Leto XXI., št. 293
Ljubljana, sobota 14* decembra 1940
Cena t Din
jpiavuisivu ujuuijana tuuuijeva o — reietod 4tev 3122. 3123. 3124, 3125 412* iLnserai.ni oddelek: LJUDI Jana 8eien-bargova Ui — Tel 3492 tn 3392 Pouiužnica Maribor. Grajski trg
«t ? - Telefon 2455 Pouružnica Ceiie Kocenova ulica 2 Telefon St 190
Račnm pn poši ftek zavodih: Ljub-dana 17 74»
Izhaja vsa* dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din
Ureaoi&tvo: Ljubljana Knailjeva ulica a. telefon 1122. 3123. 3124 3125 4126. Manoor, Crajski tre št < teietoD ST 2455. Celje. Stro8smayerieva ulica štev L telefon št 65
Rokopisi ne ^raftaio
Pogodba z Madžari
Po dvodnevnem bivanju madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v naši prestolnici se je uradni madžarski obisk pri nas zaključil s sklenitvijo pogodbe o »trajnem miru in večnem prijateljstvu med kraljevino Jugoslavi-vijo in kraljevino Madžarsko«. Na banketu. ki ga je madžarskemu gostu na čast priredil v četrtek naš zunanji minister. sta bili izmenjani zdravici, k' poiasnjujeta pomen in namen te poglobitve odnošajev med obema državama
Pakt sam je zelo kratek, vendar je njegovo besed:lo značilno prav v teh dneh ko divja v Evropi vojna in ko vsi znaki kažeio. da bo prej dolga kakor kratka in da se bo po obsegu verjetno prej razširila k:kor pa skrčila. V času torej, ko grme topovi in je velik del Evrope in sveta v vojni, je gotovo že samo po sebi važno, ako si dve državi k; sta si sosedi, ki pa doslej n:sta vodili vedno povsem skladne polit:ke zagotavljata v nadaljnjih medsebojnih odnošajih »trajen mir in večno prijateljstvo«. Tem pomembnejše ie to dejstvo. ako smo do njega dospeli po želji Madžarske, ki je to potrebo v sedaniem položaju čutila. Njena želja je seveda naletela pri nas na popolno razumevanje v duhu našega stališča, da želimo žveti v čim bolj urejenih odnošajih z vsemi sosedi, ki snoštujejo našo neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost, kakor je to iz v?ega našega naroda tako jasno izpovedal knez namestnik Pavle na dan prvega decembra.
2e iz besedila nove pogodbe je nadalje razv:dno da je želja obeh strank riaj bi pogodba ne bila sama sebi namen Ne le. da si ž njo medsebojno zagotavljamo upoštevanje odnošajev dobrega sosedstva, vzajemnega spoštovanja in zaupanja, ki jih želimo odslej postaviti na čvrsto in trajno osnovo temveč smo obenem prepričani, da bo učvrstitev medsebojnih vezi služila razen interesom obeh sosednih narodov tudi »miru in blagostanju Podunavja«. kakor ugotavlja uvod k tej pogodbi S tem pa je okvir prizadevanj, ki so našla svoj konkretni izraz v pogodbi, povsem jasno začrtan. Zato ne more nova ureditev odnošajev med obema državama na mirovni in prijateljski osnovi vzbujati nikjer nobenega pomisleka ali suma. Obe državi stavita danes svoje urejene odnošaje v službo splošn;m interesom vsega balkansko-podunavske-ga prostora, saj hočeta s svojo miroljubno in prijateljsko politiko pripomoči k ohranitvi miru v tem delu Evrope
V kolikor so ponekod poskušali razlagati madžarsko željo, da uredi svoje odnošaje z nami na kar najbolj prijateljski osnovi, z domnevami, da gre za kakršnekoli prikrite namene, zlasti pa za ventiliranie kakršnih koli vprašanj, ki naj bi zahtevala razčiščenje. pomenijo besedilo pogodbe in zdravice obeh zunanjih ministrov njih najzgovornejše zanikanje. Kdor pazljivo čita zdravici. ki sta si jih v četrtek zvečer drug drugemu izrekla dr. Cincar-Markovič in grof Csaky, lahko ugotovi popolno skladnost obeh izjav, kar je tem pomembnejše, ker se ta skladnost manifestira prav ob prvem uradnem madžarskem obisku pri nas ter v »zelo resnem času menarodnega položaja«,, kakor je poudaril naš zunanji minister.
Dr. Cincar-Markovič je v svoji zdravici opozoril najprej na madžarsko željo, da se odnošaji med obema državama utrdijo, kakor se je ta želia konkretno manifestirala prav ob Csakyje-vem obisku. Njej je odgovarjala enaka želja naše vlade. Izhodišče obeh želj pa je bilo upoštevanje skupnih interesov, da bi se obe državi znašli na splošnem mednarodnem terenu »s tem namenom. da se ne razširi spor v tem delu Evrope«. V medsebojnem spoštovanju sta obe državi pokazali ono »daljnovidnost medsebojnega razumevanja«, ki omogoča ne le ureditev medsebojnih odnošaiev na prijateljski podlagi, temveč nudi obenem »koristen doprinos za ohranitev mirnega reda v Podunavju«
Ze v včerajšnjem uvodniku o splošnem pomirjenju na Balkanu smo prikazali. kako se tudi novi jugosloven-sko-madžarski odnošaji povsem sklada-daio s splošnim prizadevanjem tega področja da bi ostalo izven voine in si tako prihranilo vse niene strahote, ne morda iz strahu pred žrtvami za svobodo vsakega naroda posebej, temveč iz trdnega prepričanja, da takšna politika še naibolj od?ovaria življenjskim interesom vseh podnnavskih in balkanskih držav Do teh spoznani ie mnoge dovede! šele razvoi posledn^h tednov Če so res kip obstojala prizadevanja da bi s<= tudi Balkan v celoti zapletel v konflikt niso uspela prav tako pa tudi ne poskusi novega ventiliranja raznih revizi on i stičnih vprašanj.
Grof Csakv je v svoji zdravici še po-sebei podčrtal iskreno madžarsko željo da »ostanemo za vpdno v resničnih prijateljskih odnošaiih z iusosloven-skim narodom« Z veseliem soreiemamo niepovo nriznanie da ie naš narod »čuvar tisočlptn'h tradicii« in da »se ni nikdar nehal boriti za svoio staro civilizacijo in sveti ideal svobode« S spoštovanjem je grof Csaky govoril tudi
Prva faza bitke v Afriki
Italijanska vojska se umika proti Libiji, nudeč korak za korakom zelo srdit odpor Angleži pripravljajo energično nadaljevar je svoje ofenzive - Sodelovanje vseh vrst
vojaških edinic
Rim, 13 dec. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem 189. službenem vojnem poročilu:
Na cirenajškj meji so se včeraj na področju med Solumom in Sidi el Baranijem ter v puščavi južnovzhodno odtod nadaljevale srdite borbe med našimi četami, ki se bore nad vse junaško, in sovražnimi oklepnimi kolonami Eskadrilje naših lovskih letal in bombnikov so bile kljub peščenim viharjem od zore do mraka neprestano v akciji ter so sipala na sovražna oddelke eksplozivne fn zazidalne bombe V celoti je bilo od 9. t. m dalje sestreljene 18 sovražnih letal V istem času se 12 ita 'ijanskib letal ni vrnilo na svoia oporišfa
V vzhodni Afriki je nek naš prednji }dde'ek na meji Sudana ob sodelovanju našega letalstva prizadejal nekaj izgub sovražnim motoriziranem četam Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno in se je še v zraku vnelo.
Rim, 13. dec. j. (Un. Press) V italijanskih službenih krogih zatrjujejo, da so tre notno na potu močna vojaška ojačenja tei veliki transporti vojnega materiala iz '.b' ralnih točk v Libiji na bojišče v Zanadn puščavi. Oddelki fašistične milice so n? potu z velikim številom tankov topništv'-in strojnic, da oodpro odpor ita'lian«kiv ed nic ki se ogorčeno stavliajo v bran za padno od Sidi BaranMa Na fronto ie bi lo poslanega tudi ve'fko 5teviin domaApo? libijskega vojaštva Prav tako so itali ianske in domačinske čete na de'u da ?
nnirivo vmnc+m-mo nrottlptne 7vp7p (v
Bukbuka v smeri proti Sidi Baraniju T ta' i i pt-> cVp ipto>cW	\r: co b"
razmeščene v nvo<riV> rnPc+'h v Libiji s r dobile nove'ie da nemudoma nd'etp na eg5ptsko fronto kier bo močna letalska pomoč v veliko podporo četam ki operi rajo na terenu.
leska poročila
armade se ?e najfrlie umikajo — Pet generala v ujetih, število ujetnikov stali?o narašča
Kairo, 13. dec. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
V Zapadni puščavi se ostanki Italijanske armade še nadalje umikajo, zasledovani od naših prednjih oddelkov. Dodatno k trem italijanskim generalom, o katerih je bilo že javijeno. da so bili ujeti, sta bila sedaj ujeta še dva italijanska generala, poveljnika divizij. Tudi število ujetih italijanskih vojakov se je zopet povečalo za več tisoč, vendar zaradi velike razsežnosti bojnega področja še ni mosroče podati nobenih točnih š+Aviik o številu doslej ujetih sovražnih vojakov.
Ob vsei sudanski meji angleške izvidnice še nadalje napadajo italiianske postojanke in so prizadele sovražniku žrtve.
Kairo. 13. dec. s. Dos'ej je bilo pri operacijah v Zapadni puščavi ujetih skupno 5 italijanskih genera^v, ki so bili že vsi z letali prepeliani v Kairo. Med uietiml generali je tudi poveljnik armile general Sebastiano Gallina. ki je bil vrhovni poveljnik italijanske vojske v Egiptu. Njegov sopoveljnik general MVetti je že prvi dan vojnih operacij padel.
Ker so med uietimi generali štirje po-veiiniki divirii in ker ie bil tudi general Maletti ooveHnik d'"viziie. sm^train. da i? bilo dosiei razriršenjh ali im;čon'h v Zapadni puščavi skupno pet italijanskih divizij.
Prizadete divizije
London, 13. dec. s. (Reuter) V angleških vojaških krogih cenijo, da je bilo v Zapadni puščavi sedaj uničenih približno 5 divizij italijanske vojske. Koliko vojakov štejejo te divizije, pa je težko ugotoviti, ker italijanske divizije niso vse enako močne. Tako štejejo libijske italijanske divizije po 7 do 8 tisoč mož. divizije fašistične milice po 10.000 do 11.000 mož, divizije redne italijanske vojske pa 13 do 14 tisoč mož. K temu pa je treba še dodati, da vsaka divizija v vojnem času razpolaga še s 3 do 4 tisoč vojaki pomožnih oddelkov.
Srditi napadi na letališča v Afriki
Kairo, 13 dec. & (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
Bombniki io lovska letala angleškega vojnega letalstva so včeraj ves dan in vso noč nadaljevali z neprestanimi napadi na sovražna letališča, koncentracre sovražne
vojske in motom h voz>l v Libiji Posebno hud napad je bil izveden ponoči na To bruk Vrženih ie b'l<» več ton ocnb na mesto in pristanišče Izbruhnile ie mnogo velikih požarov Na povr?*tcu sc bil- opaženi tudi mnogoštevilni ptržan in eksplozije v bencinskih skladiščih v Solunskem zaHvu Bombe so zadele tudi v bližin*- municijskih skladišč.
Angleška letala s* na izvidni.škem poletu ugotovifla, da so bili hangar' na letališču v El Adent ob prilik prejšmh napadov popolnoma uničeni. Letala na letališču v El Adenu sn bila mocnr obstreljevana s strojnicami.
Silovit napad je bi! izveden tudi na Bar-dio. Bombe sn povzročile več ek?p'ozij v skladiščih zalog Plameni »o švigati'" 300 m visoko. Sovražna letala na tleh s< bifla obstreljevana s strojnicami. Tr' itali lanska letala, tipa CR 42 so bila uničena
Pri El Ghiniju je bilo sestreljeno eno italijansko letalo, tipa S 79s en«.- pa ie bilo močno poškodovano.
Skupno sc angle?ki bombnik napadli več nego 12 sovražnih letališč te» povzročili veliko škodo. Izvidnice angleških lovskih letal so ves čas krile operacije angleških oddelkov. ki nadaljujejo 7 zasledovanjem sovražnika. Več itail.jar.skih mehaniziranih transportov je bilo z bombnimi napadi uničenih in so bille sovražne čete razpršene
Avstralski letalci so zopet sestrelili še tri italijanska letala tipa CR 42
Enr posamične angleško lovsko letalo oboroženo z 8 strojnicam' se je samo spustilo v borbo z dvema sovražnima bomb nikoma tipa S 79. čeravno ju je siprenilja lo več lovskih letal tipa CR 42 Eden izmed bomnikov je b'l sestre! len. drugi pa je bil verjetno prav tako uničen.
Z vseh teh operacij s»e skupno dva angleška bombnika in en' lovsko Ittalc niso vrnili v svoja oporišča
Poveljniki angleške vojske
London, 13. dec. s. (Reuter) Uradno poročajo, da angleškim vojaškim operacijam v Zapadni puščavi v Egiptu poveljuje general R, N, 0'Connor. Ta je podrejen generalu siru Mihaelu Wiison(i kot vrhovnemu poveljniku angleških čet v Egintu ta pa zopet generalu siru Archibaldu Wa-wellu kot vrhovnemu poveljniku angleške vojske na Bližnjem vzhodu.
General O' Connor je bil v svetovni vojni odlikovan med drugim z italijansko hrabrostno medaljo.
Odmor v operacijah
Angleška vojska je zaposlena sedaj s čiščenjem zavzetega ozemlja
Kairo, 13 dec. j. (AFT) V tukajšnih angleških vojaških krogih od snoči še nimajo nikakih bistveno novih informacij o razvoju angleške ofenzive proti armadi maršala Grazianija v Zapadni egiptski puščavi. Ponoči so prispele vesti, da so angleške čete zasedle Sollum. vendar so se te vesti Izkazale za preuranjene. Okupacija Solluma ni verjetna tudi zaradi tega ker ni bila v načrtu prve faze angleških vojaških operacij.
Poglavitna činitelja, ki odločata zdaj v nadaljevanju operacij vojaških sil generala Wawella, so v prvi vrsti ogromne razdalje, ki jih je treba premagovati ter drugič izjemne klimatske prilike. Povsem naravno je. da se je moralo zaradi teh
dveh činiteljev angleško napredovanje nekoliko omejiti v svojem dosedanjem tempu. Po velikem vojaškem uspehu, ki so ga dosegle britanske čete pod direktnim poveljstvom generala Richarda Nugenta O' Connor j a, se je izkazalo umestno, da se zmanjša tempo dosedanjega zaleta, ker so nekatere edinice že od ponedeljka skoraj brez slehernega oddiha v akciji. Kar se tiče poveljnika O* Connorja, je zanimivo vedeti, da ga je svoječa^no italijansko vojno poveljstvo odlikovalo s srebrno hrabrostno svetinjo.
Značaj sedanjih angleških vojaških operacij v Zapadni puščavi se najtočnejše označi kot čiščenje terena, ki je v teka na izredno prostranem četverokotnem ozem-
o našem »legendarnem heroizmu« in pripomnil, da so ti izrazi spoštovanja izrazi vsega madžarskega naroda, ki je vedno želel, da bi se odnošaji z našo državo poglobili S splošnega podunav-skega in balkanskega vidika pa zaslužijo tudi v Csakyjevi zdravici največjo pozornost besede, da je prišel k nam kot zastopnik »politike ki nikdar ne bo zapustila pot pravičnih in miroljubnih odločitev v mednarodnih vprašanjih.«
Po teh značilnih izjavah, ki jih vsa naša javnost sprejema z veseljem in zadoščenjem na znanje, smemo pričakovati, da bo sporazum sklenjen te dni med nami in Madžarsko, zares »dober« in »trajen«, kakor ie to povedal grof Csakv- in sicer »dober zato. ker sta se oba naroda odločila za sodelovanje pri delu za mir trajen pa zato ker odgovarja idejam čvrstega miru«.
Ijn. ki ga na severu tvori obalna črta Maktilla - Bukbuk in ki se potem v tej iirini razprostira v globino kakih 50 km proti iugu v osrčje Zapadne puščave Na tem terenu so §e na mnoeih me?'ih posejane italijanske vojaške edinice ki nu-4ijo kljub temu da so izolirane še vedno ogorčen odpor Ti ita'Man«ki otok' na tako rekoč ie popolnoma s»nele«kem wm (.io predalavljajr «eds»i ®d>ne to^ke kjer se še bijejo mestoma *elo oror^cni l"oji Boj so bili pre<"lvčerai5niim in včera4 tem bolj težavni ker divia rriai močan oe^fen' v.''har ki silne ovira zlasti motor^Tane "■ete in letalstvo Zaradi OP«>a «o se na notnriih tankov ir Iptal ook37ale tnliUSn« >kvare da ie treba ta ho^na ?rpd=*va nui no potegniti 12 boine *rte v ponravilo Druga važna naloga ki jo je že oričelr reševati angleško voia«»vn ie ire'evanje nrometnih zvez v ozadiu Predno 'omu-nikaciie ne bodo oopolnoma v redu ni mogočp misliti na nadaljevanje ofenzive v •pdiniem obcpgu.
Znaki ki govore za bližnjo obnovitev ofenzive v pospešenem ritmu pa so v prvi vrsti opoln? skladnost med vsem' tremi vrstami aneleSVesa orožja na kopnem. na tn rju in v zraku, ki ie ne kare ? daljšimi odmori motiti kakor tudi službeno potrjene informarife da so » Itali-ianski vzhodni Afriki, zlasti v Abeslniji. I pričeli oporniki s poživljeniin delovanjem | v zaledju Italijanske vojske Po nekaterih j informacijah ie tudi v Italijanski Libiji že opažati znake nezadovoljstva V tei z"ezi je zelo značilen prihod vodje močne libij-
ske verske «ekte Senuzijcev ki se je do nedavm mudil v F uptu.
Selitev italijanskega
Kairo H dec s fReuterj Reuteriev 00->ebn p<iT')čeva.ec -avlia n<^:oj da s/ an-tjleška 'zvidn"'ka >eta^a pn poletih nad Libijo in zana«in'rr Fgiptom ugotc^vda Ha se 2'avn' stan 'ta;-janske vojske v L'bij seli •7 Barrlie k' ež- v bli^m eeirtske meje. v To-bruk da'je pr'*t zanadu Med Rardio n T< bnjknm ie bila opažena dotiga kolona •nntnrn h vozili
V solumu so cpazila angleška izvidniška etala velike požare
Reuteriev poročevalec 'avlja tudi da se infi'eško 'ovs-ki letalstvo udejstvuje v ope--aoiah izredne uspešno
Samo v prvih treh dnfh angleške ofenzive so angle'ka lovska letata izvedla A7 na-nadnv za 'talnanskimi tMistojankami Po.eg tega so lovska teta!a ponovno min agaia tudi v operacuah na bojišču- samem
Kralj Faruk čestita generalu Waweilu
Kairo. 13 dec s 'Peuteri Egiptski mi-aistrski predsednik Husein Siri paša je lanes pesetil vrhovnega poveljnika angleške vojske na Bližnjem vzhodu generala Wawella ter mu v imenu kraMa Faruka čestital k uspehom angleške ':ke v zapadni puščavi
Kdo bo Lothianov naslad
Za najvažnejše angleško veleposlaniško mesto prihajajo v poštev najuglednejše angleške osebnosti
London, 13 dec. s (Columb;a B S) Vsi današnji listi obširno razpravljalo o važnem vpralaniu kdo bo oostal na-lednik lorda Lothiana na mestu angleškega veleposlanika v Washingtonu Listi, kakor tudi meredaini krogi ooudariaio zasluge ki si jih je pridobil pokoini vel.pos a ik lord Loth an s tem da ie do eael v vseh važnejših ozirih pomoč Zedinjenih držav Angliji. Pri tem opozar aio zlasti na dejstva. da se ie glede vseh važ ejših vora-šanj pogajal lord Loth an vedno direktno s predsednikom Roos-;veUom r katerim so ga vezali 301etni orisrč >1 pri te iski odnošaji Tem težie bi izpolniti vrzil ki ie nastala z Lolhianovo smrtjo zlasti ker ie Lothian umrl sredi napol končanih Dogajanj za ameriško finančno pomoč Angliji.
Zaradi pomoči, ki io Anglija dobiva v vojni iz Zedinjenih držav sma*raio rre-rodajni angleški korei da ie m^t angleškega veleDoslanika naiv?čiega pomena in da do važnosti zaos4aia samo za mestom oredsednika angleške vl~d° T> mu p-im^rno ie slišati med imeni os^b. Id prihajajo v kombinaciio za mesto ve-leposlanJka v Warhington'i imena najuglednejših angleških osebnosti Sm t-a-jo. da bi utelnili bit5 imenovani za ve^e-ooslanika v Washingtonu voini minister Eden. propagandni minist0'- Duff Co-uer. minister za ie*a'sko jarnduknio Beaver-brook bivši mornariški minister lord Chatfield podtajnik za zunanje zade-e Butler ali Vansit+art ali oa celo zunanji minister lord Halifax
Nov trgovinski pakt med Rusijo in Nemčije
Berlin, 13. dec. j. (Un Press.) Po informacijah, ki jih je dobil zastopnik agencije United Press v berlinskih diplomatskih krogih je treba pričakovati, da bo v kratkem sklenjen nov trgovinski dogovor med Nemčijo in Sovjetsko unijo, ki bo neprimerno obsežnejši, kakor sedaj veljavna pogodba Pogajanja so bila zelo dolgotrajna in so sedaj dovecla do razčiščenja vseh vprašani glede medsebojne izmenjave blaga. Po zatrjevanju nemških diplomatskih krogov bo nova trgovinska pogodba igrala zelo važno vlogo v celokupnem nemškem gospodarstvu usmerjenem za nadaljevanje vojne Prav tako bo nova pogodba v veliki meri olaišala ruski industrializacijski program, ki se z lantnlmi ruskimi sredstvi doslej ni mogel realizirati v zaželenem tem-pu.
Ruska ponudba Bolgariji
Sofija, 13. dec. j. (A. R.) Po informacijah agencije Associated Press zatrjujejo v nemških krogih v Sofiji, da je vlada Sov. jetske unije nedr no ponudila Bolgariji sklenitev pakta o mersebojni pomoči, a je bolgarska vlada moskovsko ponudbo odklonila. Za točnoert teh vesti v bolgarskih službenih krogih ni mogoče dobiti nikake-ga potrdila, prav tako pa doslej te vesti tudi niso bile zanikane.
Amerika in Mehika
London. 13 dec ). (Reuter) V zunanjepolitični debati v zgornji zbornici je namestnik zunanjega ministra Butler odgovori/i tudi na nekateri vprašanja glede odnošajev med Veliko Britanijo in Mehiko.
Ameriški lokalni list »M;ami Herald« omenja danes tudi možnost, da b bil za veleposanika v Washlngtcmu imenovan Windsorski vojvoda.
Washington. 13 dec. s (Columbia BS) V ameriških vladnih kr-g h se gover o možnosti, da bi bilo t unlo P kometa angleškega veleposlanika lorda Lothiana Drepeliano v Anglijo na amerLksm vojaškem letalu.
Rooseveltova in Hullova
sožztrAca
London, 13 dec. s. (Reuter). O priliki smrti angleškega veleposlanika v VVashing-tonu lorda Lothiana je poslal predsednik Roosevelt angleškemu kralju Juriju sožal-no brzojavko, v kateri pravi med drugim, da ga je s pokojnikom vezalo staro 25!etno prijateljstvo ter da je bila Lothianova zadnja misel gotovo, da je treba vse storiti za ohranitev demokracije na svetu.
Washlngton, 13. dec. AA. (Reuter) Zunanji minister Cordel! Hull je ob smrti lorda Lothiana poslal Churchillu naslednje brzojavno sožalje:
»Z veliko žalostjo sem izvedel novico o smrti lorda Ix)thiana. želim Vam in prav tako angleški vladi sporočiti svoje iskreno sožalje. Moja domovina obenem z Anglijo objokuje smrt tega izrednega državnika, ki je z rodoljubnim pogumom, modrostjo ln požrtvovalnostjo stalno izkazoval največje usluge tako svoji domovini kakor tudi človečanstvu.
Butkr je naglasil, da je vlada Velike Britanije zmerem* pr.pravljena odzvati se vsakemu vabilu z mehiške strani, katerega namen bi bil proučiti vprašanje obnovitve diplomatskih o: noša je v med obema državama. Seveda pa bi morajo biti vsako tako povabilo zvezano tudd z jamstvom, da se bo na pravičen način uredil spor zaradi razlastitve posestnikov petrolejskih vrelcev v Mehiki, ki jim je mehiška vlada brez vsake odškodnine odvzela petrodejske koncesije
Gospodarski položaj
Turčije
London, 13 dec. AA. (Reuter) Ankarskl radio je prenašal govor, ki ga je imel predsednik turške vlade Saidam ob proslavi turškega gospodarskega tedna. V svojem govoru je predsednik turške vlade med drugim rekel:
»Borba med narodi je v svetu že zdavnaj prešla od navadne borbe na borbo, ki je odvisna od gospodarskega odpora. Gospodarska moč naže države obsega to ikina razmerja. da lahko mimo čekamo konec vojne. Naš sedanji po'ožaj je znatno boljši kakor pa je bil leta 1914 in sicer v industrijskem in kmetijskem oziru. Vkljub nenormalnemu položaju so naše finančne zadeve urejene in se naši dohodki ne manjšajo. Mi borno lahko dosegli vse tiste dohoike, ki smo si jih po proračunski oceni zamislili. Kmetijska proizvodnja tega leta je podobna proizvodnji iz zadnjih let, prav tako pa imamo vsega dovolj za slučaj nujne potrebe in imamo dovolj rezerv.«
Italijanski podmornici zapustila Tanger
London. 13. dec. s. Reuter poroča iz Tan-gerja. da sta dve italijanski podmornici, ki sta se od začetka novembra nahajali v tamkajšnjem pristanišču v popravilu, zgodaj davi zapustili Tanger in odplulL
1TALIJANS
V ALBANIJI VEDNO HUJŠI
v srdite
protinapade — Ssverno od Santi Q uaranta so zasedli Grki pristanišče
Porto P alermo
Po beograjskem obisku
Podpisa prijateljske pogode posveča madžarski in bolgarski tisk ogromno pozornost
Atene, 13. dec. j. (A. R.) Vojaške akcije na albanskem bojišču so bile tudi včeraj na vseh frontnih sektorjih le manjšega obsega. Grška ofenziva ob obali se nadaljuje počasi, na centralnem in severnem frotnem odseku pa je zaenkrat popolnoma zastala. Italijanski odpor na vseh delih bojišča stalno narašča ter na centralnem tis severnem frontnem odseku že ograža sedanje grške postojanke.
Na južnem bojišču so Grki tudi včeraj izvršili več protinapadov, s katerimi jim je uspelo spet pridobiti nekoliko terena v smeri proti Himari. Navzlic hudemu italijanskemu odporu je le še vprašanje časa, kdaj bodo grške čete osvojile Kelcyro in Tepeleni, ako ostane sila grške ofenzive na sedanji višini. Vse pa kaže, da je italijansko umikanje tudi na tem frontnem sektorju v zadnji fazi ter da je skoraj pričakovati pred Himaro močnih italijanskih protisunkov.
V centralnem frontnem sektorju so italijanske čete včeraj izvršile več močnih protinapadov, v katerih se jim je posrečilo vreči Grke iz nekaterih nižinskih postojank, ki jih grške čete še niso imele časa dovolj utrditi. Italijanski napadi in grški protinapadi na tem frontnem sektorju se nadaljujejo.
Na severnem frontnem odseku, kjer se je grško prodiranje zaradi ležav v zaledju u^avilo že pred nekaj dnevi, se tudi včeraj grškem četam ni posrečilo zavzeti poslednjih italijanskih postojank na planini Mokra, za katere so se v minulih dneh bih ogorčeni boji. Severno od Podgradca so ilanjanske čete prešle celo v protinapad ter so po hudih borbah, ki so jih veljale mnogo človeških žrtev, osvojili nekaj sir<uebko važnih višinskih postojank. Večji protinapad so izvršili Italijani tudi južno oa Pou&radca, kjer so prav taKo osvojili neivaj terena, ki uo ga seie pred nekaj anevi zajeme grške če te. M a pianmi Mokra ^e uoiue nauaijUjejO, toaa zaradi sivtujno neugoanega vremena so te oorbe je ioKuiuega značaja in oa njih ni pričakovan vccje oaiociLve.
Letalstvu uiui včeraj na vsem albanskem uojiacu ni mugio sodelovati pri ope-i'c,c.j-ii peno te.
Po z_^mjm vesleh Italijani za izkrcava-n,e avojiii rezerv, ki v zamijui unen v povečanem števiiu prihajajo v Aioanijo, n.c vec ne upo^aoijajo iun.e v Vaioni, Ker so jo antj.fcaKa in gr^a le.aia skoraj po-p^moma lazuejaia. Jrouiuii za iZKrcavaiije so ie se brezooi.čni kupi kamenja in zelema. iriav taivo je graKO in aiigieaKO le-ta^uo nuao posivuciovai.0 ie^aiiači v Tiram in uiacu. Uu ufcive mere je bilo to tu m Ki i v o, aa je moraio italijansko letalstvo ne feiede na poslabšane vremensKe prmke, znatno omejiti svojo aktivnost. Itciiijciii^Ke pionir^Ke čete zaaj z vso naglico graue v ouzini lir »ne in urača nova za-miia le.ališča.
Po informacijah nevtralnih vojaških opazovalcev imajo Italijani zbirnih sedaj v Albaniji 14 reumh UiViZij, dalje eno divizijo milice, ki šteje pnbnz.no lu.OdO mož ter eno preatoimsko aivuzijo s 13 do 14.u00 vojaki. Kazen 'ega je v vsaki diviziji še priUiizno 3UU0 mož pomožne službe. V ceioii torej štejejo italijanske vojašKe sile v Albaniji zdaj približno 150 do 160.000 mož Po mnenju vojaških opazovalcev je treba računati, da bo ta armada v kratkem nudila še občumejši odpor, kakor v zaunjih uneh.
Italijansko ptrocilo
Rim. 13. aec. br. (Štefani). O poioža.iu v Aibaniii nravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske v svo em današnjem 189. službenem vojnem poročilu:
Na giš.ti fronti ni bilo nikakega posebej omembe vrednega dogodka Odbitih je bilo nekai manjših sovražnih napadov, ki so bili lokalnega pomena.
Pred Tepelenijem in Himaro
New York, 13. dec. s. Columbia B S. javlja nocoj z grško-italijanskega bojišča, aa so danes grške čete dosegle nove uspehe. Prodrle so do 3 km pred Tepeleni. Grško topništvo že obstreljuje mesto. Pred mestom se vrše boji od vasi do vasi. Manjši italijanski oddelki krijejo umik glavne italijanske vojske.
Ob obali so pa prodrli Grki še 5 km dalje od Porta Palermo in stoje zdaj tik pred Himaro, ki jo Italijani tudi že iz-praznjujejo. Grki so v bojih ob obali zajeli danes okoli 90 vojakov in zaplenili nekaj topov, 4 strojnice itd.
V	srednjem delu bojišča so Grki dospeli do 3 km pred mestece Klisuro. Boji so tam zelo srditi. Zelo ostre so borbe tudi v okolici vasi Gramsh ob Devoliju.
Ob jugoslovenski seji so Grki zavzeli neko postojanko v gorovju, ki so jo Italijani doslej srdito branili. Grkom so padla v roke tudi italijanska podzemeljska skladišča vojaškega materiala
»Exchange Telegraph« javlja, da so Grki v srednjem delu bojišča popolnoma uničili en italijanski alpinski polk.
V	nekem ministrstvu v Tirani je eksplodiral peklenski stroj. Bilo je nekaj človeških žrtev.
V	Elbasanu je pobegnilo večje število albanskih vojakov tamkajšnjega polka.
Atene, 13. dec. br. (Ass. Press) Tu so se danes popoldne razširile vesti, da je Grkom uspelo pred Tepelenijem premagati in desorganizirati čete neke italijanske alpinske divizije. Neki italijanski polkovnik je padel v boju. Mnogo Italijanov je bilo ujetih. Grkom se je posrečilo zavzeti pobočja gora vzhodno od Tepelenija, tako da sedaj mesto obvladajo.
Angleži o položaju
London, 13. dec. s. (Reuter) K položaju na grško-italranskem boj'?ču dajejo v angleških vojaških krogih danes naslednje informacije:	.
Čeravno ie vreme slabo ter na bonscu sneži in dežuje, so skoro povsod Grki zopet nekoliko napredovali. Niti Klisura.
niti Tepeleni sicer še nista v grških rokah smatrajo oa. da ja padec obeh teh mest samo vprašanje časa. Po zadnjih poročilih. ki so prispela danas popoldne. Italijani Tepeleni že izprazniuieio.
V severno vzhodnem sektoriu fron*e so izvedli Italijani nekai proti^a-a-iov. v katerih je sodelovalo tudi več smučarskih oddelkov. Grki so napade odbili.
Grško vojno poročilo
Atene, 13 dec. br (At ag.). Vrhovno poveljstvo grške vojske ie objavilo snoči komunike, v katerem pravi:
Na posameznih sektr-riih fronte ie prišlo danes do krajevnih o-oerarij Neka ;z-vdniška četa ie ujela nekaj italijanskih vojakov.
Atene, 13. dec. br. (At. ag.) Državno poatajništvo notranjega ministrstva ie objavilo snoči običajni komunike, v katerem pravi, da je skupina ita iian-kih bombnikov včerai bombardiral nekai obiekt->v na otoku Leukosu. Človeških žrtev ni bilo. Tudi gmotna škoda ie bila neznatna
Grki zasedli pristanišče Porto Palermo
Atene, 13 dec. s. (Columbia B S.) Uradno je bilo dane^ soorcčcvo da so grške čete zajedle pris'anišče Porto Palermo. ki je samo 8 km odalJeno od Hi" are.
Grška vojska ie tako v R dneh od zasedbe Santi Quaranta prodrla ob obali nad 30 km daleč.
Sheffield — novi nemški cilj
Nemški bombniki so povzročili v noči od četrtka na petek silno razdejanje v važnem industrijskem mestu
Sheffieldu
London, 13 dec. j. (Ass Press.) Nadaljujoč svojo taktiko, da osredotoči s oje napade vsak dan le na eno mesto angleškega otočja, je nemško letalstvo v noči od četrtka na petek izvrši i o izredno močan -napad na severno ind astri isko mesto Sheffield. ki spada med veliko angleško industrijsko področje. Ze v zgcd jih večernih urah so se pojavile naj Sneff el-dom prve mcčne skup ne nemških bombnikov. ki so se nato vrstile v neprestanih zapore dn h valovih več ur Baterije angleškega protiletalskega torništva so d i-jale izredno hud zaporni o?enj, vendar so se nemški bombniki zmerom držal: več tisoč metrov vsako tako da jih n. bilo mogoče odvrniti od me ta
Pri napadu so nemška letala uporabljala v prvi vrsti zažiga ne b.mbe. ki iih je bilo vrženih na mestno področje ter na sosedne industrijske okraje toliko, kakor doslej še na nobeno angleško mas o. Kmalu so izbruhnili v raznih delih mesta požari. med katerimi so nekateri zaviel' nevaren obseg. Gasilstvo navzlic najp ž.t-vovalnejš mu delu ni bilo kos ognju, ki ie zajel velike industrijske zgradbe skladišča ter tudi več stanovanjskih bi fcw. tako da je uspelo nekatere požare omejiti šele danes dopoldne.
Čeprav obseg razdejanja §2 ni z-an. vendar je tivba priznati da ie ogenj povzročil zelo veliko škodo Razen zaži a> nih b_ mb je bilo na mesto vrženih tud precejšnje število rušinih bomb najtežjih kalibrov V mestnem središču so te bombe poškodovale razen n katerih trgovinskih zgradb tudi več javnih pos o-pij. Največja škoda pa ie b:la spet povzročena na stanovanjskih zgradbah Razdejanje. ki so ga povzročile nemš re lom-be v nekaterih mestnih četrtih, j3 tolikšno, da so bile zjutraj po amezne ulice popolnoma zatrpane z ruševinami in ie bi! vsak promet nemog č. Pr. cei i" trpe'a plinska, električna in vodov dna na e ja-va. Skoda na industrij sk h zgra bah ki jim je bil nedvomno nemški napo d v prvi vrsti namenjen, po zadnjih informacijah ni tolikšna kakor se ie prvotno d -mnevalo. Industrijski obrati, ki so bi'i prizadeti, bodo lahko de"o brez posebnih težav v kratkem obnovili Hudo ie bi'o prizadeto civilno prebivalstvo in se ie bati, da bo končni rezultat števila človeških žrtev precej visok.
Razen na Sheffeld so nemška letala, kakor ob'čajno, metala bombe tudi na London, ki pa so se ga to po* dotaknila le mimogrede in ni bi'a v mes^u povzročena niti omembe vredna škoda niti ni bilo človeških žrtev. Nadalje so nemški bombniki obiskali še po amezne objekt1 v zapadni Angliji. Walesu in južni škotski. toda uspeh teh poletov se lahko imenuje brezpomemben.
Nemško službeno
vojno naročilo
Berlin, 13. dec. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes opoldn« objavilo naslednje vojno poročilo, v katerem pravi:
Kakor je biflo že posebej objavljeno, so velike skupine nemških letalskih sil v noči od 11. na 12 decembra v novem množe-stvenem napadu navalile na Birmingham. Nastale so hude eksplozije v južnem delu mesta, poškodovane so bile železniške in industrijske naprave, eksplodirala je neka plinarna, v kateri je nato izbruhnil ogromen požar in nastalo je še mnogo drugih velikih, srednjih in malih požarov.
Včeraj po dnevi je bilo nekaj napadov na London in na nekatere druge kraje v južni Angliji. Bombardiran je bil tudi neki 3000 tonski parnik. ki je v konvoju plul ob angleški vzhodni obal blizu Harvicha Ladja je bila zadeta na kljunu in na krmi ter tako poškodovana, da s« je verjetno potopila. Neka nadaljnja tovorna ladja je biiLa hudo poškodovana.
V	noči na 13 december so velike skupine nem kih bombnikoT v vaiovih in nadvse uspešno napadle objekte težke industrije v Sheffieldu. Miniranje angleških luk je bilo mogoče nada'jevati.
Neka podmornica, ki ie pri svoj: sedanji vožnji dosegla že neka} delnih uspehov, kakor je bilo že posebej obja\lj«mt,. je javila, da je v celiti potopila 27.000 ton sovražnega ladijskega prostora.
V	noči na 13 decemb-a je le eno britansko letalo prodrlo nad nemško ozemlje, a ni odvrglo nikake bombe.
Skupno je izgubil nasprotnik včeraj 4 letala. Dve izmed njih je sestreMo protiletalsko topništvo, dve ra nekn izvidniško letalo v letalskem spopadu Stri nemška letala se niso vrnilla na svoja eperišča.
Anglija potrebuje tovornih ladij
Washington. 13. dec br. (UP) Snoči je predsednik angleške nabavlja'ne komisije v Zedinjenih državah VVa.ter Leyfon, v razgovoru z novinarji podal zanimivo izjavo o položaju angle ke ladjedelmške 'rdustri-je. ki sedaj sama ne zmore več sproti nadomeščati trgovskih 'idij, k; jih ang'e'ka trgovinska mornarica izgublja v sedanji vojni. Povprečne izgubi angleške trgovinske mornarice, je dejal, bode znašale, če se bo nemška podmorni.ška ofenziva nadaljevala v dosedanjem tempu, 'krog dva milijona ton ladijskega prostora na leto. Angleška ladjedelnvka industrija pa nima tolike zmogljivosti in zaradi tega bi se v doglednem času lahko zgodilo, da bi Angliji, ki rabi ladje sedaj še vse bolj kakor v mirnem času pričelo primanjkovati pomorskih prevoznih sredstev. Potrebno je, da i ji Zedinjene države priskočijo na pomoč tudi v tem pogledu in ji stavijo na razpolago kolikor le mogoče mnogo tovornih parnikov. Angleška vlada se ie odločila, da bo pokupila v Ameriki vse ladje, kolikor jih bo le mogla dobiti.
Izjava VValterja Le\tona je zbudila v tukajšnjih političnih in pomorskih krogih veliko pozornost L;sti dan« mnogo razpravljajo o stiski angleške trgovinske mornarice in zavzemajo večinoma usjodne stališče do namer angleške vlade kakor jih je izrazil predsednik njene nabavljalne komisije v \Vashingtonu
Washington, 13. dec br. (SDA). Državni tajnik zunanjih zadev Cordell Hull je snoči na običajni konferenci z novinarji na neko vprašanje novinarjev izrecno izja- j vil, da vlada Zedinjenih držav ne bo mogla v nikakršni obliki in obsegu pristati na kako pesojilo aH drugačne kred'te za Veliko Britanijo, dokler se kongres ne odloči za izpremembo Johnsonovega nevtral-nestnega zakona.
Napadene nem^e ladjs
London, 13 dec. s. (Reuter). Admiraliteta javlja v posebnem komunikeju: Angleška podmornica »Sunfish« je snoči ob norveški obali napadla nem:ko tovorno ladjo s približno 4000 tonami Ladja je bila polno naložena, verjetno z rudo. Dva torpeda s podmornice sta zadela ladjo, ki se ie prek!a'a na dvoje in potopila. Podmornica »Sunfish« je nato napadla še drugo 4000-tonrko ladjo, ki je biia prat tako zadeta
London, 13. dcc. s (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja. Bombmk: oba'ncga poveljstva so preteklo noč napadli v bližini ho-landske obale neko nemško voja ko preskrbovalo ladjo ter vo »o direktno zadeli z bombami Mmjša formacija ictal obalnega poveljstva je bombardira .a ponoči uspešno doke v Brestu
Letala bombnega poveMstva preteklo noč zaradi slabega vremena r izvedla napadov niti na Nemčijo, niti na za sodnem ozemlju.	• "
BEOGRAD, 13. dec. e. S posebnim vlakom, ki je opolnoči krenil s topčiderake železniške postaje, se je madžarski zunanji minister grof Csaky s soprogo odpeljal v Slovenijo. V Sloveniji ostane dva dni na lovu v Kamniških planinah.
Grof Csšky je prišel na topčidersko postajo po končani svečani večvrji v Gard-nem domu. Na postaji v čakalnici so se od njega poslovili zunanji minister dr. Cincar-Markovič s soprogo, predsednik beograjske občine Jevrem Tomič, pomočniki ministrstva zunanjih del Smiijanič, Pilja in Jurič, jugoslovenski poslanik v Budimpešti Rašič. poveljnik mesta Beograda general Petrovič, svetniki madžarskega poslaništva in drugo osebie poslaništva ter predsednik Jugoslovensko madžarske zbornice Vlada Ilič s soprogo.
Malo pred polnočjo sta grof in grofico izstopila iz čakalnice in stopila v salonsk-voz posebnega vlaka, ki je bil pripravljen za odhod Preden sta stopila v vagon sto se prisrčno pozdravila in poslovila od na šega zunanjega ministra dr. Cincar-Mar-koviča in ostalih Gospa Markovičera je grofici Csaky izročila lep šopek Naš zunanji minister je stopil še v vagon, kjer je ostal zadnje trenutke pred odhodom vlaka v prisrčnem razgovoru z grofom Coškyem in soprogo Nato je stopil iz vagona in skupaj z ostalimi mahal madžarskim gostom z roko v pozdrav dokler vlak ni odpel j aL
Beograd, 13. dec. p. Danes ob 8. je spremstvo madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja. ki je že ponoči odpotoval v Slovenijo, zapustilo Beograd. Odpeljali so se skupno z madžarskimi novinarji s posebnim vlakom do Subotice. kjer bo njihova kompozicija priključena rednemu budimpeštanskemu brzovlaku.
Na lovu v Kamniški Bistrici
Ljubljana, 13. dec. d. Po obisku v B o-gradu se je madžarski zunanji m n:ster grof Istvan Csaky danes ob 10.20 z gospo in spremstvom pripeljal v oos.bnem vlaku v Slovenijo. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani so ga sorejeli predstavniki oblasti in nekateri novinarji. Takoj p> pozdravu, ki ie bil brez vsaka form. ln sti. ker je prišel odlični go t v Sloveniio p v e n zasebno, so se iz'etniki v petih avtomobilih odpeljali oroti Kamniku Med spremljevalci iz Boograda sta bila zast r ik maršalata dvora g. Ivo G.,al;ki in za t p-nik zunanjega ministra g. ministrski svetnik dr. Cirkovič.
Pet elegantnih avtomobilov je odbrzslo po cesti mimo zasneženih p kra in proti Kamniku. Ljudje so ob vsej poti. š? zlasti v Kamniku, posvečali veliko tozor-nost tei koloni avtomobi'ov ki se ie vstavila šele v Kamniški Bistrici v drski lovski hiši. Tam je že bi o p ipravl eno kosilo. Kmalu popoOd-e se ie od ič >a družba p-dala na lov nai gamze Jut i s? | bo grof Csakv vrni] iz Ljubliane v B dimpešto; z go^po in spremstvom bo potoval preko Kotoribe.
Silen vtis v Pešti
Budimpešta, 13. decembra. AA. (MTI) Ze samo dejstvo, da zavzemajo članki in poročila o včerajšnjih dogodkih ogromne prostore v jutranjih budimpeštan-k:h listih, lahko služi kot zgovoren dokaz za izreden pomen, ki ga ves madžarski tisk brez razlike pripisuje pogodbi, ki je bila včeraj v Beogradu podpisana med Madžarsko in Jugoslavijo. Vsi listi se stri-
Poškodibe na »Camarvon Castlu"
Montevideo, 13. dec. br. (Štefani). Izvedelo se je, da se je angle ki 20.000-tonski. parnik »Carnarvon Castle« odpravil iz Montevidea naravnost proti ang eškemu oporišču na Malvinskem otočju, kier ga bodo dodobra popravili. Ladja ima močno poškodovano strojnico, tako da v Mon-tevideu ni mogla biti popolnoma p prav-Ijena, da bi mogla varno nadaljevati svojo vožnjo. Nadalje se ie izvedelo, da ie balona ladji o priliki spopada z nemško pomožno križarko 37 ljudi ubitih. 82 oa težje ranjenih. Ranjence ie te dni zdravijo 10 urugvajskih zdravnikov, ki so poklicali na ladjo, čim je priplula v Montevidea
Japonska bo vrnila
kitajske vojne ladje
Nanking, 13. dec. (DNB) Devet kitajsKih vojnih ladij, ki jih je japonska vojna mornarica zaplenila med kitajsko-japonsko vojno, bodo dne 13. t m. zopet vrnili kitajski nacionalni vladi v Nankingu, kakor poroča agencija Domej. Istočasno bo nan-kinška vlada prejela nazaj vojašnice za mornarje, vojaška vežbališča v Cingtau, Lieninu, Hifu in na otoku Kiu Kungu pri Vejhejvaju. Kitajska nacionalna vlada namerava zgraditi oporišče za mornarico v sevemo-kitajskih vodah na tem otoku pod poveljstvom podadmirala Haoa. Nacionalna vlada v Nankingu se je Japonski zahvalila za njeno prijateljsko stališče.
Kraljeva krstna slava
Beograd, 13. dec. a. O priliki dana&ije krstne slave Nj. Vel. kra'ja in kraljevskega doma, na praznik sv. Andreja, je bila dopoldne v dvornem hramu na Ledinju služba božja, ki jo je opravil patriarh Ga-vrilo ob asistenci dvornih svečenikov. Službe b:žje so se udeležili: Nj. Vel kralj, Nj. Vis. knez namestnik m kneginja Olga ter knežoviča Aleksander in Nikola. Po službi božji je bilo rezanje slavskega kolača v čvoru na Dedinju ob navzočnosti patriarha Gavrila in dvornih svečenikov. Pri rezanju slavskega kolača so bili navzoči kralj, knez namestnik, kneginja Olga, kne-ževioa Aleksander in Nikola in kneginja Elizabeta, kr. namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, podpredsednik vlade dr. Maček. prosvetni m'nister dr. K:rošec, ban banovine Hrvatske dr. šubašič, metropolit skopski Josif, dvorne dame ter č ani civilne in vojaške hiše Nj. VeJ. kralja.
Zimska pemeč v Beogradu
Beograd, 13. dec. AA. S prvimi zimskim: dnevi se je začela živahna akoija z organizacijo zbiranja za zimsko pomoč. Pri tem so.elujejo humana društva in rame ustanove. Na čelu akcije je Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Predsednik beograske občine Jevrem Tomič, občinska upravi in mestni svetnki so klenih iz svojih osebnih sredstev prispevati najmanj okoli 100.000 din za zimsko pomoč, da s tem vsaj nekoliko omilijo težki položaj siromašnih meščanov prestolnice. Predsednik beograjske občine je prispeval 10 000 din. Njegovemu zgledu je sledil podpredsednik občine Kostič z 8.000 din, svetnik in minister na razpoloženju Rajkovič 6000 din, mestna svetnika Milivoj Jevremovič ter Kraman Viktorovič po 5.000 din, Peter Stankovič 3.000 din itd-
Konferenca pokojninskih zavodov
Zagreb. 13. dc o. Pod vodstvom predsednika ljubljanskega Pokojninskesa zavoda dr Milavca so se danes v ZaT; bu sestali zastopniki pokojninskih zavodov iz Zagreba. Ljubljane. Beograda in Sarajeva. Razpravljali so o reformi pokojninskega zavarovanja. Posebno so se bavili s prrd logom da bi se povečala p kojniska renta, a na drugi strani tudi prispevki, obenem oa tudi dokončno definiral pojem privatnega nameščenca.
njajo v tem, da predstavlja ta pogodba zelo pomemben prispevek k ojačenju miru tn postavlja trdne temelje za plodno sodelovanje obeh držav Budimpešta je z največjo radostjo pozdravila poročilo o podpisu madžarsko - jugoslovenskega sporazuma Sklenitev tega sporazuma v madžarski prestolnici razumejo koi dogodek prvenstvenega pomena in kot odlično delo miru, ki obljublja roditi najsrečnejše plodove pri utrjevanju miru in sicer ne samo za državi, ki sta ta sporazum sklenili, temveč tudi za vso južnovzhodno Evropo. Listi objavljajo tudi danes cele stolpce poročil svojih posebnih dopisnikov iz Beograda Poročila silno obširno popisujejo včerajšnje dogodke v Beogradu tn zmerom znova poudarjajo prisrčno ozračje, ki je vladalo v Beogradu o priliki sklenitve tega pomembnega sporazuma Listi prinašajo razen tega obširne izvlečke iz člankov jugoslovenskega tiska, ki točno tolmači čustva iskrenega prijateljstva ki jih do Madžarske goji jugoslovenski narod. Budinipeštanski listi poudarjajo, da je madžarska javnost globoko ganjena spričo besed, ki jih je včeraj izgovoril jugoslovenski zunanji minister Aleksander - Cin-car - Markovič ki je v svoji izjavi podčrtal veliko vlogo katero je odigral madžarski tisii s tem. da je pripravljal tla za madžarsko-jugoslovensko zbližanje.
»Pester Lloyd« pravi med drugim, da se s podpisom tega sporazuma izpolnjuje že davna želja. Clankar poudarja, da so to željo v enaki meri izražali tako na Madžarskem kakor v Jugoslaviji in da je zato pakt ki je bil včeraj podpisan v Beogradu veren dokaz iskrene želje obeh narodov po prijateljstvu in sodelovanju.
»Uj Magyarszag« poudarja, da so bili odnosi med Madžarsko in Jugoslavijo tudi sedaj neoporečni in prijateljski. Pakt, ki je bil včeraj podpisan, odpira na stežaj vrata novim možnostim za nadaljnji razvoj jugoslovensko - madžarskih odnosov. Kar je bilo včeraj podpisano v Beogradu, ni skupna deklaracija splošnega značaja, temveč predstavlja nasprotno začetek dejanskega in praktičnega dela. Zaradi nove pogodbe se bodo merodajni državniki Madžarske in Jugoslavije poslej lahko pogostokrat srečali. Njihov osebni stik bo brez dvoma omogočil lažje urejevanje vprašanj, ki zanimajo obe državi.
Odmev v Sofiji
Sofija, 13 cec. AA. Sofijski jutrnji lirti objav.jajo na prvih straneh z velik.mi črkami celotno besedilo pogodbe o trajnem miru in večnem prijateljstvu, ki je bila včeraj sklenjena med Madžarsko in Jugoslavijo. Prav tako objavljajo v celoti izjavi zunanjega ministra Clrcar-Mar koviča in madžarskega zunanjega min stra grofa Csakyja zastopnik:m ti 'ka, kakor tudi njuna govora na snočnjem banketu. Prinesli so nekaj slike v sprejemu in po-setih madžarskega zunanjega minitra v Beogradu, že iz naslovov in podnaslovov, ki segajo čez več stolpcev, se v.di, polikšen pomen pripisuje bolgarski tisk sklenitvi pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko. »Zora« posebno poo*črtuje tisti del izjave C ncar-Mar-koviča, ki pravi, da je treba v sk enitvi po-gobe videti samo nov prispevek k poMtiki miru in k tvornemu sodelovanju, ki ga izvajata madžarska in jugoslovenska vla a v podonavju. List prav tako poudarja stavek grofa Csa.kyja, da se Jugoslavija in Madžarska sedaj lahko prsvetita de'.u za narodno ojačitev z namenom, da se vsaj srednji in jugovzhodni Evropi prihrain jo strahote vojne.
Odlikovanje
Beograd. 13. dec. p. S kraljevim ukazom sta odlikovana z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje Fran Fink. izselje-niški nadzorniv in referent za begunce v pokoju ter z redom Jugoslovenske krone 3 stopnje Anton Kosi, načelnik oddelka za socialno politiko pri banski upravi v Ljubljani.
Predsednik vlade oftslsl
Agencija Ava a poroča, da ie P e sed-nik vlade Dragica Cvetkovič z"oo el in da mora do nasvetu zd.a.riikov za ne..a, dni ostati v postelji.
Obnova jI veh brzo'vlakov za božično dobo
Beograd. 13. dec. AA. G-ne alno ravnateljstvo drž-vnih železnic sporoči da se za božične praznike uva aio od 21 decembra joa do 12. januarja med Beogradom in Zagrebom in obratno b ziv ak: št 1. in 2. Odhod iz B ograda ie ob 9.02 in prihod v Za-reb 16 25. na povra+k i pa odhod iz Zagreba ob 8. prihod v Beo.-crad Da ob 15.17.
Snežne nadloge v Bosni
Bmja Luka, 13. dec. o. V Bosanski krajini že tri dni sneži. Zaradi žametov so nasta'e ve':ke prrmtine težake. Vasi po goTah so kar izolirane od ostalega sveta. Prekinjen pa je promet tudi iia mnogih cestah, tako na cesf; Banja Luka — Kotor-varo", na cesti Bihač — Kulen re* deloma tudi na cesti Okučani — Bosan ka Gradi-ška — Banja Luka — jajce Tudi dela na unski progi so moral' zaradi snega opustiti
K samomoru dveh
Slovencev v Trogiru
SpU1, 13. dec. o. Pred kratkim smo poročali o samomoru mladega para iz Slovenije, ki so ga našli mrtvega v neki tro-gii.ski restavraciji. Izkazajo se je, da to nista bila Ivan Mušič in Danica Reher, kakor sta se vpisala v knjigo tujcev dotič-ne restavracije, marveč vse kaže, da sta to Jože Matek in njegova zaročenka iz 2irov. Te dni je namreč žirovska občina javila troginski. da oba že nekaj časa pogrešajo ter da sta doma pustila pisano, v katerem sta sporočila, da se nikdar več ne bosta vrnila. V Trogir so poslali tudi fotografiji in opisa nesiečne dvojice.
Iz državne službe
Beograd, 13. dec. p. Upokojen je pomočnik poštnega ministra Miroslav Cika. — Za statističarko direkcije za proučavanje kmetijstva v svrho prehrane je postavljena Josipina Trampuž, statističarka kmetijskega ministrstva. — Upokojena je Er-na Trček. računovodka podružnice Poštne hranilnice v Sarajevu.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Hladnejše vreme Zvedrilo se bo od severoza-pada pretežno oblačno v ostal'h delih države, kjer bo ponekod snežilo Prevladoval bo severni veter spremenljive jakosti«
Keva sltrJaisična
Na simioničnem koncertu UJME bo 16. dec. v veliki unionski dvorani pra-izvedba Lajovčevega najnovejšega orkestralnega opusa »Pesem jeseni«. Izvajal bo skladbo popolni orkester Ljubljanske filharmonije, dirigiral jo bo Dimitrij Zebre. Skladatelj Slavko Osterc nam je ob tej priliki poslal tale pogovor z našim vodilnim komponistom.
Ali se spominjaš, kdaj si končal svojo »Caprice«, ki jo že poznamo, koliko časa si potem počival ter kdaj si začel in kon-
č"' r.Vc^-n jeseni«?
Kdaj sem končal »Caprice«, se ne spominjam niti približno. Zamisel »Pesmi jeseni« pa sega nekaj let nazaj. Glavne melodije te nove skladbe sem nenapisane »nosil seboj« dolgo časa, dozorele so v letošnjih poletnih mesecih, nekako v počitnicah. Tedaj sem jih napisal in instrumenti ral. Mislil sem, da bo skladbo prva izvajala Glasbena Matica na enem svojih koncertov, pa sem — saj me razumeš — tudi sam radoveden nanjo — zato sem srečen, da jo bom slišal že v ponedeljek na simfoničnem koncertu UJME.
Antena La|®vca
Ali si imel pred očmi kako literarno snov?
Ne. »Pesem jeseni« ni programska glasba, ki bi hotela jesen slikati: v njej ni šumenja listja, ni ropotanja kiopotcev v vinogradih — sploh: onomatopoezije v njej ne boš dobil. Skladba je z glasbo izražen odmev čuvstev in razpoloženj »jeseni«, rekel bi: jeseni v življenju človeka. V tem pogledu bi jo lahko imenoval simbolično.
Povej mi o njej še kaj!
Oblika je podobna sonatni. Uvod tvori nekoliko taktov v nežni dinamiki in prinese v širokih notah razpoloženje, ki ga stopnjuje glavni tema o tem, da se pojavi v celoti in bolj koncizno. Glavni tema slika otožnost. tragiko. Stranski tema prinese kontrast — zanosno lirično melodijo. Oboje se ponovi v bujneiši instrumentaciii in s pristopanjem novih kontrapunktičnih glasov To bi bila nekako eksroozicija. Sledi ji izpeljava, kjer se oba domisleka izmenjavata. Dinamični višek skladbe je v reprizi, ki je znova stopnjevana povrnitev obeh bistvenih tem. V kodi se vrne del izpeljave, kot daljna reminiscenca zazveni poslednjič lirični tema v sferičnih zvokih visokih violin. Konec skladbe je uvodu podobna skupina, ki poudarja tragiko.
Koliko orkestra si zaposlil?
Vsega Brez klavirja, pač pa s harfo. Od tolkal sem vzel le timpane in triangel.
Ali Je v harmoničnem in melodičnem pogledu sorodna s »Caprice«?
Skladba je pretežno lirična, glavni tempo je »Larghetto«, ki se pa menjava z živahnejšimi. Zato bi dejal, da je bolj preprosta kot »Caprice«.
In razmerje med akordiko in polifonijo?
V osnovi je vsak tema bolj homofon. pri reprizah sem ga skušal poživeti s kon-trapunkti (polifonijo).	_
Kako pa gledaš na slovensko orkestralno glasbo in njeno današnje stanje? Mene izvzemi I)
Zelo optimistična Vsaka tička po svoje poje in vesel sem, da je takih tičk pri nas že precej.
P. S. Na tem mestu se v Imenu UJME zahvaljujem Glasbeni Matici, ki nam je skladbo vkljub nekaterim težavam, ki jih je bilo treba premostiti, dala na razpolago. S tem je ponovno dokazala, da svojo visoko misijo pravilno razumeva.
Slavko Osterc.
rožne cene na tramvaju
foodo uveljavljene z jutrišnjo nedeljo
Ljubljana, 13. decembra
Uprava ljubljanske električne cestne železnice je sklenila z nedeljo 15. t. m. uvesti nov cenik. Celotna proga je razdeljena na 19 delnih prog, ki so javnosti znane. Nova vozna cena znaša do 3 delnih prog 1.50 din, do štirih prog 2 din, do 5 prog 2.50 din (prej 2 din), do 7 prog 3 din (prej 2.50), nad 7 delnih prog pa 3.50 din (prej
3	din). Odpadla je torej najnižja tarifa 1 din na daljavo štirih postaj. Nadaljnji dve ceni nista povišani, pač pa ostale tri vsaka za 50 par. Vozna cena za otroke do višine 1.30 m znaša do 5 delnih prog 1 din, nad 5 delnih prog 1.50 din. Otroci do 4. leta starosti, ki jih drže potniki v naročju, ne plačajo voznine in nočne takse. Doslej so se jutrnji vozni listki po 1 din izdajali do 7.45. Poslej stanejo jutrnji vozni listki 1.50 din brez obzira na prestop in dolžino proge in se izdajajo do 7.15 ure. Do tega časa se izdajajo tudi povratni jutrnji vozni listki na vseh progah in je cena za obe smeri 3 din
V predprodaji se prodajajo vozni listki v blokih po 25 komadov do treh delnih prog, to je po 1.50 din z 10% popustom. Dobivajo se pri sprevodnikih in pri blagajnah v Zg. šiški in na Bleiv/eisovi cesti. Važnejše so izpremembe ugodnosti pri mesečnih in drugih voznih listkih za daljšo dobo. Za mesečne vozne listke znaša cena do 4 delnih prog 75 din (doslej 60), nad
4	delne proge 100 din (doslej 90), neomejeno za vse proge pa 150 din (doslej 120). Dijaški mesečni vozni listki se izdajajo po ceni 40 din za 4 vožnje dnevno za določeno progo po najkrajši poti od stanovanja vozni listki veljajo od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer samo ob delavnikih in se izdajajo tedensko ter veljajo: do 4 prog za 2 vožnji 8 din (doslej 6), za 4 vožnje 13 din (10), nad 4 delne proge za 2 vožnji 10.50 (8), za 4 vožnje pa 15 din (12). Nočne vožnje: po 21. uri doslej po 22. uri) do zaključka prometa se plača poleg redne
vozne cene še 1 din poviška za nočno vožnjo. Na postajališču pred glavnim kolodvorom se povišek za nočno vožnjo ne pobira. Potniki, ki imajo časovne vozne listke, plačajo od 21. ure dalje za nočno vožnjo takso po 1 din.
Ročna prtljaga se prevaža do velikosti 30X60X90 cm, če je primerna za prevoz s tramvajem. Ne smejo se prevažati zaboji, sodi, živali (razen psov) in vsa prtljaga večjega obsega. Prtljage se sme sprejeti samo toliko, kolikor je je mogoče zme-stiti na sprednjem delu voza. Mala prtljaga v naročju potnikov je prosta voznine. Psi se morejo prevažati samo na sprednjem stojišču in morajo imeti nagobčnike. Potniki morajo držati pse na vrvici. Za vsak komad prtljage se plača 1.50 din.
Zloraba mesečnih in drugih časovnih voznih listkov, ki morajo biti lastnoročno podpisani od lastnika, je kazniva in se za odvzete ali izgubljene vozne listke ne vrne odškodnina. Na vseh časovnih voznini listkih za določeno progo je točno označena proga, po kateri se mora potnik voziti. Dimnikarjem, pogrebnim uslužbencem v uniformi, zamazanim osebam, osebam z odprtimi ranami ter pijanim osebam je vožnja prepovedana. Sprevodniki niso dolžni menjavati kovancev preko 10 din in bankovcev.
FRANZJOSEF
GRENCIGA
V /i j ^EG.S,, 6fl. '22365 . od 18 - IX 19^0 c
pregled
Gradnikave »Zlate lestve« so izšle
Narodna tiskarna v Ljubljani je pravkar izdala krasno natisnjeno in okusno opremljeno pesniško zbirko Alojza Gradni k a »Zlate lestve«. Okrog šestdeset novih pesmi je strnjenih v knjigo, katere izid lahko uvrstimo med slovenske literarne dogodke letošnjega leta — leta, ki je vzlic težki zamračenesti obzorij in nenehnim stiskam materialnega življenja eno rodo-vitnejših in pomenljivejših let. V tem času p.ihaja nova zbirka Alojza Gradnika kot pesniška poslanica, ki dviga vero v večne vrednote, v duha, v človeško dostojanstvo, v narod.
Zadnja Gradnikova pesniška zbirka »Več-ni studenci« je izšla v aprilu 1938 — na picigu današnjega prelomnega razdobja-Pesnikova duša, vsa blagoslovljena z ž ahtno težo meške zrelosti, je v zagrebški samoti neugnano snovala svoje življenjske privide in prilivala pesniško-fantazij-skim podobam modrost zrele dobe, ko se jaz s svojimi sebičnimi valovanji pomirja v opoldanskem soncu stvarne, v objektivnost naperjene duh mm os ti.
Ta poldan Gradnikove poezije se podaljšuje; nič še ne napove uje večernih senc. V jasnosti in ostrini pesnikovega izraza se kažejo vse reči navidezno brezosebne; v resnici so tudi nove Gradnikove pesmi do dna prežete s pesn:kovo močno osebnostjo. Karakteristične poteze te stvarjalne osebnosti so že nekaj časa znane in se od knjige »De profundis« dalje niso bistveno iz-premenile. Toda v jasni in čisti kulmina-
ciji Gradnikove poezije, v zrelosti njegovega pesniškega izraza so vzlic voaaiji ne-izpremeniljivosti številne notranje poglobitve in ne le motivične, marveč tudi idejno-formalne novote. Predvsem kažejo »Zlate lestve« že omenjeno objektlvizacijo Gradnikove poezije. Osebna nastrojenja se umikajo pred pojavi in vprašanji, ki presegajo osebni okvir. Tudi pred novo knjigo smemo ponoviti besede, ki jih je pesnik izrekel v nekem interviewu s piscem teh vrstic: »Poslanstvo poezije, kakor sploh vsake druge umetnosti, vidim v tem, da vedno in na novo razodeva človeštvu to, kar je v človeku večno, kar ga loči od materialnih nujnosti njegovega življenja in kar ga spaja s sočlovekom, z naravo, z živalim, z oblaki, z zvezdami, z vesoljstvom in z Bogom.«
To poslahftvo živi in utriplje kakor srce v knjigi »Zlate lestve«. Naslov je posnet po pesmi, ki ji je pesnik namenil sklepno besedo v tej zbirki. Nevidne lestve so od veka spete od zemlje na oblake, k zvezdam, visoko nad življenjsko stvarnost. Sa#-mo izbrane duše smejo stopati po klinih teh lestev tja, kjer » ... nič več ne ruši njih src harmonije.« In pesnik pravi: »V tej zmedi življenja, o duh moj, povedi me samo do vznožja, do klina najnižje. Četudi ne morem v omamne višine, samo, da bom bliže, samo da zaslutim pojoča okrožja ■. .< To hrepenenje po večnem, nadprostornem in nafčasovnem je eno najvažnejših gibalnih sil Gradnikove poezije. Če hočemo do-giedati življenje in svoje mesto v njem, se
ljudje
Galerija mojih znancev
Poslednji Mohikanec (Nadnčitelju Jakobu Žebretu)
V	spominu mojem dolga je dvorana. Ob uri prosti hodim tja na zlete,
da v njej ogledam razne si portrete — obličja gladka, čela razorana.
Precej oseb že vzela je M oran a. poteze slik pa niso še načete. Vrstnike svoje, včasi njih očete, našteval bi z večera vse do rana.
Vmes uren, vitek dedek. Rad mi pravi o sinu, snahi — tej Arabki pravi — o farmi za govedo, za žrebeta.
»En zob imam. Ko ta še zapusti me. gospod, je konec moje zadnje zime!« zveni še glas mi Jakoba žebreta.
Anton Debeljak
Živa kronika
Ob praznovanja Janka Stareta in
njegove gospe v Kamniku Danes praznuje v Kamniku davčni upravitelj v p. g. Janko Stare 70-letnico. njegova zvesta družica ga. Pavla pa 50-letni-co. Janko se je poročil z gdč. Pavlo Pir-nerjevo iz VVolfsberga, ko Ji je bilo komaj 14 let. Poroka je bila v Mariboru prav zaradi tega ob številni navzočnosti občinstva.
V	srečnem zakonu živita torej ie 36 let. Njun sin Dušan pravkar dokončuje zdravniške študije v Zagrebu.
Vse važnejše dogodke is javnega, kulturnega in političnega pa tudi zasebnega življenja ima Janko skozi dolga desetletja točno zabeležene, poleg tega ima tako svež spomin, da Je živa kronika našega na-
roda in še posebej kamniškega okraja, odkoder je doma. Rodil se je v Dobu v črnem grabnu, kjer je »krave pasel, borovnice nabiral in hlače trgal v normalki*. Poslali so ga na >visoko* šolo v Kamnik, kjer je kot »muc* stregel pri frančiškanih. Že v Kamniku je poučeval slabše učence, zato je tudi v Ljubljani kot gimnazist instruiral sinove premožnih družin. V počitnicah pa je v družbi dveh sošolcev prepotoval vso Kranjsko, del Štajerske in Hrvaške. Že sam popis teh potovanj je zanimivost zase. Ko so Nemci v Križankah postavili spomenik pesniku Anastaziju Griinu, je dijaštvo priredilo velike demonstracije. Vmes je bil tudi Janko Stare in je piejel zato tudi pet ur karcerja. Izgubil je vse predpravice, ki jih je kot najboljši študent do tedaj užival. Zato je prekinil študij in se podal v širni svet. Dva mesca ie bil v Kostanjevici na sodniji, nato je odšel v Schwanberg ter vstopil kot novic v samostan pri očetih kapucinih. Tu se mu je kajpa prav dobro godilo, kljub temu pa je že spomladi iz samostana pobegnil in Jo peš primahal skozi Črni graben domov Jeseni je nadaljeval študije v Ljubljani, a ker se je v samostanu pre\'eč razvadil, m mogel več študirati. Od tedaj se kakor film razvija pred nami njegovo življenjepis. Bil je notarski uradnik v Kamniku, nato je odšel k huzar-jem v Celovec in je že po enem letu kot račun, podčastnik služboval v Glandorfu in Volšpergu. Potem je šel k železnici in služil v Lescah kot aspirant. Ker mu tu ni ugajalo, se je vrnil k huzarjem v Celovec. Tu je spoznal svojo sedanjo soprogo, ki je hodila tedaj v prvi razred ljudske šole. Spet je zapustil vojaški stan in pol leta vodil trgovino, ki je bila last ženine sorod-nice. Odšel je v Maribor in vstopil v službo pri dragoncih. Kot tak je bil tudi v Gradcu. v Bosni pa spet v Mariboru in v Dunajskem Novem mestu. Odtod je odšel v Volšperk in kot praktikant nastopil službo pri davkariji. Med prakso je spisal knjigo »Navodila za davčni izpit« v nemškem
moramo povzpeti vsaj ra. nekaj ktinov vteje na »zlate lestve«, ki vodijo v večnost.
To pa pesnika kajpak ne moti, nasprotno: to ga samo izpodbuja, da se v svojem snovanju bavi z zemeljsko stvarnostjo, s človekom, z njegovimi strastmi in življenjskimi boji. Prav v »Zlatih lestvah« je zopet v tesni bližini zemeljske stvarnosti. Njegov lirični izraz dobiva vedno bolj zgoščeno podobo, tako da nahajamo v novi zbirki mnoge pesmi, ki bi lahko veljale ca nekake balade, če je balada skrajšana ln v obliki pesmi spisana tragedija. Koliko človedke tragike je zajete v celo vrsto novih Gradni kovih pesmi, ki so zorele v težki zatohli, krvavi saga	<ku!
jeziku. Knjiga je služila dolgo vrsto let j davčnim praktikantom kot izvrsten pripo- » moček in je bila v vs*j bivši A\-stnii ed'- j na uvaževana knjiga te vrste ko: da', kar \ je služboval na Gornjem štajerskem. k mu ; lu pa je bil dodeljen dai'čneniu ui udu v j Krškem. Tu ie med soustanovitelji Sokola ; in je pri prvih \rylitvah po sptošm tajni in enaki volilni pravici tudi kandidiral v državni zbor kot »samostojen« kandidat. Po šestih letih je napredovat v višji čin in bil presta\'ljen v Velike Lašče kjer si je kupil hišico in preživel s\>etovnc voino Z ženo sta se pridno udeleževali, narodnega in naprednega življenja Potem je bil dodeljen davčnemu uradu v Murski Soboti in j bil tudi med soustanovitelji »Posojilnice*
ki še danes plodonosno deluje. Ta je tudi stopil v pokoj in se z družiruco vred preselil v Kamnik, kjer si je uredil svoj dom. Kaki* povsod drugod, je tudi v Kamniku član ■ -\-h naprednih m nacionalnih društev m organizacij ter pridno sodeluje v jasnem in političnem življenju. Pri Sokolu je i-esino opravljal že najrazličnejše funkcije, nekaj časa je bil podstarosta, zdaj pa je vesten tn marljiv gospodar. Vseskozi narodno zavedna je tudi njegova družica. čeprav je nemškega rodu. Bila je na-čelnica Sokola v Velikih Laščah, v Murski Soboti pa voditeljica narodnega ženstva.
Zglednemu paru naše iskrene čestitke z željo, da bi še dolgo vrsto let ostala čila in zdrava.
Zagrebška preiskava se nadaljuje
Zasliševanje Gjura Weissa in različnih prič
Zagreb, 13 decembra
Preiskava o skrivnostnem umoru Marije Weissove v Zagrebu je zdaj v najbolj dramatičnem razpletu. Kakor pravijo »Novosti«, so bile do gnane razne podrobnosti, ki jih pa zaenkrat ni mogoče objaviti zgolj na ljubo ljudske radovednosti. Policija je kratko prepričana, da je pokojničln mož Gjuro Weiss doslej uspešno zavajal preiskovalne organe na krivo pot. Kriminalisti zatorej hočejo Gjuru VVeissu dokazati, da je govoril različne neresnične trditve, kar da bo uspelo s pomočjo soočenja s pričami.
Ko je bilo nedvomno ugotovljeno, da Marija Weissova ni izvršila samomora, marveč da je bila zadavljena in nato obešena, je bil njen mož pivi zaslišan. Bil je takrat močno zdvojen in pobit zaradi dogodka Ko pa je policija zvedela, da je imel Gjuro Weiss svojo skrivno ljubezen in ga je glede tega zaslišala, je Gjuro VVeiss užaljen odgovoril, da razen svoje žene ni imel nikogar in da se mu torej ne more ničesar takega vsiljevati. Trdil je, da je svojo ženo in otroka neizmerno ljubil in je odločne odbijal vsak sum v tem pogledu. Njegov na-
stop je bil tako prepričevalen, da je zagrebška kriminalna policija preložila preiskavo v tej smeri. Potem pa sta neki mlekar iz Dobove in žena nekega graditelja vedela povedati, da ima Gjuro Weias nekakšno svakinjo. Tako sta. imenovala ono ženo. ki jc letos maja mesca bila v Weis-sovem stanovanju, medtem ko je bila Weisso<va žena Marija v Brodu. Slednjič se je moral Gjuro Weisis vdati in priznati, da je imel neke zveze v Mariboru.
Takojšnja preiskava v tej smeri pa je pokazala, da je dotična ženska prav sluom-na in da nikakor nima zveze z dogodkom v Zagrebu. 2e samo dgjstvo, da je bila po neljubem vpletena v "preiskavo, pa jo je duševno močno strlo, saj sc je bridko razočarala v človeku, kateremu je mnogo žrtvovanla. med drugim tudi svojo druž;nsko srečo Gjuro Weiss pač nasproti njej ni štedil z obljubami in ji je obetal zlate gradove. Zagrebška policija se je brž prepričala o njeni nekrivdi. In medtem ko se je Mariborčanka za eno spoznanje bogatejša vrnila v Maribor, se preiskava v Z-jgie-bu vneto nadaljuje proti Gjuru VVeissu.
Posledice usodne povodnji
Milijonska škoda, $000 hišic porušenih, mnogo holmli
Zagreb, 13. dccembra
Posledice katastrofalne poplave v Bosanskem Posavju so šele zdaj prav vidne. Voda še ni povsod odtekla in izseljeno prebivalstvo bo najbrž do pomladi ostalo v sosednih slavonskih vaseh. Brez strehe in hrane je ostalo kakih 40 vasi. Voda je porušila 3.000 hišic, ki jih bo treba popolnoma obnoviti, da bodo spet sposobne za človeško bivališče. Že samo s tem je bila napravljena težka milijonska škoda, ki jo bosta natančneje ocenila posebna tehnična komisija in pomožni odbor iz Brčkega. Življenje prebivalstva, ki je ostalo v napol porušenih domovih, je ogroženo z več strani. Še hujše kakor s kruhom je z vodo, ker ni mogoče priti do sveže pitne vode. Ljudstvo pije umazano savsko vodo. v kateri plava poleg smetja in gnoja različna mrhovina. Kakor med prebivalstvom ki je ostalo na svojem mestu, je mnogo bolnih tudi med onimi, ki so sc preselili v slavonske vasi. Zlasti je začela hirati deca. Kakih 20 odstotkov izseljenega prebivalstva boleha. Treba bo nujno urediti začasne bolnišnice po občinskih poslopjih in šolah, da sc tja spravijo vsaj najhujši bolniki. Občinski zdravniki imajo polne roke dela. Izdatna pomoč države in hrvatske banovine je nujno potrebna. Področje, ki ga je poplavila reka Drina je mnogo manjše od onega, ki je v okviru banovine Hrvatske Če je država odobrila za območje ob Drini milijon dinarjev za prvo pomoč, potem — pravijo v Zagrebu — je za poplavljeno Bosansko Posavje potrebno dvakrat toliko.
Ker se je poplavna katastrofa v enem samem desetletju že dvakrat primerila, bo zdaj pač treba dokončno raziskati glavne vzroke povodnji. Znano je. da prihiti re-
ka Bosna s tolikim naletom v Savo. da je tisti del sitrugt pri Bosanskem Samcu vedno močno zasut in se morajo ladje že oh normalnem stanju vode boriti s težavami. Zatrpancs-t struge pri Bosanskem Samcu je v veliki meri kriva, da naval vode po vsakem daljšerr deževju udaria ob slabe nasipe na bosanski trani. Nujno potrebno je torej povišati bosanske nasipe vsaj še za en meter. Predvsem pa jc treba z bagerji razčistiti in poglobiti strugo pri Bosanske mi Samcu in pri Brčkem Nadalje je treba nekoliko uravnati strugo, ki se zdaj vije v številnih ovinkih. Posebna strokovna komisija bo morala storiti vse, da se v bodočnosti preprečijo nadaljnje katastrofe in da bodo desettisoči prebivalstva Bi san- kega Posavja vendar že enkrat zaživeli mirno življenje. Zemlja na Bosanskem Posavju je prvovrstna, zato trpi vsa država ogromno škodo, ko dopušča, da ji vodovje ob vsaki večji povodnji odnaša in uničuje plodili svet, narod pa tira v nesrečo.
»Jugoslavija ne bo udel^ina v sedanji v°jni.« Pred nekaj dnevi je prišla v Sarajevo Marjana Burjevič. Kmalu po njenem prihodu se je izvedelo da prerokuje. Sprejela je tudi novinarje in se z njimi dolgo razgovarjala. Med drugim je povedala, ua se bo sedanja vojna končala leta 1943. Leta 1941. bodo pc.morili otioke. Leto 1942. bo rodovitno, vendar bodo kobilice po vsem svetu uničile piklelek. Po vojni bo prišlo do burnih dogodkov in velikih neredov v mnogih državah. Jugoslavija bo edina država, ki ji bo prihranjena burja sedanje vojne in v njej ne bo prišlo do nikak-h z?,p<!etljajev. Za Francijo pa pravi, cia bo prihoJnje leto tam velik potres.
VELEFILM IZ ROMANTIČNE DOBE FRANCOSKE ZGODOVINE
Grbavi
vitez La
trn
prirejen po popularnem romanu P. Fevala predstavlja pravo epopejo junaštva, največje ljubezni in drznih pustolovščin. — Lagarder: junak, plemeniti značaj, borec za pravico, zaščitnik zatiranih — krasen ljubimec in najboljši sabljač. Množica karakternih igralcev! Eden najzanimivejših filmov sploh! — V glavnih vL: Robert Vidalin, prvak francoske Komedije, Samson Fainsilber, Josseline Goel.
KINO MATICA, tel. 22-41	Predstave ob 16.. 19. in 21. uri
Zbirka je razdeljena v pet delov. Prvi, z naslovom »Reka življenja«, vsebuje 22 pesmi večidel nadosebnega značaja. Mnogo je takih, ki bi jih imenoval balaone (na pr. Nezakonska mati, Timandra Alkibija-du, Alkibijad Timanciri, Zlolinka, Nočni gost, Vdova). Pesnik še v tem delu knjige vrača k nekaterim sta mirni vprašanjem svoje lirike, ki jim je v eni prejšnjih zbirk dal tako značilno personifikacijo: Ero~-Tanatoe Ljubezen ln strast se tu srečujeta s smrtjo in minljivostjo. Sonet »Konec« že izzveneva. v resignacijo:
O vse je zdaj že mimo tebe šlo; krvi valovi in vihar besede in samo Se tolažbe kaplje blede ttjo zdaj v rane, ki še bolj peko.
O vede! sem, da vse nekdaj bo prah, da kič le kratke ure bo gorela in moja pot Se bolj bo osamela In bolj ko prej me bo samote strah.
Drugi dd zbirke obsega ciklus »Napisi za mesece«, kar spominja na podoben, a mnogo večji ciklus »Meseci« češkega pesnika K. Tamana. Ttretjemu delu. ki sodi med najmočnejše v zbirki, je dal pesnik naslov »Nova Golgota«. Te Štiri pesmi je že in-apirirala sedanja vojna. Kakor srednjeveški »Dies ira« nam koralno po jo v duSo verzi »Nove Golgote«:
Črni dež na zemljo h je, tlje Črne ptice letajo po zraku. Črne zvezde si je jo na nebu.
Vlzuelno, v občutje črne barve, ki se kakor tok peklenske reke preliva skozi vso pesem, doživljamo grozo časa, ko: »kakor da ni vere več nobene, — ni zvestobe, ne ljubezni prave, — ni pravice več in ne postave, — ni device, ne poštene žene.« Apokaliptična vizija Kri sta, ki »črni dež mu tiga droto in dlani, črne ptice glodajo mu
grudi«, vstaja pred pesnikom, ki vidi. da pred Kristovim trpečim likom raja drhal okrog zlatega teleta in
V Satanu časti Boga očeta. Um. Usodo, Silo, Sonce, Pana.
čeprav izprosi Krist s svojim trpljenjem milost miru, ki zašije nad morišči in pogorišči kakor v zadnji sliki Goyevega strahotnega cikla s Los desastres de la guerrac. je vendar končni akord brezupen za nepopravljivo človeštvo:
Krist pa gleda, gleda s križa milo. Ve, da zmot ni konec, ne zločina, ve, da zanj je večna bolečina in da vse. vse se bo ponovilo.
»Uspavanka med vojno« in »Mrtvi vejak v tujini« vnašata v ta goigotski svet človeške tragike nekoliko rahlejših liričnih tonov, dokler ne za zvene težki, dušo bičajoči verzi »Kajna«, ki še vedno ubija svojega brata.
... V Afriki in Palestini.
na severu, jugu, na vzhodu, zahodu Evrope ...
Z mrkim pogledom v brezno življenja, v temno duSo čudne beštije, ki se imenuje človek, odkriva pesnik najbrž nedvomno resnico, da bo Kajn do konca sveta moril Abela. »Kri bo tekla dalje in ves tvoj napor bo zaman«, vzklika Kajn svojemu bratu.
Iz teh zamračenih odsevov naših dni se sproščamo Sele tam, kjer smo »blizu zemlje« in kjer pesnik v ritmu klasičnih pesnitev opeva jesenski večer v Medani. skromno, a blaženo življenje v domači hiši, ali ko posluša sladko zvonenje »Medan-sklh zvonov« in spremlja kolona Kumarja na oni svet, kjer lahko nemoteno trga grozdje nebeških sladkosti. V dveh sonetih »Jesen na Doberdobu« vzbuja rujevo grmi-
Domale vesti
*	Promocija. V Beograuu Jt; IVU.. .:-v' --V virana za doktorico medicine gdčna Božč-na Serneceva. hčerka bivšega bana n ministra, čestitamo!
*	P°novno opozorilo glede vojašKih objektov. Poročab smo da je vojno ministrstvo objavilo, da je bilo že več primerov, ko so se nepoklicane osebe pod nov al: cele ponoči približa e vojaškim skladiščem in drugim poslopjem ali pa so šle po nedovoljeni potu Zagrebško mestno poglavarstvo je zavoljo tega objavilo obširno opozorilo. Ker v današnjih časih nič ne škoduje, če se dober nasvet dvakrat čuje, povzemamo: Čuvarji vojaških objektov mo-majo po zakonu ustaviti vsakega sumljiv-ca in morajo streljati, ako se sumljivec na njihov poziv ne ustavi. Stražar pa se lahko tudi takoj posluži orožja, preden neznanca pokliče, če se mu zdi sumljiv. To se lahko zgo i zlasti v današnjih razmerah, ko m«>-ra biti pozornost potrojena in mora biti dostop k vojaškim državnim objektom preprečen. Nevedni ljudje se na stražarjev poziv ne ustavijo in se ne vrnejo, temveč se vzprotivijo in Fe skušajo prepirati. Tudi v takem primeru ima stražar pravico rabiti arežje. Občinstvo se zatorej opozarja, da se mora vsakdo brezpogojno pokoriti pozivu in nalogam stražarjev, ki varujejo vojno državne objekte.
Eleganca in moda
Modni salon
S 0 U V A N - C 0
Mestni trg 24
Kroji in izvedba na vrhuncu kvalitete!
*	Knjiga, ki jo morate kupiti! Kdor išče 'knjigo, ki io bo lahko čital vedno znova, ali kdor heče darovati za božič knjigo globokega pomena in trajne vrednosti, naj kupi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Juša Kozaka »Maske«. Ta knjiga pripovednega in eseisikega značaja nudi velik užitek in sili k razmišljanju o mnogih vprašanjih človeškega življenja Po soglasni sodbi kritike je to ena najboljših knjig zadn ,ega desetletja. Stane broširana 80 din in vezana 100 din.
Vse VOZNE KARTE pri PUTNIKU.
*	Sprejem v železniško službo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani namerava .sprejeti za prometno službo nekaj absolventov gimnazij in realk z višjim tečajnim izpitom. Refiektantje naj predlože prošnje do 1. januarja 1941 direkciji državnih železnic v Ljubljani, prometno-komercialni oddelek. Podrobnejše pojasnilo dobe prosilci na direkciji soba štev- 131.
*	Razpisna zdravniška služba. Kr. banska uprava razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Mariboru. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi do 15. januarja 1941.
*	Lovski blagor. Lepega merjasca i 2 ustrelil 12. t. m. v Besniških hribih z a-ni Nimrov Ivan Bricelj. gostilničar n Kodeljevem Merjasca, pravo mrrino, z velikimi čekani. lahko vidite v Bricljevi gostilni.
*	Koča pri Triglavskih .jezerih bo oskrbovana za božične pravnike, to ie o i 23. t. m. dalje, ako se prej prijavi vsaj d sef turistov smučarjev, ki se b)do zavez^ i, da bodo bivali v tei postojanki preko B žiča. Prijave sprejema p;-~ama SPD do najkasneje 19. t m Ako ne bo dov-»l* prijav, oskrbnica ne b šli v post iank^ Za smučarie turs'e is evke vžn st da j ie ta koča oskrbovan-1. sa; i" v nje; fH- j jotno bivanje. Mnoti >-e vedo kam za Božič, takoj naj se odločijo za dolino Triglavskih jezer, ki iim bo nudila obilo
j užitka on smučanju so prostrani dolini ' in v prijetni družbi ob večernih urah v toplo kurjeni jedilnici planinske koče. (—)
*	Nov grob. V Ljubljani je umrla ga. Marija Hillmayerjeva, vdova višjega železniškega uradnika. Pogreb bo danes ob 16. z žal, kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. — Pokojnici blag spomin, svojcem naše sožalje.
*	Inteligenca v mestu in na deželi. Banska oblast v Zagrebu si bolj in bolj prizadeva, da spravi na deželo čim več tistih in-teLgentov, ki morejo v največji meil koristili gospodarskemu, zdravstvenemu in socialnemu napredku naroda. V tem pravcu
j je posebno zanimiv članek, ki ga je za novi koledar »Seljačko Kolo« napisal predstojnik banskega oddelka za narodno zdravstvo dr. Miljutin Kosanovič. Naglašuje potrebo, da je podeželju treba dati ne samo inteligenco, ki službe na deželi ne bo smatrala za kazen in krivico, marveč da je vobče treba skrbeti, da pridejo med narod najbolj izbrani inteligenti. V kmetski državi je treba preprečiti, da bi uradniški zbor postal posebna kasta. Nasprotno, uradni-štvo mora biti zrcalo celotnega naroda. Šolanje za visoke poklice zdravnikov, in-ženjerjev, veterinarjev, agronomov, profesorjev in drugih se mora omogočiti na skupni strošek ali vsaj s podporami otrokom iz naroda. Potem bo narod imel pravico, da si bo lastil inteligenco po svojih potrebah, ne pa po udobnosti posameznikov. Potem ne bo več mogoče, da bi bilo v Zagrebu 740 zdravnikov od skupnega števila 1.780 kolikor jih šteje vsa banovina Hrvatska ali da bi jih vseh skupaj samo 5 odstotkov delovalo na vasi. Tako ne sme ostati in tako se v bodočnosti ne bo več dogajalo.
HADPRIKLADNEJŠA DARILA ZA BOŽIČ
. nato še štiri, u> Je skupno 10. Pomor se je 1 ugodil na čuden način. Osli so bili pobiti z ' ostrim in težkim predmetom po glavi. Vsak ; tretji dan je padel kak osliček pod roko neznanega zločinca. Poslednji osliček je bil last kmeta Luke Pulitike. Oslička so našli še živega. Da je bil na delu sadist, kaže to, da je začel ubogi živali na zadnjem trgu trgati kožo z života, ženske so videle v hribu nad Dubrovnikom nekega človeka, ki napravlja vtis puščavnika. Z rokami jim je dajal znak, naj molčijo. Preden so ga mogli poiskati orožniki, je izginit
Predloge, pisma, aktne listine, čeke, spričevala, cenike, dokumente, načrte itd. Vam na novem Vitoflex aparatu hitro in poceni preslikamo!
Drogerlja Gregorič,
kr. dv. dobav.
Ljubljana — Prešernova ul. 5.
* Po radiu je zvedel za smrt Svojega brata. Kakor mnogi drugi, je moral ob izbruhu svetovne vojne tudi beograjski dijak Milan Jovanovič k vojakom. Do 1- 1915. se je hrabro boril na bojnem polju, potem pa je vsak glas o njem utihnil. Njegov brat je poizvedoval dolga leta na vse kraje, da bi zvedel za usodo mladega Milana. Vendar se mu želja ni izpolnila. Ko pa je te dni poslušal vojaško oddajo beograjskega radia, je bil nemalo presenečen, ko je napovedovalec govoril o junaških delih mladega narednika-dijaka Milana Jovanoviča. ki je 1. 1915. pri Surdulici žalostno končaL
I
8
FIlm opojnih melodij, temperamentnih plesov, razkošne inscenacije in vedrega razno- VI 'm.«. ryn	Josephine Baker, Albert Prejean,
: oženj a. FfiHCČSfi 12lM'13llU Jean Galland - Vivian Romance. Romantična ljubavna zgodba mlade afričanke v modernem okviru pariške civilizacije. PREMIERA DANES! Ob 16., 19. m 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30.
I
S
in dečke nagovarjal h kraji. Obsojeni so bili: Nedeljkovič na 4 mesce stiogega zapora in 10.000 din denarne kaziii. Micič na 6 mescev zapora, dečki pa na izgjn iz Beograda in na vzgajanje v poooljše.al-nici. Po objavi sodbe ie tožilec kavamar Stojan Jovanovič prosil sodišče, da sme mladoletnega Stevana Rad. savlieviča. ki mu je kradel vreče, vzeti k sebi v uk in vzgojo. Sodišče ie tej njegovi želji ustreglo.
*	»Predsednik Kcpajtič« v Splitu. V
splitsko luko ie priplul prekooceanski parnik »Predsednik Kopajtič«. Ostal bo nekai dni na popravilu v dekih iodran-skih ladjedelnic, nato oa bo s tovorom tobaka odplul v Severno Ameriko.
*	Hišni posestniki, ki imajo obrtne delavnice v svojih hišah ali v posebnih lastnih zgradbah, naj se v lastnem interesu, tudi če niso naši člani ali naročniki, nemudoma oglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnik. v Ljubljani. Salendrova 6. Izven Ljubljai; Lahko pismeno. (—)
*	Proti Kaš'ju vam priporočamo odličen REMEDIA SIRUP. Dobi v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat REMEDIA SIRUP kj je v kvaliteti
Jadranska Straža n* Tehnični srednji šoli priredi
AKADEMIJO
v Trgovskem domu DANES, 14. XII. ob 20. uri. Spored.	Jazz.	Bife.	Vabljeni vsi!
UUBUAMA HAJtlBO*
*	Sušilnica rib ln prva tovarna ribje moke na Hrvatskem primorju je bila ustanovljena v Crikvenici. To je spet nov prispevek k napredku našega ribarstva na Jadranu- Ob vsem morju imamo namreč dovolj ribičev in ribiških priprav, toda še vedno je premalo potrošnje in načinov, da bi v zadostni meri izkoriščala obilje, katero nam nudi morje. Z Jadrana izvažamo ribe v druge države in prav nobenih rib naan ne bi bilo treba uvažati. To tem manj, ker se poleta lahko skoraj sleherni dan vidijo prizori, kako mečejo ribiči ribe nazaj v morje, ker jih niso mogli prodati ali pa jih sami ne znajo porabiti. Nova tovarna v Crikvenici bo na moderen način sušila ribe. Ribja moka, ki se bo tu izdelovala, bo mnogo boljša in koristnejša od one, ki smo jo doslej dobivali iz tujine, ker vsebuje okrog 60 odstotkov beljakovine in 8 odstotkov maščobe, zato je za prehrano živine, posebno pa še perutnine in svinj prvovrstna. Nova tovarna bo v kolikor le mogoče veliki meri odkupovala dnevni plen ribičev na Hrvatskem Primorju.
*	Svečan pokop 1. 1848 padlih »rbskih vojakov. Pri gradnji menarodne poti Budimpešta—Carigrad so pri Srbobranu izkopali mnogo človeških kosti. Po starih zapiskih in po pričevanju ljuii, ki jim je zgodovina Srbobrana dobro znana, so ugotovili, da so to kos^i nrbskih vojakov, ki bo parili L 1848. pri ob ambi Sentomaša. Po zasegi četniškega udruženja bodo sedaj te kosti svečano pokopane v kostnici.
*	P°mor osličkov okoli Dubrovnika. Poročajo, da se v va.>' Bosanski nad Dubrovnikom že nekaj časa vrstijo čudni dogodki z oslički. Neznan zločinec je ubil šesx oslov.
•	Sneg ovira promet po vsej flrtavi.
Pretekle dni je snežilo skoro po vseh krajih naše države. Posebno v Južni Srbiji in v Besni ga je za,padlo toliko, da Je na mnogih krajih oviran ali celo- prekinjen promet. Tudi Dalmatinsko Zagorje in Črna gora imata debelo plast snega. Zato ni nič čudnega, de so se v mnogih krajah pojavili volkovi in medvedi. Tako poročajo iz Črne gore, da volkovi kar v čekih tropah prihajajo v vasi in davijo drobnico. Kmetje prirejajo nanje pogone in so Jih že mnogo po-streUli.
•	V 30 Ptlh službe nI Imel dopusta. Cestar na državni cesti Dobo j—Tuzla Bajro Hasellč že 30 let opravlja svoje delo in ves ta čas ni imel niti en dan dopusta.
t
»•it
»f
< 4
' \
C J.-A——
•' > * i * i r ,
f - <• ,	« t - * .
v •	. »
J	» J
- "i	« > . *
♦	• '
Danes ob 29. uri
*©t
Akademske Jadranske straže.
KAZINA.
čevje, ki jeseni v svojo bakrenor ečo barvo prekriva kamenje doberdobske planote, v pesniku impresijo da še vedno napaja rastline kri prelita v svetovni vojni in da bo to rdeče grmičevje večen spomin na žrtve, ki so padle na kamenitih doberdob^kih tleh. še nekaj jesenskih motivov še »Pesem koscev«, ki ugonabljajo življenja, »da bo za življenje več prostora«, tn zbirka se izlije v zadnji del, kjer se pesnik čuti »blizu neba«. Poleg slikovitega »Kiiževe-ga tedna« imamo tu prepesnitev treb psa. mov, na horacijevaki vzdih »O rut . zapeto »Vigred« z nostalgijo	emlji m preprostemu kmečkemu življenju, dalje krasni, spominu Bože Skapinovo posvečeni sonet »Grob na Pobrežju« in nap-sled že omenjene »Zlate lestve« kot zadnji končni akord te premišljeno komponirane zbirke akord, ki izzveneva v neskončnost
Emotivni in refleksivni živelj sta tudi v »Zlatih lestvah« srečno ubrana. Vsa zbirka pričuje o veliki pesniški pomembnost Alojzija Gradnika in vnaša v slovensko poezijo nekatere vprav antologijske pesmi. »Zlate lestve« so v tem času veliko bodrilo in blaga uteha na poti »per a spora ad astra«.
Zapiski
PREDAVANJE O V1LLONU V četrtek zvečer se je zbralo v predavalnici Francoskega instituta lepo število prijateljev francoskega jezika in kulture. Navzočni so bili zastopniki raznih slojev naše družbe, poleg dijaštva tudi mnogi profesorji, pisatelji in drugo izobraženo občinstvo. Med gosti je bil poleg predsednika Francoskega instituta, intendanta in pesnika g. Otona Župančiča tudi tukajšnji francoski konzul g. Remčrand.
Ravnatelj Francoskega instituta g Jean Lacroix je po vev ko enournem v vsakem pogledu zanim veir predavanju o isal aktualnost sredn cv	francoski;,' pesnika Franc oisa. Vil Iona tl43l--1463\ pesnika ki jc tu&i \ slovenskih literarnih krogih dobro znan če ne po originalnem tekstu svojih nesmrtnih balad tn Velikega tetamenta, pa vsaj po nekaterih prevodih
Otona Župančiča m Alojza Gradnka Predavatelj je pokazal na celi vrsti p. i tero-kako jP Vi novo delo razširjeno med 'iru-gimi narodi, k..er uživa skoraj večji s oves kakor doma v Franciji.
Opisoval je usodo Villonove poezJif novejšem času ko so si zJasti roma uk k obujevalei sn; .pati j za srednji vek pr dobili posebnih zaslug za proučevanje ln širjenje Villonove poezije, dasi so tudi nekateri kritiki klasicistične smeri priznavali v Villonu zanimivega pesniika. Vzlic to iu pa Lahko rečemo, ia jc prišel Villan <V> po-po ne veljave šele v nr:v«m času, čigsi du-hu ustreza realistični in v nekem smirfu izrazno socialni značaj njegove poezije, ki ooeva siromaštvo in druge podobne motive za katere irra zlasti današnji človel mnogo razumevanja
Predavatelj je s svojo široko razgledanostjo po rezultatih najnovejšega proučevanja Villonovega dela in s svojim bistrim iutom za poetične vredmote nvaležnim poslušalcem močno približal idejno in for-rralno problematiko ViLlonovega liri srna in tal-o odlično dokazal osnovno tozo svojih izvajanj: aktualnost Villonove srednjeveške poezije v današnjem ča»u. Poslušalci so se ob koncu predava n'a z navdušenim aplavzom zahvalili g. profesorju Lacrobcu za njegova poučna izvajanja in so gotovo soglasno želeli, da bi francoski institut nadaljeval s svojimi predavalnimi večeri.
UDU A MANOVJETOVA OB 25LETNICI UMETNIŠKEGA DELOVANJA
Ime Lidije Man svetove Je znano po širni Jugoslaviji. Prišla je v našo državo takoj po boljše viški revoluciji in ostala pri nas do današnjega dne. Delovala je na mnogih naših odrih: v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Osijeku, ln zdaj že celih deset let nepretrgoma v Sarajevu. Ob neki priliki je tudi v Ljubljani gostovala, takrat je nastopila prvie v Jugoslaviji s pok. Putjato.
Lidija Vasiljevna Mansvetova je rojena Petrogajčanka. že v zgodnji mladosti Je pokazala velik gledaliSkl talent. Ko Je končala z odliko kanzervatarij je delovala na
najboljših ruskih odrih kot dramska umetnica visokih kvalitet. Njene vloge preveva r. 'oboka duševnost in tista specifična ruska melanholija in mehkost, ki se najbolj oprime src gledalcev in ki je izšla iz slavne -•nskovsVe šole Hudožestvenikov. Mansve-
va Ti delovala z znamenitimi ruskimi •-K.tr-.".: . kakor so bili Meyertiold, Mansvje-tov (po .meje njen soprog) in cela vrsta sla v.:ih r-iskih gledaliških umetnikov, ki so vlili v njo poleg tehničnega znanja čustve-r.ost ia duševno prefinjenost, kakor to spioV samo RuaL znajo.
N ene blesteče vloge so: Nora, Anfisa, Ana Karenina, žena iz »Jesenskih gosli« Sirg-učeva, Nastasja Fi lipo vna (Idiot) po-teg cele vrste drugih lz splošne svetovne dramske literature, kakor Pirandello. F-uuptman, Suderman, nešteti francoski cramatdk itd. Povsod, kjer je treba dati r ->hko, nežno čutečo žensko dušo, in teh je r .jveč obdelanih v delih pisateljev fin de s;čcla, je našla Interpretacija Mansvjetove svoj najgloblji izraz, svojo popolnost.
Kot režiserka se Je odlikovala ne samo v drami nego tudi v operi in Izdelovala svoje režije na nji lasten, fini ruski, psihološko poglobljeni in tedzeiirani način.
V Sarajevu, kjer deluje že deset let kot režiserka in lgTalka Je dala nekoliko izvrstnih režij, ki bodo dolgo ostale v spo-mrnu. Posebno iz ruske literature. Tudi njene igralske kreacije so blesteče in globoko človeške, brez patetlke, brez zunanjega povTSncga efekta, zato pa tem globlje ln duševno preživljene, da zagrabijo gledalca najmočneje ln najbolj potresno tam, kamor Je igralou najtežje dospeti: v človeško srce.
Lidija Mansvjetova Je odgojila pri nas mnogo mladih sil, ki so po vsej Jugoslaviji danes priznani umetniki ln umetnice. Tudi kot pevka ae Je uveljavila prav čedno s svojim lepim mazzosopranom in nastopila v nekoEkerih operah. Izredno Je muzi-kaJna ln obvlada klavir skoraj virtuozno. Kot operni režiser se Je proslavila posebno v Beogradu, ker Je postavila nekoliko uspelih opernih režij. Rade Png**c (Zagret))
*	Društvo hranilcev staHh ^Jlg bodo
ustanovili v Beogradu. Ljubitelji in zbiralci starih knjig so sklenili, da bodo osnovali svoje društvo. Delo društva bo v glavnem dvojno: hramili bodo knjige, ki je njih starinska vrednost že ugotovljena in ocenjevali tiste, ki jim cena in vrednost še nista ugotovljeni.
*	Epilog Ljubavne žalolgre. Pred okrožnim sodiščem v Vran ju so se zagovarjali Saib Džemilovič. Rajim Ljatifovič in Ru-fija Muratovičeva. Obtoženi so bili umora Rufijinega moža Hasana. Po obtožnici je Rufija nagovorila svojega ljubav-nka Saiba Džemiloviča. naj ubije njenega moža. kar ie ta s sodelovanjem Raima Lja-tifoviča tudi storil. Obsojeni so b'li Sa b Džemilovič in Raim Ljatifovič na dosmrtno ječo. Rufija Muratovič pa na 18 let ie-če in trajno izgubo državljanskih __ nravic.
*	Tožilec hoče obso enca vzgMit5. Te • dni ie bila pred okrožnim sodiščem v j Beogradu razprava proti Radenku Ne-deljkoviču, Radomiru Miciču in štiiim d očkom. Obtoženi so bili. da so kradli stare vre*e in iih prodaiali Nedeljko iču. Pred sodiščem se ie ugotovi1©, da ^ bil g^vni krivec Nedeljkovič. ki je Midča
--1
r. plesna vaja,
enak dragim inozemskim preparatom. Za Slovenijo ima glavno zastopstvo poznana lekarna Bahovec, Ljubljana. (—)
* Za božič in novo leto kupujte Ciril Metodove razglednice, ker s tem podpirate slovensko šolstvo na naših mejah. (—)
fe Linhliane
Naš Falstaff
O. Julij Betetto bo pel glavno moško partijo, Falstaff a v Nicolaijevi komični operi »Vesele žene wind»ordskeUmetnik, ki si je g svojim delom pridobil v tujini kakor doma sloves odličnega pevca in igralca, je znan kot invenciozen ustvarjalec najrazličnejših opernih likov. G. Betetto je
ena izmed najmočnejših opor naše opere. Njegoi-o delo je veliko pripomoglo k rasti našega kulturnega zavoda Njegov Falstaff bo stvaritev takega formata, kakor nam ga je zmožen dati samo on. Obenem naj navedemo, da je gosp Drago Zupan zrežiral »Vesele žene windsorske«. Popularni karuktemi pevec in igralec. Zupan bo igral in pel glavno moško vlogo v mladinski spevoigri »Angel z avtomt ki jo pripravlja opera za božične piaznike.
Za BOŽIČNO DREVESCE
nad 300 krasnih novih okraskov — že
od 50 para dalje!
Jaslice, hlevi ke, pastirčke, ovce in nebroj d nagih živalic. Velika izbira domačih lesenih igrač, kakor tudi vsakovrstnih iger,
železnic, vojakov, pušk, itd.
Praktična oožična in novoletna darila, kakor: manicure, šivalne garniture, razne kasete z milom, brivske garniture, itd.
»MAČEK V VREČI« Din 2.— z dobitki v vrednosti do Din 10.—, najmanjša vrednost Din 2.—.
Za plesne venčke lepi kotiljoni od Din 1.50 dalje, pri:
Foto Touristu, Lojze Šmucu
LJubljana, Prešernova 9, poleg gl. poŠte.
u— Nedcstatki v naši poštni upravi.
Spričo ogromnega posla, ki ga vrši naša poštna uprava s svoiimi uslužbenci, sta njen ugled in točnost skoraj na višku. Odkar so oa v Ljubljani in okolici zamenia-ii stare, obrabljene poštne nabiralnike, na katerih je bila označena s številkami ura točnega pobiranja pisem, z novimi, dokaj dragimi poštnimi straži cami. ki imajo le slepa okenca brez označbe časa pobiranja, se dogaja, da d.toe adresati pošto za dan ali dva prepozno. Tako na primer je dospelo nuino pismo, oddano v nedelio dopoldne v Ljubljani in namr-'jeno v Zagreb, adresatu v roke šale v torek predooldne. Obraino oa ie v istem času oddano pismo prispelo celo za dan pozneje. Poštni avto drvi ekrog ob nedoločenem času in izgleda, kakor da bi se moralo občinstvo ravnati oo njeg vem prihodu, ne pa oo času ob katerem ie doslej pobiral pisma.
u— Dve ustanovi sta rasplsani. ftra-kom tehniške srednie šole 1e nameniena ustanova dr. Janeza Evangelista Kreka, ki jo razpisuje mestno poglavarstvo. Dru-
Ra mestna ustanova je namenjena dik kom isie šole tei- učenkam in učon^em delo-vodske moške in ženske obrtne šole. in sicer štiri mesta za TSS. štui pa za o^ia.e omenjene šo.e. vsaka v znesku po 1000 din na leto. Pogoji so razvidni z raze.asa na mestnih deskah in na šoiski desivi TSS
u— Na razstavi Božidarja, Jakca orna vodstvo v nedeljo ob 11. umetnostni zgodovinar Ježe Gregorič Govoril bo o zgodovini in razvoju pastela. Razstava je odprta do torka 17. t. m. Opozarjamo na fotografske reprodukcije pouob iz razstave, ki se dobe pri blagajni.
u— Slovenska simfonična glasba. Ponovno opozarjamo na koncert »Ujma« pod tem naslovom, ki bo v ponedeljek. 16. t m. v veliki unionski dvorani. Imena naših domačih skladateliev Laio.ic3. Osterea, Tomca. 2ebreta in Bernarda, katerih najnovejše skladbe bodo na pr gramu in orkester Ljubljanske filharmoniie pod dirigentom Zebretom. Sijanoe.n in Hubadom jamčijo velik užitok. Ljub' an-ska radijska po"taia konc:rta ne bo. prenašala. Vstopnice od din 40. navzdol so v predproda-ii v Matični kni g r i (—1
u — V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili poslednjič Senečičevo igro > Nenavaden človek« drevi ob 20.15 in jutri ob 15.15. To vestno pripravljeno delo kljub prikriti trpkosti izvrstno zabava gledalce, ki so igro sprejeli zelo toplo in nekajkrat pri odprti sceni prekinil igro z navdušenim aplavzom. Današnja predstava bo v korist zgradbe Sokola II. Ker je bila zadnja popoldanska predstava razprodana in mnogo ljudi ni dobilo več vstopnic, jih kupite že v predprodaji. To sta nepreklicno poslednji uprizoritvi tega dela Prihodnji teden pa bo premiera mladinske igre »Princeska in pastirček«.
u — Gledališče mladih ponovi v nedeljo ob pol 17. v frančiškanski dvorani Lesko včevo dramo iz življenja beračev »Dva bregova«. Cene so znižane.
u— Krošnjarji so zborovali. Letos so se tudi agilni krošnjarji organizirali, da bi si na ta način lažje priborili svoje pravice in so imeli te dni svoj prvi redni letni občni zbor v dvorani hotela Strukel. Da je vladalo za ta občni zbor med krošnjarji ogromno zanimanje, dokazuje dejstvo, da so prihiteli v Ljubljano iz vseh kraiev Slovenije. Poročila o uspehih prvega poslovnega leta so dokazala, da ni imel odbor nič kaj lahkega dela. Težave so se pokazale posebno pri organiziranju slovenskih krošnjarjev in pri zastopanju njihovih interesov. Novoizvoljeni predsednik in tajnik sta z izbranimi besedami pozvala članstvo k zavednosti in želela pristop še ostalih, doslej neorganiziranih članov. Društvo bo moglo doseči svoje cilje samo v složnem nastopu vseh. Obsod la sta šušmarstvo in vse tiste škodljive elemente, ki z nepoštenimi dejanji jemljejo ugled zakonitemu in poštenemu krošnjar-stvu Predlog, naj se ustanovi podporni sklad, iz katerega bi prejemali bolni in onemogli člani podporo, je bil sprejet z največjim odobravanjem. Proti koncu je bila sprejeta še resolucija. Pri volitvah je bil enodušno izvoljen sledeči odbor: predsednik Daniel Velikonja, podpredsednik Ivan Kravanja, tajnik Stjepan Takovic, blagajnik Alojzij Lipovž, gospodar Anton Cerkvenik, odborniki Alojzij Knvac-c, Franc Kolar, Josip Stermecki in Franjo Rožmarič. Občni zbor je bil zaključen ob splošnem zadovoljstvu vseh navzočmh.
o_Josephina Baker v kinu Šiogi. i e dni
prikazuje kino Sloga zanimiv film »Princesa Tam-Tam«. Film nam kaže zgo bo o afriškem dekletu (Jcsaphina Baker), ki ga hoče neki Parižan privesti h kulturi. Toda ali more civilizacija nuditi srečo dekletu, ki je vajeno svobode? In s kakšnimi občutki sprejema ona ta nauk ? Na vse to boste dobili odgovor v fitaiu. Film je poln eksotičnih piesov, opojnih melodij in juž-njaškega temperamenta. Poleg Bakerjerve sodelujejo najboljši igralci francoske produkcije Albert Prejean, Vivian Romance in
Jean Galland. (—)
u_ Nadaljevalne plesne v^je SK Svobode vsako soboto ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice- Začetniki ob 17.30. Družabne igre. (—)
o_ Naš prvi letošnji smučarski izlet —
KureščoK Putnlk. Prijave do sobote popoldne (—)
u— Krvav ljubezenski prepir. 18-le'no delavko Vido Doboviškovo ie p išal v če-trak zvečer na njeno stanovanje v No ih Jaršah obiskat njen fant. Nastal pa je med njima prepir in v jezi ljubosumja -ie fant iznenada po+egnil nož ter zabodel dekle v hrbet. Na klice so prihiteli ses dje na pomoč, pa ie fant ta čas že pobe ni in se še zdai skriva nekje v ckolici Ran eno dekle so nemudoma poklicani rele val ji prepeljali v bolnišnico. Njene poškodbe so precej resne.
u_ Spet vlom v luščilnioo riža. Včc-aj ponoči ie bilo že četrtič v letošnjem 'etu vlomljeno v luščilnico riža na Linhartovi cesti Dvakrat se ie vlom posrečil, enkrat so odnesli vlomilci nekai denarja, dru ič pa več pisalnih strojv. To pot ie vlomilec s šiljastim predmetom izbezal ključ na notranji strani pri vhodnih vratih in iih potlej odprl s ponarejenim kliučem. Prav tako ie s ponarejenim k.iučem odprl tudi vrata pisarne, kjer ie stikal no predalih cmar in miz oči vidno za denariem. Da-narja pa ni dobil in ie moral oditi p az-nih rok. Policija zdai zasled i ie drznaga vlomilca, ki je slei ko prej storilec tudi vseh preišniih vlomov.
n_ Elegantni tat. Pred malim kazenskim senatom se je včeraj zagovarjal 33 letni elektrotehnik Grujo Božič iz Zagreba, ki je bil zaradi tatvin pri raznih eodn-ščii. že večkrat obsojen, pred našim sodiščem zdaj pa tožen, da je v začetku avgusta ukradel trafikantiniji Ivanki Dolarjevi s Tyrševe ceste mapo kolkov v vrednosti okrog 17.000 din. Grujo. ki je z gladko in prepričevalno govorico in gestikulacijo dokazoval sodnikom svojo nedolžnost s trditvijo, da ga že cd marca mesca ni bilo v LjuUjani, je s številnimi globokimi prikloni naprej, v levo in dosno sprejel sodnikovo naznanilo, da prekinja razp.a-vo za toliko časa, da bo somborsko sodišče poslalo njegov kazenski list. Iz tega naznanila, ki je prava redkost v sodni kroniki, se da razbrati, da se je sodišče že prepričalo o obteženčevi krivdi, da pa samo še ne ve koliko nagrade naj mu odmeri, do kier nima povsem zanesljivega vpogleda V njegovo preteklost.
Iz Celia
e— Proračun mesta Celja za l. 1941-42. Proračun mestne občine ceijske m njenih podjetij za upravno leto 1941-42 bo od 16. do vštetega 20 t m. ob uradnih urah pn računovodstvu mestnega poglavarstva razpoložen prebivalstvu na vpogled. Vsak član mesta Celja in tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od katerega koli prihoda v mestu Celju, ima pravico staviti v zgoraj navedenem roku k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu v Celju.
e— Z glasi t ev mladeničev. rojenih l. 1921., 1922. in l923. Mestno poglavarstvo v Celju poziva vse v celjski občini bivajoče mladeniče, rojene v letih 1921., 1922. m 1923., ne glede na njihovo pristojnost (domovin-stvo). da se zaradi vpisa v vojaško evidenco takoj zglasijo v vojaškem oddeLku mestnega poglavarstva od 9. do 12, in sicer: mladeniči, ki nisc pnstom; v Celje, v sobi štev 18; mladeniči, rojem L 1921. in pristojni v Celje, v sobi štev 20. Prijaviti se je treba najpozneje do 12. januarja
e— Otvoritev razstave akaa slikarja prof. Alberta Sirka bo jutn ob 11 v dvorani Mestne hranilnice Uvodno besedo bo govoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Franjo Šijanec.
e— Celje bo počast-lo Prešernov spomin. Ob 140-letmci rojstva geni a slovenskega naroda dr. Franceta Prešerna priredi društvo Celjski kulturni teden v četrtek 17. t. m. zvečer akademno s predavanjem o pesniku, recitiranjem njegovih del m izvajanjem njegovih uglasbenih pe?nn za zbor in samospeve. Obenem be tud razstava Prešernovega dela. Podrobnost; burno še sporočili.
e— Zdravniško dežwno službo za člane OUZD bo ui»cl jutri zdravnik dr Drago Mušič na Cankarjevi Custi
e— Svoji hčerki je odpravila plod Pred tričlanskim sc-natom okrožnega sodišča v Celju sta sc zagovarjal1 včeraj 41-letna pose stnua Amalija Motohova iz Sopot pri Pod četrrku in njena 17-iletna hčerka zaradi odprave telesnega plodu Mati je namreč odpravila svoji hčerki plod. Mati je bi a obsojena po $ 172-JI na o mescev zapora in izgubo častnih pravic za dobo 3 let, hčerka pa je bila izpuščena na preizkus jo za dobo 1 ieta.
a*
IZ
- Sresko Ba£el&tvO za s*ez Maribor des-
počiva vse lastnike bencinskih K<*rt, ki imajo svoja motorna vozila registrirana pn tem načelstvu, da se javijo do 17. t m. s svojimi bencinskimi kartami pri občini ali na srekem načelstvu soba štev. 23/L radi bencinskih kart za 1941.
a— Iz magistiatne službe. v smislu sklepa na snočnji tajni seji mariborskega mesenega sveta so napredovali v magistrat ni a-užbi načelnik gradbenega urada inž. Josip Baran, načelnik socialno-politič-nega urada Anton Branoner mestni pisarniški oficial Matija Trstenjak, mestni pisarniški oficial Franjo Pivka. Razen tega so še napredovali strojnik mestnega vodovoda Ernest Dabringer mestni cestni moj-ter Fianc Germ in šolski sluga Franc Le-skovar.
a— Smrt vzgledne nar°dne žene. Včeraj
zjutraj je umrla v Cvetlični ulici štev. 27 vzorna narodina žena in plemenita mati gospa Karolina Kraljeva, vdova po poštr aes uradniku. Doživela je lepo starost 73 JoJ Svoje štiri sinove je odgojila v pravarr za • rodnem duhu. Smrt blage pokojnice, -A je ociikovaio zlato srce, objokujejo vsi, ki so jo poznali, zlasti pa njeni sinovi prof. dr. Vladimir Kralj v Mariboru, dr. Joško v Pragi, Franjo, lavnatelj Blasnikove tiskarne v Ljubljani in Ivan, kapetan v Zaječaru. Oaranimo vzorni materi in zavedni narodni ženi svetal sp:min. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
a— Ma4čna vest. Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru ima redno vajo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v običajnih prostorih. Udeležba vseh sodelujočih nujno potrebna!
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK,
Ljubljana, Beethovnova ulica 14,
javlja izid žrebanja z dne 13. decembra III. razreda 41. kola.
PKE3UJO DIN 502.000 je zadela št. 38383
DIN 200.000.— št 99282 DIN 100.000.— Št. 98705 DIN 60.000.— Št. 24924 DIN 50.000.— Št. 60286 DIN 40.000.— Št. 93005 DIN 12.000 — Št 10114 13401 17553 75424 97074 PO DIN 8.000.— 3527 13208 14402 15452 26417 37775 41688 81920 88226 99390
PO DIN 5.000.— 10461 123u■ 20070 29452 30542 32672 38469 51281 56648 57465 58681 59965 61546 63484 69690 70948 74232 81792 82525 94546 PO DIN 2.000.— 2527 8321 7917 12155 12504 16126 17871 19761 22894 32101 35014 38680 39737 46748 52612 58336 61214 62937 64782 68292 72875 7-30.38 76927 94504 95593 96084 98456 98555 99168.
Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po din 800.—.
Ker so bile številke javijene telefonično eventuelna pomota ni izključena.
Žrebanje IV. razreda 41. kola bo dne 13. januarja 1941.
Zadete dobitke glavna kolektura »Vrelec sreče« izplača takoj.
t a— Ufapel baletni večer v gledališču. I Predsnočnjim sta nastopila v polno zaeede-* nem gledališču odlična člana ljubljanskega opernega baleta Erna Moharjeva in mariborski rojak Boris Pilato. Ob mojstrskem spremstvu pianista dr. Danila Svare sta okusno in učinkovito izvajala slikovit baletni spored, s katerim sta izpričala svoje koreografske odlike in spretnosti Oba sta bila deležna Šopkov in toplega priznanja, zlasti Mariborčan Boris Piiato, ki se je od svojega zadnjega nastopa pred leti v tukajšnjem gledališču nenavadno izpopolnil.
a— Iz gieaališke pisarne. Drevi premiera Verdijeve opere »Ples v maskah«. Gostuje gdč. V. Majdičeva v vlogi Amelije. Pred predstavo nagovor prof. Puglja ob 401etni-ci amrti slavnega skladatelja.
a— Blagim srcem. Siromak s Pobrežja, ki nima nobenega zaslužka, prosi blaga srca pred prazniki za pomoč. Darila v blsu-gu in denarju se sprejemajo v našL upravi.
a— 549 sezonskih delavcev ae je vrnilo predsnečnjim iz Nemčije v domovino. Proti Murski Soboti je nadaljevalo vožnjo 65 sezonskih delavcev, proti Čakovcu 223, proti
Zagrebu pa 261. Med njimi je bilo precej Nemcev iz Bačke. Razlika v zaslužku je bila pri tem transportu mesečno 30 do 160
mark.
a— Fige in sardine ao ae na p°tu iz Dalmacije v Maribor pretvorile v kamenje.
Po Mariboru kroži te dna zanimiva govorica o prečudnem Miklavžu Nekje v Dalmaciji živi skrbna mamica E. Eterovlč. ki je hotela napraviti v Mariboru živečim svojcem veselja za Miklavža in za 54. rojstni dan cčeta rodbine. Napisala pa je posebej tudi pismo, v katerem našteva točno vse dobrote, ki jih bo prinesel Miklavž iz Dalmacije v Maribor fige, sardine, čokolada, steklenica izborne pijače itd Ko pa je dospel dalmatinski Miklavž v Maribor, so bili nemalo presenečeni. Vse te dobrote so se na potu pretvorile v — kamenje. Drugega ni bilo namreč v zaboju ničesar. Očividno je najbrže kakšen hudomušen par-kelj med dolgo potjo iztaknll Miklavža in si privoščil njegovih dobrot, zaradi pravilne teže pa je za vsak primer obtežil pošiljko s kamenjem.
Gospodarstvo
Dviganje cen se je deloma ustavilo
Cene v trgovini na debelo so od lanskega novembra narasle za 57%, od lanskega
avgusta pa za skoro 80%
študijski oddelek Narodne banke objavlja indeksne številke o gibanju cen v trgovini na debelo za mesec november. Iz objavljenih številk je razvidno, da v zadnjih dveh mescih dviganje cen ni zavzelo tako znaten obseg kakor v poletnih mescih. Medtem ko se je v avgustu indeks cen v trgovini na debelo povečal za skoro 13% in v septembru za 6.7%, je znašal dvig v oktobru 2.1%, po najnovejših podatkih pa v novembru 3.4%. Kakor je bilo v avgustu in v septembru naglo naraščanje indeksa cen posledica izredne podražitve žita, moramo nadaljnje naraščanje indeksa cen v naslednjih mescih smatrati še vedno kot posledico te podražitve osnovnih življenjskih potrebščin, ki se ji morajo ostale cene več ali manj prilagoditi.
Kakor kaže indeks cen za november se naraščanje cen poljskim pridelkom še vedno ni ustavilo. Indeks cen rastlinskih proizvodov je v novembru najbolj narasel, saj se je ponovno dvignil za 11.3 točke na 187.8 točke (1926 — 100). Indeks cen živine in živinskih proizvodov se je le nebistveno povečal za 0.1 na 113.5 točke. Indeks cen industrijskih izdelkov je v novembru narasel za 3.1 točke (za 2.3%) na 124.2. Indeks cen mineralnih proizvodov pa se je v večjem obsegu dvignil, in sicer za 8.2 na 135.7 točke. Povišanje splošnega indeksa cen je v novembru povzročilo predvsem naraščanje cen rastlinskih in mineralnih proizvodov. Splošni indeks cen je od oktobra do novembra narasel na 4.5 točke ali za 3.4%, in sicer na 136.6 točke. Od srede lanskega leta je bilo splošno gibanje cen v trgovini na debelo naslednje: avgust 1939. 76.8 november 1939. 86.8 september 1939 76.6 december 1939. 90.9 oktober 1939. 80.1 januar 1940. 93.3
februar 1940. 94.9 julij 1940. 108.3 marc 1940. 98.5 avgust 1940. 121.2 april 1940. 102.4 sept. 1940. 129.4 maj 1940. 102.8 oktober 1940. 132.1 junij 1940. 105.8 nov. 1940. 136.6 Od lanskega novembra, ko je znašal splošni indeks cen v trgovini na debelo 86.8 točke, znaša celotno povečanje 49.6 točke ali 57.3%. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je lani v novembru nivo cen že nekoliko dvignil. Primerjava z zadnjim mescem pred izbruhom vojne, to je z avgustom, ko je znašal indeks cen v trgovini na debelo 76.8, in primerjava s predlanskim novembrom, ko je znašal indeks 76.7, nam pove, da se je nivo cen v trgovini na debelo od tedaj dvignil za 77.9 odnosno za 80%.
Navzlic temu, da so visoke cene žitu že precej potegnile za seboj cene ostalemu blagu, je dvig indeksa cen rastlinskih proizvodov še znatno večje, nego dvig ostalih indeksov, kakor nam to kaže naslednja primerjava:
indeks cen rasti. živ. miner, inaustr. proiz. proiz. proiz. proiz. nov. 1939.	87.0 80.7 101.5 86.5
nov. 1940. 187.8 113.5 135.7 124.2
razlika
+116% +41% +34% +50%
Omeniti je še gibanje indeksov cen glavnih izvoznih in uvoznih proizvodov. Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov se je od oktobra do novembra povečal za 4.0 točke ali za 3% na 135.8 desetin točke indeks cen uvoznih proizvodov pa je narasel za 1.6 točke ali za 1.2% na 127.6. V primeri z lanskim novembrom so se cene izvoznega blaga po indeksu povečale za 60.2%, cena uvoznega blaga pa za 39.7%.
Prva objava indeksa življenskih stroškov
2ivljenski stroški so od lanskega avgusta narasli za 37%
Na tem mestu smo že ponovno v zvezi z našimi indeksi cen poudarili, kako je nujno potrebno, da prične študijski oddelek Narodne banke sestavljati tudi indeks cen življenjskih stroškov, ki je edino meroda-jen, če hočemo v celoti presoditi obseg draginje, kakor se kaže v gospodarskem računu delavske rodbine. Da zadosti tej nujni potrebi, je študijski oddelek Narodne banke pripravil vse potrebno za redno objavljanje indeksa cen življenjskih stroškov delavske rodbine in je izračunal tak indeks tudi za zadnji dve leti, kar je važno, če hočemo imeti podlago za primerjavo.
Novi indeks Narodne banke, ki Ima namen pravilno prikazati vpliv draginje na življenjski standard delavske rodbine, je izračunan sicer za razmere v Beogradu, vendar nam tudi v taki obliki lahko mnogo koristi pri presoji sprememb glede življenjskih stroškov. Novi indeks Narodne banke, ki je Izračunan na osnovi povprečnih življenjskih stroškov v letu 1937 (enako 100).
Za zadnja leta do letošnjega novembra nam daje novi indeks naslednjo sliko gibanja življenjskih stroškov delavske rodbine v Beogradu:
mesec	pre-	obleka,	kurjava.	stano-	ostale	splošni
	hrana	obutev	razsv.	vanje	potrebe	indeks
1939.						
marc	115.0	105.0	114.4	100	103.4	109.5
junij	118.9	105.0	111.7	105	103.5	112.2
avg.	109.7	105.0	111.9	105	103.5	107.7
dec.	118.1	121.5	115.5	105	104.0	114.8
1940.						
marc	125.7	135.4	129.7	105	105.6	121.9
junij	143.9	145.2	141.3	105	109.5	133.5
sept.	144.9	151.0	141.7	105	110.5	185*0
okt.	153.2	152.5	153.1	105	113.3	140.4
nov.	164.1	163.5	153.6	105	113.3	147-5
V primeri z lanskim avgustom so bili letos v novembru življenjski stroški delavske rodbine za 37% višji. Naraščanje indeksa je bilo zlasti močno v zadnjih mescih, in sicer pod vplivom naglo rastočih cen kmetijskih proizvodov. Skoro polovica celotnega povečanja življenjskih stroškov od lanskega avgusta odpade na povečanje v drugi polovici letošnjega leta. Najbolj so se povečali izdatki za prehrano (pri izdatkih za rastlinske proizvode znaša poveča-
nje 75% in skoro v enaki meri ca obleko ln obutev.
če ne bi bilo prepovedi povišanja najemnim in bi se izdatki za stanovanje povečali v enakem obsegu, kakor ostali izdatki, bi indeks cen življenjskih stroškov narasel od lanskega leta za 42%. Tudi ta indeks cen življenjskih stroškov nam potrjuje, da je izvir draginje in naraščanja življenjskih stroškov predvsem v znatnem povečanju cen kmetijskih proizvodov.
Izredna podražitev
alkaloidnih zdravil
Zagrebški »Jugosilovenski Lloyd« objavlja zanimiv članek, ki se obrača proti neupravičeni podražitvi nekaterih zdravil V uvodu naglaša da spadajo zdravila med najvažnejše življenjske potrebščine. Važno vlogo med zdravili pa igrajo opijevi alkaloidi Tvornice. ki izdelujejo te opijeve alkaloide ne bi smele svojega monopolnega položaja izkoriščati na način, ki povzroča, da postajajo ta zdraviHa pravi luksuzni predmeti.
V soglasju z mednarodnimi predpisi, s katerimi je urejen promet z opojnimi d rokami, je naša država prepovedala uvoz opi-jevih alkaloidov iz inozemstva v trenutku, ko je pričela poslovati prva taka tvorni ca v naši državi v okviru Tvornice kemičnih proizvodov v Hrastniku d d Kmalu pa je nastala še druga tvornica alkaloidov S. in F Ognjanovič v Skoplju. V prvem času je vladalo med obema tvorni ca ma konkurenčno razmerje V pričetku lanskega leta pa sta se obe tvomici »sporazumeli« m sita takoj povišalli cene svojim alkaloidom za skoro 70°/o Obe tvomici sta sklenili kar-telno pogodbo. Zato spada njihovo delo pod nadzorstvo oblastev Do kakšne mere gre izkoriščanje položaja potrjuje naslednji razvoj cen dveh najvažnejših vrst alkaloidov Kilogram morfinovega h;droklo-rida je stal v decembru 1937 4960 din, letos v oktobru pa 17.600 din, kg kodeinovega
fosfata pa se je v istem času podražil od 4320 na 15100 din za kg Od decembra 1937 do oktobra t. 1. je torej cena tema dvema zdraviHoma narasla za 400 odnosno
500%.
List pripominja, da so se farmacevtske tvornice v Jugoslaviji, ki največ kupujejo teh proizvodov, že obrnile na kartelni urad z zahtevo da preizkusi upravičenost tako znatnega povišanja cen Očitno pa ta korak ni imel nobenega uspeha kajti 1 decembra sta tvornici povišali cene še za nadaljnjih 33%.
Opijevi alkaloidi spadajo v vrsto najvažnejših zdravil in vendar se dopušča tako izredno povišanje cen, ki ima za posledico podražitev zdravil prirejenih s temi alkaloidi v lekarnah. Pisec članka smatra za potrebno, da se v času. ko se določajo maksimalne cene važnim življenjskim potrebščinam. pregledajo tud1 kalkulacije teh tvornic, kajti tako znatno povišanje cene ni v ničemer upravičeno. Gotovo se da utemeljevati 6 povečanimi produkcijskimi stroški, kajti op^evi alkaloidi se izdelujejo iz opija k' ga dobavi:a Jugoslovenski zavod za izvoz opija % Beograd v okviru Prizadove akcije za odkup opija Opij z 10% morfina pa se je od junija letošnjega leta podražil le od 300 na 435 din za kg. Pri današnji cen' opija stane torej I kg neizločenega morfina okrog 4000 din. in bi bilo zanimivo videti kalkulacijo, po kateri se dvigne cena opijevih alkaloidov na 4 do 5-kratno višino. Pisec članka opozar-
ja. da tvornice po dobri ceni prodajo tudi postranske proizvode pri izločitvi morfina, ki krijejo znaten del stroškov izločitve, ter na koncu poziva tvornice, naj predložijo svoje kalkulacije javnosti
Stanje Narodne banke
V zadnji četrtini novembra ne ie naš obtok bankovcev zaradi ultiro« povečal, kakor smo že poročali, za 421 na 13.363 milijonov din Najnovejši *zkaz Narodne banke od 8. t. m. pa zaznamuje nadaljnje povečanje za 90 milijonov, tak« da je 8. t. m. dosegel obtok bankovce\ 13.453 milijonov (lani 9286). Obveznost. r.a pcKaz so se prav tako dvigniile za 70 milijonov na 3134 milijonov (lani 1823).
Zlata podlaga se je ponovno v znatnem obsegu dvignila, in sicer za 26 4 na 2620.5 (lani 1088) milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 4193 milijone* din. Tudi devize izven podlage 90 narasle za 23.8 na 635 milijonov (lani 637). Men'čna m lom-bardna posojila so narasla za 35.1 mriijona din na 1862.5 milijona din (lan 2488.4). eskont bonov za narodno obrambo pa je narasel za nadaljnjih 30 na 6328 milijonov.
Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 8. t. m zlate kritje obt« ka bankovcev in obveznosti na pokaz 25 27% (lani 28.63%).
Gospodarske vesti
= Petrolej M industrije. Ker je uprava
državnih monopolov za sedaj dovolila porabo in prodajo petroieja zgolj za razsvetljavo. ne smejo politična oblastva L stopnje dodeljevati petroleja za industrijske in podobne gospodarske namene. Zato naj vsa v poštev prihajajoča industrijska in podobna podjetja prijavijo najkasneje v 8 dneh pristojnim občinam, torej v Ljubljani r. .estnemu poglavarstvu, koiiko petroleja potrebujejo na mesec. Hkrati ta podjetja opozarjamo, da Dodo pn morebitni dodelitvi petroleja v industrijske namene upoštevana le ona podjetja, ki bodo te prijave poslale v 8 dneh.
= Zavarovanje pom°rskih prevozov. Finančni ministei je izdai odlo«-, po katerem morajo vse Jugoslovenske tvrdke. uvozne in izvozne, svoje pomorske transporte pri izvozu in uvozu in vse ostale stroške zavarovati pri zavarovalnicah, ki imajo dovoljene za poslovanje v naSi državi, če gre prevoz blaga, ki je predmet transakcij na podlagi svobodnih deviz, morajo biti ti prevozi zavarovani v tuji svobodni valuti. Taka zavarovanja morajo naše zavarovalnice po zavarovati v isti svobodni valuti. Vplačane zavarovalne premije v svobodnih devizah smejo naše zavarovalnice držati tudi pri denarnih zavodih v inozemstvu, vendar le na računih, ki se glase na njihovo ime in s katerimi lahko disponira centrala dotične zavarovalnice v naši državi. Dobroimetja v tujih valutah na tekočih računih se smejo uporabiti samo za izplačilo pozavarovalnih premij in škod.
*= Karte za petrolej v Zagrebu. Za
oskrbo prebivalstva s petrolejem ao v Zagrebu uvedli aprovizacijsiki sistem. Vsi potrošniki se morajo javiti posebnemu uradu pri mestnem poglavarstvu, kjer dobe karte za petrolej, s katerimi bodo lahko nabavili petrolej pri trgovcih. Drugačen način prodaje petroleja ne bo mcgoč.
= Omejitev potrošnje v Madžarski. Madžarska vlada je izdala nove ukrepe za štednjo z živili, zlasti v javnih lokalih. Poleg dosedanjih treh brezmesnih dni bodo smeli v restavracijah in gostilnah nuditi samo omejeno število jedi, zlasti samo dve vrsti mesnih jeui. Obrok mesa ne sme biti težji od 150 gr s kostmi ali 120 gr brez kosti En dan v tednu boio smeli v javnih lokalih nuditi samo eno vrsto jedi, tri dni pa z omejenim jedilnim listom. PotrcSnja kruha je omejena na 60 gr za obrok. V kratkem je pričakovati še novih omejitev. Zlasti bodo prepovedali izdelovanje belega peciva in bo tudi potrošnja makaronov in izdelkov iz moke omejena. 2e sedaj ima enotni kruh primešano krompirjevo moko. V bodoče pa bo moral enotni kruh vsebovati 15% bele koruzne moke in 25% krompirjeve moke.

J
t kam. Ola IS. U kan. Dta I—s
M kom. Din XI.— | Rt| S br. 11888/38 r
= Trgovina z delnicami v banovini Hrvatski. v zvezi z omejitvami pri prodaji gospodarskih podjetij na Hrvatskem je hrvatski ban ob koncu oktobra predpisal, da se sme prenos (prodaja) deinic vršu-i samo s posebnim odobrenjem banske oblasti. Od tedaj so na zagrebški borzi prenehale no-tirati delnice vseh onih pedjetij, ki imajo svoj sedež na področju banovine Hrvatske. Ker pa tako stanje ne more biti trajno, razmišljajo sedaj pri bonski oblasti v Zagrebu. da zopet dovoli vsaj v omejenem obsegu trgovanje z delnicami. Predvideno je, da bodo delnice posameznih družb razde-lje. 2 >• dve skupini. V prvi skupini bi bile one delnice ki predstavljajo večino v podjetju. Te delnice se tudi v bodoče ne bodo smele odtujiti brez predhodnega dovoljenja oblastev. V drugo skupino pa bi* prišle one delnice, ki ne spadajo k skupini ve-činsKih delni*, in katerih prenos zaradi majhnega števila ne more izvati bistvenih sprememb v lastništvu. Prodaja teh delnic, ki so v posesti majhnih delničarjev, naj bi se v bodoče dovolila brez pose one odobritve.
Berze
13. decembra
Na beograjski borz: so se bolgarrki klirinški čeki ukrenili ter so bili za; j učeni oo 55.20 Grški boni Da notiraio nespremenjeno 41.65 — 42 35.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo za Vojno škedo Dri čvrsti tendinci do-vpraševanie do 450 (v Beogradu do 4521. Zaključkov ni bil".
DEVIZE
Ljubljana. Of'cielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485 Cu h 1028.64 — 1038.64 Tečaji na svo.oi em trgu: London 215.90 — 219 10. New York 548 — 562. Curih 1271.10 — 1281.10 Privatni klirins:: Berlin 1772 — 1792
Curih. Beograd 10. Pariz 8 75. Lordcn 16.20. New York 431. Bruseli R9T5. Miian 21.70. Madrid 40. Amsterdam 229.50 Berlin 172.50. Stockholm 102.75. Oslo 9 -53, Kobenhavn 83 50. Sofija 4.3750, L.ssb na 17.24. Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2 i *
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednot?: Vojna škoda 450 den., 4% agrarne 58 den.. 4" ■ sev. agrarne 51.50 den.. 6% b:g ušk? 78 d n., 6°/« dalm. agrarne 75 den. 6% šumske 71 den. 7% invest. 100 d m. 7% s1abil;z. 93 den.. 7% Seligman 103 den. 7% Blair 96 50 den.. 8% Blair 104 den.; delnice: Narodna banka 6500 den.. PAB 198 den.. Trboveljska 375 — 385
Beograd. Vojna škoda 452 den. 4"'o agrarne 58 den.. 4% sev ?£nr e 5? den.. (53). 6% begluške 79 51 den.. 61"« d"! m. agrarne 75 — 75.75. 7°/» Seli-man 103 d-n 7% B'air 97 den. 8% Blair 10*.50 den., Narodna banka 6550 den.
Blagovp » tržišča
ŽITO
+ CWcag°, 13. dec. Začetni tečaji: ple. nlc*: za maj 85.875, za julij 84 175, za dec. 89.25; koruza: za maj 60.125, za julij 60.375, za dec. 60.50.
Winnipeg, 13. dec. Začetni tečaji: pSe-nica: za maj 78. za julij 79.75.
-f- N°vosaOska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena fše niča: za pšenico veljajo oc kupne cene po uredbi. Oves: baški. sremski 325 — 327.53. Ječmen: baški in areoiski 367 50 — 370. M°ka: franko mlin v dunavski ban: krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 447.50 — 452.50.
Mariborski mestni smt
Podpore za nezaposlene - Ustanovitev prehranjevalnega urada — Odgodeno odkritje kraljevega spomenika
Maribor, 13. decembra
Mariborski mestni svet je imel nocoj sejo pod vodstvom župana dr. Juvana, ki je najprej sporočil, da je ostal proračun za meščanske šole enak kakor lani, da pa je število učencev in učenk iz okolice letos na teb šolah spet naraslo. Na prošnjo stolne župnije, da bi mestna občina popravila na stol ničnem stolpu stanovanje požarne čuvajke, je bilo sklenjeno, da se v ta namen. toda brez nadaljnjih obveznostih, prispeva 9000 din. V bodoče se bodo podpirali predvsem v mesto pristojni brezposelni, ostali pa le. kolikor bodo to pripuščala sredstva iz državnih in banovinskih prispevkov. Podpore sc bodo dajale v obliki zaposlitve ali prehrane denarne podpore pa le v izjemnih primerih Delavcem pri mestnih javnih delih so se povišali prejemki: samcem od 3 na 3.50. zakoncem od 3.50 na 4. kvalificiranim samcem od 3.50 na 4.50 in kvalificirantm zakoncem od 4 na 5 dm na uro
Tudi v Mariboru se ustanovi mestni občinski urad za preskrbo prebivalstva Občina je sicer že nakupila življenjskih potrebščin za približno 3 milij« ne din, vendar bo moral urad za preskrbi; prebivalstva bolj sistematično reševati probleme, ki bodo nastale glede na prehrano in oskrbo meščanov z ostalimi potrebščinami Vodstvo urada je bilo poverjeno županu ter svetnikom Sabotiju. Petejanu in Weissu. K vodstvu urada se pritegnejo še zastopniki zadružništva, trgovcev industrijcev in konzumentov Pravilnik o poslovanju bo morala odobriti banska uprava.
Predlog, da pošlje mestna mestna občina oškodovancem v Bitolju prispevek v znesku 10.000 din. je bil sprejet s splošnim odobravanjem ter sta prišli ob tej priliki do izraza solidarnost in simpatija severne do južne meje
Posebej so razpravljali tudi o ureditvi Trga svobode Prišli so do zaključka, da kraljevega spomenika ne bo moeoč? odkriti na Vidov dan marveč še.e 6 septembra prihodnjega leta Trs Svoobde bo reguliran Mestna občina bo za spevala 180.000 din. če pa bo
I
lo, se bodo nadljnja sredstva čroala iz regulacijskega sklada.
Končno je bil v okviru razprave o Poročilu glede poslovanja 5. me.tne^a d-seka sprejet novi maksimalni ccnik jedil in pijač v gostinskih podjetjih.
Javni je sledila še kratka tajna seja. na kateri so obravnavali nekatere osebne zadeve mestnih uslužbencev.
Cbjave
Svoobde bo za to Dri- J to prema- i
Zimske p°čitnice v zvezi s smuškim tečajem. Higienski zavod (Državna šoska poliklinika) piiredi za božčne praznike 11 dnevno zimsko letovanje za osnovno ln srednješolsko mla.ino do 16. leta v svojem počitniškem domu na Rakitni. Pojasnila daje pisarna oddelka za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta, telefon 44-75 Prijave do 16. t. m.
Umetnostno zjfdovinsk0 društvo v Ljubljani bo ime'o XVII. redn letn ovč-ni zbor v t^rek 17. t. m. ob 17. v kn žičnih prostorih Narcdrega muz ia v Ljubljani (vhod z Bleiweisove ceste' Člani in prijatelji d-uš+va vabljen-'
Filozofsko društvo priredi danes ob 18. predavanje v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. dr. Stanko Gogala o temi: Logika mišljenja in logika čustvovanja. Vabljeni!
JNAD Jugoslavija. Danes ob 20. šahovski brzoturnir. Kdor ima šah, naj ga prinese s seboj.
Ljudska univerza v Kranja o oza ia na zanimivo predavanje z bar nmi jx>sict-ki naše planinske Drirode. ki ga bo ir.el v sredo 18. t. m Ob 20. v gimna"iisiki telovadnici znani ljubljanski f.toamater g. K K->ciančič
Lukmanov koncert v Trbovljah bo drevi v fortejevi dvorani. Tenorist Lukman bo pel koncertne pesmi in operne arije. Na k^viriu ga spremlja gdč. K:i?tofova.
Podpornemu društvu 7jSl p-I:-h°nemo mladino ie poklonila za desetletnico obstoja gdč. Kati Gregoričevq z*<sebn*ca v Liublia-ni, verko ušen dar 3 000 dinarjev. Plemeniti drbrotnici ki se je naših gluhonemih st'Ot že večkrat spomnila z izdptnimi podporami, bodi izrečena kar najprisrčnejSa zahvala!
Največji teleskop na svetu
Tehnična senzacija, obenem pa za četek nove dobe za zvezdoslov je
Pristaniško mesto Southampton
Posebni poročevalec agencije United Press pri grški vojski, ki prodira v Albanijo, piše, da prenašajo grški vojaki poleg orožja in streliva še odeje ter tovore sena za mezge. Pred mrazom se ščitijo na ta način, da si zavijajo obraze.
Oskrba grške vojske ni baš najboljša. Lahko so srečni, če dobe en pravi obed na dan. Ta obed sestoji večinoma iz črnega kruha, riža, olja in kozjega sira. Imoviti Grki so svoje luksuzne avtomobile darovali armadi in zato je na fronti v prevoznih kolonah pogostoma videti elegantne limuzine. Prevažajo bodisi može, bodisi strelivo ali živila, žensk ni skoraj nobenih videti.
Med Korčo in fronto je videti tu in tam kakšno staro ženico v širokih hlačah, mlada dekleta in žene pa se skrivajo v vaseh. V vaških kavarnah ob fronti poslušajo vojaki poročila radia v grščini. Veselijo se
Novost za tekstilno industrijo
Kakor poročajo iz Londona, so britski j znanstveniki po dolgotrajnih poskusih uresničili nov izum, ki bo verjetno zrevo-lucioniral svetovno tekstilno industrijo. Po tem novem izumu je mogoče morsko travo predelovati v tekstilno sirovino, iz katere
Nevarni netopirji
Ameriški bakteriolog prof. Pavvan je na Trinidadu zaključil težavno znanstveno delo. Na tem otoku se je zelo pogostoma pojavila steklina, ki je prav gotovo niso razširjali psi. šlo je tedaj za to, da se odkrijejo nevarni raznašalci bacilov. Po daljšem raziskovanju je prof. Pavvan sedaj ugotovil, da so ti raznašalci neki netopirji. Dali so mu nato na razpolago potrebne vsote, da bi započel uničevalen pohod proti tem netopirjem.
bodo izdelovali razno pleteno in tkano blago visoke kakovosti. Posebno primerno bo novo blago za izdelovanje spodnjega perila a tudi nogavic. To blago vsebuje 20 do 30 odstotkov kisline, a ne reagira na alkalne snovi. Razen tega ni vnetljivo. Poskusi so trajali dve leti, preden so dovedli do uspeha.
V zvezi s tem poročajo, da se najboljša morska trava dobiva na Hebridih, od koder izvažajo letno okrog 400.00 ton te siro-vine. Te količine so doslej zadostovale za potrebe Velike Britanije, odslej pa bodo pridobivali še dosti večje kolečine. Po novem izumu postane Velika Britanija skoraj neodvisna od uvoza tekstilnega blaga.
MAV POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
Navzlic temu prvo vlivanje 1-1934. v new-yorških Corningovih delavnicah ni uspelo, šele pozimi 1.1935. se je to posrečilo. Treba je bilo popolnoma
novih načinov in priprav,
da so stekleno maso shladili z električnimi kurilnimi napravami s 1500 stopinj na sobno temperaturo. Potem so zrcalo brusih v posebnem laboratoriju v Pasadeni, ki so ga zgradili nalašč zanj in ki je bil toplotno popolnoma izoliran od svoje okolice. Brušenje je moralo biti tako natančno, da se niso smeli zmotiti niti za V4i-ooo milimetra-	0
Novi teleskop bo moral opraviti različne naloge, za katere dosedanji teleskopi niso zadostovali. Ena glavnih njegovih nalog bo ta, da
Druga §i@gSrle<Io¥a erta
Nov obrambni zid Nemčije na zapadu
Kakor poroča nemški tisk, je Nemčija po štirimesečnem neprestanem delu zgradila vdrugo Siegfriedovo črto« ali »drugi zapadni obrambni zid«, to je verigo utrdb in težkih baterij na celinski obali nasproti Angliji. Dela so že malone dokončana, ostalo bo samo še nekaj delavcev, da izvedejo zadnja dela na mogočnih baterijskih položajih.
Nova nemška obrambna črta se razlikuje od prve črte bistveno v tem, da ni defenzivnega, temveč ofenzivnega značaja. Poleg topniških baterij na obrežnih
sipinah so uredili močan pas protiletalskih baterij, ki naj težke topove in celino sploh branijo pred angleškimi bombniki. V notranjosti so letališča, od koder se bodo dvigala izvianiška letala, da bi baterije opozarjala na gibanje sovražnih ladij in jih informirala o položaju v britskih pristaniščih.
Ta dela so Nemci začeli takoj, čim so podpisali premirje s Francozi. Deset tisoči delavcev so do zadnjih dni delali noč in dan, dokler niso svoje naloge v glavnem končali.
Obleka iz morske trave
pregleda zvezde v Rimski cesti,
General W a vv e 1, komandant oboroženih sil Vel. Britanije
Jezik, ki ne pozna
besede vc|na
Je ljudstvo, ki prave vojne nikoli ni poznalo. Najboljši dokaz je to, da v njegovem jeziku ni izraza za vojno. Eskimi so to ljudstvo. Morda je zemljepisna lega njihovih dežel vzrok, da niso sosedje nikoli čutili poželenja do njih, morda pa tudi podnebje, ki hladi pač sproti vse vroče nagone.
»To je bila sonata oa Beethovna.« »Da — svoje čase ...«
(»Sondagsnisse Strix«)
------ - - - - — —.....—t
Na gori Palomar, 70 km severno od kalifornijskega mesta San Diega so te dni dovršili postavljanje doslej največjega teleskopa na zemlji. Orjak sedaj že obratuje.
Tehnični čudeži si siedijo v naših časih tako hitro, da nam pogostoma
ostaja komaj nekaj časa,
da bi se jim čudili, kakor se spodobi. Največji teleskop na svetu v obratu pa pomeni še nekaj več nego golo tehnično senzacijo, pomeni morda začetek nove dobe za zvezdoslovje. Prvi pogledi v orjaško zrcalo bodo morda odkrili skrivnosti, ki so jih učenjaki reševali brez uspeha že stoletja, vsekako pa bo človeško oko pogledalo
v globine vesoljnosti,
kamor z dosedanjimi pripravami ni prodrlo. Da so novi teleskop postavili baš na 1850 m visoki Palomar, je v zvezi z neko meteorološko posebnostjo. Na vrhu te gore imajo nič manj nego 300 popolnoma jasnih dni in noči, od začetka maja do konca novembra ne pade niti kapljica dežja. Boljše točke za zvezdarno si ne moremo misliti.
Teleskop, ki ima zrcalo s
premerom petih metrov,
bo ostal menda za dolgo časa ne samo največji, temveč tudi najbolj zmogljivi instrument te vrste. Do naših dni tako velikih steklenih plošč ni bilo mogoče vlivati in brusiti. Treba je bilo večletnih labora-
General Ugo CavaHero'
naslednik maršala Badoglia ln novi šef italijanskega generalnega štaba
ki so ga nemški bombniki močno poškodovali
torijskih poskusov, preizkusiti so morah nič manj nego 1500 različnih vrst stekla, preden so našli najprimernejšo sestavo.
Tako pričakuje ves znanstveni, a tudi ostali svet z napetostjo čudežev, ki jih bo razkrival palomarski orjak.
Če še ne veš, zdaj izveš?
da smejo zdraviti židovski zdravniki bolnike arijskega porekla v Rumuniji samo še do konca letošnjega decembra;
da je kupila Nemčija v Bolgariji za tri milijarde levov tobaka;
da bodo prihodnje leto zasejali v Ameriki velike površine zemlje s koruzo;
da se je trem italijanskim ribiškim ladjam posrečilo priti iz Nove Fundlandije skozi Atlantski ocean v neko francosko pristanišče;
da bodo v Parizu zgradili veliko krožno cesto okoli mesta. S tem bodo dobili nezaposleni delo in zaslužek;
da je železniška zveza preko St. Gothar-da pretrgana zaradi silnih snežnih žametov;
da potrebuje Finska od Amerike pomoči v zrnju, zdravilih, obleki in obutvi;
da organizira italijanska športna zveza tekmovanje v Cortini d' Ampezzo;
da je započela princesa Luiza v Stock-holmu akcijo za zbiranje knjig za vojne ujetnike;
da japonska vlada resno proučuje načrt za racioniranje živeža;
da je bivši španski kralj Alfonz odpotoval v Italijo, kjer bo preživel božične praznike v rodbinskem krogu;
da so Grki v Atenah vse umetnine poskrili v podzemska zaklonišča;
da bo predsednik avstralske vlade Men-zis odpotoval v London;
da izdeluje Anglija železniške lokomotive in vagone za Turčijo;
da je v Londonu odprtih samo še 500 šol;
da se na švedskem širi epidemija koz; da izdaja italijansko vojaško poveljstvo na albanskem bojišču za vojake poseben časopis z imenom »Radicfronte«;
da je železniška zveza med Turčijo in Evropo zaradi velikih poplav v Trakiji prekinjena.
anekdota
V neki družbi je neka dama zavzela stališče proti kajenju in njuhanju ter je navzočega Talleyranda pozvala, naj bi z r-žavno avtoriteto obe škodljivi strasti iztrebil-
»Prav rad. gosna,« je odgovoril Tallev-rand. »Tudi po mojem mnenju sta kajenje in njuhanje škodljivi strasti in ju bcm rad iztrebljal, če mi navedete dve čednosti. ki bi z njiju uvedbo državna blagajna dobila letno vsaj 120 milijonov!«
VSAK DAN ENA
Zrcalo največjega teleskopa
da dožene sestavo bližjih spiralnih megle-nic in prouči tudi meglenice, ki jih doslej ni bilo mogoče opaziti. V njegovem zrcalu bodo stalnice žarele 300.000-krat močneje, nego jih je videti s prostim očesom. Zvezde prvega reda bodo mogli opazovati le s primerno zaslonitvijo. Oči astronomov bodo gledale v daljavo 400
milijonov svetlobnih let.
seno
vesti o svojih lastnih bojih. Neki general je dejal poročevalcu: »Vojaki mislijo, da je vse novo, kar prihaja na fronto, kakor rokavice m druge stvari, iz Anglije. Lahki tanki in več letal bi nam bili seveda ljubši.«
Vojna v Vzhodni Afriki
Maršal Rodolfo G r a z i a n i, poveljnik italijanske vojske
Popravljanje telefonskega omrežja
~kein pohodu
Vojaki nosijo poleg orožja in streliva še odeje in
za mezge
Dvojčka v presledku 18 dni
Kakor poroča japonski med:cinski tisk. je neka žena v mestu Vakajami južno od Osake pred nekaj časa rodila zdravega otroka moškega spola. Porodne bolečine pa so se ustavile samo za kratko in so se potem na novo pojavile. Zdravnik je ugotovil, da je pričakovati drugega otroka. Ker zavoljo porodničinega stanja niso mogli misliti na operacijo, je bilo treba čakati. Drugi otrok se je rodil celih 18 dni pozneje. Bil je spet zdrav deček. M ti se je od tega težkega poroda presenetljivo hitro popravila.
Razstava zasebnih zbiralcev
V New Yorku je »Društvo zasebnih zbiralcev«, ki šteje 20.000 članov v Ameriki, na Aljaški, v Indiji m Avstraliji, priredila razstavo originalnih zbirk. Občinstvo se med drugim zanima zlasti za mično skupino drobnih lutk, ki predstavljajo različne prizore in so izdelane iz koruznih zrn. orehov, palmovih listov, plutovine in raznih semen. Veliko pozornost zbujajo tudi majhne diorame pravljičnih pokrajin, hiš in mest iz same volne in sukanca. Tudi zbirka spominkov na vse predsednike Zedinje-nih držav občinstvu zelo ugaja.
Dva vojaka italijanske vojske popravljata telefonske zveze na vzhodnoafriškem bojišču
Hulbert Footner:
12
(ZGINULI RADŽ
Kriminalni roman Vse je kazalo, da spada k odvečnim prostorom, ki jih nihče ne uporablja. Kasneje se mu je zdelo, da je sluga zaprl vrata in počakal na hodniku. Telefon je stal na stojalu med oknoma. Ko je iztegnil roko, da bi vzel slušalo, je dobil od zadaj strahovit udarec po glavi. Kaj se je potem zgodilo, ni več vedel. Tudi napadalca ni videl.
5
Ko se je Luke Imbrie spet zavedel, je ležal na tleh, ki so bila obložena s pločami. Gležnje ie ime" zvezane, roke na hrbtu takisto, usta zal°p]iena z obližjem. Povsem tako. kakor d^aio ameriški gangsterji, je Luke trpko pomislil. Glava ga je neznansko bolela in le s težavo je zbral svoje misli Vse okrog njega ie bMo tako tiho da je slišal šume velemesta, ki se nikoli ne umiri.
S prsti je utipal mozaični vzorec, ki je bil vtisnjen v tlak. Najbrže so ga bili zavlekli v kopalnico, ki je ležala zraven spalnice s te^efon-m Hotel je zavpiti, toda / zalenlienim us+om se 4e i-vil samo zamo^el iek Takoi so se od.nrla vra+s zraven njega in glas s tujim prizvokom je tiho dejal:
»Kar tiho bod'te. re ne. vas udanm ?e enkrat, da se spet on°sv^st:te Ako ostanete mirni, se vam ne bo nič zgodilo.«
Luke je sklenil mirovati. Saj ni bilo upanja, da bi ga skozi debelo zidovje hotela Conradi-Winder mere kdo slišal Koraki so se snet oddaljili, t^da mn? in	vpt' "dnr+a V	nrnstoru
so se ljudje šepetaje pogovarjali. Bilo jih je torej več
Luke ie bi1 skrajno -go^en Drznos* tev tu i ev ie presegala vs° m°ip Vkliub varn-s'n;m "kre pom tajne službe p^liciip :n hotola so s« g" u-^li pobiti v hotelu Onradi-W:ndTme e ki b' bi]
^lnv"1' vondirlp	7" 'T^ i^j-no^ nai"avn°jših
bivališč na vsem svetu. Luke se ni bal zase nobene nadalje n "tra -nosti	'»■lu^mnn me rili na radžo. KoH^o ea^a ie W]o neki rrvni"o' Kai so bili storil z Ram°va-mo? LuV» ie ka*- un^i od nes+r^nosti, da bi se re"il, a za zdai s: n: m-g ] pomagati
Onrezno se ie pr^vMI m ncn^n mu io d" ie zrini] ne^n^ko v s'r»n *ako ds i<= ;m"l no1-oM-ko več razgleda v sosndnii prostor Z-isto*-' m oV-nih so bili povsem zaHvgni°ni in v s~bi ie b:io tema kakor v ropu Od časa do časa je t-m kdo za-šepetal; najbrže sta dva sede1 a za mizo M^d s^-boi sta imela s+pv1°nko Luke ie slvš-l rahlo go]_ fanie. ko io ed~n r>^n0C-01 ^ u^"'"^ r>a+n r»<» Pritajen trk. ko se i?	dotaknil" ttvtp" n'o-
-n
1 *7 p* '-J ^n^fo *. ^ r'
-•■tnI rri?ol
; rv~ ct1 vi' on	i« cfo^V1
T Ijkjj v tprrv Ut'T>'>1 mr\n ir»	'»r7-To"
ciro7i okno ie nad"! bl°d sv:t Luke ie ugotovil, da nosi tujec hlače evropskega kroja. To-
rej ni bil nobeden izmed ind^s^in slug. Mož se je vrnil k tovarišu.
Luke se je poupežljivo in neslišno lotil naloge, da si zrahlja vezi na zapestjih Precej časa je minilo in moža v sosednji sobi sta nehala šepetati. Po glasovih, ki jih je ujel Luke. je spoznal, da je bil eden legel na posteljo. Drugi je bil takisto vstal izza mize.
Pozneje je drug odšel iz sobe in tiho zaprl vrata za seboj. Cez minuto se je vrn;l Prižgal si je cigareto, stepil v kopalnico, pogl dal na Luka. ga lahno dregnil z nogo in se nato spustil na eno koleno, da preišče njegove vezi. Luke ie vlekel zapestji vsak sebi. da bi -se zdele vrvi kr pkeje zadrgnjene. Mož je bil tudi očitno zadovolj.n TLči konec cigarete je zakrival z roko, da mu ne bi svit osvetlil obraza.
Spet je minilo nekaj časa Luke ni mogel ugotoviti. kol ko je bilo. V tiš ni je slišal t ktakanje svoje žepne ure. Zdelo se mu je tudi. da postaja šum prometa v mestu močnejši. Ako se v tem ni motil, je moralo biti jutro blizu. Tisti ki je ležal ; na postelji, je bil očitno vstal in stopil k tovarišu ! v zadnji konec sobe. ki ga Luke ni mogel pregledati. Zdaj je že nekaj ur potrpežljivo obdeloval svoje vezi in uspelo mu je bilo, da jih je neko] ko zrahljal v-p-Hr ^a ie bil še daleč od tega da b se ruvrerr. rvoh^d'1.
M h ".13 it t u s r-na1 da so res daai. V spaln Ci jc- b lo še tc-rna kakor prej tod-" okno v kopalnici je vidno postajalo sv tlejše Dvojicra v sosednjem prostoru že neka i časa ni več slišal. Po mnogih naporih se je splazil toliko naprej, da je
mogel pogledati skozi vrata. Ko se je svetloba še malce ojačila, je videl, da je bila spalnica prazna. Neznanca sta bila pobrala šila in kopita, ne da bi ju bil slišal.
Zdaj je jel razgrajati, kolikor je le mogel; stokal je in butal z glavo v zid. Toda nič se ni zgodilo. Počasi se je zavalil do podstavka med okno-ma v spalnici, da bi podrl telefon. Ko pa je prišal do njega, se je premislil. Vsega mesta nikakor ni smel spraviti v poplah. Vsa dežela bi se razburila, ko bi se to razvedelo. Nazadnje je vendarle toliko zrahljal vezi, da je bil malone prost. Bolje je bilo, da najprej sam ugotovi, kaj se je zgodilo.
Ker zdaj ni bilo več treba previdnosti, se mu je čez nekaj časa posrečilo, da je potegnil en Daleč izpod vrvi. Vse ostalo je bilo lahko. Med tem se je bilo povsem zdanilo. Najprej je pogledal na uro. Kazala je četrt na sedem. S.rgal si je obliž z ust in si razvezal gležnje. Potem je odgrnil za-store in videl, da mu ležita plašč in klobuk na postelji. Tej skrbljivi obzirnosti zločincev se je srdito namuznil.
Hitro si je umil obraz in spravil obleko v red, kolikor je bilo mogoče. V klobuku in plašču mu ni bilo več poznati, kaj je doživel. Obraz je bil res da še bled, a to ni nič čudnega pri mladem človeku, ki stopa ob šostih zjutraj ro ui;ci. Zapustil je prostor in preg^dal vse sob0 vzdolž hodnika Nobrna vrata n^so bila zakTenjena in vse sobe je našel prazne Vse postelje so bile nedo-takniene. Hotelski uslužb^nH še n^s"1 b;]' pričeli s svojim delom in pospravljanjem. Vse je ležalo tako, kakor so bili Indijci pustili.
Granitni steber Jugoslavije
V Baru so zelo slovesno proslavili god »srbskega primasa«, barskega katoliškega nadškofa dr. Nikolaja Dobrečiča. Proslave so se udeležili predstavniki oblasti, vojske in vseh nacionalnih društev med njimi tudi Sokola. Na proslavi je imel nadškof Dobrečič daljši govor, v katerem je dejal med drugim: »V teh burnih časih, ko divja vse okoli nas vojna vihra, prosimo Boga, da bi očuval nas in našo državo tudi v bodoče pred prelivanajem krvi in strahotami vojne. Mi verujemo v Boga in zaupamo v našo s slavo ovenčano vojsko, ki bedi nad svobodo in neodvisnostjo naše države. V mejah naše skupne domovine so danes Srbi. Hrvati in Slovenci povezani bolj med seboj kakor kdajkoli doslej. Vsi skupaj predstavljajo danes granitni steber, ki čuva in brani naš osvobojeni in zedinjeni narod pred vsemi sovražniki.«
Glasilo clr. Mačka proti
kscruairtifeSm hujskačem
»•Hrvatski dnevnik« tolmači v uvodniku ugodnosti, ki jih je prinesel sporazum Hr-va+om. Med drugim izvaja:
»Treba je samo pomisliti, kaj bi bilo danes z nami Hrvati, če ne bi imeli uprave n še banovine v rokah hrvatski narodni ljudje in če ne bi ti soodločali v osred-nii vladi. Ni mogoče dovolj podčrtati, kolike ne-reče bi nas lahko zadele, če ne bi v pravem času sklenili sporazuma od 25. avgusta lanskega leta. Med Hrvati je še vni-i0 pekai posameznikov, ki zabavljajo proti politiki dr. Mačka in proti banovini Hrvatski. T: liudie skušajo rovariti v or--«tv-ror-.inV stranke proti lenemu vod-t- u. med štirimi stenami pa se ponašajo,
c-n komunisti. Stvarno oa so navadni en-rh isti. k' dosledno rušMo vsak red tf VcoVo disH-oVno Teb ljud1' ie razmeronš v primorskih mestih in na o+oki.i k;er poskušalo izrabljati organizacije HSS 7" -"oio propagando«.
»Ti prikriti komunist'čni affitatorii se dobro zavedalo težav, s katerimi se mora sr.r-^ hrvatsko narodno vodstvo Dosledno pi - a prikrivajo ln se na vso moč trudno črniti in blatiti vodstvo stranke Po-zabTiaio pa. da je zasluga ravno tega vodstva. da lahko danes delavci svobodno kr če nroti režimu doč5m so morali za časa d:k^a^ife molče tavati v nrooesijah p0 cestah Kdor je le malo pravičen, ta mora nrizna+i. da se n;Vrlar ni tol;ko računalo s potrebami delavstva, kakor ra-čunaio danes z nrmi v banovini Hrvatski. Delavci in nameščenci v banovini Hr-vatski imaio danes dosti boliše delovne poffoie kakor v os+al;h del;h države Zaradi tega se mora boriti tudi banska o v, I o z velikimi težavami, ker ni nobena skrivnost, da beži industrija iz banovine Hrvatske ravno zaradi teh ugodnosti za delavstvo ;n nameščence.«
»Hrvatski narod — nadaljuje glavno glasilo dr Mačka — ostro obsoia rovarie-nie dela hrvatsk-'h diiakov (M^eni so pri tem oč;vidno fra^kovski izpredniki na zagrebški univerzi. On url Narod misli, da so naše oblasti premehke Droti tPrn miaHen;čem v=ekaVnr ie nas+onil trenutek za likvidaciio d^nSkih izPre^nikov ki nan-^daio svoie tovariše samo zato ker nadaliuieio pol;+;ko svoiih očetov ("asi so taki- da ie treba vsakogar pokarati na odgovornost, kdor sabotira narodne interese.«
Šolski naMrplni «*an
ris našimi Ncmca
»Deutsches VolksbLatt« poroča da bo v redelio nabra'ni dan za nemško solstvo med Nemci na Hrvatskem ter v drinski vrbaski banovini člani Kulturbunda bodo ta dan obiskali vse nemške družine v teb treh banovinah in jih poprosili za prispevek v šolski fonr nemške narodne skupine v
Jugoslaviji.
Obenem poziva »Deutsches Volksblatt« vse živinozdravnike nemškega pokoler.ja. da re ude7eže ustanovnega občnega zbora strokovne organizacije nemških veterinarjev v Jugoslaviji. Organizacija bo deloval v okviru Kulturbunda.
GsfrA ©fmev štrigovske borbe
»Hrvatski dnevnik« beieži, da je bila te dni pred sodiščem v Murski Soboti razprava proti kaplanu Juriju Miklavžiču iz S*r gove. Baje je bil obtožen, da je bral mašo za pripojitev Strigove k Hrvatski. Državno tožilstvo ie videlo v tem prestopek po čl 5 zakona o zaščiti države z motivacijo, da ie izrabljal cerkev za strankarcke namene in širil plemensko mržnio Sod šče ie spoznalo kaplana Mi-k!avž;ča za krivega in ga obsodilo na L60 din don->rne kazni oogoino za dve leti.
Carbenost Jssgorasa
»Jugosiovenski radnik« osrednje glasilo Jugorasa, objavlja ideološki uvodnik o
postanku te organizacije. Uvodnik pravi
med drugim:
»Jugoras« je dete večne borbe, je pa tudi dete gigantskih sil, ki delujejo v socialnih trenjih in vrenjih. Iz ogromne ko-vačnice ljudskega duha se krešejo iskre na vse strani. Nacionalni in socialni upokojenci. ki so pobegnili iz borbe, kakor tudi oportunisti in kompromisarji ne morejo biti člani, niti prijatelji Jugorasa. Ko bomo letos potegnili bilanco svojih borb z materijo, jo bomo gledali z očmi odra-raščenih kirurgov. Za plašljivce, ki radi trepetajo, imamo jugorasovci samo en nasvet: izginite čim dalje izpred naJ.h oči. Jugoras ceni samo tiste vrednosti, ki so skovane v ognju velikih napetosti.«
Konfederacija
sredozemskih narodov
Nemški listi so te dni objavili v obširnem izvlečku predavanie. ki ga ie imei direktor livormkega lista »II Telegafo« Giovanni Amaldo o »I a ijanski borbi proti Angliji«. Fo zgodovinskem pregledu italijansko-angle kih odnošajev iz katerega je izvajal nujen zaključek o neizbežnosti konflikta med obema veles 1 ma ie Ansaldo med drugim gl d2 italijanskega položaia v Sredozem ju de;al:
»Italijansko gospostvo v Sredoz m iu je povsem priroino dejstvo, kenfed-an-cija sredozemskih na-odov na bo k nčni rezultat te vojne Italija se razen tega bori za neoviran do: top k ccerom k: >*a se dai zapirata Suez in Gibraltar Nad ljnji cili italijanskega vojevaija ca ie odstranitev one ang*o~ašk? svetovn^ ureditve, ki ima svoje korenina v puritanizm ■ in ki ie našla svoi na'v:šii izraz v pluto-krat kam i™mozgavaniu narodov in zemeljskih dobrin.«
$ vedska obzorja"
Pod tem naslovom objavlja »Frankfurter Zeitung« poročilo iz Stockho-lma, ki opisuje sedanji mednaru-dni položaj Švedske. Posnemamo med drugim
»Švedska je danes razen Portugalske najmanj cd vojne prizadeta evropska država. Mora sicer prenašati razne gospodarske posledice vojne, vendar pa na njenem obzorju niti ni ob'akov. niti se ona ne vriva v preobrazbo Evope drugače kakor z obotavljanjem in z motreniem iz dailjave . .. Država živi kakor ob nejasnem jutru, ko pogledaš z nezaupanjem \ ntrbi m se ne veš, ali bo dan prinesel dež ali solnce .. Švedska ima danes pet sosedov Dve sosedni državi sta zaseden, p* nemšk!h četah. Druge države, ki bi vzdolž Vzhodnega morja še mogie veliati za švedske sosede, so med letom izginile kot samostojne države Odnošaji s Finsko s< tradicio nalno dobri. Praktično mora Švedska odslej računati samo še i dveri a sosedoma: z Nemčijo in Rusijo. Ne rosrednih nevarnosti ja njeno nevtralnost pa s teb dveh strani trenutno ni.«
Eumumja v novi Evropi
»Lavoro Faseista« posveča svoi uv d nik prešle sobote Drictopu Romunije k Dolitiki osi in pravi med drus;m:
Vojaške zmaee držav os: v Evrop in v Afriki, na morju v zraku in na k on^m zapovedujejo vsakemu narodu da pogumno pogleda v bodoč ost te- računa s tem. da bo nova Evropa po zmagoviti vojni postavljena na d^po noma nove osnove Nova Evropa bo Evropa tota itar-nih držav Samo na ta način se da Evro-oi zagotoviti mir in nova ured:tev bo oo-nen^a osvobojenje narodov židov ko-ma-sonskih sil ki se opiraio samo na zlato Ravnovesje ki sta ga usta ovila Pa-iz in London ni moglo biti t-aine vezava ker -e ie naslanialo na ve^kao^a' in na ži-dovstvo Mrčni narodi ki so naiorei rešili ta problem Dri sebi bodo dali mir Evropi Prvi narod ki se ie lot,-l tesa problema ie bila Italiia. za nja ie oriš^ Nemčija če všteiemo še Španijo, gre Romuniji Driznanie in čast da se i" kot četrta pridružil osi Leg^ona^ska Rum"niia ie v svoji n'tranj~sti zmagovito zaključila boj proti sovražn:kom fašizma in narodnega socializma Zdai se nahaja v skupni borbi proti nasprotnikom o-i in bo nedvomno zna'a izpolniti svojo dolžnost «
Pomanjkanje v Španiji
Nemški novinar Hans Dečke opisuje v vodilnem hitlerjevskem glasilu »Volkischer Beobachter« razmere v Španiji, ki jih označuje za dosti težkže. Med drugim beremo v njegovem zanimivem članku:
»Dan za dnem stoje ob 6. zjutraj cele vrste otrok in žena pred trgovinami, mlekarnami, pekarijami in mesnicami. Za živil a so izdane sicer karte, vendar je razpo-ložliiva količina tako majhna, da jih dobi le. kdor prej pride v lokal 2ene tn otroci hudo prezebajo ker manjka zimske obleke. Dve tretjini Spancev hodita Se vedno v letnih oblekah, čeprav je padla temperatura v Madridu in Kastilijl parkrat že da-
leč Dod ničlo. Lujdje v čakajočih procesijah živahno razpravljajo o dnevnih vprašanjih, cepetajo z nogami in opletajo z rokami, da požive krvotok. Vsi so srečni, če pc nekaj urah čakanja dobe svoj skromno odmerjeni del olja, mesa. kruha ali mleka ker se le prečesto zgodi, da jim zapre mesar ali pek pred nosom lokal in naznani, da je svojo zalogo za dotični dan že razprodal.
Na trgu je dovolj samo krompirja, ker je bila letina letos prilično dobra. Od časa do časa je megoče kupiti tudi fižol in lečo. Rib je še dovolj na razpolago, manjka pa masti. Najtežje občutijo Španci pomanjkanje kruha. Španci so znani prijatelji kruha in ga poje povprečno vsak Španec v normalnih časih pol kg na dan. Sedaj je določenih na glavo 150 gr kruha. So pa dnevi, ko niti teh 150 gramov ni mogoče kupiti. Vlada poskuša pomagati s koruznim kruhom, na katerega pa se Španci ne morejo privacVti. Belo pecivo in španski beli kruh, ki sta tako slovela, sta danes neznan pojem. Letošnja žetev pšenice je bila v Španiji izredno s^aba. Na tisoče kmetov je, ki so pridelali pšenice komaj za seme.«
SOKOL
Težkoče pri delu sokolstva v Ameriki
so precej večje kakor pri nas. Iz ameriških sokolskih listov posnemamo, da dela mnogo preglavic zlasti ogromna oddaljenost posameznih sokolskih edmic od župnLh in zveznega središča Celo češko sokolstvo. ki je najštevilnejše, obec mora samo zaradi stikov med društvi vzdrževati dva potujoča vaditelja, ki opravita leto za letom ogromno pot tn izredno veliko delo. Druga težkoča je ta da mladina čeških in ostalih slovanskih priseljencev ne obvlada več dobro svoje materinščine. Zato se trudijo vsa društva, da bi priučila mladino materinemu jeziku, ker je samo od tega odvisno enakomerno in uspešno strokovno delo. Požrtvovalnost vseh činiteljev je nad vse velika. Neprestano se prirejajo vadi-teljski tečaji, zleti in izleti, samo da se ohrani narod skupaj; starejši bratje radi žrtvujejo iz svojih sredstev velike vsote za organizacijo, da si lahko vzdržuje potujoče vaditelje in svoje liste.
Spzffttu klubi in spsrtna publika
Vsi imajo dolžnosti in pravice, toča vsak bi moral bclf
izpolnjevati dolžnosti
Kadarkoli smo morali tu ali tam poročati o nesportnih dogodkih na igriščih — žal je bilo teh primerov v zadnjem, času mnogo preveč in nekaj tudi zelo kričečih med njimi — vselej smo med prizadetimi pri takih prizorih na športnih terenih omenjali tudi športno publiko. Občinstvo, ona množica mladih in starih, ki prihaja gledat športne tekme, je namreč za obstoj vsakega športnega kluba življenjskega pomena. Ce tekme namesto športa prinašajo surovosti, če morajo gledalci namesto igre na igrišču gledati dejanske napade igralcev med seboj ali igralcev na sodnike in včasih tudi na gledalce, potem je razumljivo, da nekaj teh gledalcev — po pravici bi morali biti vsi do slehernega takšni — v bodoče ne bo več prišlo na prireditve takega kluba, če se šport potem še dalje razvija v tej žalostni smeri je seveda neizogibno, da bo slej ali prej ostal takšer klub brez občinstva in v zvezi s tem tudi brez moralne in izdatne gmotne podpore
Vse to so naša društva že poskušala in nič nismo povedali novega, če smo danes spet enkrat načeli to poglavje. Na misel klubov in publike nas je spravil članek, ki smo ga te dni čitali v enem velikih nem'-ških dnevnikov, ki prav tako obravnava vprašanje medsebojne odvisnosti društva in gledalcev in v katerem so med drugim naslednje ugotovitve, ki veljajo mutatis mu-tandis prav tako tudi za naše skromne domače razmere, za naše majhne klube in klubiče in za naše »množice« športnega občinstva.
»Društva in gledalci so odvisni drug od drugega. Samo malo športnih društev lahko iz prispevkov svojega članstva vzdržuje svoje športne obrate. Pri tem mu pomaga gledalec, ki prihaja nedeljo za nedeljo na igrišče in prinaša nekaj prispevkov. da se lahko vzdržuje športno igrišče z napravami, da lahko moštva potujejo na gostovanja drugam in da se lahko — kar ie sploh najbolj važno — vzgaja dobei naraščal, ki sicer ne prinaša dohodkov, je pa za obstoj vsakega snortneea kluba najboljša garancija. Velika športna društva imajo razen tega razne sekcije, katerih prireditve med gledalci ne vzbuieio posebnega zanimanja in se zato ne moreio vzdrževati z lastnimi sredstvi. V takšnih primerih se klub oprime svoje najbolj privlačne panoge, recimo nogometa ali pla vanja ali drsanja — in iz dohodkov te panoge morajo živeti tudi ostale Ulubove sek ciie. Pri onih naibolj privlačnih prireditvah pa ima potem elavno besedo blagajnik ki pobira vstopnino od gledalcev: čim več jih je. tem bolj je zadovoljen in tem manj ima klub skrbi, kako bo gospodaril in živel v bodoče.
Zaradi vsega tega je torej dolžnost vsakega društva, da svojim gledalcem ali odjemalcem nudi čim več dobrega, često se dogaja, da društva napovedujejo prireditve z udeležbo najbolj znanih tekmovalcev; ko pa pride publika na igrišče, izve šele, da so bili skoraj vsi »kanoni« zadržani in nastopi nato za silo skrpana druga ali tretja garnitura. Seveda ni čudno, če gledalci takrat ne prikrivajo svojega razočaranja, posebno še, če izvedo, da so prireditelji že davno vedeli za vse to. pa so kljub temu vabili ljudi s pretirano reklamo Društva morajo dalje skrbeti, da se vsaka prireditev začne točno ob napovedanem času, da je na prostoru dovolj resnih rediteljev, da moštva nastopijo v brezhibni opremi, da le prostor pripravljen po vseh predpisih ln da je občinstvu na razpolago dovolj blagajn. tako da se mu ni treba gnesti in prerivati pred vhodi.
To so dolžnosti društev, nič manjše pa niso dolžnosti gledalcev. Kdor kupi vstopnico za športno prireditev, s tem še ni pridobil pravice, da sme na športnem prostoru razgrajati in kričati. Saj igralci slednjič niso ljudje, ki jih je naročil za svojo zabavo. Vsi se trudijo, da pokažejo najboljše in — če jim to sem in tja ne uspe — nima gledalec niti oddaleč pravice, da bi se vznemirjal. Vzkliki kakor n. pr.: Za svoj denar hočemo nekaj videti, so na amaterskih prireditvah, pri katerih tekmovalci za svoje nastope niso plačani, skrajno neumestni. Igralci so se prostovoljno odločili za sodelovanje na športnem terenu in so prevzeli to obveznost samo nasproti svojemu klubu. Ni potreba posebej poudarjati, da morajo gledalci paziti tudi na vse športne naprave prireditelja.
V	ostalem pa velja načelo, naj bodo dolžnosti obeh strani — klubov in publike — večje kakor pravice. Kajti samo tako lahko uspeva ideja telesne vzgoje!
V neka! vrsta h
Kaj je novega
pri nogometaših ?
Iz zadnjega »Službenega vestnika« SNZ posnemamo sklep upravnega odbora s seje dne 10 t m o naslednjem.
»Vzame se na znanje sporočilo SK Kranja. da ne bo nastopil v prvenstveni tekmi Mars - Kranj dne 15. t m. Tehničnemu odboru se naroča, da tekmo verificira s 3 : 0 za SK Mars V smislu točke 26. propozicij za prvenstveno tekmovanje se SK Kranj za prepustitev tekme kaznuje z globo 500 din plačljivo v roku 8 dni pod pretnjo suspenza Po točki 28. istih propozicij se poziva SK ranj. da v roku 8 dni ped pretnjo suspenza nakaže blagajni SNZ pavšal 200 din.
Predmet slede prvenstvene tekme Ljubljana Kranj na dan 8. t. m. (to je one zadnje ligaške tekme v Ljubljani, ki je bila po 34 minutah prvega polčasa po stanju 3 0 v korist Ljubljane pre kinjena, ker so igralci Kranja s protipravilnim zavlačevanjem onemogočili nadaljnjo igro — dostavili mi) se odstopa v referat tajniku I.«
Iz gornjih dveh sklepov izhaja, da za nedeljo določena ponovna ligaška tekma med Marsom in Kramem ne bo odigrana, temveč jo je treba s 3 0 par forfait knjižiti Marsu v dobro Glede tekme pretekle nedelie ie treba še počakati na odločitev. vendar jo za enkrat lahko vzamemo s 3 • 0 v račune v korist Liubliane. Praktično vzeto je po teh sklepih tekmo-vanie v slovenski ligi za sezono 1940/41 popolnoma zakliučeno. čeprav samo za zeleno mizo. Prvenstvena tabela kaže dokončno naslednjo sliko: Ljubljana 14 10 2 2 55:21 22 Železničar 14 8 4 2 30:14 20 Amater	14 8 1 5 37 :30 17
Mars	14 6 2 6 37 : 27 14
Bratstvo 14 6 2 6 30 38 14 Kranj	14 7 1 6 25 30 13
Maribor	14 4 2 8 38:39 10
Olimp	14 1 0 13 11 :64 2
+
V	Beogradu so imeli predsinočnjim v Krsmanovičevem bazenu plavalno prireditev. na kateri sta pred razprodano hišo startala razen številnih juniorjev tudi znana plavalca Žižek in Balla med damami pa le nastopila tudi naša orvak^nja Dra-guša Finčeva iz L1ubl1ar»e Žifek In Balla sta plavala v posebni točki na 200 m prosto in je 2ižek zmagal brez posebnih te-
žav v odličnem času 2:17.6. ki je boljši od jugoslovenskega rekorda. Tudi Balla je dosege) prav dobro znamko 2:21.3. Finčeva je startala skupno z Bjeličevo iz Boba — ta klub je prireditev organiziral — in je po hudi borbi prišla na 100 m hrbtno prva na cilj s časom 1:38.3. Na 50 m prosto je imela čas 34.8 — brez prave konkurence.
Prvi sneg so letošnjo sezono po izredni agilnosti izrabili namesto naših Gorenjcev ali Štajercev — Hrvati. Kakor napovedujejo. bo Haškova smučarska sekcija že jutri priredila prvo tekmovanje v smuku. in sicer na Sljemenu. Prireditev ima seveda samo propagandni značaj, pri vsem tem pa bo vendarle za letos obdržala — prvenstvo med vsemi.
Pred sporazumom med slovenskimi kolesarji
Preteklo nedeljo so se v Celju sestali delegati slovenskih kolesarskih klubov, da bi v svojih vrstah razčistili trenja, ki so nastala v zvezi z ustanovitvijo druge vrhovne zveze za kolesarstvo v Beogradu, pri kateri so sodelovali tudi delegati SKZ. Danes smo preieli o sklepih te plenarne seje v Celju oficielno obvestilo v obliki kratke spomenice, ki ugotavlja naslednje: »Delegati slovenskih kolesarskih klubov, zbrani na plenarni seji v Celju dne 8 t. m. so izdali naslednjo spomenico.
1. ugotovljeno je, da je likvidiran spor med upravnim odborom Slovenske kolesarske zveze in nekaterimi klubi s tem. da prizadeti klubi takoj sporočijo upravnemu odboru SKZ vse okoinosti ki so dovedle do nepotrebnega spora,
2 upravni odbor SKZ bo na podlagi predloženega gradiva napravil zaključek in o tem poročal na rednem občnem zboru.
3. da se takoj obvesti koturaški savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, da SKZ glede na novo ustanovljeni biciklistični savez kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 10. XI. 1.1. izstopa iz članstva koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije v Zagrebu.
Podnisa.
Kakor posnemamo po »Politiki«, so bili na predlog ministra za telesno vzgojo te dni odlikovani številni udeleženci in dirkači kolesarske dirke okrog Srbije. Med odlikovanimi so tudi naslednji naši ožji rojaki: Rudolf Vospernik, podpredsednik SKZ, Ivan Otrin, tajnik SKZ ter dirkača Janez Peternelj in Franc Gartner. Vsi od-likovanci so prejeli red sv. Save V. stopnje.
Prvi zlet slovenskih
smučarjev v Celju
j Slovenska zimskosportna zveza na Jese-i nicah priredi v dnevih 24.. 25. in 26. januarja 1941 v Celju prvi zlet vseh slovenskih smučarjev. Ta zlet bo ena največjih smučarskih prireditev, kar jih je bilo doslej pri nas. Prihodnje dni bo v Celju sestanek vseh zainteresiranih organizacij. Na sestanku bo določen spored zletnih dni. Za ta prvi zlet je bilo izbrano Celje kot zemljepisno središče Slovenije, da bo tako omogočena udeležba tekmovalcev in zimskih športnikov iz vseh krajev naše domovine.
~STTZ (Službeno) Drevi ob 19. seja odbora v prostorih SK Mladike na Kodelje-vem Udeležba obvezna.
Upravni odbor SK Ilirije obvešča svoje članstvo, da se bo pričel občni zbor v torek dne 17. t m. ob 20. in ne, kakor je bilo prvotno objavljeno, ob 20.30. Opozarjamo vse aktivno članstvo, da se mu bo delilo tiskano letno poročilo na občnem zboru samem, dočim bo ustanovnim in rednim članom poročilo dostavljeno. Na občnem zboru bodo imeli glasovalno pravico le oni člani, ki so že, odn. bodo do torka 17. t. m. opoldne poravnali članarino za leto 1940. Glavni tajnik.
DKSK Edinstvo iz Ljubljane ima IIL redni občni zbor drevi ob 20. v prostorih gostilne pri »Franclju« na Celovški cesti 111 z običajnim dnevnim redom Vabljeni vsi člani in prijatelji kolesarskega športa. Odbor.
»Ilustrovane sportske novosti« št. 64 z
dne 13 t. m. objavljajo med drugim članke: Nedeljsko srečanje med Concordijo in BSK je ponovna borba za prestiž zagrebškega in beograjskega nogometa. — Gradjanski in Ferencvaros v Budimpešti. — lise in Erik Pausin bosta februarja gostovala v Jugoslaviji. — Haškovo hokejsko moštvo se pripravlja za nastope v prvenstvu. — Otožna nedelja slovenskega nogometa. — Sporazum slovenskih kolesarjev. — Kako so se imeli madžarski juniorji v Splitu — Spanci so zaman čakali madžarske nogometaše. — Dve mnenji o enajstmetrovki — Itd Vmes je ie več drugih zanimivih sestavkov in raznega drobiža \r vseh športnih panog. Posamez* ne številke so co 1 din.
„Nije svaki ključ za svaku ključanicu"
Po ovom znaku
prepoznat ces dobra sijalicu!
OGLAS
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za Oesedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enxraino pn st „oino Din 3 — za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davku za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3-— davka za vsak oglas ,in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5d!n. Nalmanjši znesek 20 din
Pri Poljšaku
vsako sobito. nedeljo ln pra-nik vesel družabni ve-er Tcra prvovrstna Jazz godba. Izvrstne do mače koline. <5irmrtin ska 22	33124-18
Pri Putrihu
danes in jutri zr bava s plesom. Vsi vabljeni.
33150 18
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Več agilnib
agentov
v soorazuT.il z obrtno oblastjo snrej-nemo za nadzorovanje šušmariev v posreaovanju nepre mičnin in ver^žnikov z val vitimi in hranilnimi knjižicami. Takojšen nr •" n Verzirani v zem ]ii"ki "knjiTi. samozavesten nastop in primerna Izobrazba, ter poznaval ci n-dta!neq-a delovania v teh strokah imaio prednost. Ponudbe z opl=om doselar.jeia življenj in zahtevo plače na 07I. odd. Jutra poa »Informacijski biro«.
33117-1
Vsaka beseda 50 nar, da vek. 3 din za šifro in daianje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din
Manufakturist
z večletno prakso. agi-len. pošten, vešč nemščine orožne va!e odsluži!. dober prodajalec. Išče namestitve za takoj vsled likvidacije t rdke. Z la referencami. Verzi ran tudi galanterije in konfekcije Ponuabe pod »Manufakturist« na og!. odd Jutra.	33038 2
Gospodična
z rra'T ma.uro ir. trg. šolo išče službo v pisarni ali kot b'a^ainisar ka Na top takoj ali po dogovoru. Ponudbe na otI. odd. Jutra t>od »Marljiva-.	3313S 2
Trgovski
poslovodja
mešane stroke po; o en. želi premeniti službo s 1. februarjem 1941 Ce njene ponudbe na podr Jutra Maribor pod »Kavcija na vknližbo .
33104 2
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Posojilo
dajemo našim a.iom ln varčevalcem Ugodni pogoji Vloge obrestujemo po 5 odstotKov Vsi var čevalci brezplačno zava rovanl Zadruga »Moj Dom«. LJubljana. Dvor-žakova 8. Iščemo pover Jenike.
196
Več stotisoč din
vložim v kako rentabilno podjetje kakršnekoli stroke. Financiram tudi kake dobre zamisli za povsem novovrstna podjetja ali zastopstva. Ponudbe z navedbo stroke ali opisom na ogl odd Jutra pod »Goto vina takoj«. 33067 1 6
Vloge
Kmetskega hranilnega in posojilnega doma kupim. Ponudbe na og! oad. Jutra pod »Dom' 33143 16
Zavaroval
bi se za 50.000 za slučaj smrti, doživela na 20 let Starost 45 let. Ože rven z eni t otrokom. — Ponudbe pod »Letna oremiia« na ogl. odd Jutra.	33139-16
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Peč na žaganje
in železna peč igašpar-ček) naprodaj Naslov v vseh posl Jutra.
33093 6
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslov 5 din Najmanlšl znesek 20 din
»Realiteta«
zavod za aakup in prodajo nepremičnin je sa mo v Ljubljani, Prešer nova ulica 64-1. Telefon
44 20.
279-20
Prodam
2 elegantne iani za konjsko vprego in 1 di-ro z peresi na gumi kolesa. Ogleda se Slomško-. a 6.	33132-6
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Gostilna
z inventarjem, r.a prometni in priljubljeni iz-letni točki v neposredni bližini Maribora, se odaa v najem Ponudbe podružnici Jutra v Mariboru pod »Lipac.
33100-19
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje nasiov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Lepo opremljeno
sobo
uporabo kopalnice, teie fon prost vhoa. oddam takoj. Miklošičeva cesta 13-Ii, desno.
33121-23
Opremljeno sobo
suo0o sepaiu&no za eno aii dve osebi oddam takoj. Nebotičnik V. nad.
33128 23
Sostanovalca
sprejmem v cisto iobo s posebnim vhodom. Na željo dobra domača nrana po zmerni ceni. Naslov v vseh posl. Ju tra.	33118 23
Na stanovanje
se vzame boljšo gospodično ali pa gospoda. — Verovškova ul. 22.
33152-23
Vsaka beseda 50 par. da vek 3 din, za šilro m dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din
Prazen atelje ali manzardno sobo
s strogo separiranim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl oddel Jutra poa »Center«
33135 23a
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov j din Najmanjši znesek 20 din
Kupim
novo, moderno stanovanjsko hišo do 1,000.000 dir. Najraje v bližini postaje šiška ali Bežigrad Ponudbe na ogl oda. Jutra pod »štev 49067«.	33082 20
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Dražba
kmečke posesti pri Semiču Njive, vrtovi, vinograd, hiša. skupaj nad 60 parcel. Najmanj ši ponudek din 40 000 Informacije restavracija Keršič, Ljubljana, Si ška od 13. do 14. ali pi smeno pod »Dražba«.
33C94-32
f* f>//
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Vsakovrstno
zlato, briljante
ln srebro Kupuje po naj višjih cenah A BOŽIČ Ljubljana, Frančiškan ska ul. 3.
238-30
Razne naslove
kakoi tudi list ne Vam preskrbi postrežna pi sarna »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27-1. telefon 2109.
33095-31
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLRTINO
BRILJPNTE
SMRRDCDE 5RFIRH-RUBIHE BISERE I.T.O. STRRINSKt . HflKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH
STRRR TVRDKA -
]°SEBERLE
IJUBLJfiMR.TYRŽ»EVA 2
HOTEL W SXOH
Vsaka beseda 2 ain. davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj ši znesek 20 din
Z gospodično
se želi.T seznaniti sem trg obrtne stroke, mir nega značaja ter želim ssebo istih lastnosti — Samo s polnim našlo fom. Tajnost zajamčena. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »37 le ten«.	33106 25
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Kostanj
■edilnl, slaaak. debel ln zdrav po din 8 nudi Sever & Komp. Ljub 'Jana.	33151 33
W
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Objava.
Podpisana Fsrnezzi Tončka, lastnica menze, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. obveščam tem potom vse, da sem od svojega moža Fornezzi Franca, poslovodja gostilne »Lovec«, Rimska cesta, pravomočno ločena tako, aa ni upravičen mene zastopati v ničemer več, zlasti pa ne za mene ali v rr.ojem ime nu delati kake obveze ali naročila. — Fornezzi Ton":ka.	33155-31
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Moderne kauče
ln fotelje nudi solidno ln po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13.
imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po želo konkurenčni ceni tapetništvo
E. Zakrajšek,
Miklošičeva 34.
JESENOVE HLODE
kupuje v vsaki količini in plača najbolje. Prva Jugoslav. Industrija športslcih potrepština
M. DRUCKER, Zagreb, Ilica 39.
Sfens-daktilografinj®
perfektno v državnem in nemškem jeziku v govoru in pisavi, po možnosti samostojno korespondentinjo,
arijevko,
IŠČE
velejsod jetje v Beogradu
Ponudbe na poštni predal 626, Beograd.
POSOJILA
iržavnim, banovinskim in mestnim uradnikom in uslužbencem in takim vpokojencem na obroke na več let brez posebnega jamstva ali proti jamstvu podeljuje star reno-miran denarni zavod. — Informacije: Mihael Kreč, Ljubljana, Tyrševa 33.
vsalii priliki — se spomnite
da so »Jutrovi« Mali oglasu v Sloveniji najuspešnejša najcenejša m najhitrejši' posredovalnica za služh« vseh vrst za prodajo in na kup vsen stvari, za nepre mičnine. lokale, podjetj:i kapital, tenitve in zn vst !nijjo.

Mestri }<>»!rM>ri ?a®or Obrina Ljubljana
Kdor želi
močne, vodovzdržr.e čev i je nai pošlje svoj naslov na ogl. odd Jutra pod značko »Obuvalo
33017 30
Jakec Sfcck in Skakec
15	Poskoki dveh navihaneev
v treh poglavjih.
13.
Na plotu boter obvisi, na tleh oa »aJiea l^ži, se smeje Jaka. Rok pa vzdiha, od leve sosed prisopiha.
Umrla nam je spravljena z Bogom naša ljuba mamica, stara mamica in taiča, gospa
Marija Hillniayer
vdova viš. žel. uradnika
Pogreb bo v soboto 14. t. m. ob 16. uri z žal, kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v bežigrajski župni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 16 decembra 1040, cb 8. uri.
Ljubljana, dne 13. decembra 1940.
Žalujoči rodbini: Hillmayer—Lavrenčič
Vesela razstava ▼ Zagreta
Jutrinjo nedeljo bodo v dvoranah starega Umetniškega paviljona na Trpi kralja Tomi slav a v Zagrebu odprli prvo razstavo političnih karikatur g. V Čeriča, sotrud-
ii življenja na
lz Zagorja
z— 25letnico bodo slavili vo'akl, ki so
prišli za časa svetovne vojne na novo ustanovljeno vojaško okrevališče na topli-ški šoli. To bolnišnico je vodil zdravnik g. dr. Zarnik. Tudi osebje je bilo vse domače. Kar jih je še domačinov ostalo, se bodo letos na Štefanovo zbrali v kantini pri Polčevem Tinetu. Obujali bodo spomine na svoja doživetja v vojaški službi, ki je bila sicer stroga po predpisih, pa so vendar lahko toliko večerov preživeli v veseli družbi. Doma so bili največ iz zagorskega okoliša in rudarskih revirjev Se zdaj ne morejo pozabiti svojega zdravnika g dr. Zamika, ki je bil tako dober za vojake in je bil zmeraj njihov zagovorn k, kadar je prišel na inšpekcijo višii vojaški zdravnik dr Geduldiger. Na Štefanovo se bomo torej zbrali vsi. ki smo bili deležni >krevališča v topliški šoli, da SDet enkrat ireizkusimo kuharsko zmožnost gospe Mini Vabi i en o je tudi vse postrežno in nadzorno ocebje.
z— Zagorje izgubi rudarskega strokovnjaka Generalno ravnateljstvo TPD v Ljubljani je izvedlo večje premestitve svojega višjega tehničnega osebja. Posebno je zadela Zagornjane vest, da bomo izguDili kotredežkega obratovodjo inž. Josipa Mast-nika po 16-ietnem službovanju pri zagorskem rudniku Ko je še ravnateljeval g. Loskot sta prišla v Zagorje dva mlada inženjerja. gg Mastnak in Petrič. Oba sta se brž uživela v podzemsko službo in postala priljubljena Inž Mastnak je služboval v kisovškem in kotredežkem obratu in mu je bilo pred nekaj leti pkrverjeno mesto obratovodje kotredežkega obrata. V službi strog, a pravičen, je kmalu opazil, da je treba jamski rov stalno izpopo.njevati. da se produkcija pospeši in olajša. Rudarski strokovnjaki trdijo, da je kotredcžki rov zdaj med najpopolnejšimi v Jugoslaviji. Kakor v jami. je bil inž Mastnak iniciativen tudi zunaj in je poskrbel za razne naprave predvsem za moderno korito, koder je speljana Kotredežica. Osrednjemu tehničnemu ravnateljstvu je že precej dolgo znana njegova jamska strokovna usposobljenost, zate je zdaj dosegel častno mesto kot pomočnik tehničnega osrednjega ravnatelja v Ljubljani. V javnem življenju je vedno pripadal nacionalnemu pokretu. Bil je predsednik strelske družine in zasavske podružnice SPD ter je povsod bil vnet za živahen napredek. Bil je tudi zvest podpornik narodnih in dobrodelnih društev. K imenovanju mu vsi Zagorjanj prisrčno čestitamo, čeprav obžalujemo njegov o:hod. Kotredežko obratovodstvo prevzame rojak inž. Franc Malovrh iz Trbovelj.
z— Mladinska glasbena akademija v Sokolskem d°mu. Pod okriljem zagorskega Glasbenega društva priredi naša mladina to nedeljo ob pol 20. uri glasbeno akademijo s prav pestrim sporedom. Kar 13 pevskih točk bo zapela na£a nadebudna mladež pod vodstvom učitelja Ivana CuJota. Posamezniki pa še nastopijo na klavirju, kitari tn na harmoniki. Slednjič pokaže svojo zmožnost tudi n^a inski orkester. Cisti dobiček je namenjen mladinskemu zboru za razne potrebščine. Glasbeno društvo je bilo pri nas ustanovljeno pred dobrimi 30 leti. Njegovo delovanje je bi1 o uspešno za krajevni kulturni razmah. Tudi nekaj let po vojni ie društvo nadaljevalo z glasbo in petjem, vendar je počasi pešalo in zaspalo. Tudi razni novi društveni odbori niso uspeli s poizkusi oživljanja Zadnji odbor s predsednikom industrijcem Mirkom Weinber-gerjem je storil vse. da bi se obnovila glasba in petje, pa je tu: i esta'0 brez uspeha. Zato je šel korak naprej. Ustanovil je krepak mladinski zbor, ki je dozdaj že nekajkrat nartopil pri prireditvah. To nedeljo bo pa sam izvedel glasbeno akademijo, katere naj se vs: glasbe željni udeleže, saj le tako bomo mladini vJiM veselja do prelepe umetnosti
z — Rudarji bodo imeli v nedeljo 15.
t. m. svojo tradicionalno zabavo v rudni- | ški restavraciji Letos so slavili god svoje zaščitnice sv. Barbare kar tri nedelje zaporedoma: Zagorjani 1. t. m., Trbovlje 8. , in Hrastnik 15. t. m. Ker je bil 1. decem- j ber praznik zedinjenja. niso rudarji imeli nikake hrupne zabave. Zato bo ta nedelja »knnpovska«.
Iz Ptuja
j— Mestni svet bo imel sejo v ponedeljek dne 16 t. m. ob 18. uri.
j— Zvočni kino bo predvajal jutri ob
20.	uri in v nedeljo ob 16, pol 19. in pol
21.	uri film »Streljaj, kabalero«. v katerem prikazuje pustolovščine divjega zapada.
j— Podporno društvo na	ptujski gimnaziji bo imelo v nedeljo 15.	t. m. ob 9. uri občni zbor v gimnazijski	posvetovalnici Vabiio se člani, starši in	prijatelji mladine.
Zahvala
Ob smrti svoje drage žene in matere
A1AVA
si štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so darovali cvetje, mi izrekli sočustvovanje in jo spremili na zadnji poti.
Rodbina RAK in CUKJATI, DRNOVŠEK, ZORKO.
pssfalpcga in brniškega pmla
Na dan 30. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne se bo vršila prva ofertalna licitacija za nabavo raznega posteljnega in bolniškega perila za potrebe zdravstvenih ustanov Bolniškega fonda za državno prometno osebje.
Licitacija bo istočasno i v Beogradu i v Zagrebu, in to v Beogradu v pisarni centralne uprave humanitarnih fondov (v palači ministrstva saobračaja v III. nadstropju v sobi štev. 543), a v Zagrebu pri Oblastni upravi bolniškega fonda v ulici Grgura Ninskega št. 3.
Pogoji se dobe pri omenjenih ustanovah vsak delavnik od 11.—13. ure za ceno 30 — din v gotovini.
Iz pisarne centralne uprave humanitarnih fondov pri ministrstvu saobračaja Cu br. 6657/40.
V Beogradu, 11. decembra 1940.
nika •Novostic, ki ga predstavlja naša slika Razstavo bo ob 11 odprl g. Krešimir Kovačič, književnik, novinar in humorist. Razstava bo trajala 14 dni. Opozarjamo nanjo naše zagrebške naročnike in čitatelje.
j— Dramsko društvo je uprizorilo v torek v mestnem gledališču Nušičevo komedijo v treh dejanjih »Pokojnik« v režiji g. Babiča, kateremu moramo k uspehu le čestitati. Igralci so vloge podali kar dovršeno, prav posebno pa sta se odlikovala g. Wilhelm v vlogi Blagojeviča in pa g. Sagadin v vlogi AJjoše. Občinstvo je spremljalo igro z velikim zanimanjem in nagrajalo »igralce z priznanjem.
Kinematografi
BLED. Zvočni kino predvaja drevi in jutri velefilm »Ljubezenska serenada« V Slavni vlogi kraljica petja Jea etts Mac-donald Dodatek šala »Noro gledališče« in tednik (—\
Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in neceljo ob 20- (v nedeljo tudi ob 15.) velefilm »Nnanette«. V gl. v'.ogi Jenny Jugo, Hans Sohnker in Albeeht Schonhals. Med dodatki tud: kulturni film in vojni tednik. Sledijo »Junaki z Marne«. (—>
Dolenji Logatec. Zvočni kino Soko' bo predva;al danes cb 20 15 in jvtri v nedeljo ob 16. in 20.15 siiajni zgodovinski film »Pionirji človeštva«. D"dafek zvrčoi tednik. Prihodnji spored 21. in 22. dec. »Ob zatonu življenja«. (—)
Naš*?
drama
Sobota. 14-: Cigani. Izven. Nedelja, 15. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene. Predstava Mil čin k ke ga burke v treh dejanjih z naslovom »Cigani« bo drevi izven abonmaja. Režiser prof. šest-
Nedelja v drami. »Mali lorde je predelava ki je namenjena zaract svoje vzgojne vsebine mladini med 8. in 14. letom. V njej najde mnogo lepih pobud, ki oblikujejo značaj. Vida Juvanova in Jan bosta igrala zvečer naslovni vlogi v Shakespearjevd tragediji »Romeo in Julija«. Opozarjamo na to klasično predstavo, ki nudi v letošnji uprizoritvi izredno zanimiv dogodek.
OPERA
Sobota, 14.: Carmen Izven. Gostovanje
altistke Elze Karlovčeve. Nedelja, 15. ob 15.: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Friderika, Izven. Gostovanje tenorista J. Gostiča.
Opozarjamo na ponovno gostovanje Elze Karl°včeve v Bizetovi operi »«.armen«. Nastopila bo v naslovni partiji ciganke Carmen. Dirigenit dr. švara, režiser C. De-bevec, inacenator inž. Franz. Prevod libreta O. Zupančiča in N. štritofa, koreografa inž. Golovin in B Pilato.
Nedelja v operi. Popoldne bodo peli Le-harjevo opereto »Grof Luksemburški« Izven abonmaja v običajni zasedbi ■ Franck m v naslovni in Ivančičevo v glavni ženski partiji. V opereti sta dva vložka: koloraturni valček »Pomladni zvoki-«, ki ga bo pela Ivančačeva in veliki vaiček, ki ga bo izvajal baletni zbor z Moharjevo in Pilatom kot solistoma. Dirigent D. žebre, režiser in inscematar E. Frelih. — Zvečer pa bodo uprizorili prvič izven abonmaja Leharjevo spevoigro »Friderika« z Ivančičevo v naslovni partiji ln Gostičem k. g. v partiji mladega Goetheja. Dirigent D. Zebre, režiser in in-scenator E. Frelih.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 14.: Nenavaden človek. Predstava
v korist zgradbe Sokola II. Nedelja. 15. ob 15-15: Nenavaden človek-Popoldanska predstava. Poslečnjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 14.: Ples v maskah. Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. Nedelja, 15. ob 15.: Na cesarični ukaz. Ob 20.: Na dnu. Znižane cene. V korist igialskega pemzijskega fonda.
R A
D I
Sobota, 14. decembra.
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročna. — 7.15: Veseli zvoki (ploščej. — 12: Pester spored s plošč. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Trije potepini. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Kaj bo če se izčipajo petrolejski vrelci (prof. C. Slebinger). — 19.40: Mandoline (plošče). — 20: O zunanji politiki, (dr. A. Kuhar). — 20.30: »Ilijada v znamenju 1940«. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Raaiiski orkester.
Beograd. 19.40: Suke s Krfa. — 21: Orkester. — 22: Lahka in plesna muzika.
—	Zagreb: 7.15: Orkester. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Zvočna igra. — 21: Pevski in orkestralni koncert — 22.15: Sremske pesmi. — Praga: 18.25: Koncertni večer.
—	Sofija 19.50: Lahka glasba — 20: Komorni koncert — 21: Lahka in plesna muzika. — 22: Bolgarska narodna glasba.
—	Berlin 19.10: Zabavni sporei — 21.10: Lahka glasba. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 19.30: Koncert pevskega zbora in orkestra. — 20.30: Pester spored. — 21 i 0: Pesmi in vesele skladbe.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. - Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.