj premočan. Tylorjeva poteza je zanimiva novost, ki je lahko za belega prav nevarna.
5.	d2—d4	Sf6—g4J
6.	Ddl—dS
Proti grožnji žrtve na h2 menda edino. Ne gre na pr. 6. Lg5, f6, 7. Lei, Sh2:l, 8. Th2: Lg3+. 9. Kd2, Lh2:, 10. Sh2:, Dd4-f. 1L Kei, Dh4+ ter nato Dh2:.
6.	.... .	o—o
Sedaj pa ni Slo Sh2:, radi vmesnega Šaha
7. De4 + ki po sledečem 8. Sh2: preprečuje Dh4-K
7.	e2—e4	eT—c5l
Tu zopet ni «lo 8h2: radi 8. eö. Poteza v partiji pa pravilno odpira pozicijo v središču, kar utegne dovesti k nevarnemu napadu črnega, kl je bolje razvit.
8.	e4—e5
Prepočasno Je 8. cS, odi:, 9. ed4:, Sc6.
8............Ld6—e7
9.	d4—d5	Tf8—e8
Z grožnjo Seö: ter nato Lh4+.
10.	Lfl—e2	Le7—h4 4-'
11.	Sf3 : h4
Po 11. g3 se mi je zdel napad s Se5:, 12. Se5:, Te5:, 13. gh4:. Dh4:+, 14. Kdl, Lg4 prenevaren .
1	1............Dd8 : h4+
12.	Dd3—gS
Zopet je bilo 12 g3 sumljivo, radi Dh3. Sedaj pa že dobi črni kmeta nazaj.
1	2..........Dh4 : g3+
13.	h2 : gS	Te8 : eö
14.	Sbl—c3
Belo pozicijo je treba le Se smatrati za boljšo: prosti kmet d5 je močan, pa tudi dva lovca lahko Igrata važno vlogo v končnici. Zato se sklene črni iznebiti vsaj enega lovca:
14.......Sg4—eS
15- Lcl : e3	Te8 : e3
Sedaj pa Ima beli poleg močnega prostega kmeta že tudi boljši razvoj. 16. Kgl—f2	Te3—eö
17 Le2—d3 Bolje bi stal lovec najbrž na f3. Tudi takoj 17. Tael Je prihajalo v poštev. 17............g7—g6
18.	Tal—el	Sb8—d7
19.	d5—d6!T To je nekoliko dvorezno. SolidnejSe je
bilo vsekakor Sb5. Kmet d6 lahko postane slab.
19.	...» .	Sd7—« Seveda z namenom 20. Teö:, Sg4+ ter
Se5:,
20.	Kf2—f3! Začetek potovanja s kraljem, ki menda
nima primere v mojstrski praksi novejšega časa.
20............Te5 : el
21.	Thl : el	Lc8—e6
22.	Se3—e4	Le6—d5
23.	c2—c4	Ld5—c6 Boljše izglede na remis je najbrž dajalo
Le4:, 24. Le4:, Se4:, 25. Te4:, Td8, 26. Te7, Td6:. 27. Tb7:, Td2, čeprav je beli vedno v prednosti.
24.	Kf3—f41	ßf6—hß+ Seveda ne Se4:, 28. Lei:, Te8, 26. Lc6:l,
Tel:, 27. d7, Tdl, 28. Ld5. Zopet pa je prihajalo v poštev zamenjava na e4 ter nato Td8.
25.	Kf4—gö!	Ta8—d8T Neobhodno potrebno Jc bilo preprečiti
nadaljnje prodiranje belega kralja ter Igrati Kg7. Res Ima tudi potem beli prednost s 26. Sc5:, Td8. 27. Se4, 15, 28. Sc5, h6+, 29. Kh4, Td6:, 30. Lf5:. — Sedaj pa sledi presenetljiv konec.
26.	g3—g4!	17—1»+ Ali Sg7, 27. Sf6+, Kh8, 28. Te7 ter nato
Tf7: in event. Kh6. Tudi Le4:, 27. Le4:, Sg7, 28. Lb7:, Td6: ne zadostuje več. Po 29. Ld5 stoji beli pač premočna
27.	Kg5—h6! S to »predrznostjo« črni očivldno nI računal. V resnici se prav kmalu pokaže, da Je poteza nevarna samo za črnega ter da celo vodi do takojšnjega konca partije.
27............Sh5—f4
Ali Le4:, 28. Le4:, Sg7, 29. Ldö+ ter Te7 itd. oziroma takoj Sg7, 28. Sf6+ itd., slično kakor v partij L
28.	Se4 : 18+	Kg«—17 £9. Tel—«7+1 KT7—£3
Seveda na Kf6:, 80. gS mat. Ts mcÄ-
nostt črni ni bil vpošteval.
30. Sf6 : h7 +	Kf8—gS
8L Te7—g7 +	črni ss vda
Sledilo bi še Kh8, 82. Sf6 ter mat na h7. Beli kralj se je Izkazal kot nevarna napadalna figura!	Vas ja Piro
NOVfÖHEHI
Skrivnostna hišna številka
Včeraj sem vprašal prijatelja, kje stanuje najin skupni znanec Dreta.
»V Tičji ulici nekje. Ulica Je prav kratka in ima komaj dvajset hiš, toda D reto v e hišne številke ne poznam. Saj veš, da je Dreta človek, ki vse preobrne na račune. Nekoč mi je rekel, da je njegovo hišno številko prav lahko uganiti, kajti vsota obeh parnih (sodih) hišnih številk v Tičji ulici pred njegovo hišo je enaka vsoti vseh parnih hišnih številk za njegovo hišo. Zdaj pa veš prav toliko kakor jaz!«
»Hvala, zdaj že vem, katero hišno Številko ima « sem rekel. Uganite Se vi, katera hišna Številka jo
na Dre to vi hiši!
Nesrečni psiček
Gospod Slanina in gospod špeh stanujeta pet kilometrov vsaksebi. Pogosto se zmenita za sestanek, in sicer tako, da se bosta dobila sredi poti. Hodita s hitrostjo pet kilometrov na uro. Gopod Slanina Ima psička, ki pa je bolj neučakan kakor njegov gospodar. Ta psiček teka štirikrat hitreje kakor gospod Slanina ali špeh. Od svojega gospodarja teče do gospoda špeha, potem spet nazaj h gospodarju in tako dalje, dokler se gospod Slanina ln gospod špeh ne srečata. Koliko kilometrov mora preteči nesrečni psiček, preden se prijatelja srečata? (Dolžine psička in časa ki ga porabi za obračanje, ni treba upoštevati.)
Domače živali
V velikem hlevu imajo skupaj zajce, gosi. kokoši, krave, race. koze ln konje, vsake vrste živali enako število. Ce pomnožimo število gosi s samim seboj, dobimo, koliko nog Imajo vse živali skupaj. Koliko živali vsake vrste je v hlevu?
Rešite te orehe ln pošljite rešitve vmj dveh do petka na uredništvo »Jutra«. Rešitev naj bo po možnosti na dopisnici, v kotu pa pripis »Oddelek za uganke«. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
Išče se številka
öe neko številko, ki se nahaja med 400 in 500 delimo s 3, 4 5, 6 in 7. nam bo vselej ostal ostanek 2. Katero število Je tO?
Strti orehi
Nagrade: Prva oseba dobi 1000 dinarjev, vsaka naslednja pa 120 din manj.
Pot čez vodo: Možnosti je več. Ena is-med njih Je naslednja: Beli veslač prepelje črnca ln se vrne sam. Črni veslač prepelje črnca in se vrne sam. Beli veslač prepelje belca ln se vrne z enim črncem. Beh veslač vzame belca, vrne se pa črni veslač. Črni veslač prepelje črnca ln se vrne sam. Črni veslač vzame črnca ln tako so vsi čez reko.
Samotna sedmlca: Število 12128316 delil s Številom 124.
Hitrost avtomobila: Avto vozi s hitrostjo 70 krm
Stric Matic Je po žrebu nagradil naslednje reševalce :
Teodor Lipicer, Gor. Logatec 69, Jarmfla Zamečnik, Ljubljana, Aljaževa 11. Slavko
Pajtnar, Boh. Bistrica ln Marina Kralj, Beograd, Masarykova 7-m dobe po en roman iz »Jutrove« knjižnice.
Alojzij Murovec, Ljubljana, Krakovski nasip 10. Franto Ferjan, Jesenice, Gosposvetska 24, E. Namanič. Laško, Kopališče, In I vi ca Papeževa, Ljubljana, Jasna poljana 3 pa dobe po eno knjigo revije »življenje ln svet«.
Križanka št. 63
Vodoravno: 1. planina pri Sarajevu, 9. opojna pijača, 10. nevarna zver, IL del voza, 13. mesto na Filipinih, 15. srednjeveški dvorski plemič, 17. kratica za jugoslovansko nacionalno organizacijo, 18. kemijski znak za aluminij, 19. Ober, 21. osebni zaimek, 22. arabski knez, 23. država v USA, 24. muslimanski bog, 26. pesnitev, 27. gorovje v Bolgarski, 29.' krajevni prislov, 31. predlog, 33. paradiž, 34. gora v Armeniji, 37. kratica za površinsko mero, 38. predlog, 39. strelno orožje, 41. mineral.
Navpično: 2. površinska mera, 8. kraj v zetski banovini, 4. Sultanat v vzhodni Arabiji, 5. reka v zahodni Aziji, 6. žensko Ime, 7. znan poročevalnl urad, 8. uta, 12. srbski svetnik, 14. potrjevalec listin, 16. vrt umrlih, 20. srednjeveško orožje, 25. žensko Ime, 28. kika ob Ohotskem morju, 30. obrtnik, 32. vzročni prislov, 35. žensko ime, 36. zvok (tujka), 40. grška črka.
Rešitev križanke št 62
Vodoravno: 1. smeh, 4. nuna, 8. Rus, 9. sobol, 10. Er, 11. Pag, 12. se, 13. žaromet, 16. tu, 17. ar, 20. Miramar, 24. Ir, 26. già, 27. do, 28. Kogoj, 30. pik, 31. Oger, 32. Maja.
Navpično: 1. srež, 2. Murat, 8. as. 4. noge, 5. Ub, 6. nos, 7. Aleš, 9. samarij, 1L po, 14. rum, 15. tam, 18. radij, 19. Niko, 21. Igor, 22.' a* 23. roka, 25. nog:, 28. g% 30. pa.
L. WINDER»
Q°sH'nMnomtà
Roman o Francu Ferdinandu
(Avtorlziran prevod)
Nato se je mahoma obrnilo. Prišlo je pismo od nadvojvode Ferdinanda Maksa. To pismo je povzročilo preobrat. Njegov brat Ferdinand Maks je pisal, da je zdaj sklenjeno, da se odpelje v Mehiko in postane tamkaj cesar. Odposlanstvo iz Mehike da mu je v Miramaru uradno poklonilo krono, in ker je francoski cesar prevzel vsa potrebna jamstva, je tudi Franc Jožef odobril ta namen. V zadnjem odstavku pisma je Ferdinand Maks sporočal, da se bo moral pred nastopom potovanja slovesno odreči vseh pravic in privilegijev, ki jih Ima kot član habsburške hiše; samo s tem pogojem mu je Franc Jožef dovolil sprejeti mehiško cesarsko krono.
Karel Ludvik je pismo pazljivo prebral bi ga podal ženi, rekoč: »V Mehiko k Indijancem? Po mojem okusu to ni.«
Prebrala je pismo prvič, drugič, tretjič, nato pa Je vstala in vprašala: »Ali mi ga podariš?«
S pismom se je zaklenila. Brala ga je spet ln spet. Se in še je prebirala tisto mesto: »... slovesno odreči...« Mislila si je: »Eden manj. Zdaj ostane le še prestolonaslednik Rudolf, drugega ni nikogar več, ki bi bil kot dedič prestola pred nami. Kdo ve, ali ostane živ.«
Mislila je: »Od danes naprej sem res v blagoslovljenem stanju.« Stopila je k oknu in rekla: »Zdaj ne živim več v slepi ulici. Upanje vidim. Da bi bil moj sin le že rojen! Ničesar več ne sovražim, samo čas, ki prepočasi mineva Hotela bi, da bi bil moj sin že tu in bi ga videla kako raste in postaja velik; da bi videla, kako umirajo vsi, ki so mu na poti; videla, da je moj sin velik vladar, cesar, kakršnega še ni bilo v tej stari državi; videla, da postaja podoben mojemu velikemu očetu in obvladuje s svojo voljo vse, ki so mu sovražni. Sveta Marija. Mati božja, daj da postane moj sin tako močan in zdrav, da bo preživel vse Habsburgovce. ki bi mu utegnili zastopiti pot do slave. Sveta Marija, Mati božja, daj, da bo pameten in bo mogel izpregledati in prestriči vse spletke, vse zvite nakane svojih sovražnikov. Daj, da bo okruten, kajti svet je okruten, in kdor hoče
vladati, mora biti okrutnejši od njega. Daj, da bo enak mojemu očetu, tedaj bo velik vladar in bo razširil svojo državo in spet osvojil državo mojega očeta, ki jo je nevredni popolibrat izgubiL Moj sin bo največji in najmogočnejši vladar v Evropi, in vsi se bodo tresli pred njim.«
Marija Anunciata ni bila po tem dnevu zmerom tako polna radostnega upanja. Kak dan je jasno in z žalostjo mislila: »Vsaka nova cesaričina nosečnost utegne že v kali zamoriti moje upe. Sanjam, in moje sanje so nemara blaznost.« A to, da je mogla vsaj v sanjah upati, ji je dajalo moči za življenje. Svoje sanje je skrivala vsem.
Jahala ni več. Nič več ni govorila v sanjah, nič več ni mrmrala in zdihovada. Njene ustnice so bile krepko zaprte. Dobrodušnemu možu, ki jo je
Nadvojvoda Rarol Ludvik, oče prestolonaslednika Franca Ferdinanda
vsak dan skrbljlvo vpraševal, kako se počuti, je odgovarjala s tihim glasom, da bi prizanašala pljučem. Vso moč svojih pljuč je zbirala, vso svojo moč je hranila za tisti veliki dan blagoslovljenega, mrzko počasi minevajočega leta 1863., ko bo z radostni in bolestnim krikom dala življenje svojemu sinu.
Dne 18. decembra se je sin rodil. Dobil je ime svojega pradeda po očetovi strani, avstrijskega
cesarja Franca, in Ime deda po materini strani, kralja Bombe:
Fran Ferdinand.
MATERINO ZMAGOSLAVJE IN NJENA SMRT
Marija Anunciata ni bila srečna Pač ji je bila sveta Marija milostno dala, da je rodila sina. A Sveta aMrija je bila uslišala njene molitve le na pol, pomešala je bila blagoslov z neblagoslovom, milost z nemilostjo: novorojeni sin je bil strahotno slab, kar žalost ga je bilo pogledati. Zdravniki so dvomili, da bi živel.
Nadvojvodinja Marija Anunciata Je ogledovala svoje dete s prekipevajočo ljubeznijo in s smrtnim sovraštvom. »Tebi na ljubo hočem prelomiti prisego,« je jecala v blazine, novorojenčku v vode-nosinje oči, ko je ležal na blazinah in ječal. »V roke dona Placida, služabnika Gospodovega, sem se zavezala, da ne bom ljubila ničesar na svetu razen našega zveličarja Jezusa Kristusa Tej prisegi sem bila zvesta, vse do današnjega dne nisem ljubila nikogar razen našega zveličarja Jezusa Kristusa, niti svojega oboževanega očeta ne. Tebe pa hočem ljubiti z ljubeznijo, ki naj me dotorej vso prevzame, da ne bom mogla ljubiti ničesar drugega več. Bog in Mati božja in naš zveličar Jezus Kristus mi bodo odpustili. Moje lastno življenje mi nič več ne pomeni, samo še zate hočem živeti, da vidim, kako uspevaš in zoriš v uresničenje mojih željš. Ako me pa prevariš in razočaraš, ako nimaS moči, da bi ostal na zemlji in bojeval boj za življenje, ako me pahneš v pekel negotovosti in me prisiliš, da bom morala sleherno uro in minuto drhte vleči na uho, ali ti srce še bije, ako me osramotiš, ki terjam, da preživiš vse najine sovražnike — tedaj te moram sovražiti, kakor ni še nobena mati sovražila svojega otroka.«
Tudi nadvojvoda ni bil srečen, čeprav ga je rojstvo sinü navdajalo s ponosom. Bal se je ženinih velikih črnih oči. Odkar je bila porodila, so bile njene oči — oči blazne ženske. Cez nekaj dni je vstala in jela hoditi okrog zibelke, zmerom na okrog, s plazečimi se zverskimi koraki. Pokleknila je pred otrokom kakor pred zveličarjevo podobo Nato je zavpila: »Proč ga spravite, nočem ga videti!« In nadvojvodi je rekla: »Ce ni za življenje, naj se rajši takoj iztegne.«
V grozi se je posvetoval t zdravniki. Plašno lih je vprašal, ali ne bi kazalo spraviti otroka drugam, na varno Zdravniki so ie odločili za veliko tveganje. Izjavili so nadvojvodinji Mariji Anun-ciati, da nevarnosti za otrokovo življenje ni. Nezaupljivo je poslušala zdravnike. Ni jim verjela. Ko so pa dnevi in tedni minevali in je otrok ostal
živ, se Je neznana blazna bliskavica v njenih očeh umaknila materinski sreči. Le časih kak dan se je še zàrila tesnoba, jeza, razbeljen blisk nezaupanja in smrtnega strahu.
Oh, ve suhljate, višnjevkaste, pomilovanja vredne ročice! In ti nebogljeno, brezkrvno okostje, ki nalikuješ majceni smrti! In ti revna, s plavim puhom pokrita glavica, kožica, tenka kakor papir, ki je podoba, da se moraš pretrgati ob prvem dotiku! Namenjeno ti je, da preživiš mnogo desetletij in se zarasteš v veke kakor silno drevo, ki ga slave mnogi rodovi — in tvoja življenjska moč je tako majhna, da komaj zmaguje mesec in dan!
Takšne so bile njene misli ob otrokovi zioeli. Svoje misli je skrivala. Menila je, da ne more nihče uganiti njenih misli. Toda skrivnost njenega strahu in nezaupanja ji je kot mrka senca ležala na obličju. Celò nič hudega ne sluteči nadvojvoda, ki je rad vedro gledal na svet in je imel v okrilju svoje pobožne vere sebe in svojce za dobro spravljene in varne, je videl mrko senco, ki je zatem-njevala zibelko in hišo in svet. Nerad je sedel zraven mračne žene v otroški sobi. Rajši je bil z otrokom sam. Kadar je žena zapustila palačo in se odpeljala na izprehod — to je storila sicer le redkokdaj — je sedel pri svojem ječečem otroku in ga tolažil: »Zdaj sem jaz pri tebi, Franci!« ter se čutil za četrtsto let pomlajenega. Pred petindvajsetimi leti so njegovega brata Franca Jožefa klicali »Franci«. Klicalno ime »Franci« bivšega nadvojvoda Franca Jožefa je bilo zdaj ime novorojenega nadvojvode Franca Ferdinanda. Bivši nadvojvoda Franc Jožef je že kot osemleten deček dajal čutiti mlajšim bratom razliko, ki je ločila bodočega cesarja od nevažnih mlajših nadvojvod. Ajo primo grof Bombelles in aja, baronica Sturm-feder, sta malemu Franciju vsak dan pripovedovala o dostojanstvu njegovega bodočega vladarskega poklica; mlajši nadvojvode so morali občutiti, da je Franci nekaj višjega, dragocenejšega od njih. Po mkrat na teden je prihajal v otroške sobe stari, spoštovanje vzbujajoči državni kancelar knez Metternich, da je poučeval Francija v državnih vedah; kadar je prišel, so ajo primo in odgo-jitelji hitro šepnili mlajšim princem: »Pojdimo, izginimo, zdaj ne smemo motiti«. Vsa porazdelitev časa je bila prikrojena po Francijevih potrebah. Mati je vpraševala zmerom le po Francijevih uspehih in željah. Mlajši princi so stali v kotu. S Francijevim prvenstvom so morali računati kakor s samoumevnim redom stvari na svetu. Karel Ludvik je še kot odrasel človek slišal strahospoštlji-vo šepetanje imena »Franci!« ki ga je po vseh hodnikih in vseh sobah odmev z vseh strani prinašal na uho.
krajine
Spor zaradi s tornili js i3§ke zavarovalnine
Pred meseci smo poročali o velikem požaru na novem velikem motorniku Stockholm z dislokacijo 28.000 ton, ki so ga tržaške ladjedelnice baš zgradile za neko Švedsko podjetje, a je ogenj ladjo popolnoma uničil, tako da se je potopila, če se ne štejejo železno ogrodje in drugi ne. Bgorljhi ostanki ladje, je bilo škode za sto milijonov lir Ladjo so sicer dvignili z morskega dna. a strokovnjaki so ugotovili, da bo treba zgraditi povsem nov mo-tonilk. Prav te dni so se razširile govori-oe, da bodo ladjo pričeli že kmalu graditi, tokrat v tržiški ladjedelnici.
Motornik je l.ii zavarovan pri raznih zavarovalnicah, glavno breme pa so prevzele velike angleške zavarovalnice. Ladje-delniško podjetje se je postavilo na stališče, da mu morajo zavarovalnice izp'ača-tl vseh sto milijonov, ker mora ladjo povsem na novo zgraditi, zavarovalnice pa bo ostanke pogorele ladje cenile zelo visoko in njih zastopniki so bili celo mnenja, da bi bilo mogoče pogorelo ladjo tudi samo obnoviti.
V torek so se nenadno razširile vesti, da je bil spor poravnan ln da so v Londonu sklenili izplačati tržaškim ladjedelnicam vseh 100 milijonov lir. To vest je <*bja<vil tržaški »Popolo«, a že naslednjega dne ga je »Piccolo«, ki ima äe vedno dobre zveze s tržaškimi poslovnimi krogi, dem an tiral ,češ da so pogajanja z zavarovalnicami še daleč od svojega konkretnega zaključka in da se tudi še pogajanja o gradnji nove ladje z zastopniki švedskega podjetta. ki se pravkar mudijo v Trstu, niso zaključila.
Nastali spor nI velikega pomena za ladjedelnico samo zaradi svoje materialne strani, nego v veliki meri tudi zaradi prestiža, ki si era je podietie pridobilo zadnja leta v tujini. V resnici bi malokdo poveril ladjedelnicam gradnjo svojih ladij in jim stavil sproti na razpolago svoj denar, kakor Je to storilo švedsko podjetje, ki je last jedelnicam izplačalo že 80<"o celokupnih stroškov, ko bi jim zavarovalnice ob vsaki nesreči odrekle zavarovalnino. In prav sedaj se tržaškim ladjedelnicam obetajo nova naročila Tako poročajo Iteti, da namerava Rumunija obnoviti svoje vojno brcdmvit ter v ta namen naroČiti pri italijanskih ladjedelnicah celo vrsto novih vojnih ladij za 600 milijonov lir Tri manj. še vojne ladje naj bi se zgradile v tržaških ladjedelnicah sa skupno vsoto 220 milijonov lir. Nadalje na i bi v Trstu in Tržiču zgradili dve križarki po 5000 ton za Stam in končno naj bi se že skoraj zaključila pogajanja med tržaškimi ladiedelnl-cam' In Jugos'ovensko vlado za dobavo več podmornic tn torpednih čolnov.
Drobne novice
Rwartj beg» čez mejo Je bil pred 4 meseci v Tolminu obsojen 22 let stari Ivan Trebše iz Srpenice na 3 mesece zapora ln 2000 lir denarne kazni. Fant se je medtem vrnil domov. V ponedeljek je bil aretiran ln odveden v tolminske zapore, kjer bo moral kazen prestati.
UKInlt©v dekanlje v LočnlKn. V uprav. nI organizaciji goriške nadškofije so bile te dni Izvršene nove pomembne izpremem. be. Dekanija Ločnik je bila ukinjena. Nje nI župniji v Moši in Podgorici sta bili pri ključenl goriškemu cerkvenemu distriktu Od dekani je v Biljani sta bili tudi ločen' župniji tn priključeni goriškemu mestne mu okrožju. Župnija števerjan, ki je pri padala ločniški dekaniji se je priključil: biljanski, župnija v Sv. Lovrencu pri Mo ši pa krminski dekaniji.
Tržagfta javna dela. Po podatkih. M p jih objavili tržaški listi, je tržaška mena občina lani izdala za javna dela 1 2 lijona lir. Dobra čei Mna t^h izd?r odpadla na delavske mezde in plače
ničnega osobja. Za kanalizacijska dela je šlo 665.000 lir, za cestne 3.2 milijona lir.
Učitelji lz tržašKe pokrajine so bili preteklo soboto popoldne pozvani v urad fašistične zveze. Na njihovem sestanku je govoril pokrajinski tajnik Grazioli o fašistični organizaciji v deželi. Kakor poročajo listi, jih je med drugim podrobno informiral o propagandi in nadzorstveni službi v okviru stranite. Posebej pa jih je pohvalil spričo njihovega dosedanjega delovanja med šolskimi otrcki in ostalim prebivalstvom na deželi. Napovedal je za letošnje poletje tudi posebne tečaje za voditelje ženskih fašističnih organizacij.
Smrtna nesreča, v Gorici se je v ponedeljek zvečer pripetila na prehodu čez železniško progo* ki vodi proti Trstu, huda nesreča. Tovorni avto, ki ga je šofiral 30 let stari Dominik Kastelic iz Trsta, je povozil 47 let starega skladiščnika Franceta Rupnika s ömega vrha. Kolesa tovornega avtomobila so Rupniku zdrobila lobanjo in prsni koš. Nesrečnega moža so sicer takoj prepeljali t bolnišnico, ker je kazal še nekaj znakov življenja, a že dve uri pozneje so zdravniki ugotovili, da je podlegel poškodbam. Rupnik je zapustil številno družino. Karabiner jem je Kastelic pozneje izjavil, da je Rupnik nenadoma sto.
pil na sredo ceste, ko Je bdi avto addaljen od nJega le še nekaj metrov in je bila nesreča neizogibna
Velik požar v pogor»kl predilnici. V ponedeljek ponoči je zaradi kratkega stika nastal požar v predilnici v Podgori pri Gorici. Gasilci so bili sicer takoj na mestu, a ogenj se Je razširil na skladišče bombaža ln uničil skoraj v hipu veliko zalogo blaga. Sele po sedmih urah vztrajnih naporov so ogenj omejili. Požar Je uničil dva oddelka tovarne. Poškodoval je tudi stroje in druge naprave v njih. Napravil je za 280.000 lir škode. V predilnici je bilo zaposlenih zadnje dni preko 2000 delavk. Nekaj jih je bilo začasno odpuščenih z dela.
Požara. V Dolu pri Opatjem selu Je zgorelo gospodarsko poslopje 80 let starega posestnika Ivana žižiča. Ogenj je uničil tudi 35 stotov sena škode Je bilo preko 10.000 lir. V Sebreljah pri Cerknem pa je gorelo na posertvu Antona črnilogarja. Ogenj mu Je uničil gospodarsko poslopje, vse poljsko orodje v njem in večje množine sena ter drugih pridelkov. Nekoliko mu Je poškodoval tudi stanovanjsko hišo Skoda znaša okrog 15 000 lir.
Izžrebane loterijske številke: Bari S, 54 79, 45, 59 Benetke 22, 86 2 37, 44, Florence 51, 5, 75, 59, 35, Milan 78, 57, 60. 53, 6, Neapel j 88, 17, 22. 49, 48. Palermo I 8, 5, 81. 46. 48 Rim 79, 24, 3, 39. 10, Turin 42, 86, 62, 25, 57.
titve. Ce je namreč STamotitev že samo ugotavljanje dejstva, da je to ozemlie jezikovno mešano, potem je seveda najmanj tolikšna sramotitev tudi dejstvo samo. Tak zaključek pa nam ne prikazuje le vse puh le oholosti tujerodnega kritika napram slo venskemu življu na Kočevskem, marveč tudi napram državnemu narodu sploh.
J M.
Puhla oholost
Družba sv. Cirila in Metoda je izdala knjigo o Kočevski in njenih ljudeh pod na slovom »Kočevski zbornik«. V razpravah je podan zemljepisni, zgodovinski, gospodar sko-socialni, narodopisni, jezikovni in kul turni pregled prav podrobno. Zbrana je tu di vsa literatura, kjer se omenja to ozem Ije. V vseh naših dnevnikih in tudi že v nekaterih revijah so izšle doslej soglasne ocene, ki Zbornik najtopleje priporočajo zbog objektivnosti in dognanosti, s katero »o spisane vse njegove razprave. Ta publi kacija ni le onemu neobhodno potrebna ki ga zanima jezikovno mešano ozemlje na Kočevskem, marveč vsakomur, ki ga neko Hko zanimajo narodnostni problemi siploh
Čudno neprijetno pa je ta znamenita knjiga dirnila nekatere nemške kroge, kar nam priča poročilo o Zborniku v novosad *kem »Deutsches Volksblatt« ki ga je ponatisnila tudi Kočevarica, To poročilo je pisano na način, ki ga pri nas že dolgo nismo bili vajeni, pa je obenem zelo značilen primer, kako čudovito točno je reproducl rana v tej kritiki še predvojna ohola miselnost. Knjigo namreč anonimni kritik odklanja z naslednjo motivacijo: »Pri pobliž-njem ogledovanju pa spoznamo, da imamo opravka s sramotilnim spisom najsilabše vrste in začudeni se vprašamo, ali .znanstveniki', ki so sodelovali pri tem debelem špe-hu, ne žive mogoče na luni, kajti vsako me ro je prestopilo skoraj vse, kar vsebuje.«
Po tem odurnem buršovskem uvodu bi vsakdo pričakoval, da nam nemški kritik vsaj naznači one sramotitve, ki jih podtika Zborniku In kaj vidimo?
Omenjajoč Maroltovo razpravo o sSoven-stkiih prvinah v kočevski narodni pesmi pravi nemški kritik, da je avtor »-nemške kočevske pripovedke in pesmi vzel v podroben pregled in poiskuša 9 trudom dokazati, da so nekatere stare nemške pesmi slične -lovanskim, kar pa je nepotreben trud, kajti take slično9ti priznavajo tudi nemški nanstveniki, ki so se pečali s Kočevarji in er se medsebojno vplivanje dveh sosednih i rodov vedno pojavlja.« — Do sedaj smo ili sicer via jeni od iste strani na docela ugačne trditve, toda že samo prednje nmežljivn priznanje kritika »D V.« po trie. kako l ehi ni in dognani so Zbomikovi \Jki,
Nič manj zanimivo ni priznanje nemške ga kritika, ko govori o di. Rušo vem »Je dru kočevskega vprašanja«, češ. da poi skuša avtor v obširni razpravi dokazati »da niso Kočevarji čistega nemškega porekla m da niso sami izkrčiU gozdnih predelov kjei danes prebivajo, marveč da so buli na tem ozemlju že preje poseljeni tudi slovenski kmetje, ki so se z Nemci, priseljenimi pred 600 leti. morali pomešati. To sklepa iz dej stva, da je del krajevnih imen slovenskega pordela, da imajo mnogi Kočevarji tudi slovenska imena in da so tudi v starodav nem kočevskem dialektu nekatere sloven ske izposojenke« Ko je kritik tako naštel prednje ugotovitve, ki so dokazane tudi še v drugih Zbornikovih razpravah, jih zaključuj« s suho izjavo, da so to stare dogna-ne resnice, ki pa da so jih pred avtorjem ugotovili tudi že drugi. Baš to priznanje, ki ga do sedaj še ni bilo öuti od nemške stra ni. zopet prepričevalno dokazuje, kako točni in pravilni so Zbornikov} izsledki, čeprav kritik mnogih niti ne omenja, tako a. pr. važne Santìove ugotovitve glede narodne noše kočevske, ki je povsem slovanska in docela »lična sosedni narodni noši poljanski v Beli Krajini. »Deutsches Volks-blatt« seveda nj zadovoljen z obravnavanjem problema zapuščene zemlje na Kočevskem in mu pravtako ni všeč predlog za uradno sestavo narodnega katastra, ki bi na lahek način ugotovil tudi poreklo vsakega prebivalca na mešanem ozemlju ter tako za vselej izločil vsak spor.
Najznačilnejše pa je za kritika to, da se soodtakne uvodoma nad samim naslovom Simoničeve razprave »Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja«, češ, da že » poudarjanjem jezikovne m-esanasti tega ozemlja avtor ne more zatreti tendence, skrivajoče se za izveskom nekakšne znanstvenosti To oponašanje je zapisano takoj po trditvi nemškega pisca, da je Zbornik sramotilni spis najslabše vrste Kakor je to oponašanje naivno, je vendar značilno za krog ljudi, ki mu pripada kritik »D. V«. Očividno je prepričan, da se že s samim utajevanjem slovenskega živi ja na Kočevskem posreči nedokazljiv dokaz, da je to povsem tujerodna zemlja z docela nemškim prebivalstvom.
Še zanimivejša pa postaja stvar, če jo promatruno tudi • stališča očitan« ««imo-
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 26 ob 15.: pikica ln Tonček. Mia. dinska predstava. Izven. Znižane cene Ob 20.; Potovanje v Benetke. Izr ven. Znižane cene. Ponedeljek, 27.: Upniki, na plan! Red A. Torek. 28.: Zaprto
Sreda. 1. marca: Hlapci. Izven. Znižane cene.
Mladinska predstafva izredno priljubljene Igre »pikica in Tonček« bo danes ob 15. uri po znižanih cenah od 20. din navzdol V glavnih vlogan: ga. Vida Juvanova in Branko Siarič V 13 slikah so povezane dogodivščine dveh otrok z nastopi gospoda Kazalca ki bo stavil pri današnji predstavi otrokom zopet nove uganke.
»Potovanje v Benetke«, tridejanjska salonska komedija francoskih piscev Berrà in Verneuilla prikazuje na zabaven ln duhovit način težave mlade gospe, ki koleba med možem in oboževalcem. Lahkotnost dialogov, učinkovite situacije in posrečeni razplet ustvarjajo blestečo komedijo. Igrajo. Ančka Levarjeva, Debevec, Jan, Levar ln Plut. Režira: Debevec.
O p B B A Nedelja, 26. ob 15.: Gejša. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.. Jesenski manevri. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek. 27.: Zaprto. Torek, 28.: Cavalleria rusticana, Glumaöl. Dijaška predstava po izredno znižanih cenah Izven. Začetek ob 15. uri. Sreda, 1. marca Frasquita. Red Sreda.
Opereta »Gejša« bo ponovljena danes ob 15 uri po globoko znižanih cenah od 24 din navzdoi Naslovno vlogo poje ga. Ribičeva. ostale glavne vloge: gdč. Barbiče-va, gg. Janko, Peček Simončič in Sancin. Dirigent: Stritof, režiser: Golovin.
»Jesenski manevri« se bodo vprizorill drevi ob 20. uri po znižanih cenah. Vlogo generala Lohonaya bo pel g. Potokar, njegovo hčerko Treszko ga. Jeromova (to je nova zasedba), ostale glavne vloge bodo peli: Vidalijeva Barbičeva, Sancin, Peček, Lupša in drugi. Dirigent: Sušteršič, režiser: Zupan. Cene od 30 din navzdoL
Prihodnja dijaška predstava bo v operi v torek 28. t. m ob 15. url. Peli bodo operi »Cavalleria rusticana« ln »Glumače« z gdč. Laboševo in polajnarjevo, kakor pri zadnji vprizoritvL Veljale bodo cene od 16 din navzdol
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 26. ob 15.15: Pepelka.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 26. ob 15.; Pokojnik. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Prodana nevesta. Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28. ob 20.: Aida. Red D. Gostovanje ge. Mitrovičeve in gdč. Majdičeve. Jubilej ge. Mitrovičeve.
R
Nedelja 2. februarja Ljubljana 8: Vesel pozdrav (plošče). — 8 15: Cerkvena glasba iz franč. cerkve. — 8.45: Verski govor-(dr. R Tominec). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Angleške skladbe (plošče). — 10: Radijski šramel. vmes samospevi g. Andreja Jarca s spremljevanjem klavirja. — 11.30: Operni spevi in odlomki. Sodelujejo ga. Tamara Vel-bicka in Ivan Petrov, člana beogr. opere ter Radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Pevski zbor »Sava«. — 14: Godba na pihala (plošče). — 17: Kmet. ura: Kreditne zadruge, temelji nar. gospodarstva
(dr Jože BasaJ). — 17.30: Cimermanov kvartet — 19: Napovedi, poročila. —19.30: Nac ura — 19.50: Klavirski koncert gdč. Herte Seifert ove. — 20.30: Zabavni koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Schumann: Karnevalska suita op. 9. (plošče).
Beograd 17: Plošče in orkestralne skladbe. — 20: Narodne pesmi. — 21: Zborovsko petje. — 22.15: Plesna muzika. — Zagreb 16.45: Godba na pihala — 20: Petje in recitacije. — 21: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.30: Zvočna igra in lahka glasba. — 21.30: Plošče ln plesi. — Varšava 21.20: Lahka glasba. — 21.50: Zabaven spored. — Sofija 18: Lahka godba ln ples.
—	19.30: Komorna glasba — 20: Petje. •— 20.55: Operetni odlomki. — 21.30: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkester — 16: Nogometna tekma Nemčija-Jugoslavi-ja. — 16.45: Vesela muzika. — 19.15: Celo in klavir. — 20.10: Opemi prenos. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert.
Ponedeljek, 27. februarja
Ljubljana 12: Razna zborovske točk« (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi, _ 13.20: Lahka glasba Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: paberkl iz vsakdanjega zdravstva: O prebavnih motnjah (dr A Brecelj). — 18.20: Oitra-ške točke na ploščah. — 18.40: Umetniški značaj slovenskega Stajerja (dr. Fr. Stele). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Bogastvo sonca ln lepote Jugoslovanske zemlje. — 19.50: Zanimivosti — 20; Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 20.45: Večerni koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila-
—	22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«.
Beograd 16.45: Plošče. — 17: Orkestralni koncert. — 18.20: Skladbe za violino in klavir. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Zborovsko pet jet
—	17.45: Narodne pesmi -— 20: Prenos ia Beograda. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.25" Lahka glasba. — 20: Zvočna igra. — 21.30: Orkester in pevcL — 22.20: Plošče — Varšava 21: Petje. — 22: Zgodovina simfonije. — Sofija 17.30t Iz zvočnih filmov. — 18: Lahka ln narodna glasba. — 19.30: Beethovnova komorna glasba. — 20: petje. — 20.55: Simfonični koneert. — 22: Ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.45: Petje ln klavirske skladbe. — 19.15: Plesi.
—	20.10: Zvočna igra. — 21.30: Pesem štajerskih rudarjev. — 22.40: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Veliki orkester. — 20.10: Večer solistov. — 22.30: Nočni koncert ln plea.
Torek, 28. februarja
LJubljana 11: šolska ura: Naš skladatelj Emil Adamič — glasbeno predavanj« in plošče (g. Vinko Rupnik). — 12: Naši pevci, naše pevke (plošče). — 12.45: Poročila- — 13: Napovedi. — 13.20: Šramel »Skerjanček«. — 14: Napovedi — 16: Koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Problem malega naroda (dr. Fr. Veber).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Veliki srbski gledališki umetnik Alek-sa Bačvanskl — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Odmevi iz Anglije (plošče). — 20.20: F. S. Finžgar: Dekle Ančka (člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Lahka glasba Radijskega orkestra,
Beograd 16.45. Narodni napevi ln orkestralna glasba. — 17: Petje. — 18: Plošče. — 20: Narodne pesmi in orkestralni koncert. — 21.15: Nadaljevanje koncerta.
—	Zagreb 17.15. Orkestralni in zborovski koncert. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Komorne skladbe. — 21: Lahka glasba in ples. — Praga 19.25: Mešan program. — 21.10: Orkestralni koncert — 22.20: plošče. — Varšava 21: Mešan glasbeni program. — 22.15: Debussyjeve klavirske skladbe. — Sofija 17.30: Vojaška godba.
—	18.15: Zgodovina simfonije. — 19: Petje in orkestralne sk"" ibe. — 20: Godalni kvartet. — 20 55: R'"=ke romance^ —? 21.25: Lahke in p' <m muzika»
GENE MALIM OGLASOM
P» 60 par zh besedo, Eto S.— davka m Trak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— za äifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—» Dopisi ka ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka
za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najman jši znesek za enkratno objavo oglas* Din 20^—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din U— ca besedo, Din 3-— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5,— sa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objav« oglasa Din 17.—^
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevat» od 0gtam*s,ÄÄ Di«	* znamkah
j» piateti pri predaj
_obenem s naroči lom, aH pa po
ioftnid na čekovni raten, Ljubljana fttev. 11.842, etcer k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila fai vprašanja, tlčoča se maffli , §• Badatati na s Oglasni oddelefc „Jntra", Ljubljana.
Beseda 1 din, davek 3
din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Gostilna Martine
Zg. šiška, toči fini šipon in pravo dolenjsko črnino. Priznana kuhinj»! Vsako oedeijo koncerti
3889-18
Danes vsi
na zabavo in ples v go-rti'no Fabjan, Gllnce O. y.	3330-18
Predlpustno veselje
zabava, vse je minilo, le v gostilni pri Panju je še vedno vse veselo, zato pridite še danes in prepričali se boste, da je še vedno najboljše pri Panj-a. Zato zahajate vedno in ob vsaki priliki sano v Vegova ul. 10. loči se izborm dolenjski cviček, fina štajerska vina, likerji, žganje, pivo itd. ob vsakem času razna topla in mrzla jedila. Danes in vsak večer granje klavirja, petje in druge dom. če zabave — tako, da se vsak gos' ' 'iko kar najbolje in najceneje Zabava. Ne po'ab;te in prepričajte se. Se vljudno priporoča ia vas vabi Tone Huč.	3981-18
Gostilna Putrich
r riredi danes domačo Za-avo s plesom. Izborna vina «orka in mrzla jedila. — Vljudno vabljeni.
3993-18
Vrh groznih vojen
in hudih kriz Je post je zdaj v deželi: zatorej k Bausu plesat prid' in dušo raz-reseli. Gostilna Kramar.
4018-18
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
2 Šivilji /.a perilo
ES moške sraice proti dobri plači, ürani o stanovanju spreime zi stalne fzde-■ ovalnica perila Dutsch, — Pančevo,	83 1
Pošteno služkinjo
čisto in hitro, za vsa hišna dela iščem za 15. maiec. Ponudbe s podatki na ogl. odd. jutra ood »15. marec« 3707-1
Začetnico za pisarno
za pisarno, s trgovsko šol-iko izobrazbo in znan>em italijanščine m nemščine takoj sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridni začetnica«.
3706-1
Manipulantko -
začetnico
veščo strojepisja, sprejmemo. Ponudbe pod »Za deželo« na ogl. odd Jutra.
3647-1
Iščemo strokovnjaka
ki je pripravljen osnovati in voditi tovarna platna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Platno«.
3641-1
Služkinja
vajena vseh gospodinjskih
poslov, prvovrstna kuharica, i znanjem nemščine, se sprejme k mah druz'ni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranj«.
3639-1
Kuharica
z daljšo službeno dobo na podeželski gosilni ali ca
večjem posestvu, — vajena vseh del, dobi mesto v Liubljani. Dopise z navedbo siužbovanja pod »Stalna in dobra služba« na ogl. odd. Jutra.	3897-1
Natakarica
starejša, z večjo restavra-
tet'ji, porcelanu, zanesljiva, cijo v industrijskem kraju vestna, dobi trajno mesto, i Gorenjske dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra i Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana št. 2222«. j pod šifro »Dobra moč«.
3667-1 '	3901-1
Strojepisko
z znanjem slovenske in nrv. stenografije, po možnosti tudi francošč-ne, sprejmem. V poštev pridejo one, ki imajo vesel-e do potovanja. Vsa oskrba plačana, začetna plača din 500. Lastnoročno pisane ponudbe s 'li-ko na podružnico Jutra v Celju pod »Potovanje«.
3628-1
Dva vlagalca
(ajnlegarja) ter več tkalcev
za teživa platno sprejme Motvoz, Grosuplje.
3594-1
Frizerko
samostojno, veščo, iščem. Naslov: Bled, M. Mežan 3572-1
Velik hotel
išče prvovrstnega šefa «aie za vodstvo velike restavracije in kavarne, sposobnega
za sestavljanje najfinejših banketov, z znanjem jezikov in z finim obnašanjem. Po nidbe s sliko na ogl odd. J utre pod »Ia moč«.
3537-1
2 raanufakturista
začetnika, takoj sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšen nastop« 3928-1
Kmečko dekle
priprosto, popolnoma samostojno v meščanski kuhi, vajeno tudi drugih hišnih del, ki bi pomagalo na vrtu spreimem. Ponudbe na ogl. ood. Jutra pod značko »Samostojna 250«.
5934-1
Prodajalka
izurjena v železnini, galan-
G. Ih. Kotoian:
Kapitan
zlostrelec
gt-2 ImB lovit
Korespondentko
z znanjem nemške stenografije in nemščine, iščemo, fonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marec 1939«. _3991-1
Krojaškega
pomočnika
prvovrstnega, za velike komade, sprejmem takoj (stalno). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..
4030-1
Natakarica
na račun, prikupne zunanjosti, samostojna, dobi takoj stalno mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4029-1
Frizerko
dobro moč, izvežbano v vodni in trajni ondulaciji, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Dobra moč« na ogl. odd. Jutra.
4028-1
Perfektno kuharico
sprejmem za večji obrat. Oferte z navedbo dosedanje službe in zaK'evo ria'e na ogl. ode. Jutra pod značku »Vestna št. 10«.
3768-1
Frizerka
z večletno prakso ali z mojstrskim izpitom dobi stiano službo takoj. Paradiž. Maribor, Koroška 7.
3752-1
Natakarja
jedilonosca
ki bl bil tudi pomožni plačilni natakar z znanjem nemškega Jezika, marljivega ln treznega sprejme kolodvorska re stavraclja na Prager-skem.	3811-1
Natakarici
dam takoj gostilno na ra-čun. Nudim dober zaslužek. Potrebno 3—5UG0 din. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.	4014-1
Modistko
samostojno sprejmem. Salon Pranja Kogovšek, Frančiškanska pasaža. Oglasiti se je od 12. do 13. ure.
OMLAD-1
Pletilje
za stalno delo sprejmem takoj Istotako sprejmem pletilje za izdelavo rokavic. Savnik Anton, v Skofjl Loki.
3872-1
I-
Kuharico
samostojno, zmožno, ln varčno ter zdravo sprej me trgovska hiša v me stu na deželi. Pomoč v kuhinji. TekoCa topla ln mrzla voda, elektrika. Vseh oseb 12. Ponudbe s prepisi spriče val ln zahtevki pod šifro »Popolnoma izvež-bana ln spretna«.
3793 1
Mlajša gospodična
dobi službo k otroku 1 in pol leta staremu samo čez dan. Plača po dogovoru. Naslov Bežigrad 10, pritličje.
3856-1
25
30 let star
gospod z alžjo šolsko Izobrazbo z lepim nastopom dobi takoj stalno namesti tev s fiksno plačo.Po-trebna kavcija do 500U din. Ponudbe z referen carni do 1. marca na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna namestitev» 3858-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega dobrega delavca sprejmem 1. marca. Schöner Albert, Kode-ljevo Ljubljana.
3860-1
94
Cez nekaj trenutkov je sedela vsa družba spet na »Adelajdi« in z utripajočim srcem čakala, kaj bo. Kapitan je držal za dolg motvoz, ki je bil z drugim koncem privezan k bodalu. In res ni dolgo trajalo, da so se levi priplazili nazaj. Po bratovsko so se lotili vsak svoje gnjati...
»Pozor, fanta!« je šepnil kapitan. Potegnil je za motvoz, tako da je bodalo prerezalo vrv, ki je držala drevo. Drevo se je zamajalo, nato pa z zamolklim udarcem padlo levom na repe: vse štiri živali so bile ujete, kakor le kdaj kakšna zver na svetu! Zaman so vlekle in se izkušale rešiti! Jojmene, to vam je bilo rjovenje!
Telefonistkinjo
sprejmem. Znanje drž. in nemškega jezika pogoj. Ponudbe pod »Tovarna« na ogl. odd. Jutra«	3871-1
Pletiljo
šiviljo in učenKO za pie tiljstvo sprejmem. Cesta na Brdo 153.
3866-1
Stalno
osamosvojitev
nudimo pošteni in agHni o-sebi v svrho soudeležbe v dobro vpeljani starinarni. — Potrebna gotovina 1^.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«.
3722-1
Hišni hlapec
delaven, zmožen vrtnarstva, dobi takoj mesto. Restavracija Mere, Sevnica.
3736-1
Foto-pomočnico
temeljito retušerko iščem. Ponudbe s plačilnimi pogoji na Foto Kieser, Maribor, Vetrinjska 30.	3748-1
Trgovina in
gostilna
na deželi sprejme trgovsko pomočnico, veščo tu dl manufakture. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Štajersko.«
3954-1
Postrežnico
vestno in zanesljivo, za dopoldne, takoj sprejmemo. Christof, Povše-tova 33a, Kodeljevo.
9<!2-l
Dekle
zelo zanesljivo, sprejmem k dvema otrokoma 7 in 8 let. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3903-1
Mlad kuhar
lepega vedenja, vešč meščanske kuhe, dobi stalno mesto. Ponudbe z zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Meščanska kuhinja«.
3902-1
Spretnega tkalca,
ki je že delal na statve za gumijaste trakove ( Gummibandčebstuhl ) sprejmem. Nastopi lahko takoj. Pabrika Du-nav. Solunska 2, Beograd.	3883-1
Dekle
k! Je zmožno voditi mlekarno, dobi službo. Potrebna kavcija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3908-1
[zvežbano
natakarico
mlajšo iščem za sezijo. Ponudbe s fotografijo Kobilica, Tržaška cesta št. 4.	3847-1
ščetarskega
strokovnjaka
ttöemo z mojstrskim izpitom praktično izkušenega. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prevzamem akordno delo« 3828-1
Krojaškega
pomočnika
za fino vojaško in civilno, velike komade in mlajšega
sprejmem za stalno. Pismene ponudbe na Vrbinc, Bohoričeva 20, Ljubljana.
3704-1
Dobro frizerko
Išče Denk, Teano prt Mariboru.	4000-1
Plačilna natakarica
s kavcijo se takoj sprejme za Celje. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Poštenost« 4003-1
Hotel v Crikvenici
sprejme natakarje, ao-barlce, st reža J a, kuharico m učenko oa kuhinjo. Ponudbe na upravo hotela »Esplanade.«
3856-1
Trobentač na
krilovko
(FlUgelhornist) dober dobi kakršnokoli zaposli tev. Pon. z navedbo poklica na Glasbeno dru štvo Slovenj Gradec.
3796-1
Prodajalka
in učenec
Izurjeno manufakturist ko ln učenca, ki je dovršil 3 razrede srednje šole sprejmem v manu fakturno trgovino takoj Ponudbe pod »V LJubljani« na ogl. odd. Jutra.	3800-1
Šest mizarjev
agilnih in poštenih sprejme mizarska zadruga. Takojšnje ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Sloga v podjetju«.
_3696-1
Servirke in kuharica
dobe službo za sezono v večji restavraciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcija zaželjena«.
3534-1
Prodajalko
sprejmem. Pogo; je znanje nmščine.	Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Kavcija potrebna.«	3726-1
Frizerko
dobro moč sprejmem v stalno službo takoj ali pozneje proti dobri pia čl Sprejmem tudi vajen ko. Naslov v vseh posi. Jutra.	3814-1
Dekle
staro 25 let vajeno Siva nja ln drugih . hišnih del želi zaposlitve čez dan. Gre tudi v pomoč v mlekarno ali kaj sllč nega a 15. marcem. Po nudb« na ogl. odd. Ju tra pod »Delavna skrb na«	3842-2
Trgovska
pomočnica
metana stroke « reglet no prakso ln dobrimi spričevali želi službe.— Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Kjerkoli«
3778-2
Brivski pomočnik
s 4 letno prakso, hiter, dober delavec, bubištu-cer Išče službo z oskrbo ln 150 din mesečno. Nastopi takoj. Domužič Peter, Zagreb, Vranduč ka ul. 1.	3813-2
Mehanik — šofer
mlad, trezen, zanesljiv in pošten išče mesto k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Naslov: Hanželič Franjo, Središče ob Dravi št. 118a.	3742-2
HR BAHOVEC
Pomlad...
Pridno dekle
staro 18 let, pošteno ki razume vsa hišna dela, zna šivati in likati, želi mesto k otrokom ali pomoč gospodinji boljše družine. Maren-tič, Maribor, Koroščeva 8.
3733-2
Frizerko
sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v vseh posi. Jutra.
3819-1
Foto amater
kater! ima veselje do kopiranja, dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto Ljubljana«.
3941-1
Fotografskega
pomočniki(co)
» amaterska dela, sprejmem ▼ stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Drogerija Ljubljana«.
3940-1
Fotografa
kot vodjo oddelka za amaterske izdelave išče drogerija Gregorič. Ljubljana, Prešernova ul. 5. Izključno samo pismene ponudbe.
3763-1
Dekle
snažno, pošteno, ki zna vsa hišna dela in tudi nekaj kuhe sprejmem. Ponudbe z zahtevam: na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Snažna«.
3762-1
Slaščičarskega
pomočnika
takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3591-1
Čedno natakarico
z nekaj kavcije, ki je zmožno nemškega in slovenskega jezika, išči gostilna Topiič, Muta ob Dravi.
3623-1
Pridno služkinjo
sprejmem, ki zna dobro kuhat! navadno hra no ter ima veselje do otroka. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3951-1
Točilec
(šankpurš) začetnik, pc šten ln trezen dobi mesto v kolodvorski restavraciji na Jesenicah.
3925-1
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost sprejme kakr šnokoll stroki podobno nameščenje. Naslov v vseh posi. Jutra.
3785-1
Sprejmem
več dobrih izkušenih krojačev (konfekcionar-jev) Stermecki, Celje
3789-1
Pekovskega
pomočnika
mladega, ki bi raznašal
pecivo po možnosti s svojim kolesom sprejme takoj Josip Koren, pekarna, Mozirje 127.
3780-1
Mladega fanta
vojaščine prostega, ki ima veselje do prodaje dobro uvedenega artikla po dravski banovini — sprejmemo. — Prednost Imajo oni s šoferskim izpitom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prodaja« 3792-1
Prima pisarniško
moč
s prakso ln perfektnlm znanjem slov. srbohrv. in nemškega Jezika v govoru in pisavi sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«	3788-1
Pisarniško moč
za vsa pisarniška dela z znanjem slovenščine ln nemščine v govoru ln pisavi sprejmemo. — Pogoj perfektno znanje nemške stenografije. — Lahko tudi začetnica. Lastnoročno pisane po nudbe v nemškem Jeziku s kratkim življenjepisom ln navedbo družinskih razmer ter zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Nemška stenografija Celje« 87874
Iščemo
za LJubljano dva in za Maribor 1 akvziterja, obiskovanje premožnih strank. Vsakdo kupi pomenljivi poceni predmet Ža tri ure dnevno najmanj din 120 zaslužka, xnka s o takoj. Dela za dva meseca. Ker odsoten, pišite in priložite znamke za pojasnila: A. Trezevič. hotel Lloyd, Ljubljana.
_3943-1
Dekle
pridno, pošteno, staro od 20—30 let. dobi takoj služ-Do za pomoč v gospodinjstvu pri Ravbar. Staničeva stev. 2.	3983.!
Službe išče
Vsaka beseda 50 par davek 8 din, za šifre ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Vsako podjetje
iaöi res pridnega, poštene ga tn zdravega mladeniča ìtarega 24 let, absolventu kmetijske šole. Vešč je vseb gospodarskih panog, vrtnarstva in kletarstva, poprav 1 jati zna motorje in stroje. Inteligenten fant oi prejel rudi službo hišnika, skia djsčnika ali kaj podobnega Kdo» i ma mogel nuditi žaposlenje je naprošen, da pošlje ponudbe pod »Priden na I človek« na oglas jdd. Jutra.
2394-2
Trgovski pomočnik
izučen v trgovini z mešanim blagom in želez-nino na deželi želi premeniti službo. Prevzame tudi kako podružnico. Nastopi lahko s 1. marcem. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod «Ve sten in zmožen pomočnik«
2182-2
Risarja za pohištvo
iščem. Obširne ponudbe na Milan Zala, Beograd, Brače Jugoviča 5.
3590-2
Gospodična
črnka, 23 let stara, želi dobiti službo pri samostojnem gospodu uradniku ali vpo-kojencu za gospodinjo. — Zna kuhati in šivati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Črnka«.
3937-2
Perica
bi hodila za stalno na dom prat. Vzame tudi na dom perilo. Alojzija Golob, — Ljubljana, Galjevica 26.
3932-2
Absolvent
tekstilne šole
s polletno prakso pri vol-narskih Schwabe Jacquard strojih, išče primerno službo — Cenj. ponudbe pod značko »Priden« aa ogl. odd. Jutra.
3904-2
Plačilni natakar
zmožen, kavcije, z večletno prakso, išče stalno ali sezonsko mesto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen natakar«.
3874-2
Boljše dekle
vajeno dobre kuhe, z dobrimi spričevali, želi premeniti službo k stalni mali družini. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Poštena Primorka.«.
HM?
1.000.— Din nagrade
dam onemu, ki preskr bl stalno službo lnka-santa, skladiščnika ali vratarja bivšemu držav nemu uslužbencu kavči Je zmožnemu. Naslov v vseh posi. Jutra.
3832-2
Postrežnica
ki zna kuhat! meščansko hrano in vsa hišna dela opravljati išče služ bo. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Skrbna«	38382
Manufakturist
išče mesto praktikanta Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do dela.«
3850-2
Mlad mesarski
pomočnik
izvežban klobasičar išče službo kjerkoli. Cenjene ponu-.dbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.	3771-2
Trgovski pomočnik
star 20 let, izurjen t vseh strokah mešane trgovine, želi -emeniti mesto. Naslov v vseh posloval. Jutra pod »Delaven in agilen«.
3697-2
Mlad trgovski
pomočnik
izučen r trgovini mešane stroke želi premeniti mesto, s prvim marcem. Naslov v
vseh poslovalnicah Jutra pod »Agilen prodajalec«.
J524-2
Vrtnarski pomočnik
z večletno prakso išče službo. Andrej Komac, Maribor, Primorska 10.
3749-2
Trgovska pomočnica
začetnica, pridna in vestna, stara 18 let,- išče službo. Cenjene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Marljiva«.	3758-2
Gospodična
29 let želi službo k samostojnemu gospodu kot gospodinja v okolici Ljubljane ali Celja. Rozalija Pole, Slov. Bistrica št. 45.
3757-2
Brivski pomočnik
23 let, dober delavec, išče
nameščenje. Morem nastopiti takoj ali po dogovoru. Naslov: Madjarevič Martin, Rusanova 75, Virovitica.
3764-2
Vrtnar
vojaščine prost, izvežban v v>ch panogah vrtnarstva, išče službo za takoj aii pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežban vrtnar«.
3765-2

m*
rrr4*--' -
'•.'m
.V"

.--V. .,-;<( -i'*- .'.*- ^^
V*
> • -/v» .
. s.:. TA -Y
i
■ . -
Kakor prtroda, J. ia&pano tudi naie telo ln m težko brani KOper bolezni. Zato mu moramo pomagati ln ga napraviti odpornega ln zdravega. Očistiti ga moramo vseh nakopičenih ln telesu škodljivih snovi, ter mu dovajati nov. ln o&ivlju-ioS. tokov t. v to 6vrho se priporoča aa naravno zdravljenje
»PLANINKA« ČAJ
ki je pripravljen večinoma lz najboljših planinskih zdravilnih zelišč, katerih koristno delovanje Je že znano v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da J« »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete lz znanstvene, deloma pa tudi lz ljudske medicine.
»Planlnka« zdravilni Ca« J. dober regulator ia čiščenje ln presnavljanje. Zaradi tega Je edravljenje 6 do 12 tednov a »Planlnka« ''aJem Bahoveo Izredno dobro:
pri «labi prebavi in zapeki, pri neurejenem delovanja črevesja, pri telesni napetosti ln pri omotici, glavobola, nespečnosti in zgagi, pri obolenju zaradi sečne kisline, pri obolenja Jeter in zlati tili, pri živčnosti ln živčnih boleznih.
»Planlnka« zdravilni čaj pospešuj« tek. Sante vaj te v lekarnah Izrecno »Planlnka« čaj Sahovec. ki je le tedaj pristen, ako j. zaprt in plombiran ter nosi ime:
MMAHOVEO"0™
LJUBLJANA
vC-1
J v ^ •
i
Šivilja za obleke
in plašče gre ttvat na dom. Naslov ▼ vseh posi. Jutra 3824-2
Prodajalka
pridna, poštena, zanesljiva, dobra moč, želi premeniti službo 1. marca. Imam večji krog znancev za trgovino. Ponudbe na ogl. ode. Jutra pod »Manufakturistinja«.
3935-2
Pošteno dekle
z meščansko in trgovsko
šolo, vajeno gospodinjstva, išče mesto blagajničarke, — prodajalke ali primerne. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Strogo zanesljiva«.
3938-2
i.fuiit]<:t!iiHi!UitMituiiifuiinin:u!ii!iiinutitt:mtffniim»(
Vajenci (ke)
■»«ni—iiUMMiiii« immun Beseda 1 din, davek 3 din, eti šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znegfck 17 din.
Frizerski salon
Frank «prejme učenko. Kolezlja, Trnovo.
3353-44
Krojaškega vajenca
sprejme Ivan Jeršin, — krojač, Kranj. 3804-44
Absolventka
trg. akademije
išče popoldanske zaposlitve. Ponudbe z navedbo časa in honorarja na ogl. odd. Jutra pod »K 20«.
3985-2
Plačilna natakarica
«
išče mesto v kavarni ali gostilni. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Poštena ln simpatična«.
3978-2
Ključavničar
avtogenski varilec Išče zaposlitve. Sprejme tudi posel kurjača, sluga, hišnika ali lnkasanta, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten ln zanesljiv«.	3977-2
Šofer
z večletno prakso pri
osebnih in tovornih, tudi diesel vozilih Išče namestitve Zna slovenski, srbohrvatskl ln Italijan ski Jezik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »24« 3973-2
Oskrbnik
(šafar) v vinarstvu ln sadjarstvu, dobro vpeljan, z
dolgoletnimi spričevali, išče službo. Ponudbe pod značko u.^afar« na podružnico Jutra Maribor.
4013-2
Trgovska pomočnica
vajena gostilne, z.-nožna vod- i stva podružnice želi preme- ! niti mesto. Ponudbe pod šif- ' ro »Marljiva« na podr. Jutra v Mariboru. 3601-2
Mehanik —
radiotehnik
zmožen naj raznovrstne] šlh popravil v. teh stro kah žeii premeniti sini bo. Pripravljen Je sprejeti tudi kakršnokoli za poslenje: v pisarni slu ga ali kinooperaterja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanik— operater lfa.39«. 3771-2
Natakarica
z večletno prakso lSöe službe za takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3774-2
Kuhar
vojaščine prost, išče službo.
Cenj. ponudbe pod »Stalna služba« na podružnico Jutra v Mariboru.
2494-2
Šivilja ▼ Celju
gre šivat na dom, tudi izven Celja. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4002-2
Postrežnica
mlada pridna lSče dopoldansko zaposlitev.— Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod »Uma«.
3827-2
Pekovski pomočnik
išče službo ▼ LJubljani, vojaščine prost, s večletnim izpriCevalom. Na stop takoj. Naslov: Anton Zavodnik, pošta Krka, vas Trebnje Gorica.	3964-2
ENO iN \ f(ö/.RVM[
JUCOGRAFIKA
A- Ca^cL^n 23
Frizersko vajenko
in brivskega vajenca, takoj spreime salon Albina Šinkovec, Ljubljana, Dolenj ska cesta 6.	3724-44
Krojaškega vajenca
sprejmem. Vsa oskrba T hiii. Naslov v vseh poslov Jutra.	3734-44
151etni fant
se želi izučiti v mehani Ski ali ključavniča»ki stroki. Naslov v vseh posloval. Jutra. 3837-44
Dekle
poštenih staršev se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Pošteno dekle«	3775-44
Vajenko
poštenih staršev sprejme trgovina meš. blaga Pogoj vsaj 2 razr. srednje šole, dobra, računa rica ln dela vajena. Po nudbe na ogl. od. Jutra pod »Trgovina v Sa vlnjskl dolini« 3783-44
Pekovskega vajenca
krepkega 15 do 16 let
starega Iščem. Ivan In-tihar, pekarlja. Nova vas pri Rakeku. 3799-44
		
m	Ulm	m
Seseda 1 din, davek J din, za šifro ali dajanje naalova 3 din Najmanjši znesek 17 din.
Za srednješolce
ki zaradi slabih ocen ne smejo obiskovati šo le in za privatista so učni tečaji na Zrlnjske-ga cesti 7-n. Cene nizka.	3865-4
Bivša učiteljica
daj a pouk v nemščini. Uspeh zajamčen. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Temeljitost« 3834-4
Strojepisni pouk
večerni fcečaji, oddelki od pol 7. do 8. ln od pol 8. do 9. »večer za začetnike in izvežban-ce. Novi tečaji se bodo pričeli 3. marca 1939 Najnižja šolnin». Moderna ln največja stro-jeplsnlca a 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vea tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. zvečer pri ravnateljstvu Christof ovega učnega zavoda, LJubljana, Domobranska 15. tel. št. 48 43.	3915-4
Nemško
konverzacijo
ln pouk nemščine nudim po zmerni ceni. Slomškova 7, pritličje, levo.
3952 i
Trgovski potnik
ki razpolaga z avtom, bl prevzel zastopstvo pod ugodnimi pogoji. Aktiven razgiban posel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastno vozilo.«
4034-4
Nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino
in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11. pritličje. Informacije dopoldne.	3709-4
Zastopnika
delavnega, kolonijaln« ke, takoj sprejmemo za ita-
jersko. Avtolastniki imajo prednost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9991-f
Potnik
avtovozač ta Štajersko,
Prekmurje in Mediimurj*. išče mesto. Ponudbe pod
»Dobro vpeljan« odd. Jutra.
pod ogl.
»11-J
Zaslužek
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje aaslova S din Najmanjši znesek 17 din.
Zaslužek
Več starejših gospodov sprejmemo za lahko ln doblčkanosno delo v Ljubljani. Upokojenci in majhne kavcije zmož nI imajo prednost. Ta kojšnje ponudbe na («1 odd. Jutra pod »Expres« 3851-3
Pletenine
sprejmem v delo, vsako množino. Nolda Ana, pletilstvo, Ljubljana, — Predovlčeva 25.
3990-3
Iščem gospoda
za francosko konverzacijo, dvakrat na teden od 16. do 18. ure. Oglasiti se na
Potniki
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj Si znesek 17 din
Zastopnike(ce)
sprejme povsod Lindič, — Ljubljana 245 f. 20 vzorcev stane 40 din. Stalen zaslužek za vsakogar.
3936-5
ao io. ure. »jgiasiu »e na i
ogi. odd. jutra pod šifro Potniki, zastopniki,
»Jelen»«-	_____I. _________:_
4022-4
Nemščino
od osnovnih začetkov do popotnega obvladanja poučuje profesor dr. Svo boda, Kmonska 2.
3809-4
z dobrimi priporočili, uvedeni v kolonialnih in Ipe-icerijskih prodajalnah, ki že-j le prodajati odličen kozme-! tičen preparat, brez konku-j renče, naj pošljejo svoje ponudbe na ogi. odd. Jutra {pod »M. K.«
J573-5
Potnik
dobro vpeljan v dravski banovini, avtovozač, špecerij« ske stroke, išče mesto. Ponudbe pod »Agilen« na ogl, odd. Jutra.
»12»
Potnika
sprejmem proti dobri proviziji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
m3*
Potnike, zastopnike,
dobro uvedene iščem za o-biskovanje drogerij, kolonialnih trgovin, večjih vinarn, hotelov v dravski in savski banovini. Zaslužek stalen, provizija velika, kolekcija mala, predmet brez konkurence z odlično prodaja. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uveden«.	3576-5
Iščem potnike
dobro vpeljana pri lekarnah, drogerij ah ln parfumerijah za prodajo specialnih krem kot postranskega artikla. Z» sposobne stalen večji zaslužek. Ponudb, a toč no določenimi r&Jonl, curlculum vltae ln referencami na »M. G« LJubljana, Poštni pre-d al336.	3810-3
Poverjenike in
zastopnike
agline in sposobne, po vseh krajih Slovenije, aa nabiranje članov, varčevalcev in poso j Uo-Je-maleev. Besnim, vztrajnim sotrudnlkom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Plamene prijave sprejme PomJUi. niča »MoJ dom« Dvora-kova 8, Ljubljana.
3070-a
mL
Beseda 1 din, davek S din, za šifro ali dajanje aaslova S din Najmanj« Si zneeek 17 din.
Vsakovrstno dato
kupuje po najvišjih
cenah ČEBNE — juveHr, Ljubljana, Wolfava uJL,
Staro zlatnino
zlato zobovje, avrtt. kron«, zlatnike in briljante kupo» ie ČUDEN, Prešernova 1.
65-36
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Natakarice
mlada, išče zaposlitve v bufetu, gostilni ali slaščičarni. Cenjene ponud b« na podruž. Jutra ▼ Celju pod »Poštena na. takarica.f
«M
MARKOVE KAPLJICE
I
L
so 2e 150 let pre*ku£ene ln kot najboljše zdravilo priznane kapljice za Selodee, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. 1 steklenica din 22.—. Ako ste bolni na telodcu, plSite takoj na:
Ogl. Rag. t. bc. 1990 1935 GBADSKA LJEKARNA, ZAGREB 5, GORNJIGBAD.
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Obči državljanski
zakonik
»i')venski kupim. Naslov v rieh posloval. Jutra.
2622-8
Ljubljanski Zvon
letnike od 1914. do 1925 ne vezane, prodam. — Zore. Ljubljana. Gledališka 12.
3996-8
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj S) inesek 17 din
Stiri angleške
radio aparate
?;n 7 cevne po din 2000 do din 2">00 ter 8 nemških svetovne znamke Seibt-Su per modeli 1959, 3 valovne dolžine, visoko selektivni, 5 cevri ni prodai od špedi-terskega skladišča jako ugod no Poizve se pri Ludviku Ileršiču Liubljana, Rimska cesta 13.	3744-9
Hmeljskih drogov
1200 komadov franko vagon 2.80 od 6 m ln 6 cm navzgor prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo.	3840-6
Forda
tipa A 29, v zelo dobrem
stanju, ugodno prodam. — Več se poizve v gostilni Türk, Streliška 22.
3891-10
Motor
500 ccm BSA	v odličnem stanju	prodam. Freyer, Mišlča	23, ogled od 1 do 2.	3801-10
Motorno kolo
DKW 250 model 38 pre dani. Takse plačane. — Ogled pri Ceh, Kamnik 3843-10
Tovorni avto
Chevrolet Truck, 2 in pol
tonski, prodam v izvrstnem
„ t	* u " j I "Min- Jože Luzar, Ško-
V kaseti z» 6 oseb prodam. c)an pri Novem mestu
Naslov v vseh poslovalni-	3773-10
Foto aparat
10x15 prvovrstna leča, malo rabljen, pribor s paiirostatlvom ugodno prodam. Bartel Jeg.lče va c. 7.	3852-6
Več lepih oleandrov
in aspidistrov prodam Gostilna Kane, Podsmreka
3674-6
Srebrn jedilni
pribor
Drobilec
norejle konstrukcije 3 do 4 kub. m kapacitete z odgovarjajočim pogonskim stro jem iščem Ponudbe z natančnim opisom na naslov : Ivo Novakovič, Sv. Ivan Zelina, Savska banovina.
3741-29
Šivalne stroje
ln kolesa prvovrstnih znamk, rabljene stroje: krojaške, čevljarske, ci-llnderce od 30C din na prej prodaja TRIGLAV. Resi j e va 16.
3920 29
cah Jutra.
3615-6
Kopalna banja
m oljnata slika ugodno na prodaj. Jegličeva 9. pritličje levo.
3961-6
Otroška postelja
železna, bela, dobro o-hranjena, ugodno naprodaj. Campa, Poljan ska 15. stopnišče V-4.
3955-6
Beseda 1 din, davek 5 din /a šllro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ži znesek 17 din
Prodam
kratek, dobroohranien k!a ▼ir, z lepim glasom in dunajsko mehaniko Ugodni plačilni pogoji. Naslov: Lajovic, Černetova ul. 32, Ljubljani.
Stare gosli, viole
ielo, kontrabas (tudi
Kompletno
kopalnico
prodam. Veliki stradon št. 3.	3777 6
Brivsko perilo
nerabljeno poceni prodam LJubljana, Rim ska cesta 20, pritličje iesno.	3776-5
Frizerji, frizerke!
Obveščam, da bom v po nedeljek 27. februarja 7 1 pri »šesttci« na Tyrševi i cesti imel ves dan razstavljene svoje najnovejše frizerske aparat« lastne proizvodnje. Iz-
oaislabšem stanju), kupim. ! rabite to ugodno prlll Pcnudbe na ogl. odd. Jutra i ko 2a brezobvezen ogled po »Godala«.	i da se prepričate o kva
3910-26 ' liteti mojih izdelkov. _
'	-----|Nagy Gčza, Subotica.
Pianine	i izdelovanje frizerskih
x ituuiiu	. ,n mehaničnih strojev
krasen glas, malo rabljen, : Aparati 30 na vpogled zaradi sehtve počen, na pro j :Jd 28 febr dalje pr, g
! fvanu Pircu, frizerju
Maribor, Aleksandrova 51.
3751-26
Črn kratek klavir
»■ zelo dobrem stanju pro dam po nizki ceni. Ljubljana, Komenskega ni. 26-11 desno.
3730-26
Harmoniko
malo klavirsko kupim. Tenor banjo prodam ali zarne-niam. Franc Trampuš, Vele-nJe-	' 3660-26
Ljubljani, ulica 6.
Florijanskn 3922-6
Beseda ! din davek 3 Citi za šUro ali da.ianjr naslova s din Najmanj 61 znesek 17 din
Medarna
LJubljana, 2iaovska ui it 6. nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni.
82 3i
Semenski oves
vrste »Svalof« in beii »Kir-ies« priznan od osrednje komisije za semenogojstvo, semenski kro.npir različnih vrst. kskor tudi prvovrstni jabolčnik ima na orodai u- i prava Julio Meint. Apače. __3533-33
Nekaj ->dj .alcev
aa fino presno maslo iščem Ponudbe pod šifro »Garantirano sveže«, na ogi. odd. Jutra.
4033 33
Otroški voziček
ln posteljica rse novo usodno na prodaj. Derni otova 14.	3976 6
Vozove na
pnevmatik^
različne, ima na zalogi po ugodnih cenah Fajfar, ljub liana. Trnovska ulica 2s telefon 34-10.
4032-6
Elektrovrtalni stroj
23 mm, malo rabljen, 2 nrimoža ter razno ključavničarsko tn mehanl-čno orodje, dve kom-pTetni železni jkni takoj prodam zaradi izselitve v inozemstvo Se kač, Ptuj. Ormožka 10.
4015-6
Motorno kolo
Diamant Sachs, 100 ccm v najboljšem stanju zelo ugodno prodam Pojasnila daje Gregorin, menanik. St. Vid nad Ljubljano.
3746-10
Indian motor
500 ccm. dobro ohranjen, nsprodaj. Hitremu kupcu za 2600 din. H. O. Stara vas U3, pošta Videm-Krško.
3694-10
DKW 500 ccm
»Anlasser« — še nov za 13 tisoč din. Prikolica »Stoye« za 4000 din proda Derganc, Gor. Radgona. 3549-10
Avtotaksi
*• sedežni, 6 cilmdrski, ze-prt dobro ohrani en Citroen poceni proda Tone Verbič Vrhnika-Sap.
___3593-10
Avtomobile
covornu,osebne ln avto buse dobro ohranjene, ^seh jakostl kupite naj enejs pri O. Žužek, za stopstvo Krupp, Ljublana, Tavčarjeva ul 11 3773-10
Opel limuzina
6 cilindrov tipa 1937 v «lo dobrem stanju na orodaj takoj po ugod al ceni Vprašati garaža Desa. Ljubljana Ce lovška cesta 3770 10
Biljarde
zamenjam za majhen dvosedežnl avto boljše znamke ali za les Ponudbe na Matija Hrtbai TYbovlje-Lofce. 3784-10
Beseda 1 din, davek à 3in za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Norec
(Federhammer) ma!!. Im pim. Ponudbe pod »52308« na Pubiicitas, Zagreb.
3638-7
Motor s prikolico
novejše tipe dobro ohr« njen od 500 ccm do 750 ccm kupim. Ponudbe s točnim popisom ln ce no na podr. Jutra Jesenice pod »Plačam ta koj«	3794-10
Lep odprt avto
znamke »Vermorell« po reni proda Pran Oblak v Šoštanju.	3967 10
Ardie 125 ccm
in BSA Sport zelo poceni naprodaj Na ogled rud' danes Likalnica Ljubljana. Vegov» 12.
_3995-10
Harley Davidson
s prikolico 750 ccm v do brem stanju, ugodno, pro dsm Rudolf Jereb, Hreno ™ 17.	3892-10
Več šivalnih
strojev prvovrstnih znamk, popolnoma novih in rabljenih poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve).
4024-29
Beseda 1 din, davek S itn za šifro aii dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Stoječ les
produkcijo tramo\ stalno kupujem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »S sečnim dovolje ujem«	97-lš
Bukovih drv
240 kub, m zdravih, prodam na licu inesta. Dosta vim tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4023-15
beseda ! din, davek 3 lin za šliro ali datante naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Pohištvo
.<<ivo 115 4e rabi.teno s «a želite erodati all «a ne, dati v «hrambe, ■prtjmemc » posponi ic ieleS « itomisljskc pr«' •nj< oc seit ugodnih pn (•■Jih Kupcev ie » cen •udalku ».'■dni dovolj v.a i. ■on »ararijeuc ooni •tvo Vse reklame pr* urblmr sami Sporoči * uan> ua dopisnici ai
istno Prsvoi pohištvi, jrfcsKroimc sami i vai ,m tili au Ljubljana, vršev» 12	TO-U
Ogledate si tahluj
üjiinejse m oaprepn tejse pohištvo kakoi ,t> lahko tudi naročit, po načrtih po zelo ni, -ii ceni ie pri Ometnen johlštvenem mlzarstvv vmbrožič Avgust Bleo 4ilno	i773 i/
Črešnjevo spalnico
prodam po nizki ceni. — Mušič, mizar. Mengeš 92.
3fc>99 12
Kompletna spalnica
bela, iz mehkeg.i le>a, — ugodno napiodaj Naslov. Aloma Company d z o. z. L lubljana, Aleksandrova 2, 1. nadstr.
3886 12
Radi odpotovanja
prodam pod ceno do-oro ohranjeno česa je vo cainico. Černetova 26. levo.	3869 12
Beseda 1 din davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj él znesek 17 din
Naročajte
l2 Kupčicevp drevesnv In trsmee na Ptujsk gori Seznam ln cenik na razpolago.	63-c
Štedilnik
dobro ohranjen, kupim. — Por-idbe na cgl. odd Jutra ped »Ste*"nik«.
3632-7
Stoječ jarmenik
70—80 premera, kakor tuo'i pogonski stroj, zares » do brem stanju, kupim. Po nudbe z oznako cene. josip Polgar, Donji Miholjac.
3610-7
Železnih oken
14 komadov, kupim. Ponud be na Šoster, mlin, Vojnik pri Ceiju.	3761-7
; Ključavničarski
j	primož
Franjo Žiher. Zamušani, Sv ; (Schraubschtock), kupimo, Marjeta Moškanjci. Zahte : ponudbe na Jugokreda Mir-
Cepljeno trsje
»adno drevje, divjake, nudi
»i; te cenik.
3691-6 : na.
3648-7
Aparat za
Rabljene vreče
trajno kodranie stare od Jute P° 100
"	rcohlna „ A M7+WMno_
popolnoma nov. prodam po zelo nizki ceni. Anica Krč Kranj, Blejska c. 4.
3538-6
12 marmornatih miz
upognjen les, (kavarniške)
vsebine ne raztrgane— kupimo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Vreče»	3791-7
Med. tehtnico
1C00 gr kupim Ponudbe
«eseda 1 din. davek < Un za šifro all dajanje aaslova 5 din. najman< äl znesek 17 din
Letos
imam veliko izbiro najbolj ših koles ter šivalnih strojev sigurnim na obroke Šket Vransko.
_3543-11
Kdor
si namerava kupiti covo kolo, naj si ogleda ceno in kvaliteto. Rabljena kolesa vzamem v račun. — Zatler. Ježica,
3875-11
Beseda 1 din, davek 3 din za Mfro all dajanje naslova 5 d<n. najmanj šl znesek 17 din
Ureditev dolga
potom soduih m izvensodnih pornvnav Nasveti v soiicturzuiL zadevah u» vs«n IrugU. trgovsko obrtnih poslih Strokovne knjigo vod <ke revizije Sestava tn aprobaclja btiauc Preskrbe trediurs Nasveti gleae araniinih vlog ln, plasiranje istih Vsi oos 11 Kmečke AaSčlt« edina sonceslon irana komercialno pisarna
LOIZE ZAJC
Ljubljana Gledališka < TELEFON 58-18
230 .r
Hranilne knjižic«
eaščitemb uvodov
vrednostne papirje 3°/« ubveznice
raovčuieo, .talno dc najviš; :em in prot takoišniemu zplačilo * gotovim
Alojzij PLninšek
Liuhliana. Beethovnov» 14 teletoo 35-10
510-lf
r
Hranilne knjižice
posojilnice Zagorje ob Savi kupi takoj in plača najbolje. Bančno kom zavod v Mariboru, Aleksandiova 40.	3747-16
Vloge
na knjižice in tekoče račune obrestujejo najugodnejše.
Posojila
datejo proti zadostnemu
kritju in
vrednostne papirje kupujejo, prodajajo, loic-bardirajo in posojaio.
Hranilnica dravske banovine
Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje.
3718-16
Kupim ček za
Francijo
do 1500 frankov. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3711-16
Bančno kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta H .api takoj ln piača n&j .Olje: bramine Knjižice bank is hranilnic redtiostne papirje: 3 odst obveznic«, ooc». srečke deinice itd valute vseh držav Prodaja srečk državo«-izredne loterij®
218b-it
Posojila
različna, pre^krhlm hI 'ro, brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji gotovini Oblastveno dovoljena pisarna
Rudolf Zore
bjubijana Gledališka 12 Znamka za 3 Din
3438-16
Terjatve
•sikovrstnc. iztoiene ali ne-iztožene. prevzamem v in-kaso. PresKrbim kredite na
vrednostne papirje. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica 12.	4020-16
Pristopim
takoj k dobremu rentabilnemu podjetju z 20 tisoč din. Naslov v vseh [KJsloval. Jutra.
3897-16 Zlata jama
Iščemo družabnika z 30 tisoč dinarji proti največji sigurnosti. Letni 'isti dobiček 150 000 din Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Brez konkurenčna fabrika-clja«.	4006-16
Trgovino
v prometnem industrij skein kraju prodam z zalogo ln inventarjem pod ugodnimi pogoji.— fonucl oe pod »Trgovina 888« na ogl. odd Ju tra.	3797-19
Lokal
na zelo prometni točki za trgovino, pisarno ali mesarijo takoj oddam. Vprašati pri Rovšku — Ljubljana, Kolodvorska ul 35-1. nadstr.
3872 19
■ipseds 1 din dare* Itn aa $ltro ali da lan 1* naslova 5 din Najmani
š) znesek 17 din
Lokal
primeren za obrt pisarno ln drugo se ceneno odda. Naslov v vseh po slov. Jutra.	3863-19
Frizerji pozor
prodam salon za dame in gospode ali samo ln ventar. Brivski salon Ivan Wolf, LJubljana. Tyrševa 31.	3841-19
Enonadstropna hiša
v lepem prometnem kraju, z več sobami, obširnim dvoriščem, vrtom za zelenjavo in gospodarskim poslup-lem ter opremljenim trgovskim lokalom :n skladiščem. naprodai Naslov in podrobnosti v vseh poslovalnicah Jutr» pod značko »Lepa ugodnost«.
3170-20
Prodam parcelo
360 kv. m za bežigrajsko gimnazijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3916-20
Parcele
večje in maniše, lepa lega, solnčno, ugodno naprodai. Triglav, Resljeva 16.
3919-20
Trgovina z Trgovino	mešanim blagom
z mešanim blagom » pro- j na zelo prometni točki v rretnem kr-iu vzamem v na- | Mariboru na prodaj. Po- j HIŠO- tr"govsKo, enonad
>em s stanovanjem Promet ; nudbe na ogl. odd. Jutra	str„Dno n-ostornl lo-
«X. 50.000 Ponudbe na ogl v Mariboru pod »Hksisten-	^ stano.anil skla-cdd. Jutra pod »Ma, 1939« ca.« 3756-19 j Ä
(teailtetna pisarna
Ljubljana
Miklošičeva .«ta 4/IL
proda:
3545-17
Deske
24 mm III. IV. od 10 do 16 cm kupim 150 m3. Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Najceneje«	3879-17
Kolar
Zaradi smrt se odda t naiem kolarska delavnica z vsem orodjem po najnižji ceni. Hrano in stanovanie v hiši. Prednost imaio sam ski in oni. ki poseduiejo obrtni list. NasloT v rseh posloval. Jutra.
_ r»-n
Pekarno
oddam takoj v naiem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca zajamčena« __3693-17
Hišico z vrtom
ah manjše posestvo » blil-
nji liubljanski okolici vzamem v najem. Ponuabe na ogl. odd Jutra pod šifro »April • maj«.
ES-17
dlšča, dvorišče, na pro-. ; metnl trgovski točki v Lokal ' mestu za din 450.000. z inventarjem v mestu ta- 1 HISO, trlnadstropno. koj oddam Naslov v vseh novo, na prometni to-posloval. Jutra. ' čkl. trgovski lokali, do-3719-191 nos cca 100.000 din za - , dm 1,350.000.
TABLETE ~ MAST
Pri revmatizmu, gthtu ln ISiJasu masirajte boleče dele z »N I b o 1« mastjo in vzemite »N i b o 1« tablete Tudi pri prehladu, gripi hi glavobolu pomagajo »Nibol« tablete. »N i b o U v lekarnah Din 20.—.
Proizvaja Apoteka Mr. Bahovec — Ljubljana.
Reg W. 17 816/35
Modern lokal
i i'ellk, na prometni ce-' stl takoj oddam Naslov v vseh pošlo vai. Jutra 3953-19
Češnjeva spalnica
temna politirana, 11 kom i na prodaj za 3 000 din. - ; Cvetko Kladnik. mizar Mo- 1 za večji novo zidaai hotel kronog.	3688 12 ! iščem. Ponudbe na ogl.
Kompanjona-ko
prodam. Naslov v vseh po- j Pod »Medicus« aa ->gl. odd
slovalmcah Jutra.
Jutra.
3966-7
3890-6 j
Inventar žage
Teneclanke z vsemi de-
Bombažaste
odpadk
in od perila kupuiemo po
l1 inooe™r&-n0t^' 11 ! najviš. :h dnevnih cenah. -
k. s. 220-380 z voltome
trom prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno prodam«
3882-6
Komerčna litina
ln sicer štedline plošče okvirje, obroče, rešetke Itd vse tovarniško novo prodam po 3 din za kg franco skladišče Ljubljana, Tyrseva 35.
3859-6
Otomane Din 340.— Wodrocc » 175.— Mreže » 88.— Kauče » 1750.—
£. Zakrapsk,
LJUBLJANA,
Miklošičeva 34.
Stedilniška centralna kurjava
kompletna s štirimi ra diatorji ugodno naprodaj Mala vas 18. Ježica.	3876-6
Ogledalo
primemo za krojača ali BvUjo prodam. Borštnikov trg l.-I. pri kro-jaftu.	3831-4
Povzorčene ponudbe leka, Ljubljana.
3999-7
Steklen nastavek
rabljen, za na pult, kupim. Anica Avbelj, Tržaška cesta štev. 6.
4021-7
snocazs
Beseda 1 din, davek 3 3:n vb. šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Tovorni Ford
arnerikanski BB 4-cilindrski 3 tone, zelo dobro ohranjen. ugodno prodam Bri-celj. Rogaška Slatina.
3627-10
Motorno kolo
Diamant Sachs, 100 ccm v najboljšem stanju, zelo ugodno prodam. Pojasnila G-egorin, mehanik, St Vid nad Ljubljano.
3930-U
Kdo vloži
din 50.000
v ptodonosno oodjetje. proti »igurnemu iamstvu. Obre stovame vloge po 10%. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »SiguntMte.
401716
NAZNANILO!
Prva velika pošiljka ko les prispela. Oglejte si brezobvezno pri tehnik Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 3844-1]
Kolesa
najboljša tn velika izbi ra, nizke cene, na u--»oJna o plačila Oskai Remec, LJubljana, * Do-enjska 5.	113-1]
Kolesa
rartija novih in ve? rab-lienih poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križan ■ike cerkve.
4025-11
«eseda 1 din, davek lin za šifro ali dajanj, ìaslova 5 din. najman šl znesek 17 din
Jarmenik
abrikat Pini Kaj razpona 600 mm s cirkuiar-iem ln transmlsljo prodamo pod zelo ugodni ml pogoji. Naslov v vseh posi. Jutra.
2357 2i
Šivalni stroji
proti gotovini kakor tu
di na obroke. Zahtevaj te prospekt Sprejemam zastopnike. Josip Ur ič. šivalni stroji, kole-
.1. Ot
ije. Narodni dom.
2202-29
Jaquard stroj
10-80 prodam ali zamenjam za navadnèga 8 80 do 100. Naslov v vseh posi. Jutra
3854 29
Pletilni stroj St. 8.,
šivalni stroj tn gramo Ion vse dobro ohranje ao prodam Naslov v vseh poel. Jutra
3344-29
Pisalni stroj
popolnoma nov ugodno prodam Naslov v vseli posi. Jute». 9836-29
Moderne spalnice
od 2000 din, kuhinjske oprave od 800 din dalje nudi Josip Goljar, Fior-■ anska 1.
3923-12
Novo pohištvo
tehnična risarska miza kuhinja naprodaj Ko rytkova 28.	3672-12
POHIŠTVO
^a stano\ anja hotele trgovske opreme ln pen slone dobite najhitre je v največji zalogi po ìiiàtva
»SAVA«
Spalnice že od 1.600 -Omare	400. —
Postelje	160 -
Kuhinjske oprave 750 Kuh kredence 450 -Otomane	500.—
Madraci	190 -
Mreže	85.-
"prelemamo naročila po oredloženih načrtih. Rožna dolina Predjam ska 32 ln 35. Trgovina: liajeva. Nebo ičnik.
3989-1".
Staro pohištvo
■»mare ln postelje, pegica, ga*perček ln železen štedilnik poceni na orodaj. Sv Petra cesta 52-1, drugI svonec.
.3998 12
Beseda 1 din. davek lin za šifro all dajanj> aslova 5 din najman 5) znesek 17 din
Osebno pravico
za gostilniško koncesl jo dam v zakup ln nu dim osebno sodelovanje Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ljubljana 100«	3833-30
Elektro-instala-terska prodajalna
z uvedeno prodajo in zunanjimi posli, zaradi odhoda iz Zagreba na prodaj zelo poceni. Priložnosten na kup za ustvarjenje eksistence » Zagrebu. Holub,, Zagreb, Radišin* 11, tel.- 53 65.
3687-30
odd. Jutra pod »Kino hotel«.
3675-16
Prva hipoteka
nominale 54.C00 din, 9 od3t obresti, 4 leta teko če, srelo ugodna naložba glavnice, naprodaj zara di odpotovanja. Ponud De pod »Grosuplje« na ogl. odd Jutra. 3650-16
Iščem družabnika
Delo pošteno. Večstoodsto :en zaslužek Naslov v vseh posloval. lutra.
J760-16
Do 15.000 din
posojila
->rez porokov, dajemo držav nim in samoupravnim urad nikom ter upokojenem Pi šite na ogl odd Jutra pod ., Dolgoročno«.
2728 16
Iščem družabnika
za trgovino z mešanim bla-t.< m, izdelovanje perila ob
lek in čepic. Ponudbe ped ..Večji kraj drsele« na ogl odd. Jutra.	3655-16
iefoda i din davek lin ze šifro «11 daian;, naslova 5 din Najmani šl mesek 17 din
Industrije, trgovine,
hotele, trafike
restavracije penzlone, gostilne, krčme, buffate drogerlje, parfemerije. mlekarne, lekarne, vile. hiše, posestva, prodaja mo ln posredujemo nakup uspešno. Posloval Paviekovlč, Zagreb, luca 144.
Veliko trgovino mešanega blaga
spojeno s trgovino žita, gradbenega materiala, z veleskladlščem tobaka zganjamo, na prodaj z veliko trgovsko hišo, s skladišči tn posestvom v bogatem s reškem mestu za 550 000 din. So lldnemu kupcu polovl co kreditiramo. Posloval niča Paviekovlč, Zagreb Ilica 144.
Tvornico testenin
v najprometnejšem mestu savske Danovine. 2 lastno vodno turbino ln elektriko, z modernimi stroji, centralno kurjavo, dobro ldočo, naprodaj za 275.000 din. Posi. Paviekovlč, Zagreb, Ilica 144.
Tvornica kisa
najkonzumnejšega mesta savske banovine, z , „, ___ „ ___. _ .
proizvodno kapaciteto |	Ä Ke
Gostilno in lokal
/ji trgovino z inventarjem ln stanovanjem oddam takoj all pozneje Ponudbe na ogl. odd Juti» pod »TyrSeva«.
3958-19
Mlekarna
dobro ldoča na prodaj NTaslov v vseh posloval Jutra.	3855a-18
Lokal
velik ln lep, istotam sobo s kabinetom oddam Pojasnila na Celovški cesti 53.
3921-19
Mala trgovinca
branjarija, vpeljana se odda v podnajem ali se proda. Ponudhe na ogl. odd. Jutra pod »800,
3988-19
Lokal
z dvema izložbama, oddam -i maj^ Mestni trg 17 Informacije I. nadstrop e levo 3994-19
'Beseda 1 din. davek i lin za šifro ali dajanje ìaslova 5 din. najmanj Al znesek 17 din
Večje Število parcel
ompieksov parcel, goz lov trgovskih in stano anjskib aia m vi) imt ■ i&prodaj gradbeno stre ;<>vnc izobražen posre • ivaieo
Kunaver Ludvik
<*)t> 29 oktobru 6 It-«fon 37 33 Poobia^čei . radi tel j in «odni ceni telj za nasvete orezpia< nr aa razpolago 25-3<
HISO, dvonadstropno. 9 stanovanj, - donos 76000
din za 850.000 din HISO dvonadstropno, 7 stanovanj, novo donos 72 000 din za 775.000 — HišO. dvonadstropno, 7 stanovanj, novo, donos 72 000 din za din 850 000.
HIŠO. vso prenovljeno štirlstanovanjsko v Ro-*nl dolini, vrt. donos 13 000 ,d1n. hipoteka 75 tlFOč din po 5odst za 150.000 din. STA VB T E v mestu za trlnadstropn'co. 370 kv m po din 500 za kvdr. meter.
PARCELO za enon&d-
stropnico pri Martinovi cesti, 540 kv. m po 140 din.
'7TLO ?no^ru*1nsko pri Sv. Krištofu. 7 sob. vrt e-araža. hipoteka 20C tisoč din. za 420 000,— Razen tega vsakovrstne trgovske In stano vani ske hl5e. vile, kmečka iosest"a In stavbišča po
ueodnih cenah Informacije brezr'n^noi 3881 20
Krasno manjše
posestvo
lepo, sredi vasi Pekre pri Mariboru na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah J urrà.
3630-20
Malo posestvo
P'imerno za upoko;enca ali onrtr.ika, prodam. N.slov v vseh posloval. Jutra.
3602-20
Hišo ali vilo
solidno zidano, v lepi legi, kupim. Tri sobno stanovanje v enem nadstropju Do din 300.000 brez posredovalca. Ponudbe pod »Lepa le ga« na ogl. odd. Jutra.
3914-20
Veliko posestvo
s starosnano gostilno in pekarljo ugodno napiodaj Več stanovanjskih in gospodarskih objektov, uporabnih za letovišče, zavod, lesno ali drugo Industrijo. Pil »Slaparju«, V. Vldlc, Lukovlca pri Domžalah.
3953-20
Hiše
tigovske in stanovanjske tei stavbene parcele nudi v ugo den nakup Pristavec Franjo. real pisarna, Ltubljana Er lavčeva c 4a.	96-20
Weekend hiša
t mladim gozdom, kra sen miren kraj. v bliž
Veliko posestvo
skupno ali zaokroženi deli naprodaj zn 320.000 din na Gorenjskem v bližini Radovljice. Se stoji l?. hiše 9 15 soba mi. lokali za gostilno ln prodajalno Poleg lep vrt ln več polla Posestvo Je zasateno 8 300 m'adiml jablanam! in '•e'o ugodno za sadjarstvo. kmeti istve ali za tvtskt promet, ki je že •Tiellnn Tetni čisti donos prt popolnem Izko
-ifsm'u urnvi r!ln p-i nudbe na 0^1. odd Ju tra pod »Cisti d or os.
3803 20
Stavbna parcela
•ra Bežigradom v najlep šl legi na prodaj rad-
preselitve Naslov v po slov. Jutra. 3846-20
Redka prilika
Prodam hišo na promet ni cesti po primerni ce ni ZglaslU se na Celov ški 51-1.	3805-20
V Kranju
ugodno prodain tristanovanj sko hišo z vrtom, 5 minut »d kolodvora. Leopold Ba-tič. Stara cesta 16. Kranj.
3739 20
Ugodni nakupi
HIŠA enodružinska, z 2000 kv m sadnega ln zelenjadnega vrta. Cena 90.000 dia LJubljana.
hl£A dv stanovanjska, novozldana, vrv Cena 170.000 din. Spodnju Slika.
H«?rena< stropna, novozldana, večstano vanj*ka. rentabiiiteta Je 8 odstotna, netto BJižina centra. HISA. dvostanovan.iska. novozldana. rrt Cena 135 000 din. Pod rožnik ter razne nepremičnine uni? rralltetna plsarija Al).'MIC, Ljubljana. Go spos<-«tska 7. Informai i-le tntplačno.
3965-20
Lepo stavbišče
v izmeri 848 m2 notra nje naprodaj büzu cest ne železnice. Poizve se Ilirska ul. 19 pri hišni ku.	3826-20
Na Toškcm čelu
naprodaj kmečko posestvo 45 oralov v celoti ali v posameznih parce lah za letoviške rile. ponzlje ali zdravstvene naprave po ugodni ce ni. Informacije daje »Po sest« replitetna pisarna v LJubljani. Miklošičeva cesta 4-n. 3822-20 Ijatie«.
Novo hišo
velik vrt. me.li na m». sto za 26.000 din prodam. Poizvedbe Vidiiar trgovec, Vrhovci Dobrova prt Ljubljani
3816 20
Stavbne parcele
v Ljubljani za 3 nadstropne bife južno centralno ležeče Izredno ugodno naprodaj, f.a-slov v vseh posi. Jutra.
3823 20
Hišo v Dravljah
proda Kmetska hranilec».
Št. Vid nad L ubljanc Palatila ' V zadrugi ob n«. deljah, ob delavnikih dl. Goijar odvetnik, Ljublitria, Dalmatinova.
3939 20
Srednji hotel
prvorazreden, dobro vpeljan opieml;en z vsem kom'or-tom, prodam na Gorenjskem. Resni refltktant: naj pošljejo svoje ponudbe na ojrl. odd. Jutra pod šifro '/Potrebna gotovina 80(1.000 dia«.	3987-20
Štiristanovanjsko
vilo
z lepim vrtom ln dvo-rlščem prodam. Rožna dolina, Predjamska 43,
3930-30
Nova hiša
letni donos 39 000 din. obrestuje po 10 odst. čistih, bližina tramvaja, vodovod, elektrika, kanalizacija, perketirane sobe hipoteka po 6 odstotkov ee dobi Našlo» v vseh posloval. Jutra 3971 20
Krasna parcela
na Prulah ugodno naprodaj Naslov v vseh posloval. Jutra.
3936 20
Parcelo v
Rožni dolini
v lepi legi, ugodno proda pisarna Tribuč, TržaSka 42, telefon 260?.
4019-2C
Mlin za barve
stanovanjska hiša s po. sestvom .pripravno za vsako Industrijo, vodna !n električna moč v okolici Ljubljane se proda. Samo pismen* ponudb® n* podruž Jutra v c«*-1J-J pod »Okolica Llub-4001-20
dva vagona mesečno, na
Prodam vlogo
Obrtne banke proti gotovini. Ponudbe pod »72.000 din« ia ogl. odd. Jutra. __ 3612-16
Družabnika za
tovarno
t.rezkonkurenčnih predmetov iščem. Pismene ponudbe z navedbo kapitala na Kra-sper, Maribor, Pristaniška 7. _3677-16
Hotel na morju
v večjem letovišču sprej me d ruia bilico aH verzi rano goapodinjo za vodstvo kuhinje. Popud be na ogl. odd. jutra pod »Virzirana za vod stvo«.	3960-16
Zdravnika
(zdravnico)
za zobni atelje iščem kot kompaujona ali so delavca. Ponudbe na anončnl zavod Hinko Sax. Maribor pvd »Dentist«	3795-16
Družabnico
z nekaj kapitala tščerr, radi povečanja gostilne v bližini LJubljane. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Clmpreje.
3823-16
Vlogo
30.000 din Kmetske, Ljubljana, prodam. Ponudbe na orf. odd. Jutra pod »Plačilo
»17-16
n nj.,	.1J0 mu n samoto, as
prodaj zaradi tzselltve v i^ . KlrhlA fv,,,.
inozemstvo z celokup- f uroaaj KJrDla-nim inventarjem in e !	»m-ä
stroji, zelo ugodno. Poslovalnica Paviekovlč v Zagrebu, Illca 144.
Konces. drogerijo in
parfumerijc
v zagrebškem središču Izvrstno ldočo. 9 krasne 'irejenlml portai ni ml lz inžhami. telefonom, pri roAnim laboratorijem, s močnim prometom, pro lamo zaradi bolezni lastnika. Posloval. Paviekovlč, Zagreb, Hlca 144
Zagrebški
prvovrsten buffet
na najprometnejšl točki na Ilici, prodamo v najboljšem poslovanju, 9 celokupno opremo, z veliko zalogo izvrstnega vina. z osigurano niz ko naiemnlno. za 35 000 din. Poflovnlca Pavle srovlč, Zagreb, Illca 144 Meščansko gostilno ^ 9- Pobrežje. Mari
na nalprometnejši točki S _
v Zagrebu, prodamo z vsem krasnim lnventar-'em. garantlranim mesečnim čistim dobičkom 8 000 dm, za ceno
Lepa stavbišča
j v izmeri 500 do 800 kva m na prodaj Vprašati pekarna Kovačič, Tezn< pri Mariboru.
3501 2C t
Lepe stavbne
parcele
o 540 do 926 kvdr. m ob ržaški cesti izven mestne freie pv ugodnih cenah in pl.-čilnih pogojih na pro d«, Poizve se pri Ljudski ski posojilnici v Ljubljani, M klošičeva ccsta 6.
3269-21
i II
JAVNA ZAHVALA
Skrajno požrtvovalni negi in skrbi gg. dr. primarija »IEKŠOLA in specialista dr. STACULA, ki sta rešila najini hčerkici Anamary življenje, se jima najiskrenejše zahvaljujeva.
PEPCA ixt BORIS SIMANBL
Enodružinsko hišo
2 sobi, kuhinja, shramba, veranda 593 kv. m vrta, 2 minuti od glavne ceste in avtobusne postaje, piodam. Ogled t nedeljo dopoldne •>d 15. do 18. ure Stražun
ODO*OiOiOIIO«OBOIOBOSOIIO»OiOa3
V ŠT. VIBU NAD LJUBLJANO
Je naprodaj: Johanova hiSa z gospodarskim poslopjem vred, površine cca. 1000 m2: prostor leži v središču St. Vida ob betonirani drž. cesti m tramvaju. — Pojasnila daje: Dr. KAVEC, št. Vid
nad Ljubljano.
Lepa hiša
petstanovamska, 1 9 sobami, 5 kuhinj, shrambe, kleti, velikim vrtom pri avtobusni ">5.000 din Poslovalnica i postaji. Mesečni dohodek je
Paviekovlč, Zagreb, 111-"A 144.
špecerijsko kolon.
trgovino v bližini «.Igrebške tržnice. prodamc z vsem inventarjem ln celokup no rotfo zaradi bo'eznl 'ftstnika za 30 000 din Krasna eksistenca- Posloval. Pa'iekovlč, Za-~TPb. TIra 144.
Trafiko s
papirnice
na prometnem za<reb-5kem mestu, prodamo zaradi izselitve v iuc remstvo, z v&efli inren-•ir^m pnnirno ln tra-'ikar^ko robo za 29.000 <lln Krasna nrtiika. — Poslovalnica Paviekovlč ?agreb, Illca 144.
3781-19
Loltul
t.^kol poceni odd-m za Jpf reriisko treov^no ali drug" obrt. LiuHianska ulica 63 Zelena jama.
3918-19
Lokale
oddam na Celo "ki cesti 30a. vprašati pri hI šnlku.	3880-18
1600 din. Studenci pri Mari boru na prodaj. Vpraša se v gostilni Kraner, Studenci, Sokolska ulica.
S734-20
Industrijsko
podjetje
živilske stroke t stanovanjsko hišo. dober dono», za-1 adi starosti prodain po u-i;odni ceni. Skupno z obratnim kapitalom je potrebno 450.000 din. Ena tretiina lah ko ostane. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Jako ugodno«.
3750-20
HiSo
z 2000 kr. ra remije r bližini tovarne in kolodvora, piodam za 20.000 din. Polovico denarja takoj. Ko-kzlj, Lukovica 3. _ _ 5713-20
Novo hišo
v Ljubljeni prodam za 200 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čisti donos 10 odst.«	3710-20
Hiša z vrtom
nora v Ljubljani, Funt kova 27, Stožice ugodno naprodaj. ftf 8 20

s oomočjo zdravilnih svojstev zelišč 1 uporabo » HE lì SAN ČAJA«, mešanice posebnih *ra-zelisč p« predpisu R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Migali ji ( Ansie* ku Indija). Po dolgoletnih izkušnjah je bila ugotovljena vrednost »HERSAN ČAJA« (n to z nedvomnim uspe-h- m pri obolenjih: pri poapnenju žil, boleznih obtoka krvi, ženskih boleznih, boleznih pri menstruaciji (mesečni meni), migreni, revinatizinu, bolezni ledvic, bolezni jeter, želodčnih motnjah, zastrupljanju, zapeki, gihtn, črevesnih obolenjih, hemoroidih, splošnem in prenaglem debeljenju ter proti zgagi. — »HERSAN ČAJ« dobite v vseh lekarnah.	Zahtevajte brezplačni vzorec.
»RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova L
Reg. S. br. 19834-35
' "Bi***!* 4 r
M* ' $8» "
i
Arondlrano
posestvo
13 do 20 oralov zemije, Vinograd. gos podars^a poaiopja, prod mca. Ponudbe aa potiruž. Jutra v Ptuju pod »180 tisoč«.
Lepo posestvo
Z goatuno vTed naprodaj. Več se lave v Celju pri UràuU Boriale v Prešernovi 4-L
4004-20
Podjetje
opekarno. dobickanosno prodam. Ena sušilnica 32x10, 'iruga 20x5. peč ta 40.000 opek, 2 orala zemlje, nova (Stanovanjska hI ila. Pire, Maribor, Betnavaka 1.
4009-20
Hiša s tremi
stanovanji a velikim vrtom v oko lic! Maribora na prodaj. Vprašaj : Andrašlč, Ma rlbor, Strossmajerjeva 6 4011-20
Prodam hišo
z dvema sobama, kuhinjo ln klet J a. Cena din 23.000. Perger, Tezno pri Mariboru, Maistrova 153 pri Ptujski cesti. Vpra ša se lahko v gostilni Bever.	4012-20
Beseda 1 din, davek 3 din. za éliro au dajanje naslova 5 din Najmanjši sicesek 17 din
2-sobno stanovanje
oddam mirni stranki v Beethovnovi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3619-21
Sobo in kuhinjo
t pritiklinaiai, — oddam Stranki 1 ali 2 os:b (event. opremljeno). Pod Rožnikom, Lcvčeva ul. 4J.
3894-21
Lepo stanovanje
manjše poceni oddam Ogled od ponedeljka na prej, Tyräeva 181.
3877-21
Enosob. stanovanje
odswplm. Nizka najem uma. Kobilica Tržaška cesta 4-n.	3848-21
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. aprilom.— Trata 21, St. Vid
3829-21
Dvo ln enosobno
stanovanje
t pritfklioirni oddam Funt-
kova 31, Stožice.
3692-21
Lepo dvosobno
stanovanje v prvem nadstropju »1-ie pod Rožnikom oddam s 1 aprilom. Naslov v V3eh posloval. Jutra
3946-21
Stanovanje
S do S sob z vsem kom fortoai na sončnem kraju oddam. Naslov v vseh posi. Jutra. 3820-21
Mizar
stareJSi samt-c, ali največ dvs osebi dobita ma lo stanovanje z delavnico brezplačno aH proti malenkostni odškodnini. Predovič, Ljubija na. Poljanska 73.
3S74-21
2 lepi enosobni
stanovanji
pritlične ie kletno, oddamo april» redni maločUnski družini. Celovška 144.
4027-21
Z—3 «sobno
stanovanje e balkonom, čisto ln solnčno, oddam stalni numi .stranki s 1. apri-lom ali majem v vili Bt. 60. tik postaje D. M-v Polju pri LJubljani.
4016-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj Si icnesek 17 din
Manjše stanovanje
udobno t 5iški (do remize) išče mlad lakonsk. par za april. Prednost s kopalnico, balkonom ali vrtom. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »500«.
3933-21a
Y--
Trisobno stanovanje
v središču mesta, išče stranka dveh oseb za 1. ali 15.
mai. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«.
J896-21a
Zakonca
brez otrok, ves dan odsotna, iščeta za april ali maj enosobno stanovanje. — Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. Ljubliana, Aleksandrova 2-1.
3887-21a
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam za april er maj stranki brez otrok. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Blizu banovine«.
j>907-21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, za 1. maj išče Stranka brez otrok. Ponudbe pod »Stalna in mirna »tranka« na ogl. odd Jutra.
3874-2 la
Dvo- ali trosobno
stanovanje s pritiklina ml po možnosti v Sp Sslškl iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 1. maj«	3873-21a
Enosob. stanovanje
preprosto, toda čedno, i5če zelo dobra mirna stranka. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Piteprosto«.
4031-21»
Stanovanje
2 do 3 »ob ilč« dvočlanska
mirna družina za maj. Po-nudbe na ogl .odd. Jutra pod »Reden plačnik«.
3731-2Ia
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami iščem za 1. aprU. čič Etbln, Tyr-ševa 71.	3957-21a
Dvoje stanovanj
dvo ln enosobno v Isti hiši ali eno trisobno iščem za maj Osebi, ki ve za nekaj sllčnega, dam nagrado 50 din. Naslov oz. ponudbe po siati na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«
3806-21a
Enosob. stanovanje
Išče za marec ali april državni uslužbenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala družina« na ogl. odd. Jutra.
3979-21a
Enosob. stanovanje
iščem r Sp. Šiški za dve osebi. Državni uslužbenec. Točen plačnik. X. april. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4026-21a
Trisobno
stanovanje
komfortno, z vsemi pritl-Uitiinn iščem ra n.aj, jjn j ali julij. Ponudbe na ogl.
odd Jutra pod »Točen plačnik 768«.
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro all dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Sobo
oddam gospodu sostanovalcu v sredini mesta t vso
oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3926-23
Sobo
lepo opremlieno, oddam :
strogo separiranim vhodom. Stari trg 19-1.
3929-23
Sobo
z domačo hrano, ▼ strogem centru, oddam X. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3898-23
Opremljeno sobo
s prav dobro domačo hrano oddam boljši stalni osebi. Isto tam sprejmem gospodično kot sostanovalko. Stari trg 2 8-III.
3909-23
Solnčno sobo
parketirano oddam dve ma osebama. Holynskl, Stari trg 28-H desno.
3862-23
Sobo
s posebnim vhodom le
po, zračno opremljeno oddam, ßtraad, Zabiek 8-1.	3802-23
Solnčno sobo
opremljeno s posebnim vhodom ugodno oddam s 1. marcem. LJubljana, Rudnik 81, blizu cestne železnice.	3857-23
Državnega
upokojenca
na deželo na hrano ln
stanovanje proti nizki plači Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra hrana« 3868-23
Opremljeno sobo
čisto, zračno oddam mirni gospodični. Naslov v vseh posi. Jutra	3864-23
Prazno sobo
veliko s posebnim vhodom oddim na Marijinem trgu 3 ti. nadstr. Dr. Brenčič.
3740-23
Več sob
primernih za pisarne v sredini mesta Celja oddam. Pojasnila pri tvrdki Alojz Mastnak v Celju.
3759-23
Prazno sobo
b poseb. vhodom v Du-kičevern bloku oddam. Naslov v vseh posi. Ju tra.	3845-23
Dve opremljeni
sobi,
zračni s posebnim vho dom oddam takoj. Na slov v vseh posi. Jutra 3835-23
Opremljeno sobo
sončno lepo takoj od dam boljšemu gospodu Rožna dol. o. X 4.
3700-23
Opremljeno sobo
sončno, v mestu oddam s X. marcem gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3708-23
Veliko prazno sobo
> posebnim vhodom z dvorišča oddam 2a 125 din v Rožni dolini c. VIII-24
3698-23
Lepo sobico
oddam s X marcem Močnikov» 4.	3720-23
Opremljeno sobico
sončno, s kopalniro oddam solidni osebi. Naslov v vseh
poslovalnicah Tutra.
3728-23
Opremljeno sobo
sončno, v mestu oddam s 1. marcem gospoda Naslov v vseh posloval. lutra.
3725-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom na Taboru oddam boljši gospodični. Ilirska I2-I, desno 3678-23
Gospoda
vzamem na stanovanje z vso oskrbo. Einšpilerje va 15, LJubljana.
3945-23
... dokler ni videla zraven nje Radion bele srajce!
Sivkasta, naravnost zanemarjena je videti obleka njenega otroka, kar pa tudi ni čudo, ker Radion belo perilo zasenči navadno prano perilo. Pri kuhanju raztopine Radiona se tvori kisik, ki struji skupaj s peno mila skozi perilo, pri tem pa temeljito in obenem prizanesljivo razkroji in odpravi tudi najtrdovratnejšo nesnago. Perilo postane bleščeče belo, Ra dion belo.
NI C I STE J S E BELINE OD RADION BELINE
	
m. ■m	k
M	L
jugfgf	Tali
m.	
m	
1 1	N E
Opremljeno sobo
v sredini mesta, s poseb nim vhodom oddam v Križevnlški ulici 5-1.
3948-23
Vino!
Imam na prodaj večjo množino štajerskega sortlranega vina. Frida Ocvlrk, Poljčane, Volčji vrh).	3947-23
Opremljeno sobo
lepo, parketirano, oddam boljšemu gospodu Centralna kurjava Gro harjeva 9.	3944-23
Takoj oddam
lepo, čisto ln zračno sobo s posebnim vhodom in kopalnico Kolodvor ska 28-11., desno.
3924-23
Opremljeno sobo
zračno ln čisto poceni oddam mirni gospodični za marec. Vprašati od 11. do X5. Naslov v vseh posi. Jutra.
3807-23
Sobo
za 2 osebi takoj oddam Jurčičev trg 2-m, vrata št. 2.
3819-23
Sobo
s posebnim vhodom t stopnišča oddam solidnemu gospodu 1. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3989-23
Sostanovalca
v čisto sobo sprejmem. Skušek, Tržaška cesta 5 3808 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam ln sostanovalko sprejmem Ulica na grad 9.	3817-23
Sobico
pri sv. Krištofu, dam brezplačno čez dan odsotni šivilji (osebi, ki zna šivati), ki bi mi v prostem času kaj šivala. Po dogovoru. Stroj na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3984-23
Opremljeno sobo
za 2 osebi, v vili z cen traino kurjavo, s souporabo kopalnice ln telefona takoj oddam. Ko cenova 6 ob Cesti v Rožno dolino, 4 minute od tramvaja.
40S5-23
2 vezani sobi
vezmi, 1 posebej ali vse tn skupaj oddam za pisarno ali slično. Naslov v vseb posloval. Jutra.	4000-23

Beseda 1 din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Lepo sobo
s posebnim vhodom, v centru, išče gospod za 1. mart.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Svetlo«.
3900-23a
Sobo
z vso oskrbo, išče prileten
gospod, pri samostojni gospe ali vdovi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Miran 999«.
3895-23»
Dvosob. stanovanje
kabinet, kopalnica, vse prltikline, separirano, čl sto, Išče tričlanska odrasla rodbina. Za april ali maj v centrumu, na Vrtači ali v začetku Mir Ja. Točen plačnik. Naslov v trgovini Novak na Kongresnem trgu.
3950-218
Sobo
z 2 posteljama m z vhodom
s stopnic v centru Ičem za 15. marec. Ponudbe pod šifro »Upokojenka 888« na ogl. odd. Juua. 3651-23a
Višji uradnik
išče prazno garsoniero ali manjše stanovanje s kopalnico takoj ali pa do meseca maja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samec«
5716-2}»
Opremljeno sobico
s strogo separiranim vhodom najraje v Slškl iščem za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Do 220«. •
3813-23a
Sobo
lepo opremljeno a uporabo kopalnice ev. centralno kurjavo Iščem. Ponudbe pod »Boljši m stalen« na ogl odd. Ju tra.	3779-23a
Akademik
ISče ra 15. marec oprem ljeno sobo s posebnim vhodom, tudi Izven cen tra mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So ba 200«.	4005-23a
Opremljeno sobo
sončno na Mirjn iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marec 39«.
9745-23«
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iJčem za takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »čisto«.
3699-23»
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Beseda 1 din, davek 3 dm, za šUro ali dajanje -.slova 5 din Najmanj-61 znesek 17 din
Morske prašičke
* vsaki množini kupi tako) Zveza, Ljubljana, Karunov» ulica 10.
3942-27
Čistokrvna psica
— ovčar i rodovnikom na jrcdai in dv» mes-f-. »tar N vi * . t *«eL f<. sloval. Jutra.	3713 27
t-
Doberman
pelea rjave barve, 31-et-na. ubogljiva, dober 6u vaj. Se ln taktna, napro daj pri šol. upr. v Krti al prt Dom2alah.
3818-27
Informacije
Beseda 1 dia davek t din. n šifro ali dajanje naslova S dio Najmanjši snesek 17 din
Lepo prosim
vsakogar
ki ka] va o Vladimiru Mllerju, 15 let starem, ki J« pobegnil 28. XII 1938 od očeta fcand. ka petana lz LJubljane, naj to javi materi, ki t;a željno čaka. Štefanija MUer, NaSlce
{812-31
Prošnja
G. Franjo Poje je bil hotelir v Bijeljini (Bo«ni), od tam je prišel v Slovenijo in je bil hotelir v Slatini Radenci, odkoder se je odselil. Kdor ve za njegov naslov, je naprošen sporočiti ga proti vrnitvi stroškov na naslov: H. Suttner. Ljubljana, Aleksandrova c. 6. _ 3686-31
Gabrič Rihard
naj ae oglasi. Išč« ga njegova sestra Justina. Sedanji naslov Justina Zamuda, pekarna, Maribor, Frankopan-nova 9.	3629-31

Izgubljeno
Beseda 1 din, davek 3 din za Slfro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ti znesek 17 din
Dve kolesi
• pnevmatiko za luksuzni
avtomobil sta se našli v bližini Laškega. Dobita ae pri Špediciji Crešner, Maribor, Kopališka.
3680-28
Gospod
ki (e v kolodvorski restavraciji v sredo zamenjal klobuk temno siv z modrim, na( 8* prinese nazaj, kjer dobi tvojega.
3992 28
Vsaka beseda 2 dm, davek 5 din, za dajanje naslova 5 din, najmanj £1 znesek 20 din
Samostojen gospod
išče znanja B mlajšo damo, ki bi se hotela udeležiti z majhnim ka pitalom pri fotografskem ateljeju. Ponudbe s sliko pod »Volle Sicherstellung« na ogl odd Jutra.	3735-24
Marija
prosim naslov pod —
»Sentiment« 3825-24
Starejši gospod
želi spoznati mlado go spodlčno ali gospo katera želi Idealno prlja teljstvo ln nesebičnost, zaradi skupnega razvedrila Diskretnost pogoj Dopise na ogl. od. Ju tra pod »Pomlad«
3881-24
Kje bi našla
Neodvisna uradnica
želi resnega znanj:, z inteligentnim gospodom do 40
let, v svrho nedeljskih izletov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razumevanje«.
3682-24
Mlada dama
želi znanja z dobro tituir*. mm starejšim gospodom za razvedrilo. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Diskretno«. _X53 24
Simpatičen gospod
Seli spoznati damo, ki je nesrečna v zakonu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Ozdravi si srce.«.
4010-24

Že nitve
vsaka beseda 2 din. davek 5 din, ca dajanje naslova 5 dm. najmanjši znesek 20 din
Situiran gospod
j. ..	, — m, i Seli spoznati gospodično. U
40 do 50 letnega «ove ma reselje d® DlIlre slikt
ka, kl bi im trajno 2afe]jent. Dopiai oa podr. osrečU? Odziv na ogl. Jlltra T Celju pod »Maj«.
odd. Jutra	pod »Sorod na duša« 3S70-24
Boljša	gospa
I posestvoi..	in vilo želi
3676-25
Simpatična dama
39 let ■ maturo, dobro situi rana teli spoznati
\SERIRAJTB
V »JUTRU* 1
znanja s dobro lituiranlm gospoda vlSJ. družab. boljšim upokojencem Do- položaja v starosti 45 pise na podruž Jutra v Ma- do 55 let. Dopisi na ogl p boru pod »Starejši gospod« odd. Jutra pod »Usoda« 9279-241	3796-21
48892348235323482348235348020100
2enitve ln možitve
boljših Krogov puoredu Jemo najvestnejàe, solidno in fino. Prvorazredne rodbinske zveze. Informativne prospekte p ožil j amo proti na kazilu 10 din v znam k ah — diskretno. »RE-ZOR« Zagreb, poèta 3.
3732-25
Gospodična
zelo izobražena dobrega anačaja v službi, želi poznanstvo z gospodom srednjih let z akademsko Izobrazbo v svrho možitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »2enltev« 3779-25
Osamljena
gospodična
trgovsko naubražena. skrbna in marljiva, z opremo in nekaj gotovine išče resne ga življenjskega tovariša v »vrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa pomlad«.	3642-25
Gospodična
trgovsko naobraiena, simpatična in prikupna. 2 nekaj gotovine, izvrstna gospodinja, želi resnega znanjj v »vrbo ženitve z dobrosrčnim gospodom, ki mu m predpogoj bogastvo. Resne ponudbe na ogl. odd jutra pod »Iskrenost (n zvestoba.«	3658-25
Trgovec in posestnik
dobro situiran, razočaran v »akonu, želi znanja zaradi ženitve z gospodično ali vdovo. premožno z večjo gotovino ali lastno trgovino Ločenke ne po svoji krivdi niso izključene. Le resne ponudbe na podružnico Tutra v Celiu ped »Zvestoba«.	3661-2J
26-Ieten mladenič
trgovsko naobražen želi po-f^čiti samostojno trgovko. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Na pomlad«.
3618-25
Dražba lesa
£aCasoa <lriavna oprava raz-
laSčen ! <ozdov Ljubljani, Cesta 29 oktuDra 24, i nadsti. razpisuje na dan a. marca lyjy pismeno
crazDc	Kun aa meh-
kega (iglastega* tehnično puuonega lesa t območja lumske uprave Kočevje. Razglas pogoje, isKovine in pojasnila dobite pri gor-nn upravi v Ljubliani in pri šumski upravi v Kočevju.
3212-32
Nakup posestva
pri Radovljici
Dne 11. marca 1939 ob 9 url se bo pri okrajnem sodišču v Radovljici prodalo na javni dražoi posestvo vi. št. ?6 k. p Lancovo (Zgornja Lipuica pri Radov Ijlcl) v izmeri 16 347 kv. m njiv, 22 281 kv. m travnikov, 51.000 kv. m gozdov ln 9.126 kv. m pašnikov s hišo ln go spodarsklm poslopjem vred (zazidana površina 205 kv. m). Cenilna vrednost 191.954 din. — najmanjši ponudek din 128 180, vadij 19.200 Poslopja so cenjena na din 90950 zemljišča na din 98.504. pritikline na din 2.500 Pojasnila daje Josip čobal. odvetnik v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 1-1.
Interesent) se vabijo.
3867-32
Razno
Beseda t din. davek din, aa Miro au dajanji naslova S din Najmanj šl aneaei 17 din
Slovenskim
pisateljen.
Založba Hram razpisu
iU.i-tii.Oo
obstoja, ki jo praznuje v 1. 1940-41, svojo II. Prešernovo literarno nagrado v znesku 10.000 din, ki Jo izplača poleg običajnega honorarja za najboljši slovenski Izvir ni roman v obsegu okoli 20 tiskovnih pol. — Snov romana je lahko poljubna, prednost imajo dela lz sodobnega življenja Rokopise bo pregledalo ln ocenilo po sebno razsodišče, ki ga tvorijo priznani slovenski književniki. Rokopise Je vlagati najkas neje do 1. marca 1940 v 0pravl založbe Hram. Eventuelni nenagrajeni romani se uvrste, po možnosti ln umetniški vrednosti, v redni program.
Založba HRAM,
Ljubljana 112
Bižuterija I
ttmmììniHntflumnintiitinimimimMiniiiiTnmuniiiHiiH
INSERIRAJ V „JUTRU"?
tvrdka v Oablonzu
IŠČE spretnega zastopnika
^a. severni dei Jugoslavije, ki bi vzel seboj malo kolekcijo. — Obširne o f e r t e na »Postfach 86, Gablonz (Neisse)«.
Trgovskega pomočnika
iianufakturlsta, vojaščine prostega, zmožnega samostojno voditi trgovino se sprejirc. — Ponudbe na podruž. »Jutra«, Maribor, pod »Samostojen«.
Dobra dela Slovenke v Gradca
Spomini ob osemdesetletnici Urbasove Fanike
Veletrgovec
dobro razvit, star 32 let s premoženjem din 1,500.000 nudi Izvenred-no ugodnost takoj poročiti 18 do 281etno go epodlóno z deto 100 do 300 tisoč din. Inteligentne, temperamentne ln trgovsko naobražene dame Imajo prednost. Izvolite poslati dopise na ogl. odd. Jutra doc »Avtolzletl v Inozemstvo«	3790-2b
Samski trgovec
na deželi star 36 let, po toCl značaj no dekle primernih let ln nekaj dote. Zaželjeno znanje nemščine ln veselje do trgovine. Resne ponudbe na podr Jutra Marl bor pod »Soliden.
3785 25
s-Znak nevarnosti«.
^Znak zanesljivosti«.
tiigijenska guma	Domač proizvod
V vseh strokovnih trgovinah, gospod...
SPOMLADANSKO BLAGO DOSPELO !
Pol delen 6 din, krep desen 8 din Itd. pri TRPINI), MARIBOR, Vetrinjska ul. 15.
POCENILI
amo znatno vsa zimska oblačila površnike, Huber-tuse. perilo Itd
Presker,
LJUBLJANA. Sv Petra c. 14
Prvovrstni trboveljski
PREMOČ
brez prahu, koks, suha drva nudi
L. Pogačnik
BOHORIČEVA B. Telef. 20-59.
Kakor je bila v življenju tiha ln skromna, tako se je namesto praznovanja ob svoji 80 letnici samo zamislila v kup spominov ter se predala temu premišljevanju in posebnim čuvstvom
Gospa Fani Knauszova je doma lz Trnovega iz nekdaj dobro znane Urbasove rodbine. Kasneje so imeli hišo na Sv Petra cesti ravno nasproti takratnemu lesenemu mesarskemu mostu. Kot brhka Ljubljančanka in dobra gospodinja je kaj kmalu šla z doma. Znašel se je postaven fant, ki Jo je odpeljal Po ovinkih Je prišla preko Karlovca v Gradec, kjer je ostala še po smrti svojega soproga ln je bila tam še med vojno. Kot prava Jugoslovanka Je sodelovala, kjer je bilo treba, zato so v njeno trgovino zelo radi zahajali v Gradcu bivajoči Slovenci, tako pokojna generala Krajnc in Maister, prof Košan, Kaspret, Hauptman in drugi, danes znameniti možje. Pri njej so se lahko oddajali prispevki za našo družbo sv. Cirila ln Metoda. S posebno vnemo se Je lotila dela v narodnih, najbolj pa v dobrodelnih društvih. Prav domača je bila med slovenskimi delavci, katerim Je bila vedno pripravljena pomagati z nasveti ln z dejansko pomočjo Zaradi korektnosti, vljudnosti, prikupnega nastopa ln redke požrtvovalnosti je bila tudi pri nemških meščanih zelo priljubljena. Bila je poosebljena dobrota z zlatim srcem
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
f
Vsemogočnemu se je zdelo prav, da Je snoči poklical k Sebi po plačilo ljubljeno ženo, skrbno mater, sestro,
hčerko in teto. gospo
OBLAK roj. ALEŠ
Pogreb nepozabne pokojnice bo Jutri, v nedeljo ob pol 4. popoldne, Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče na Viču.
LJUBLJANA, dne 25. februarja 1939.
VINKO, soprog; JOŠKO in DUŠAN, sinova in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
ra ■
Vsaka beseda 50 par da vek 3 din za šifro al' dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Lastno lovišče
Log pri Logatcu
(fevirao vodstvo Log) — 1282 ha, «e odda v zakup z» 5 let na dražbi 4. III. 1939 pri sreskem Gumarskem referentu r Celju
Razglas in informacij« so m razpolago pri Začasni driav. upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani, revirnem vodstvu Los in sreskem šu-carskem referentu v Celju.
2524-52
Užaloščeni naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je v četrtek, dne 23. t m. ob pol 7. uri umrla, previdena s svetotajstvi, naša dobra teta, gospodična
ANA RAŠL
Pogreb pokojnice je bil 24 t. m. ob 16. uri na mestnem pokopališču. Vsem, ki so njeno truplo spremljali na zadnji poti se prav prisrčno zahvaljujemo, prav posebno pa g kapucinskemu gvardijanu.
PTUJ, dne 25. februarja 1939.
Rodbini VEZJAK in RAŠL

I
Kot članica mestnega ubožnega sveta v Gradcu ni delila samo od mestne občine nakazanih podpor, marveč je videča po siromašnih stanovanjih veliko revščino, razdelila tudi svoje premoženje. Koliko je žrtvovala za razne bolnišnice! V vojnem času je obiskovala ranjence. Tako je bila znana, da so ji bile bolnišnice ob vsakem času odprte. Ubogi ranjenci so pa tudi hoteli svojo dobrotnico čim večkrat videti, da se ji zahvalijo za podarjene dobrote v denarju, živežu, pleteninah in drugih potrebnih rečeh. Marsikateri ranjenec je moral kazati s pogledom ali mimiko na stvari, katere si je želel. Tako se je na primer dalje zadrževala pri Rusih, ki so bili zelo razmesarjeni. Neslovanska straža si je pa v svoji nadutosti tolmačila to kot proteži-ranje Slovanov, državnih sovražnikov Torej so tudi tu bili razni neljubi momenti. Kljub vsemu se pa gospa še danes v duhu rada pomudi med nekdanjimi miljenci in
vidi njihova hvaležna obličja. Bila je dama »Rdečega križa«, kjer se Je Se posebno udejstvovala pri nabiranju prispevkov za dohajajoče ranjence. Slovencem je preskrbela tudi knjige in drugo čtlvo, da so ob čitanju zmogli nekoliko pozabiti bolečine in so si krajšali čas. Na fronto odhajajoče Bosance je vedno obdarovala. Koliko Je pa storila za največje reveže, za slepce!
V svoji veliki ljubezni ni nikoli poznala sovraštva. Tudi nI razumela onih, ki so zahtevali za svoje delo plačilo ln hvale. Nikdar nI iskala za svoja dejanja priznanja in časti. Nikdar nI silila v 6spredje, ostala Je vedno pri malem človeku, ki si ne more tako lahko pomagati. Od ust si je neštetokrat pritrgala, da Ji je bilo mogoče tem nesrečnikom pripraviti vsaj nekaj znosnejših trenutkov. Med temi nesrečnimi- se je počutila srečna, posebno, ko je videla, kako prehajajo trde gube na trpečih licih polagoma v hvaležen smehljaj. Ali spoznati je tudi morala, da Je nehvalež-nost plačilo sveta. Poulična sodrga Je zavedni Slovenki večkrat pretila ln ji hotela demolirati trgovino. Ko je napočil čas svobode, ni več odlašala, marveč se je takoj preselila v Maribor, da preživi jesen življenja v tako težko pričakovani Jugoslaviji.
Kljub lepi starosti in raznim udarcem usode ter mnogim razočaranjem je gosp» še precej čila ln spremlja s posebnim zanimanjem razvoj našega naroda ln drugih slovanskih držav. V duševni prožnosti se Je prav lahko prilagodila vsem novim razmeram. Najrajši se spominja stare Ljubljane, kjer so v njeni mladosti živeli pravo patriarhalno življenje. Takrat so se zavedni Slovenci medsebojno dobro poznali ln se vedno v prav lepem številu udeleževali čitalniških ln sokolskih prireditev BiH so Sokoli že takrat prava elita In Urbasova Fani je bila zaradi vesele narave ln zdravega humorja iskana plesalka. Kako prijetno je še sedaj poslušati njena pripovedovanja, prepletena v prirojeni jI šegavosti s svežim humorjem. Saj je pa tudi njen spomin edinstven ln neizčrpen. Da svoje spomine bolj oživi, se vsako leto na vožnji v njej najljubše letovišče v Kranjski gori ustavi za nekaj časa tudi v Ljubljani Plaz spominov se ji je sprožil ob pogledu na sliko starega mesarskega mostu v »Jutru« lani 8. decembra. Videla je domačijo, ki je bila prvotno pritlična hiša in s slamo krita, vendar kasneje po dobrih kupčijah v Napolenovem času dvignjena. V njej je bila znana gostilna »Zum Rösslwirt«, kjer so se posebno shajali trgovci. Ker je bil oče Urbas podžupan, so radi zahajali tja razni meščani. Po očetovi smrti je bil župan Ambrož varuh naše Fanike. Gospodar sam se je bavil tudi s prevozništvom, katero ie takrat posebno cvetelo in je imel za hišo veliko dvorišče z ogromnimi hlevi, dalie so pa bila polja. Dp'ìps ie tamkaj Feelieva cesta.
Široki krog nienih znancev, prijateljev ln še v Gradcu živečih stareiših Slovencev poklania naši dragi iubilantki čestitke in ii želi še vrsto let mirnega in srečnega 7ivlien;a Pohabi nai slf>h°rn3 neljuba doživetja! Uživa naj zadoščenje in hvaležnost posebno onih. katerim je skušala lajšati gorje Njeno jesen naj ji diči zavest, da je kot prava slovenska žena res častno dovršila svojo nalogo.
Zlscinci Koder, Fintarle, Kraf&c in Grilc sa hiteli ufeM pazni ka in p sbagniti
Načrt naj bi bil izvršen £.anes proti večeru
Občina Ltablian« Mestni pogrebni iavod
Umrl nam Je naš ljubljeni soprog, dobri očka, dedek, brat, stric, svak ln 'ast, gospod
ZOR KO PRELOVEC
načelnik odd. Mest. hranilnice ljubljanske v pokoju, skladatelj, častni pevovodja Hubadove župe, 25 letni pevovodja pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, imejilolj ledov Sv. Save IV. in V. stopnjo, častni ».lan pevstrih Jr?išle\ »Slavca« in »Lire« v Kamniku, član UJMe
dne 25. t. m., po kratki, težki bolezni, previden s tolažili svete vere.
Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 27 februarja 1930. ob 18 Izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Dubrovnik, Sušak, dne 25. februarja 1939.
Globoko žalujoči: NINA, soproga; VOJKA por. ZUPAN, ZORKO, otroka: vnueka VLADKA ter vse ostalo sorodstvo.
Maribor, 25 februarja Veliko pozornost je zbudil danes dopol-ine na mariborskem okrožnem sodišču :nlad kaznjenec, ki ga je jetniški paznik prignal vk.enjenega na rokah in nogah v .azpravno dvorano št 53 v prvem nad-tropju okrožnega sodišča. Ker je pojav sklenjenega jetnika redka prikazen v razpravni dvorani, so se ljudje pričeli zanimati, zakaj je mladi kaznjenec vklenjen Kaznjenec je 231etni delavet Valentin Jlrilc iz Kuštoš je. ki so ga š?le pred ne-lavmm orožniki aretirali zaradi številnih vlomov in tatvin in zaradi suma soudeležbe pri rop rsl em n?p du dne 14 julija 1938 v Zikarcih kjer so. kakor smo svoj čas že poročali, trije maskirani razbojniki vdrli v stanovanje Marije Mulav-čeve ter zahtevali od nje denar ali smrt Dva razbojnika — in sicer Friderik Gümmer in Fran Maurič — sta zaradi tega zločina že bila obsojena in sicer Gumzer na 8 let, Maurič pa na 7 let robije Razbojnik Valentin Grilc je v preiskavi priznal, da je v družbi Gumzerja in Mauriča izvršil roparski napad. Vedel je pač, da bo najbolje, če prizna svoj zločin
Toda čim je preiskovalnemu sod-nku prignal svoje grehe, je že skoval načrte, '--ako bi prišel zopet na svobodo, ko je
dobro vedel da mu bodo vrata v svobodo za daljšo dobo zaprta Grilc pa je tudi dobro vedel, da se nahajajo v jetnišnici težki zločinci, kakor Koder, Pintarič in že na smrt obsojeni Silvester Krajnc. Na doslej še ne pojasnjen način so ti razbojniki prišli v stike. Ko so se včeraj dopoldne sprehajali po jetniškem dvorišču, je jetniški paznik opazil, kako je Koder izročil Grilcu neki listek. Brž je stopil paznik h Grilcu ter mu odvzel listek, Z začudenjem je paznik doznal. da so hoteli zločinci to nedeljo zvečer po zgledu ju-stificiranih zločincev Laknerja in Pančur-ja, ki sta do smrti pobila paznika Pete-rina, priti v svobodo. V načrtu je bilo, da izvabijo službujočega paznika v celico ter ga spravijo s sveta, nakar bi se polastili ključev in pobegnili. Njihov načrt se je spričo pravočasnega odkritja izjalovil. Grilc in Koder sta takoj priznala namen bega, dočim Pintarič in Krajnc krivdo tajita. Vse štiri so takoj vklenili v verige in zdaj čakajo v jetniških kletnih prostorih na nadaljnjo usodo.
Valentin Grilc sam pa je bil danes obsojen na 6 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Zadeva po-skušenega nasilnega bega se bo v kratkem obravnavala.
Hud bna r&ka požiga p 3 Mirnski dolini
Trije požari, ki vsi kažejo znake požiga
Mokronog, 25 februarja Zadnje dni razburjajo prebivalce mo-u-onoške okolice požari, ki so najbrže delo zkčinske reke. V ponedeljek ponoči je pr čelo goreti gospodarsko poslopje, v katerem je imel mizarski mojster Tratar z Jesenic pri Mokronogu precejšnjo zalogo desk Poslopje je staio precej v samoti, zato ni bilo posebne nevarnosti za druga poslopja Ker je mokronoškim gasilcem nagajal avto, niso mogli priti tako hitro, kakor bi bilo potrebno, na kraj požara. Poslopje je pogorelo do tal. Škoda je delno poravnana z zavarovalnino.
Na pepelnično sredo zvečer je začela goreti hiša posestnika Bevca, ne daleč od prvega pogorišča, blizu železniške proge v občini Št. Rupert. Sprva so domnevali, da se je hiša vnela od iskre, ki bi bila padla iz železniškega slroja. Vendar je to malo verjetno, ker je bila hiša nova in krita z opeko Iz goreče hiše so pravočasno rešili vse. Sneli so tudi okna in vrata Razen zidu je pogorelo vse. Nesreča je za pogorelca toliko občutnejša, ker je bil ! pred kratkim znižal zavarovalnino, i Takoj naslednji dan je približno ob isti večerni uri pričelo goreti sredi Martinje vasi pri Mokronogu gospodarsko poslopje posestnika Kotarja. Ogenj je nastal sredi i poslopja. Posrečilo se je rešiti živino. Tudi
kokoši, dasi so ostale v kumici, so dobili , še žive. Med ljudstvom je razširjena go-! vorica, da je gospodar dobil nekaj gro-| žilnih pisem, v katerih mu neki nepoznani j France grozi, da mu bo ubil ženo ali pa vse požgal.
Prvi so bili na mestu gasilci od Sv. Roka, ker je mokronoškim gasilcem zopet nagajal motor na avtomobilu. Komaj so gasilci napeljali cevi, je nekdo prerezal cev, ne da bi ga bili opazili, kar je gašenje zelo oviralo. Sodijo, da je to storil najbrže požiralec, ki se je motal med nav70Čnim občinstvom. Šele, ko so zamenjali cev, so mogli brizgati vodo. } Zaradi tolikih požarov je ljudstvo prepričano, da je na delu požigalec, in je v neprestanem strahu za svoje imetje.
Iz Slovenjega Gradca
sg— Banovinska bolnišnica v Slovenjem
Gradcu je obhajala lani 401etnico obstoja. V tem jubilejnem letu pa je tudi število bolnikov prekosilo vsa pretekla leta. Vseh skupaj je bilo oskrbovanih 2891 bolnikov (1599 moških in 1292 žensk). Sprejetih je bilo v teku leta 2781 bolnikov in od prejšnjega leta jih je ostalo v bolnišnici 110. ' Odpuščenih je bilo v teku leta 2773 bolni- . ( kov (1529 moških in 1244 žensk), tako da j
je ob koncu leta ostalo ▼ oskrbi IIS bolnikov. Od odpuščenih j« bilo 1797 ozdravljenih, 790 izboljšanih, 125 neozciravljenih, umrlo pa jih Je 60 (torej komaj 2.15%). Oskrbovalnih dni za bolnike je bUo 43.336 Vsak bolnik je bil povprečno oskrbovan 17 dni, dnevno pa se je povprečno oskrbovalo 130 bolnikov. Najvišji stalež je bil v preteklem letu 166 dnevno, najnižji pa 100. Bolnišnica ima na razpolago 152 postelj in torej ni bilo stiske, kakor v ostalih nsu ših bolnišnicah. Ce primerjamo število sprejetih bolnikov s številom v prejšnjih letih, ugotovimo znaten porast. V letu 1935 je bilo sprejetih 1930 bolnikov, v letu 1936. 2107, v letu 1937. 2596, v letu 1938. pa ža 2781. Od 2891 bolnikov v letu 1938. ae J« zdravilo 1771 na kirurgičnem, 957 na internem ln 255 na infekcijskem oddelku. Vseh operacij je pa bilo 999, porodov 70, rentgenoloških preiskav 1045 in ambulantnih pregledov 898. Te številke kažejo velik napredek naše bolnišnice, ki bo v doglednem času že pretesna.
sg— Slovenjegraéki salonski orkester Je priredil v Sokolskem domu svojo tradicionalno maškarado, ki je bila prav dobro obiskana- Na prireditvi je bilo mnogo zelo posrečenih mask. Posebno pestra je bila skupina 20 slovenskih kmetic a harmonikarjem na čelu. pri nagradnem tekmovanju je prejela prvo nagrado soproga višje, ga davčnega inšpektorja ga. Fani Debela-kova, ki je bila tudi v skupini kmetic. Ob polnoči je izšel že sedemnajstič slovenje-graškl ^Kurent«, humoristični časopis, ki ga vsako leto na pustni torek izda Salonski orkester. Prireditev je v celoti lepo uspela.
S O E
L
Sokol v Ormožu je priredil 4. t. m. uspelo maškarado. Igral je marljivi va-raždinski jazz. — Prednjaški zbor je imel od 7. do 17. t. m. nepopoln prednjaški tečaj za vaditeljske pripravnike v smislu navodil načelništva mariborske sokolske župe. Tečaj je dobro uspel. Predavatelji so bili iz vrst domačega članstva. — Dne 20. t. m. se je poročil agilni br. Vavpotič ter mu vsi pripadniki Sokola v Ormožu želimo v zakonskem stanu mnogo sreče in zadovoljstva. Pričakujemo pa, da bo br. Vavpotič še v naprej ostal tako delaven pri društvu kakor doslej. — Na pustni torek je društvo priredilo dečjo maškarado, pri kateri je sodelovalo 64 mask, po večini sokolska deca in nekaj mlajših na-raščajnikov. Okusne maske in otroška preprostost se je ljudem prikupila. Deca se je prisrčno zabavala ln je bila pogoščena. — Želimo, da se društvo v kratkem oglasi s kako gledališko predstavo.
Sokolsko društvo Zreče je zborovalo v nedeljo 29. t. m. Pokazalo je, da je delalo med letom, kolikor je pač bilo v danih prilikah mogoče. Društvo je priredilo telovadni nastop, kolesarsko tekmo, tombolo, razne izlete, od katerih je bii najpomembnejši izlet v Marenberg k otvoritvi Sokolskega doma. Imelo je proslavo dne 6. sepä tembra in ob dvajsetletnici Jugoslavije dne 27. novembra, župni odposlanec br. Degen je pojasnil razne sokolske zadeve ln načrte in je bodril društvo k nadaljnemu delovanju. Starosta br. inž. Milko Breme se mu je zahvalil za izvajanja. Nato je sporočil članstvu, da ne more ostati več društveni starosta, ker ga razmere kličejo drugam. članstvo je sprejelo to z obžalovanjem na znanje. Podstarosta br. Hus se je v toplih besedah v Imenu članstva poslovil od njega, se mu zahvalil za njegovo delo, ker le po njegovi zaslugi ni društvo Klonilo v teku zadnjih let. Prosil ga je, naj ostane še naprej naklonjen društvu. Izvoljen je bil sledeči novi odbor: starosta Hus. podstarosta: Kozjek, načelnik Ber-glez, načelnica Cotmanova, prosvetar Cot-man, in večinoma stari odborniki.
Dom Saveza Sokola v Beogradu bo leT tos že pod streho, že delj časa se je vodstvo našega Sokola pripravljalo, da si zgradi po možnosti sredi prestolnice primeren dom, ker za svoje urade ln druge zavode ni moglo nikjer najti primernih prostorov; sedanji, ki jih ima v najemu v Krsmanovičevi hiši na Te razi j ah pa Se zdaleč ne zadoščajo. Po daljšem Iskanju se je našlo primerno zemljišče v ulici Majke Jevrozime, zadaj za novim parlamentom, tik poštnega ministrstva. Zemljišče meri okroglo ly23 kvadratnih metrov in obstoji celo možnost, da se bi dali pridobiti tudi še sosedni prostori. Vendar bo Savez sedaj zgradil v prvi etapi hiš 3 za svoje urade, založništvo, skladišča ter internat za svojo vaditeljsko Solo, ki bo seveda imela primerno veliko telovadnico z vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Poseben odsek je bil poverjen z Izdelavo podrobnih gradbenih načrtov, nakar bo takoj pričelo delo, da bo dom do jeseni popolnoma dovršen.
Sokol*ko društvo v Splitu Je eno največjih v Jugoslaviji, saj ima nad 800 telovadcih pripadnikov in Izdaja dva sokolska lista: članskega in naraščajskega. Premoženje društva je prekoračilo vrednost dveh milijonov. V teku zadnjih dveh let .je članstvo nabralo v duhu sokolske Petrove petletnice nad 130.000 dinarjev za razne društvene namene.
Smučarski tečaj na K«paonlku bo priredila beograjska sokolska župa, ako bodo ugodne snežne razmere v drugI polovici februarja in sicer za začetnike ta boljše tekače. Tečaj bo v prvi vrsti zaradi tega, da se tudi na področju te župe poveča zanimanje za smučarstvo.
BalKans*<e Igre bodo letos v Atenah. Po vrstnem redu bi pripadla organizacija teh iger letos Bolgarski. Ker pa tamkaj Sni športni krogi niso do določenega časa odgovorili predsedništvu Balkanskih Iger, ako bodo sploh v stanju, da jih organizirajo, je bilo odločeno, da bodo v Atenah.
Letošnje tekme COS v smučar»tvn bodo, kakor smo že poročali, od 28. do 30. t. m. v Novem mestu na Moravskem. Objavljamo spored prireditve: dne 28. januarja bodo najprej tekli člani na 18 km, nato pojdejo mlajši člani na prego 10 km ter istočasno tudi članice na 6 km. Popoldne Je določeno za smuk članic na dolžino 1500 m. Naslednji dan bodo smuAki liki za članice predpoldne, popoldne se bos. do bratje preizkusili v skokih. Dne 30. januarja bo predpoldne vztrajn ostal tek članov na 50 m in združena tekma članic v teku, smuku ln smuških likih. — Letos tekme za slovansko smučarsko prvenstvo najbrž ne bo.
«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦MM M M ♦M M ♦♦♦MM ♦♦♦♦♦♦♦♦
- i t a i t e \® širite
»JUTRO
»JUTRO Bf. 49.
MOS K I
Iščemo mladega
sposobnega trgovca
ki odgovarja za delo v uradu in kot trgovski potnik.
Kandidat naj bo po možnosti izpod 30 let star ter Je moral 2e odslužiti
vojaški rok. Jugoslovensko državljanstvo pogoj.
Kandidat mora dokazati večletno uspešno trgovsko prakso ter po možnosti tudi prakso v prodaji kot trgovski potnik.
Zahtevamo popolno obvladanje hrvaščine in nemščine v pismu ln govoru. Kandidat mora Imeti dober nastop in dobro splošno naobrazbo.
V poštev pridejo samo oni reflektanti, ki odgovarjajo stavljenim pogojem tn ki čim prej lahko nastopijo to službo.
Po kratkem poskusnem poslovanju nudimo možnost za strokovno enoletno izobrazbo v inozemstvu a potem, v primeru sposobnosti in zadovoljujočega
dela, stalno nameščenje ob dobri plači.
Pismene ponudbe se imajo s prilogo kratkega životopisa in navedbe starosti, vere in plačilnih pogojev ter roka nastopa nasloviti na Publicitas d. d., Zagreb, ilica 9, pod značko: »Sposoban trgovački putnik«.
M
fzkisšess In sposoben strokovnjak za kemikalije
I potnik
KOt fes «ž, J- - w*
Kandidat mora obvladati v pismu ln govoru hrvaščino in nemščino, mora
biti jugoslovenski državljan, z odsluženim vojnim rokom.
Kandidat naj bo po možnosti star pod 35 let, z dobrim nastopom in
Bplošno izobrazbo ter mora dokazati uspehe v prodaji v svojih dosedanjih
večletnih nameščenjih.
Zanesljivost, poštenost in brezhibni značaj so temeljni pogoji, ki jih mora dokazati s 3 prvovrstnimi referencami.
Kdor odgovarja stavljenim zahtevam, more računati poleg dobre plače
oa doživljenjsko nameščenje.
Nastop po možnosti takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pod šifro »Trgovački putnik za prodaju kemikalija«
poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Bica 9.
i
L«
f
I.,	icJ, & &
V
Zahtevam© s
Nudimo s
izkušenega — zanesljivega in spretnega trgovca za
talnika
popolno obvladanje nemSčine in državnih jezikov
(pretežno hrvaščino) v pismu in govoru.
Prednost imajo kandidati z znanjem nemške stenografije in francoščine.
Kandidat mora znati po dobljenih podatkih samostojno diktirati došlo pošto.
Kandidat mora biti posebno dobro vpeljan v splošna gospodarska, davčna, finančno-tehnična in upravna vprašanja kakor tudi v trgovsko organizacijo. Kompetent mora imeti vsaj pogoje, po katerih bi mogel po kratkem času svojega poslovanja. zadostiti stavljenim pogojem.
Kandidat mora biti jugoslovenski državljan, ki je končal svoje vojaške obveznosti in ki po možnosti ni starejši od 35 let.
Stalno nameščenje kot tajnik, proti dobri plači. Pri odgovarjajočih sposobnostih postoji možnost za napredovanje v pogledu plače in mesta.
Obširne ponudbe, lastnoročne pisane, s popolnim životopisom, prepisi spričeval kakor tudi tri prvovrstne reference naj se z navedbo starosti, vere, plačilnih zahtev in najzgodnejšim datumom nastopa vpošljejo na »Publicitas« d. d., Zagreb, Bica 9 pod značko: »Tajnik za veliku trgovačku tvrtku«.
TISOČE ZAEVAL PREJEMA

yrogrenlftozlr.
doffi&Rcij?" spolni^ žlez, «fttevni depre fiji poskusite:
kt no
Vdfrv flOi-amo
i DELI NI
BEOČRAD- KNEZ MIH AJLCVA 1
OGl.BM. t.»*.
SOLIDNA AGENTUBA IZ BEOGRADA
IŠČE ZASTOPSTVO
za Beograd ln Srbijo. Daje sigurno garancijo ln prvovrstne reference. Samo seriozne firme naj se obrnejo na Propaganda a. d., prej Jug. Mosse a. d. Beograd, pošt. pret. 409 pod »1111«.
LEP VELIK TRGOVSKI LOKAL
v CELJU NA GLAVNEM TRGU se ODDA s 1. aprilom V NAJEM. — Vprašati pri FANINGER — CELJE. Glavni trg št. 8.
Trgovski
z dolgoletno prakso, s Ia referencami, odlično uveden pri manufakturnih in galanterijskih trgovinah v Srbiji, Bosni, Dalmaciji, Primorju in Liki, IŠČE nameščenje odnosno zastopstvo. V obzir pridejo samo merodajne firme. — Ponudbe pod šifro »Tekstilna industrija« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
Lepe grudi.
• t
40 letne Izkušnje znamenitih specialitet Schröder -Schenke Vam Jamčijo za odlične ln zanesljive uspehe.
Razvijanje gradi — Okrepijenje gradi — Intimna hlgijena žene — Zaščitna
sredstva — Stezniki ln pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NASE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGEl Parfumerija in kozmetika »OMNIA «,
oddelek 1/3 Zagreb, Gunduličeva ulica 8, polukat
11	TELEFON 97-67 ———
INSERIRAJ V „JUTRU"!
išče domača predilnica bombaža, agilnega, dobro vpeljanega pri tekstilnih podjetjih za Dravsko banovino. Ponudbe pod »1112« na Propagando a. d., Beograd, pošt. pret. 409.
MONTREUX-CLARENS „La Villa"
prvovrsten dekliški zavod s krasno lego na Jezeru. Omejeno število deklet (15—16) Francoščina, na željo diploma angleščina, Italijan Sčlna, knjigovodstvo, gospodinjstvo, glasba, roč na dela, umetnost, poi et'ii !n zimski sporti. Ferljalni tečaji. Prospekte na zahtevo. Upravi-r.eljlca Mme Gerber-Ray.
Upraviteljica Mme GERBER-RAY.
ZAHTSVAJTt BRE5W AČNI, f€N
w
■ lUlilaß
g'#GENERALfé.^A5T0P5TVD
."M 4 »
lÈÉmwmm^
Oglasi v „Jutru" ima io vedno nafvečfi uspeti!
Tako.1 ustavi izpadanje las, odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti. Jači tn krepi koren a lasje, poraste jo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—.
MORANA — SPLIT.
»JUTRO« ZAVARUJE!
Ste li vedeli, da povečava
»Višinsko sonce «
delovno sposobnost?
Poslovnim ljudem se stalno vsiljuje misel: kako bi se ohranili sveži in elastični in kako bi povečali svojo delovno silo. Dokazano Je, da se z rednim obsevanjem z »Višinskim soncem« razbremenujejo živci, delo se lažje opravlja ln doseže se povečana pažnja pri delu. Z zdravilnimi ln top limi žarki učinkuje obsevanje z »Višinskim soncem« kot če bi nekoliko dni preživeli na dopustu, in zadoblll lepo potemnelo kožo, novo moč ln življenjsko radost.
Obsevanje s »Višinskim soncem« Je blagodejna pomoč pri treningu poleti in pozimi. Nočnemu delavcu nalaga razum, da se redno obse va z »Višinskim soncem«, kajti stalno pomanjkanje sonca ln svetlobe posebno ogroža zdravje ln dovede do pre ranega izčrpanja moči. Izdatek za zdravje mora imeti prednost pred vsemi drugimi,

LIP! KI POMLADNI SEJEM
(LEIPZIGER FRÜHJAHRSMESSE)
združen z
VELIKIM TEHNIČNIM SEJMOM IN GRADBENIM SEJMOM
je največji mednarodni sejem sveta in že stoletja idealni vedno vsem zahtevam časa prilagojeni sejem za nakup in prodajo.
Začetek dne 5* marca 1939* L
Vsa pojasnila daje:
Geschäftsstelle des Leipziger Messeamts für den Balkan,
Beograd, Knez Mihajlova ul. 8S, telefon 24-311 ali v LJUBLJANI r
Ing. G. Tönnies, TyrSeva 33
tn MARIBOR: Banka Bezjak — Gosposka ulica 25.
Javite se do 28. t. m. radi posebnega vlaka, ki odhaja 3. marca, vožnja nazaj poljubna. Cena tja in nazaj din 605.
OBIŠČITE
državno urtnarsbo razstavo
STUTTGART April - Oktober 193 9»
Sredi mnogo hvaljene dežele za turiste — pokrajine Würtem-berške, ugledate vrtove zelo redke lepote. 60.000 cvetočih rož; nad milijon cvetočih pomladnih in poletnih cvetlic. Poleg tega bogat spored s slavnostnimi iluminacijami, godbo in plesom.
Edinstvena vrtna svečanost od aprila do oktobra 1939*
Pojasnila ln prospekte daje:
NEMŠKI PROMETNI BIRO, Beograd, Knežev Spomenik 5.
Mtlltif lltlf IIIIMIfllll
IPJiiiuiAiiMimiiuutiimuniMiiutmimimimiufrffiumffl^
itmchi
Vse velikosti
od 100 — 500 ccm
v»! REZERVNI DELI
na zalogi! Zastopstvo:
J. HOJNIK
MARIBOR Frančiškanska ulica IS
seteria
immmmmnmmmitmmmmmmnnttsmtmmmmmmm
»GOSPOD IZ KONOPIŠTA«
je grandlozni roman, ki opisuje nazorno vse borbe in spletke na dvoru nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene.
»GOSPOD IZ KONOPIŠTA«
je pretresljiva slika krivde ln tragedije habsburškega rodu v zadnjih desetletjih ^iuu sveiuvuu vojno ko je habsburška monarhija že razpadala.
V ospredju dogodkov tega romana pa stoji ohola, častihlepna, v svojem strastnem zanosu skoraj demonska, v svojih notranjih nagibih marsikomu izmed nas doslej nerazumljiva postava prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki ga je Dunaj poslal v smrt, da bi mogel opravičiti napad na Srbijo.
»GOSPOD IZ KONOPIŠTA«
je začel izhajati v »Jutru« dne 19. t. m. Ogromno število novih naročnikov nam dokazuje, da je naš novi roman vzbudil v vsej Sloveniji ogromno zanimanje.
Da omogočimo neprekinjeno vsebino romana tudi tistim, ki se še do danes niso naročili na »Jutro«, bomo vsem, ki nam bodo nakazali naročnino do 1. marca t. 1., poslali vse izvode z začetkom našega romana zastonj.
NE ZAMUDITE PRILIKE! OPOZORITE NA TO UGODNOST TUDI VASE PRIJATELJE! — ROMAN »GOSPODA IZ KONOPIŠTA« ČITA ŽE VSA
SLOVENIJA.
Poznate li novo broSuro na 40 straneh?
Ona vam pokaže v 18 slikali t barvi ne modele »Višinskega sonca, m njihovo uporabo. Zahtevajte to braiuro 843-J pel mol spodaj navedenih tvrdk, dobite Jo takoj ln brezplačno.
BLU) 1EE
Beograd, Brankova ul. 30.
ae& union
JUGOSIMM D. I.
Zagreb, Karadžlčeva et. 1. Ljubljana, Livarska ul. 0
Zahtevajte ponudbe ln pogoje plačevanja.
Jugoslovensko Siemens A. D.
Beograd, Kralja Aleksandra 8, Zagreb, Bogo videva ulica 1, Ljubljena, TyrSeva cesta la
„Višinsko solncß" ^Original Hanau -
Proelm poèljlte mi brezplačno Vato brotuio *tev. 843-J Imet
Mesto:			
Ulica«			NO
Okusno
domačo hrano
DOBITE DNEVNO OD 6. DO 21. URE V
»MEN2I«? Kolodvorska ul. 8
Kakor doma se počutite
ko p ose fiat e MOVO KUHINJO
katera Vam nudi vedno kvalitetno sveže pripravljena jedila. Se priporoča lastnica
Kmetic Terezija
EKSPORTNI VELESEJEM
OD 12. DO. 19. MARCA 1939.
takoj za lipskim velesefsnom.
50% popust na češkoslovaških železnicah; 23—50% popust na inozemskih železnicah, parobrodih ln zračnih linijah.
Informacije in sejmske izkaznice pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma za dravsko banovino:
Tujskoprometna zveza »PUTNIK«, Ljubljana in : Maribor ter njihove podružnice.
Čehoslovašld konzulat — Ljubljana.
aaoaoBOfioscBoaoioic
Izdajateljsko podjetje OEZ A KON a. d.,
BEOGRAD, išče za Dravsko in Savsko banovine agiine
potnike in krajevne
zastopnike
za prodajo knjig na obroke. — Ponudbe z referencami pismeno ali ustmeno vsak dan med 15.—17 uri poslati na zastopstvo Geza Kon a. d. za Savsko ln Dravsko banovino Zagreb, Trg Kralju Petra 10.
3BOBOBC3BO0C3SCD1CD1CD1O
OruiKi rozli'83 najnovejših mo<i«!o?
LH'oKoitsa
mo'orjl uicikljl
Šivam i f troji pogrezljlvi
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko s
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Eariovgka cesta 4.
Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 28.
manjšo Količino
RAC Pr"* očiščene......per kg 12.— do 14— din
PIŠČANv .ščene. brez Črev, n.a, per kg 8.— do 10.— din KOKOŠI, očiščene, brez črev, la, per kg 15.1— do 16.— din KOKOŠI, očiščene, brez črev, IIa, per kg 9.— do 10.— din Razpošiljamo tudi po pesti v zabojih po 16.— in 20.— din kg.

Prispela je nova pošiljka motornih koles prvovrstnih in svetovnoznanih
ARDII lil H0REX
tovarn. In to najnovejših tipov 1939. Kakor sledi: Ardie 100 ccm. 125 ccm 200 ccm tn 250 ccm, Hoiex 350 ccm.. ki si jih lahko ogledate in nabavite — pri generalnemu zastopstvu teh motorjev

■bbbsss
PTUJ
i»*®
I	'V-'^IH il; :1 ggfe*
VODI POVSOD
Zahtevajte cenik! IZDELOV. GLASBIL
D O B J A T II JAKOB
LJUBLJANA — Frančiškanska ulica št. 3.
Krasne parcele
m Gorenjskem
ob asfaltirani cesti, z vodovodom in elektriko, 1 km od Lesc, za vile ali vveekende, ugodno naprod j. Naslov v ogl. odd. Jutra.
Od Va> je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično č 1 a 1111 ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljans t nasip 4-6
Pralni«» — Svetlolikaloica
• fi.
Domžale,
LJUBLJANSKA CESTA 108.
Kjer dobite tudi vse nadomestne dele k tem motorjem. — Istotam Imate veliko izbero raznih prvovrstnih damskih in moških dvo-Koles, šivalnih strojev .n dobro ohranjenih, malo rabljenih motornih koles raznih znam k.
ets«ag£
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrha tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
uspehov
na
es oglas t
»JUTRU«
aB^BäBMa^gaas^aaBaggsaBBBaa
v'f'IWL'W. 'J»1 ULI. J.,»ll ll i 1111.1 » i . iiniiL Jnik, -
Ü as i& »aa *
z lastnini vozom, bi pievzel zastopstvo za Beograd — Novi Sad — Sibijo -- Južno Srbijo - Sandžak itd; zažoljena usnjarska stroka, ker je v tej nenadkriljiv Lahko pa je tudi druga Javiti se na Publicitas a. d., Beograd, pošt. pret. 60, pod iiro »Opek.
CONTfNENTAl
mene. n-	Uin 200;
za državne uslužbence po Din 100.—
Ivan Legat,
LJUBLJANA Prešernova 44.
MARIBOR Vetrlnjska 30.
BMlPlAftN tour U /GRANSV
zahtevajte breipiacni utalooi
MEJMEUHEROLD
herm^f/oM MARIBOR »101
TUŠI
•i;*?»«*	vi «y*
JV.KHUMI
SANMI
% ® J*
Resnost življenja zahteva preudaren nakup. — Zato se za najugodnejšo nabavo manufakture NA OBROKE, z vedno najnovejšimi vzorci in ogromno Izbiro, odločim le za
„Narodni magaci»", Sv. Petra c. 27-1
Zapomnite si naš naslov! Sprejmemo samo že vpeljane in zanesljive zastopnike!
PODALJŠAJ SI ŽIVLJENJE!
Življenje moremo podaljšati, bo lečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojačltl. nestalne učvrstiti ln nesrečne napraviti srečnel
Kaj je vzrok vsaki bolezni ?
Oslaoijenje živcev potrtost, lzgu ba dobrih prijateljev aJl svojih bllžnjin razočaranje, strah pred boleznijo, slab aačin življenja ln mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
Je najboljši zdravniki So poti. ki Te morejo ccvesti io dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem, ta pot Je pa opisana v razpravi ki jo mors vsakdo, ki Jo zahtevà dobiti takoj ln
povsem brezplačno!
V tej mali priročni knjižici le raztolmačeno, kako morete v kratkem času tn brez «vire med delom ojačltl živce mtšlce odpraviti slabo razpoloženje trudnost. raztreseno.n. osiaMjenje spomina, nerazpoloženje za delo ln nebroj dragih bolestnih pojavov Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče-
Ernest Pasternaek, Berlin S. O.
Michaeikirchplatz 13, Abt. 87
trpite nr seksuai^ uei/rastenlJi obnosno
imp^tenci,
nezadostni tunsciji <poinih žlez. duševn depresiji poskusite
S K A S A
100 tablet 220 din: 50 tablet 110 din si so lih mnogi zdrav olK1 preskusili ln so k«>i hormonski preparat odobreni
Lekarna Mr Rožman
B (-ograd Terazije br o Reg 8 br 5732-19:!"
K Ia v i rji pianini
céSp
rovi
m

kolesa
ZNATNO CENEJŠA !
ZinMmsw v
Zastopstvo!
Ing* G. Toimles — Lfu&ljana
TYRSEVA CESTA 33
TELEFON 27-62
Za Vas cenj. dame!
sem odprl specialni nainsoderneje urejeni
DAMSK1 FRIZERSKI SALON
(po stražnico) — na Mestnem trgu 17,
preje ju velie r G. Eberle.
Prvovrstna trajna, vodna ln železna ondulaci Ja. nianlkira ter strokovno barvanje las, obrvi in trepalnic v vseh niansah. — Postrežba prvovrstna. Cene solidne! Se vljudno priporoča
KRALJ ŠTEFAN,
£?izcr — Mestai trg 17
NAŠE PONOVNO OGROMNO ZNIŽANJE
C E iN
KDOR VARČUJE U KUPUJE SEDEJ :
ISKRENA HVALA
v^em, ki so našega nepozabnega
m
N
m
SAVA
kropili, mu darovali cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo njegovemu predstojniku, starešini okr. sodišča v Ložu gosp. Vladimlrju Veluščku, predsedniku okrož. sodišča v Ljubljani gosp. Petru Karšiču, drž. tožilcu g dr. Branku Goslarju, kakor tudi njegovim stanovskim tovarišem in tovarišicam iz Ljubljane ln Loža. Iskrena hvala tudi vsem, ki so nam Izrazili svoje sočustvovanje.
V LJUBLJANI, 26. februarja 1939.
Rodbina JANEZA ŽUPANČIČA, šol. npr. v pokoja
t s
m o
ZAHVALA
masc&b® tn »ee'sfcc©
f*S»2MlÌ£2	jedilnega pribora,«
pucvsaj«;.	kuhinjske posode,
kadi za kopanje,
oken, steklenic za
brzo in lallko olje in vino, mast-
s pomoči o
nih krp, keramič nih podov itd. Itd.
Vsem, ki so me v dneh polnih bridkosti ob smrti mojega dobrega ln nad vse ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda
LUDVIKA VARL
UČITELJA IN POSESTNIKA
tolažili, ga v tako častnem številu spremili na zadnji zemeljski poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se se je pogreb izvršil z vso zaslužno pieteto in zanj molili, izrekam najpri-srčnejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujem preč. duhovščini iz Poljčan, ter g. župniku in duh. svetniku F. Hohnjecu iz Oplotnice. Prisrčna zahvala nadalje gas. četama Polčane ln Opiotaica, vsem zastopstvom društev in uradov iz Poljčan in Oplotnice ter učiteljstvu, ki je svojega tovariša tako častno počastilo. Globoko zahvalo Izrekam gg. govornikom: Ivanu Koviču, ki se je poslovil v Imenu učiteljstva in Šolske mladine, Milošu Tajniku, ki je zastopal učit. društvo Slov. Bistrica in Antonu Detičku, ki je vzel slovo v imenu vseh občanov, krajevnega šol. odbora ter vseh bivših učencev. Iskrer.o zahvalo Izrekam tudi pevcem združenega pevskega zbora in poljčanski šolski mladini ter njenemu pevovcdji g. Zivku za prelepo tolažilno pesem.
Končno prisrčna zahvala gg zdravnikom: dr. Ant- Ravnikarju, zdravniku iz Oplotnice, dr. B. Lavriču, šefu kirurgičnega oddelka v Ljubljani, primariju dr. V. Arkotu ter č. s. Odiliji splošne bolnice v Ljubljani, ki so pokojnika zdravili ln imeli požrtvovalno skrb ob bolezni.
OPLOTNICA, POLJCANE, 23. februarja 1939.
Žalujoča soproga PAVLA
Urejuje Davorin Ravljea. — izdaja za konzorcij > J utra« Stanko Vir an L — Za Narodno uskarno <L d. kol t. lekarnarja tran Jeran. — Za tnserauu dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
IV n r bi nek
so prvovrstne uvanieie vrrdne cene krarnib ln-strumento* Knu Kurir» jo -sem «imi» m-zem sitino tvrdtcam Izrfdnt tonsk» ia-tnosf. m traj o 06 ti Ki tc plod dol
izKuSnif » lavi klavirjev dre^neiv.
tzp-isojevHnJe p< n»j ug dneiSlL pogujin
Warb i nek
tovarn« Kiavujev LJOBLJANA
Mtk Incideva cesta St. 4
pri Frančlškan.-k' -frixn
Brezplačni vzorci pri Vašem trgovcu.
Novi naslovt fVaričlAkanska al. S.