St. 115. V Ljubljani, 6. oktobra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, Setrtek in soboto, ter velja po poiti prejcman, za avttre-ogerske dežele ali v Ljubljani a pošiljanjem na dom, za colo leto 10 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tule dežele za celo leto 12 gold., za pol leta i gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za eznanila se plačujo od oetiristopne petit-vrste 0 kr. že se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. 6e so dvakrat in 4 kr. 6e se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo. na katero naj^se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v ..Nnrodni riskarnici" v Tavčarjevi biši. Delniško društvo „Narodna tiskarna" v LJutiljtiitl. Pri ustanavljajočem občnem zboru delničarjev „Narodne tiskarne" dne 14. septembra t. 1. oddalo je 42 delničarjev 221 volilnih listov za volitev upravnega odbora in pregledoval nega odseka. Izvoljeni so sledeči gg. delničarji: a) v upravni odbor: 1. dr. Pr. Radej v Mariboru z 221 gl.; 2. Josip Gor up v Trstu z 220 gl.; 3. dr. Ferd. DominkuŠ v Mariboru z 220 gl.; 4. Davorin Trstenjak z 217 gl.j 5. dr. Josip Vošnjak s 216 gl.; 6. dr. J. Razlag t 211 gl.; 7. Janko Pajk v Mariboru z 211 gl.; 8. Hugo Tanšič v Šmarji z 211 gl.; 9. dr. Karel Ahaci« s 210 gl.; 10. Franjo Rapoc v Maribora z 209 gl.; 11. dr. Val. Zarnik z 203 gl.; 12. P. Grasselli * 201 gl.; 13. Emtl Gut-man s 198 gl.; 14. Peter Kozler s 193 gl.; 15. Viktor Dolence v Gorici s 161 gl. Dobili so še gg. prof. Valenta 84 gl.; H. Turk 37 gl. itd. b) V pregledovalni odsek: 1. dr. J. Ribič v Mariboru z 210 gl.; 2. dr. Alfonz M o š ć t Ljubljani t 207 gl.; 3. Luk. Tavčar v Ljubljani 8 187 gl.; 4. Valentin Češko star. s 138 gl.; 5. prof. Valenta ▼ Ljubljani s 119 gl. Dobili 80 le gg. Sovan Fr. Ks. ml. 116 gl.; dr. J. Zupanec 76 gl. itd. V Ljubljani 2. oktobra 1872. Dr. Karti Ahaoić, Peter OraiieUi, I. auttmann, Sr. J. VoinJ»k, Ikrtitinatorji. V LJUtoIJttllt 4. okt. Tu je prvi list „Slovenskoga Naroda/ ki iside v sredi Slovenije, v LJubljani. Ločevaje se iz Maribora, kjer je nas Časopis rojen bil, kjer se je skoro pet let boril za vsf Slovenstvo, nijsmo hoteli zadnjič na tem mestu od ondašnjih in sploh Slovenoev v Štajerski slovesa jemati: nijsmo hoteli, ker nečemo in nesmemo priznavati, da bi so bili s preselitvijo tudi duševno ločili od bratov na Stajersko-Slovenskem, ki so bili in ostanejo njegovi prijatelji in sobojevniki, od krajev, kjer se na mejah protivnega nam nem-itva bije ljut naroden boj, imeniteu za celo Slovenstvo. Ne jemlje slovesa, temuč pozdrav pošilja naš list rojakom, med katerimi je deloval dozdaj. H tem pozdravom pa zagotovilo, da si bode vedno svest velikanske važnosti narodue zmage slovenskega dela na Štajerskem za našo narodno celoto in aa vse Slovanstvo. Dasi seje torej list preselil od meje Slovenije, bode vendar z Isto odralnostjo, z isto ljubeznijo kakor dozdaj branil tudi iz središča cele domovine narodne pravice Štajerskih Slovencev, kakor je dozđaj iz periferije po vsej svoji moči zagovarjal in siril idejo naloga zedinjenja, torej pravo vseh Slovencev, med katerimi smo in bodemo vse nenaravne in našemu napredku škodljive meje tudi dalje podirali* i Zato pa s pravico upamo, da nam bodo nali dozdaaji prijatelji verni ostali in nas podpirali od važno kakor do seh dob. Strogo narodni, pri tem svobodomiselni pravec, katerega so požrtvovalni ustanovniki listu dali, ta mu ostane tndi za naprej. Ponašati se more naš list, da njegovo težavno delo nij bilo brez koristi. Ustanovljen v času rojstva dualizma, ko so bila i pri nas politična načela federalizma in slovanske ideje v nevarnosti, da bi se umeknila kvarnemu, ničesa dosežočemu političnemu koristolovju, prijel jo po-pulčano zastavo federalizma odločno in denes z zadostenjem lebko vidi, da ga v javnosti nij narodnjaka, ki bi hotel tako oportunstvo zagovarjati. Naša mladina, upanje bodočnosti, ki je žugala v nekovo medlevico in apatijo zapasti, dviga se na vseh straneh; narodni stranki naraščajo nove moči, književna in sploh narodna delavnost se množi, in ako pametno sodimo in ne zahtevamo vsega od trenutka, temuč vemo, da je svoboda počasno rastoča cvetlica: vidimo zdatne napredke. Posa- mezen dokaz tega napredka je baš nastanjen je — našega lista v Ljubljani (ako nekoji strastljivci tega ne priznajo, ne bojimo se: zgodovina razvoja našega naroda bode to priznala), v sredini, kjer bi bilo naravno, da bi bil žc od početka svojega nastanka izhajal zdaj edini večji slovenski politični časopis. Drage rojake, v čijih sredi nam je odslej delokrog na okolo po naših krajinah odkazan, kateri so naši prijatelji in so velike zasluge pridobili za to, da je „Slovenskomu Narodu" ustanovljena v Ljubljani mogočost obstati in se razširiti v dnevnik (kar bode od [novega leta naprej) — le-te pozdravljamo, ne v svojem, temuč v imenu domorodnega dela s tem, da se jim za dozdanjo podporo zahvaljujemo, ter naš narodni branik tudi nadaljui njihovi podpori priporočamo. Z onimi, kateri so „a priori" proti nam, nečemo imeti govora denes. Lepa beseda, ki bi njim namenjena bila, bila bi zavržena, — nemarno je zanje. Oni, ki bi radi druge uničili, bodo uničili sebe. Mimo njih , na delo! Kjer ae stvar višje ne oeni, nego lastna osoba, tam je težak, tam je nemogoč razgovor in dogovor, ker vse se more za stvar žrtvovati, samo ne sme se stvar sama. In te se bodemo držali. Tako upamo, da se spoznamo tudi z onimi, kateri se nahajajo iz nesporazuma v protivnih taborih, in da pridemo vsi, katerim jo mar za narodovo omiko in svobodo do edinega cilja — do sreče lepe slovenske naše domovine. Učiteljsku ztporovtaujii v JJiiftj-UfauA. (Konec.) Učitelj Škoflek iz Mozirja na Štajerskem govori o važnosti petja v ljudski šoli, priporoča učiteljem „Glasbeno Matico," s katero naj slovensko učiteljsko društvo v zvezo stopi (kar se je že zgodilo), da bode to društvo dela izdajalo, s katerimi bode ustreženo tudi ljudskim učiteljem in šolam. Listek. Is Rusije. i. Iz Krakova v Harkov. (Spisal prof. dr. Fr« Cel os t in.) Že na dunajskem severnem kolodvoru se čujo pri navadni gnječi pred odhodom vlaka veliko te nemščine, ki po neki mehkosti, in nenavadni pravilnosti kaže, da izhaja iz slovanskih ust. Čem bolj se popotniki oddaljujejo od vesolo avstrijsko stolice, tem bolj se izgublja nemščina in na gališki meji se že skoraj več čuje poljščine nego jezika ošabnih sosedov, oziroma gospodov, zahodnega dela nesrečne Poljske. Na krakovskem kolodvoru med občinstvom že popolnem vlada deželni jezik, samo natakarji ponujajo jed in pijačo večjidel po nemški, čeravno govore vsi tudi poljski. Od Krakova dalje popotnik čuje samo mehko govorico potom-kov Leha, ali pa v 2. iu 1. razredu francoščino zraven domaČega jezika. To slovansko navado imajo menda Poljaki tudi, da vpričo tujca govore radi tujim jezikom, čeravno se svojega ne sramujejo nikdar, kakor se pri nas le se prerado godi. Posebno prijetno govore poljske dame svoj jezik, in da se severne Parižanke umejo vesti med ljudmi, to je sploh znano. Razgovor med popotniki se je sukal te dni, ko sem popotoval čez Galicijo, ali okoli navadnih vsakdanjih stvari, ki so povsodi predmet besedovanja, če drugega nij, ali pa o shodu treh cesarjev. Po navadi vsakdaujih politikov ugibali so to in ono, zanimivo pa je, da nikdo nij hotel verjeti na stanovitno prijateljstvo med Prusijo in Rusijo. Govorili so, da velja sicor v Pctrogradu sedaj nemška politika, da je pa carevič naslednik pau-slavist, da je vojna med Rusijo in Gcrmanijo samo vprašanje časa. Lebko so ugane, da Poljak ne moro pol uro politikovati, da bi se ne doteknil svoje, celo stoletje odkrite rane, poljske stvari, in ne pokazal več ali meuj fanatičnega sovraštva proti ruski vladi. Na moj ugovor, da omika je in bode vse predrugačila veliko severno državo , slišal sem navadno, da ta država bi omike ne mogla prenesti, da bi razpala , ko bi jo le prvi njeni žarki zadeli. Ko so izvedili, da grem na Rusko, dejali so, da so prav srečni v Avstriji, da bolj liberalne države na svetu nij zunaj severnoameri-kanskih, da se samo enega boje, da bi jih Rusija ne potegnila k sebi, da ko bi morali voliti med njo in Nemčijo, bi izbrali poslednjo, ter se na vso moč branili ruskega „barbarstva" itd. itd. Blizo ruske meje pa sem srečal prvega Poljaka, ki ima posestva tudi v Rusiji, ki je veliko izgubil po poslednji vstaji, ko je moral posestvo prodati ruskemu pod ceno, da je vendar na pol pripoznaval Rusijo, in prorokoval jej veliko prihodnjost, ko bi postala slovanska. Zraven te nenavadne vere v vseslovanstvo je mož kazal sc odkritega germa-nofaga celo tako, da sem jaz jel Germane braniti, kar nij baš moja navada. Pa nij se dal zmotiti ter skleuil najin pogovor o tej stvari: „Clovcko-Ijubjc, da človekoljubje! Lepa misel, jaz se vua-raem zanjo, samo'prcj jc treba r.atrcti švabski zarod!" Rad bi bil zvedel, odkodi se jc mož navzel takih Nemcem strašnih idej, ki se čujejo večjidel le tam, kjer Nemci ravno dajo čutiti slabim vso silo svoje surove pesti, in sicer v trenutke najvećega razdraženja. Pa morala sva sc ločiti, prodno sem mogel germanofagu pogledati koj na dno duše. Lvov je čedno, živo,lc preveč židovsko mesto. Kupčija so vidi skoraj vsa v rokah sinov Abrahamovih. Povsodi to uadlegujojo iu, če lc morejo, opeharijo. Bilo nas jo nekaj popotnikov, ki smo se namenili prenočevati v Lvovu, in so prej pozvedili za čedno gostilnico, Vprašujemo torej Prof. Peter Tomić predlaga pri ljudskih učiteljih samo .°>0 službenih let. Na dalje jc zato, da se v okrajne učiteljske bukvarniee po Slovenskem uvedo tudi knjige drugih jugoslovanskih jezikov, knjige hrvatske in srbske, a tudi ruski časniki i. t. d. naj se vpeljejo. Pcrnišck, potrjeni učiteljski pripravnik iz Gorice, govori o važnosti kmetijstva za slovenski narod, omenja da se na pripravnici v Gorici vsi kandidati uče praktično kmetijstva, da je to tudi drugod potreba. — Predlaga, da bi vsaj v vsakem okraji bila ena napredovalua kmetijska šola in da bi se v Novemmestu na Dolenjskem osnovala učiteljska pripravnica v zvezi s kmetijsko šolo, ki sc bode tam v kratkem odprla. Janko Tomić iz Karlovca predlaga, da si učitelji posameznih okrajev sami izmed soboj volijo okrajne šolske nadzornike in to na tri leta. L a p a j n c podpira omenjeni predlog in graja to, da se okrajni nadzorniki jemlje iz profesorjev srednjih ali drugih sol, in izmed duhovnikov. Taki šolski nadzorniki ne poznajo ljudskih šol, v katerih nijso delovali, iu do takih nemajo učitelji žc iz tega uzroka nobenega zaupanja; vrh tega se pa taki nadzorniki nečejo popularno obnašati z učitelji in učenci ljudskih šol, kar ravno zahteva bitstvo pravih narodnih učilnic. (Vsi omenjeni pred logi so bili skoraj enoglasno sprejeti.) F ab kovic, predsednik hrvatskega peda gogijskega društva iz Zagreba, pozdravlja slovcn ske učitelje v imenu tega društva, izreka svoje veselje nad velikim številom nazočih učiteljev in nad tem, da so učitelji velik napredek storili od lanskega leta, da so v duhu svobode in samo svestnosti napredovali. Nadzornik Stegnar pripoveduje, kako raz lično je podučevanje v krščanskem nauku po raznih šolah. V nekaterih šolah je to pravilno, nc preveč ne premalo; a v mnogih šolah hočejo duhovniki ves šolski čas porabiti za podučevanje v krščan skem nauku. Napravi naj se torej prošnja na slavno ministerstvo za nauk, da v porazumljcnji s duhovskimi oblastmi to uredi. Sprejeto. Ker se nihče ne oglasi več za besedo, poro čujc zapisnikar slovenskega učiteljskega društva o delovanji in materijalnom stanji tega društva. Na dalje bila je še volitev odbora po listkih (skruti nium se jc napravil še le pozneje) in prvosednik sklene zbor s trikratnim „živio-klicem" na cesarja. venci, da so tudi Slovani. Pokazali so, da ljubijo omiko, pravo narodno omiko; izrekli so, da hočejo delati na korist našega zapuščenega naroda, a da žele in terjajo, da bi sc njih učiteljski stan množil, da bi se ta stan ohranil našemu narodu. Zatorej so pravično zahtevali za svoj trud dostojuo plačilo, kar jim nekateri žalibog kratiti hočejo. Dopisi. S 1. zborom vseh slovenskih učiteljev smemo Slovenci ne samo zadovoljni ampak tudi ponosni biti. S tem je pri nas bil storjen velik napredek, napredek za večjo narodno omiko, napredek za svobodo, napredek za duševno zedinjenje Slovencev. Pri tem zboru so v s i nazoči naši ljudski učitelji javno pokazali, da so domoljubni Slo- Jz JI urllMtra. 3. sept. [I z v. dop.j Najnovejšo cro v avstrijski politiki zaznamujejo nekateri ostri opozicijonalui listi v Pragi in na Du-naji kot eru korupcije in nepotizma. Evo vam novega dokaza. — V Mariboru je živel c. k. penzioniran stotnik, imenovan B i 11 e r 1, strašen nemškutarski kričač in psovalec na Slovence, ali kakor jc on govoril nwindischcs gesindcl". Ali kričač nij imel koraže, kakor vsi taki, kajti 1. 18G6 je bil zarad strahopctuosti (fe iglici t) obsojen in — samo penzioniran. Ko so bile volitve jc strašno agitiral, za S c i d 1 a ; ko je Scidl imel neko poročilo o brambovcih v državnem zboru, izdelal mu je strabopeti oficir Hitterl eleborat (kajti Scidl je pulila glava). Boka roko umiva. Dan denes sme vsak državni poslanec nekaj svojih višje spraviti in zraven še kak ustanovni k in „fervaltungsrat" postati. Tako je tudi Seidl za svojega korteša in pomagača izposloval na D u naj i — da je bil c. k. stotnik Hitterl zopet v aktivno vojsko in službo vzet, dasi je prej revers podpisati prisiljen bil, da nc bo nikoli več silil v vojsko. To je vzbudilo pa strašen hrup med oficirji. Stra-hopezdlivca, ki se je bil ob vojni 1. 1859 'bolan naredil, 1. 18(J0 pa nekako skril — oficirji niso hoteli v svojo družbo vzeti. Ko je torej nadvojvoda Kainer (so mi zdi) skozi Maribor šel, potožili so sc oficirji. ČJrcz tri dni je Seidlov varvanec moral sabljo oddati in celo iz Maribora kopita pobrati. To v ilustracijo ustavovernih novejših protekcij. Iz Cn orU'«N 8. scp. flzv. dop.j (Pozor primorski Slovenci!) Od ministerstva jc na tukajšnji deželni šolski svet prišlo vprašanje, ali sc ne bi v ljudskih šolah po Primorskem dalo kaj storiti za N c m š t v o , to je : ali sc nc bi mogel vpeljati nemški jezik kot predmet v ljudske šole, inčejc mogoče, po katerem potu bi so najlažje prišlo do cilja. Deželni šolski svet do zdaj še nij odgovoril. Tla za taka početja so tukaj jako neugodna. Deželni zbor bode gotovo zoper to protestoval, takrat bodo Italijani in Slovenci složni. Bojim sc, da ministerstvo kaj tacega tudi na Kranjskem namerava, vsaj Jarčevo nepričakovano pcuzijoniranje me potrjuje v tej misli. Da si ravno si mož s pospeševanjem Slovenstva nij duše ogrešil, je bil vendar p r u s a- k o m premalo odvažen germanizator. Zidanje nemškega mosta do A d rije se bode kmalu bolj odločno in z večjo silo pričelo! Vlada si misli: na Koroškem gre prav dobro, na Štajerskem zmerom bolje, zakaj so ne bi tudi na Kranjskem in Primorskem poskusilo. Proti temu poskušanju, Slovence do Adrije germanizirati, moramo se z vsemi močmi upreti. Tu nas mora priganjati čut, da smo dolžni ohraniti svojo narodnost! Iz VruiiMkcffts. 28. »ept [Izv. dop.j K ljub u našemu prav živahnemu življenju vrinila bi se tistemu, ki nas in razmer našega trga nc pozna, lehko misel, da smo ali okamenćli ali pa vsaj zaspali, kajti čitati jc bilo o nas nekdaj veliko, prav veliko, sedaj pa nič, prav nič. Iu vendar je na Vranskem in v njegovi okolici toliko malega gradiva, da bi ga imel stalen poročevalec dovolj. — Zdaj sc ustanovi učiteljsko društvo, katerega namere „iu partibus" bi sc dale v slovenskem časopisu v naživejšik barvah oslikati, potem prinaša „Piidagogischc Zcitschrift" zanimive, pisatelja Budne vredne, artikeljne o namerah necega „raztepanega" podueitelja in njegovega druga; dalje smo imeli cesarjevega rojstnega dne popisa vredno veselico v čitalnici, smo imeli šolski praznik v hladni hrašči v Brodeh, smo dobili štiri iztise ljubljanskega „Tagblatta", v katerem smo vsi Vrančanje surovo opisani kot „kriihwinklerski tepci" itd. Vransko, to vam jc kraj, da malo taci h na tej revni slovenski zemlji. Ko bi nam utegnilo poiti gradivo vsakdanjih razgovorov, imamo žc svojega „harlckina" — ki vedno in redno skrbi, da društvo nc ostane mrtvo. On nam daje v pošteno podpisanih pismih jezikoslovne poduke in spričevalo svoje neprecenljive „Gedicgenheit-i in Gcsinnungs-tuchtigkcit-i," in v anonimnih vzvišenega pesnika moj sterska dela in navode čednega obnašanja v izgledih : Kcdo jc lep in ljubeznjiv, kodo ima majhene nožico in čedno olikane škornje, komu se zavratka dobro prilega, katerej naj sc ta ali oni vdovec bliža, katera jc bela ali črna, kcdo dela. pri plenu kakor klobuk velike korake, kcdo prehitro moli in tako naprej. Ah ! da vi vsega nc veste ni znate! Prišli bi gledat iu opazovat in čudili bi se, da v tako majhenem možiceljnu toliko talcuta tiči. — Najvažniši dogodjaj zadnjih dni jc ta, da smo stavili temelj šolskemu priziuju in da je v šentjursko cerkev tat prodrl. O tem prihodnjič. Iz Idrije, 1. oktobra. [Izv. dop.j (Delovanje našega županstva. — Narodno gibanje. — Glasi ljudstva.) Da zopet čitajoči slovenski svet kaj izve iz važnega rudarskega mesta idrijskega, naj tu nekoliko zanimivejših črtic zabilježim. V prvi vrsti imam omeniti našo mestno predstojništvo, ki je v poslednjem času po nji, in brž se oglasi Žid, da njegov omnibus je iz te gostilnico. Mirno se vsedemo in odpeljemo v mesto. Naš Žid nas vozi, vozi, nazadnje spusti iz voza nekoga ne iz naše družbe, pa ne pred gostilnico, in se pelje dalje. Zdelo sc nam jc sumljivo, da sc jc kmalu opravičil, ko nas pripelje v obskmno gostilnico , ter nam pove, da v tej, po kateri smo spraševali, nij prostora. Počelo so leteti nanj nikakor no rahle besede, a od debelo židovske kože so odtetavale ko bob od stene, le smehljal sc jc in opravičeval sc, da nas nij razumel, čeravno je bila to očitna laž. Nazadnje nas jc spečal menda vse pri svojih bratih, kjer smo za slabo prenočevanje plačali drago. Galicija, kar sc jc vidi ob železnici, jc precej obdelana in rodovitna, posebno na izhodu od Lvova, kjer je najbolje vrste zemlja videti: črna. Ljudje pa se vidijo ubožno oblečeni, suhi tako, da iz mnogih nij enega kaj bolj rej enega kmeta nijsem videl. Tudi pohištvo sc vidi prav slabo, celo hiše plcmcnitašcv, ki se spoznavajo od daleč po drevoredih in po vrtu ali raje po malem parku, nijso bolje od naših čednih kmetskih hiš. Gradov, kakoršni sc vidijo pri nas , nijsem opazil uikakih. V Lvovu jc bil menda ravno tržni dan, vsaj na trgu jo bilo prav veliko ljudi, večjidel rusinskih kmetov s svojimi vozički, naloženimi z jedilnimi predmeti. Ženska noša sc malo loči od narodne hrvatske, moški pa imajo suknje dopetače pripa-sano črez želodec. Obrazi so bili nekako otožni: od roda do roda podedovano večno trpljenje, zdelo se mije, se bere na licih ubogih Husinov. Sedaj so jih tlačili Poljaki, sedaj avstrijanska vlada, sedaj oba. Za svojo vero so zares več trpeli kot so od nje dobrega dobili, zakaj v rusinski (laliciji, kjer jc bilo nckedaj ognjišče pravoslavja, so pravoslavni duhovni prvi sprejeli unijo, in potem se le jeli spreobračati svojo verno čedo, ki so jo s tem pripravili do tega, da uuijata no more trpeti ni pravi katolik ni pravoslavni. V novejšem času sc pač čuti neko približevanje med unijatsku in pra voslavno cerkvijo, ki ima med unijatsku duhovščino večjidel več simpatij nego katoliška. Zadnja postaja na avstrijski meji jc Pod voloč^sk. Tam seniora vzeti karta do 1. ruske postaje Voločvska. Na meji tc nadlegujejo avstrijski Židi, da bi ruzmenjal denarje na ruske. Svetovati pa jc vsakemu dobro preračuniti, koliko ima dobiti, zakaj ogoljufajo celo človeka, ki sklene ovarovati sc prav gotovo, in ki kurz prav dobro pozna. Nekaj minut vožnje in vlak jc na Ruskem ua postaji tc nagovarjajo arteljŠčiki, ki preiskit jejo reči popotnikov, v čisti ruščini, činovniki so Vclikorusi. Nekako prijetno so ruski glasovi zvo-ncli mi zopet na uho; bolj sem jih bil vesel, ko sem pričakoval. Po precej površnjem preiskovanji naših reči smo dobili nazaj popotne liste, ki so nam jih bili pobrali pri vstopu na kolodvor, iu črez dobro uro vso odpeljali sc na jug proti Odesi po rodovitni, zgodovinsko znameniti Ukrajini, kjer živi krepko, veselo, rahločuteče, po ncštevil-nih borbah ne zatrto, junaško malorusko pleme. Voze se črez lepo obdelano, rodovitno, sem ter tjc z belimi, z zelenimi lesovi brez mračnih smrek prepreženo ravnino, oživela mi jc v duši vsa poezija ukrajinskih „dum", predstavilo se mi vse zgodovinsko življenje opeto v njih: Mlademu kozaku jo pretesno v široki ravnini, kjer jc do sedaj pri očetu, kozaškem stotniku, pri ljubeči materi na lovu divjih zveri, in v berzdauji ognjenih, svobodno po širokih logi h sc pasočih konj, pripravljal sc za kozaško življenje. Seč je čarovna bc* seda zanj, ta otok v vodopadih Dnjepra njegov ideal. Kako sc vnema mlado njegovo srce, kadar oče jame pripovedovati ob otoku, kamor se stekajo vsi ukrajinski junaki, kjer najde ubežišče in svobodo vsak, kdor jc bil zatiran, kamor ne sme stopiti nobena ženska, kjer jc najvišja stopnja v ko- (Dalje v prilogi.) Priloga »Slov. Naroda'4 k št. 0. oktobra 1872. žc več koristnega za mesto ukrenilo. To poletje je napravilo v mestu zelo potrebno postransko cesto, koder jc popred le ozka steza napeljana bila. Za duševno povzdigo mesta jc s tem nekaj pripomoglo, daje odposlalo na vlado prošnjo, v katerej dokazuje potrebo realnega gimnazija za naše mesto. Na dalje jc mestnemu županstvu na tem veliko ležeče, da se idrijska ženska obrt-nija, kl cpl janje zobcev (špic) kolikor mogoče ukrepi in povzdigne. Klopati zobce se idrijske ženske nc uče morda v šoli, ampak lc ona od druge, p. hči od matere itd. Akoravno so lc s a-m o ti ke, vendar nekatere čuda lope zobce narc-jajo, da v tem prekosc celo" nekatera mesta na Češkem, kjer jc ta obrtnija na najvišji stopinji v našem cesarstvu. V tej zadevi jc posebno izvrstna gospodičina Ivana Frjančič-eva, ki Jo dobila od ljubljauskc kupčijsko iu obrtnijske zbornice priznanje in pohvalo. Da bi pa v tej stroki še večji napredek bil, trudi se mestno županstvo za denarno p o dporo od miuistcrstva, da bi sc poslale nekatere ldrijčanko v Švajco in Belgijo, ter sc tam v klepljanji žc bolj izurilo in po tem svoje sorojakinje podučevalc. Narodna zavest in omikovanjc se tu vedno bolj širi. Za te skrbite društvi „Čitalnica" in „Narodna bukvarnica". Prva napravlja pogostno pa lepe veselico in besede, poslednja pa za mali denar [posojujc knjige in časnike. Hvalevredni so idrijski dijaki. V letošnjih počitnicah napravili so bili ii besede; poslednja jc bila 274, — dr. Vošnjak r>7.'5, — dr. < o-šak (J7;», — dr. Sanice i>."w,— Mat. Vodušek 664, — Iv. Žuža I>•»(), Jos. Jurčič 651, — M. Močnik 304, — Fr. Levstik 1!>, — Iv. Maeun 18, — Ji Stritar 10 glasov. — Nekoliko gospodov družbenikov jc dobilo manj glasov. * (Poziv dramatičnega društva.) Odbor dramatičnega društva daje na znanje, da še vedno engažira s stalno mesečno plačo dobre in sposobne igralec, posebno enega k o-mika in več za resne igrokaze sposobnih igralcev. Dotične ponudbe naj sc najkasneje do 12. oktobra t. 1. pošiljajo odboru dramatičnega društva v Ljubljani. * (I) r a m a t i č n o d r u š t v o) začne svojo letošnjo zimsko saisouo jutri v nedeljo 6. oktobra. Predstavljala se bodo uova veseloigra v 1 dejanji „N o r i š n i c a v prvem n a d s t r o p j i" potem šaloigra v 1 dejanji „T o sem bi 1 j a z" in med oboma komičen prizor „Faust in Marjetic a". Sedeži sc bodo dobivali v nedeljo zjutraj pri gledališki kasi od 10—42 ure. Abonirajo se lahko sedeži in fautcuili za 24 in za 12 predstav pri blagajniku dram. društva gosp. Žaga r j u. Fautcuil za 24 predstav velja (brez vstopnine) 7 gld. 20 kr., za 12 predstav 3 gld. (JO kr. sedež v parterji (brez vstopnine) za 24 predstav 4 gld. 80 kr. za 12 predstav 2 gld. 40 kr., kasa se bode odprla zvečer ob pol 7 uri, začetek predstave ob 7. uri. Pri predstavi sodeluje c. k. vojaška godba peš polka Sachsen-Mciningeu. * (Slovenskim pisatelje m), kateri imajo morebiti izdelane izvi r n e ali presta v-ljcuc igrokaze, katere koli vrste, jc zdaj pri začetku gledališke saisone dram. društva najbolja prilika, spraviti svoja dela na svitlo. Za tisk ali predstavljanje na gledališči pripravne igrokaze dram. društvo primerno honorira. Pošiljajo naj se društvenemu odboru v Ljubljani. * (G. J. 0 g r i n c c,) znani slovenski pisatelj, jc prevzel suplenturo na novomeški gimnaziji. * (D r. J a r c c) c. kr. deželni nadzornik za ljudske šole na Kranjskem jc dejan v pokoj. Čudimo sc, da se nemškutarji tega tako vesele, kajti Jarc nij nikdar v naroden tabor spadal, temne zvesto služil denes temu jutri temu vladnemu sistemu. yT (G. prof. S uman) v Mariboru jc imenovan za profesorja na akademični gimnaziji na Dunaji izhod po stepi. Rusko „stcpu sem si mislil drugačno, kakor je: neizmerno planjavo, obrašČeno s travo, le redko je kaka vasica in njive. Tu pa jc step tako rekoč vsa ena njiva, vmes so precej pogostoma prijazne vasice s čednimi hišicami. Malorus ljubi čistoto, če jc govorica resnična, skoraj ko pedantični Holandec. Velikorusi pa so narobe zelo nečisti. Na stepi so ajdo spravljali, in tudi neko drugo žito, ki ga pa nijseni dobro razločil od daleč. Vidi se, da nijso ljudje revni, oblečeni so čedno in zdrave krepke postave. Ncpozabljiv mi je večer v Lvopolji, (ali kako sc imenuje južno malomsko nicstiee ležeče nekoliko pod železnico), kjer jc vlak stal dobro uro. Noč jc bila tiha, jasna, topla, nebo globoko sinje, po njem je plavala luna iu čarobno osvet-ljala pod nami ležeče mesto, kjer so gorele še posamezne lučice. Vse jc bilo za-nic novo: neizmerna planjava, pogrezneua v nočni pokoj, zdelo sc mi jc, diše počasi pa mladostno. Milo jc okolo devetih zvečer, iu iz nicstica sc jc bilo sešlo na kolodvor nekaj izbrane publike. Tu sem sc prvikrat prepričal, da Malorusijankc ne slove zastonj za krasavice. Bila je tu tudi poljska družina, mati, dve hčeri in sin, ki sem jih spoznal po jeziku. V prejšnjih časih se je v južni Malo-rusiji pač še velibo poljskega čulo, ko 80 po- sestniki bili večjidcl Poljaki. Vse jc bilo nekako prijazno, veselo, nam sorodno. Južna gorkota jc pregnala z lic to hladnost, ki sc tolikrat bere na velikoruskih obrazih. Proti Poltavi je step sem ter tje celo polje drobnega peska, po katerem raste redko kje kako drevesce ali cvetica. Pa ker veter pesek raznaša na daleč okolo do plodorodnih njiv in jib prevrača v ravno take peščene planjave, skušajo narediti po pesku vcrbiec, ki se naj rajše prijemlje jo, in tako jemljejo vetru moč, da ne more raznašati peska. Sčasoma sc tako peščeno polje pokrije z zelenim verbovjem in drugo zelenjavo. Vsak ruski, če jc v njem le iskra domoljubja, s ponosom imenuje mesto Toltavo, pred katerim je Peter zmagal švedskega kralja Karla XII., prvega polkovodca tistega časa. Tuje Ma-zepa odpal od Petra, tu jc moskovski car pritrdil pae za vselej Malorusijo k Rusiji, tu zlomil prve vrste državo, da sc ne more nikoli povzdigniti do prejšnje veljave. Mesto leži na višini, jc nepravilno zidano, hiše so prav raztresene, kakor je sploh pri ruskih mestih, ki ne rasto ravno pod vladnim nadzorom. Nekaj ur vožnje od Poltavc leži v stepi nova Stolica Malorusijo, bistro rastoči, po svojih sejmih sc bogateči, imnjoči vseučilišče — Harkov. — v zadnjem trenotku, predno je mislil oditi v Kicd. Dasi je ugodnije biti premeščen na prvo gimnazijo v državi, ko na ono v Ricd, vendar z gospodom Šamanom vsak Slovenec čuti bridko, daje minister Stremavr delal po reku: „Promo-vcatur, ut amoveatur!" — Šuman jc prognan iz domovine. * (Na ljubljanski gimnaziji) se je letos vpisalo v prvi razred D8 učencev. o' jib je pri sprejemni izkušnji palo. V oddelek s slovenskim učnim jezikom jih je stopilo f>(>, v nemški pak samo 30. * (Cesarjev god) sc jc včeraj praznoval s slovesno sv. mašo v stolui cerkvi, katero jc preč. gospod škof Vidmar celebrirah Pričujoči so bili deželni odborniki, uradništvo deželne vlade z deželnim predsednikom grofom Aucrspcrgom na čelu, zastopniki vojaštva, ljubljanskega mesta itd. Na koru sc je pod vodstvom g. Fdrsterja proizvajala maša od Itrosiga. * (Nor ni š n i e a v L j u b 1 j a u i.) Poročali smo o svojem času, da je deželni odbor kranjski sklenil, prazne prostore v posilni delavnici, ki je tudi deželna lastnina, začasno rabiti kot oddelek deželne nornišuice, ker bi stavljenjo nove hiše za blazne deželi prizadelo prevelike iu prav za prav nepotrebne stroške; kajti prostori v posilni delavnici stoje deloma prazni in so po izreku dotične komisije za vsem pripravni v ta namen. Vendar jc vlada ustavila sklep deželnega zbora ter odločila, da mora ostati dclalnica, kakoršua jc in se nobeden oddelek ne sme rabiti za drugo namene, nogo za tiste, za katere so to hišo odločili prvi ustauovniki. / T (Vojaški n o v a k i) ali rekruti ljubljanskega regimenta so vsi v Ljubljani zbrani in imajo jutri oditi v Trst k regimentu. * (t Jurij Kosma Č), kateri jc bil 47 let skriptor na tukajšnji licealni biblijoteki jo umrl 1. t. m. Kajni je bil tudi slovenski pisatelj. * (S 1 o v c n s k e g a umetnika Ivana F ranke-t a) tri izvirno slike so bilo to dni razpostavljene pri Ferd. Mačeku, pozlačevalcu na lavnem trgu v Ljubljani. Prva slika predstavlja sv. Valentina, namenjena za stranski altar nunsko cerkve v Škofji Loki; drugi dve predstavljati sv. Vlojzija iu „eccc bomo" — tako imenovana meusa, slike — pridejo v isto cerkev. Vse tri slike so kompoziciji in izvedeuji dovršene. Slovencem in posebno cerkvenim predstojništvom priporočamo tega našega rojaka, čegar adresa je „Ivan Franke, pittore a Venezia, Palazzo (-anale, Sta. Marghe-rita.u Držeč se srbskega pregovora „svoji k svojim" upamo, da oni Slovenci, ki slik trebajo, ue bodo posnemali slovenskega „ Alojzij cvišča", katero dobi naročeno sliko od dunajskega slikarja Planka, dasi imamo Slovenci razon Franke-ta v Benetkah tudi šc g. VVolfa v Ljubljani, kateri je svoj talent pokazal s slikami kakor so na pr. solučua ura na št. Jakohski cerkvi, dve podobi na bv. Miklavški cerkvi itd. — dasi imamo dalje tudi gosp. J. Subica v Benetkah, kateri jo ravnokar dve izvrstni kopiji po slikah beneških umetnikov v Ljubljano poslal v razstavo pri g. Karingcrji na glavnem trgu v Ljubljani. '"(Društvo Sol a). Občni zbor tega društva bil je obilno obiskovan, zlasti od strani učiteljev. Nazoč bil jc slavni naš dr. Razlag. Sklenilo sc jc društvo preseliti iz Idrije v Ljubljano, svoje delovanje razširiti po vseh slovenskih pokrajinah iu javno nabirati darove po šolali in zlasti slovenske časnike naprositi, da bi uprav-ništva listov to storila. V tem smislu sc imajo prenicniti društvena pravila, kar naj stori osuovalni odbor, v katerega so bili voljeni dr. Razlag, (predsednik), dr. Vošnjak, Praprotnik, Tomšič, Močnik, Stcguar. Za protektorja društvu sc jo volil slavno znani šolski prijatelj baron Cojz. * (Iz Laškega trga) sc nam poroča: „V nedeljo 0. t. in. obhaja prečest, gosp. č. korar in dekan Anton Ž uža na Laškem, sekundicijo." — Mi vsega spoštovanja vrednemu možu, staremu narodnjaku želimo, naj ga l>og človeštvu iu našemu narodu še dolgo ohrani. * (Trgatev na Dolenjskem) se rav nokar vrši v najlepšem vremenu. Vina hode sicer malo, vendar pa dobra kapljica, kdor nij prezgo daj obral, kar je žalibog tu in tam sc navada Slišimo, da sc za vedro mošta iz boljših vinogra dov že sedaj po 10 gl. ponuja. Ker je letos les dobro dozorel, prerokujejo izvedeuci za prihodnje leto posebno bogate pridelke, kar hi vsem vino rejcem želeti bilo, ker so že tri slabe letine imeli. Gospodarska šola pri Novem mestu, ki sc snuje za učno leto 1873/4, bode tudi vinorejo povzdignila, ker jc na Dolenjskem 18.000 oralov trsja, torej prostora dovolj za koristno delovanje. * (Celovška čitalnica.) Društveni odbor uljudno vabi vse čestite gg. soude k občnemu zboru, ki bode v nedeljo 13. t. m. ob 7. uri zve čer v novem stanovanji (Sandvvirtova gostilna I nadstropje.) Na dnevnem redu jc: sporočilo taj nikovo, k nji ž nič aij evo in denainičarjevo ; volitev račun, pregledovaleov; volitev novega' odbora in slednjič predlogi posameznih udov. * (Hojanska čitalnica) napravi v nc deljo 6. oktobra tombolo na korist čitalnice. * (Okrajna založnica v Ljutomeru) je ustanovljena. V odbor so voljeni sledeči gospodje : Ivan K u k o v c c, predsednik, Ivan L a pajne, podpredsednik, Matija Žemljic, denar nič ar, Anton Merčnik, kontrolor, Jože Gomil še k, tajnik; Jarnej Rantuša od Malcncdeljc, Ivan Farkaš iz Ilijašcvic , Nace M oh ori č, iu Rezan iz Šalcnic kot odborniki. Založnica plačuje od vseh vlog po pet in pol % na ieto. Od posojil na zemljišča terja (> °/0, na inenjice za čas do 8 mesecev 10 %, do G mesecev 8 °/0. * (Srbska kmetijska družba.) Na ukaz srbskega kneza Milana sc bode v Bclgradu ustanovilo „društvo za poljsku privredu^ ki ima namen pospeševati kmetijstvo na vse strani. Ustanovil se bode vzpored poljedelsk časopis in izdajale se bodo gospodarstvene knjige. * (Na francoski jezik) obračamo po zornost slovenske mladine, ker najnovejši politiški razvoj kaže, da se tudi Francozi zanimajo za slovansko in zvlasti za j u ž n o s 1 o v a n s k c razmero in ker njih bogato slovstvo že ođ nekdaj slovi med vsemi izobraženimi narodi. Ako bi torej posamni ali več prijateljev francoskega jezika skupaj potrebovali izvedenega učitelja, priporočil jemo iz lastne skušnje izurjenega strokovnjaka, katerega mati je bila Francozinja in ki je tudi sam potoval po Francoskem, naj so oglase ali prt uredništvu tega lista, ali pa pri omenjenem učitelji na starem trgu v Ljubljani št. 20 v 1. nadstropji, kar tudi sam naznanja, kakor sledi: ,,Lei personucs qui ont 1' inteution d' apprendre le francais so nt priče« de vouloir bien s' adresser: stoti trg, 20. au lmier, o u 1' on va donuer des leoons des ce mois d' oetobre. — Pour les avan-cčs, dans la conversation, s' executera la littera ture franeaisc." * („Novicc" in volitve v Matico.) Od „Novicu smo žc dosti let vajeni, da „ pišejo z loparji, ne s peresi", da so v nhumorji, kakor goba suhe" in da, kakor Stritar izvrstno pravi, so „kakor v coklah kmet, okorni". Poslednje nNo-vioe" pa še presegajo same sebe in sc kažejo prav v goli nagoti svoje surovosti in pertidije. Povod jim dajo volitve v odbor slovenske Matice. Da bi zakrivale slovenskemu svetu jim neljubo pri kazen, da se jc letos 070 Slovencev našlo, ki so s svojim glasovanjem javno protestirali proti kli kovanji v tem zavodu, kateri bi moral biti na menjen prosveti in vednostim, spravijo sc „No vice" nad volilne liste iu posiljeno grohotajc sc skušajo dokazati, da prav za prav nij nobene stranke na Slovenskem, kakor edino zveličavna novičarska, vse drugo jc ucmčurstvo, birokrati, nevedneži in taki, ki sc dado na limauice ujeti Težko je človeku resnemu ostati, ako bere v petih vrstah toliko abotnega, kolikor so nakopičile „No-vice" v poslednjem listu proti volilcem „Narodovih" kandidatov za Matičin odbor. Ker pa dozdaj „Novice" še nijso vpisane med šaljive liste, hočemo resno odgovarjati in s številkami dokazati, koliko je Novicam mar za resnico. Vseh 070 volilcev Narodovih kandidatov Novice razdelc: 1.) v Mladoslovcnce, 2.) nemčurje — prva laž; nam nij znano, da hi kateri nemškutar bil volil vse po Narodu nasvetovanc kandidate in ko bi tudi volil bil vse, bi so bil le poslužil svoje volilne pravice kot Matičar. Nasproti pa nam jc znano, da se jc nek znan gospod sam podal k g. Sara a s si in ga naprosil za podpis za Novičiue kandidate ; g. Samassa jc res podpisal v svojem in v imenu ljubljanske hranilnice volilni list Novičinih kandidatov. Morebiti je pri tej priliki g. Samassa iz odločnega nemškutarja postal Novičarski privržence. 3.) pravijo „Nov." da so med Narodovimi volilci „birokrati". Med 070 Narodovimi volilci so se podpisali tudi nekateri c. k. uradniki, morebiti kakih 15, pa vsi ti, in to povemo ohrckovaluim Novicam v obraz, vsi ti c. k. uradniki so pošteni narodnjaki, vsi so rodoljubni možje in čestitamo si, da se v tem neugodnem času med c. k. uradniki najde samovestnih rodoljubov, ki se brigajo za narodne težnje in Čc prav lc cn glas vendar ta glas oddajo po svoji vesti iu svojim prepričanji. Take poštene može z blatom omc tati, morejo samo Novice. Fi done! — Kar pa se tiče birokratov, bi bilo bolje za „Nov." pred lastnimi vrati pometati. Nekoliko dni pred vo litvami prigodila sc jc ta-lc zanimiva scena. G Lesar prisopiha k c. k. svetovalcu ... in prične sc ta dialog: G. Lesar: „G. svetovalec ste tudi ud Matice". — Svetovalec: Da! — Lesar: „Kako da se nikoli nc udeležujete pri volitvah za Matičin odbor?" —Svetov. Jaz nikoli in nikjer nc volim Lesar: „Za „Matico" vendar smete voliti, tu nc gre za politiko; star ud ste, podpišite tedaj ta volilni list." — Svetoval. Ako želite, naj pa bode In g. Lesar je cn nemškutarski glas ulovil. — Hitro k c. k. adjunktu ... pri katerem enaki manever srečno vrši. Nam bi nikoli nc bilo na misel prišlo, take nedolžno manevre odkrivati, ko tendencijozno — laž, dokler sc to po številkah nc dokaže. Pa dovolj je polemike. Lc šc par besedi. Tudi mi hočemo razdeliti Matičine volilec. Začnemo pri naših, katerih je bilo t>70; odštejemo 10 do 12 neinškutarskih volilcev, ki so nekatere naših kandidatov volili, odštejemo zapeljano No-vičarje; ker jih nam „Nov." nijso povedale, sina čast volilcev ne moremo misliti, da bi več ko pet tacih zapeljanih ovčic bilo; odštejemo g. duhovnike, katerih je kakih 30 glasovalo za Narod-ovc kandidate; pa med temi jih jc lc mala peščica, ki bi brez sprembe pustili Narodovo volilno listino. Vendar odštejemo tudi te, ostane šc zmirom čez šest s to posvetnih udov Matice, med katerimi skoro vse slovensko meščanstvo, kar ga jc zapisano v „Slovensko Matico", velika večina slovenskih doktorjev, advokatov, zdravnikov, notarjev, koncipientov, profesorjev, pisateljev, itd. Mi smo s tem resultatom prav zadovoljni. — Samo toliko v obrambo. Sicer vse drugo zamolčimo, ker sc neradi v prepir spuščamo in nič bolj nc želimo, kakor to, da bi enkrat začelo sc delati na novinarskem in književnem polji, dc-ati za načela in stvar, nc pa da smo zmerom prisiljeni napade odbijati. * (Slovanska društva na Dunaj i) bodo v kratkem napravila vkupno besedo na korist slovanskim, posebno češkim šolam na Dunaji. Znano jc, da so žc zadnja leta bile enake besede. ! (Črnogorski učitelji) so zborovali one dni v Cctinju in se posvetovali o sredstvih za pospeševanje črnogorskega šolstva. Knez Nikola je sam zborujoče učitelje obiskal in obljubil po obtoku leta najboljšima dvema redove podc-Ijiti. Gg. naročnikom in bralcem. Po pregovoru žc — jc vsak početek težek. Tako se je tudi ta list, prvi v novi, še le -----!_s A. i_____ ... _ urejc- ...... u.^. iidix.ui, atutuBiiu za en uan, Kakor bi^no *bili k temu provocirani. 4.) so Narodove tudi nij bilo mogoče izdati ga na osmih straneh, kandidate po „Nov." podpisali taki možje, ki niti Naj čč. gg. naročniki oproste. Odškodovali jih ne vedo kaj je Matica in kako so prišli do volitve, boderao, kakor brž stvari bolj v tok pridejo. „_ A_ ,'._____n___* ««« *MIIaI TMovipn.nl Oznanila in dopisi, katerih donos nismo mogli natisniti, pridejo drugi pot. Oblika „Slovenskomu Narodu" ostane do novega leta nespremenjena. Cena jc na glavi lista. UredniStvo in opravništvo v Ljubljani, v Tavčarjevi hiši. Za ta kompliment sc naj naši volilci Novicam J zahvaljujejo. Dozdaj smo vedno bili tega mnenja, da v Matico se jo vpisala večjidel narodna inteligencija in da tudi odbor nij prejel med ude vsakega nevednega došli c o. „Nov." drugače sodijo. Dovoljeno jim je, a tudi nam bodi dovoljeno izreči, da tako zlobno obrekovanje najbolj sramoti Matico samo in Slovence v obče. „Nckatcri so sc podkrižali" — vpijejo zdaj „Nov." Nam jc znan samo en slučaj. J. T., kmet pri Novcj Štifti blizo gornjega Grada, star ud Matice, poslal jc svoj volilni list podkrižan in podpisan od dveh drugih Matičarjev, kot prič. Zato da sc ta pošten mož zanima za narodni zavod, katerega ud jc žc toliko let, ga zdaj pred svetom zasmehujejo „gospodarske Nov.", katere so včasi z najhujšimi psovkami napadale nemške liste, ki so si norca delali iz podkrižanih podpisov na slovenskih peticijah. In zdaj ga proštituirajo pred svetom slovenskega kmeta, ker sc je predrznil voliti po svoje, in ne po ukazu „Nov." In nc zadosti. Iz tega po številu enega napravijo „Nov." nekterc; povejte nam vendar te nekterc. Tiste „naše, kateri so sc ujeli na limanice Narodovih agitatorjev" in ki bodo po „Nov." drugo leto gotovo tako volili, kakor jim bode „skrivna vlada" zapovedala, vse tc može radostno prepustimo „Nov.", da jih o svojem času uvrste med oddelek 4. — Kar „Nov blebečejo o „Chabrusu-u, jc presmešno, da bi na to dosti odgovarjali. Istina jc, da jc pred temi volitvami mnogo novih Matičarjev pristopilo, in čemu bi to tajili, da so vsi pristopili tudi z namenom, sc pri volitvi udeleževati iu čc mogoče zabraniti, da Matica nc bodo postala filiala političnega kluba. Imenik novih udov pa kaže, da so vsi narodnjaki, rodoljubi, ki jim je v resnici mar za narodni napredek. Da bi ravno Matičarji, ki so za nase kandidate glasovali, bili na dolgu s svojimi letninami, Novičarji pa nc, to jo ena tistih smelih trditev, katero smatramo kot 7 g. Schmidt. g. Podkrajškova. g. Androjna. g. Valcnta- Brusova. g. P. Kajzcl. Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo 6. oktobra 1872 : !\oriiiMiiic»tt v prvem iiiitl*tro|iJI. Vesela igra. v 1 dejanji, češki spisal Sambcrk, poslovenil J. Starfc. Osobe-Jaroslav, mlad zdravnik . Olga, njegova žena . . Vladimir, njegov prijatelj . . Tinka, hišna ) , . Ivan, sluga ) Jaroslav.ova . Vtilist lit viurj«'i u-u. Komičen prizor s petjem, predstavlja g. J. Nolli. Koučno: To Neitt Itil Jaz. Šaloigra v 1 dejanji po A. Hutt-u, poslovenil M. Vilhar. O S o b c : Marko, kmet......g. Jckovcc. Lena, kmetica......g. Jamnikova. Polona, dekle iz Markove rodbe g. Valenta-Brusova. Tono, sluga......g- J. Nolli. Barba, soseda.....g. Pardubaka. Dunajska bornu 4. oktobra. Enotni dri. dolg v bankovcih . 65 gld. 30 kr. Enotni (ti/, dolg v aicliru . . 70 „ 86 n JS(!0 drž, posojilo .... • 102 „ - „ Akciju narodno banko . . ■ » n 71 „ . 327 „ HO „ Napol......... • » • 74 „ . 5 ■ 24 „ 10 i „ tio „ Oznanilo. Tri cnorazredni ljudski šoli v L j u h n u se ima nadomestiti učiteljska služba z letno plačo 405 gl. in užitkom naturalnega stanovanja. Prosilci za to službo morajo svoje prošnje obložene s postavnimi dokumenti in z dokazom popolnega znanja slovenskega jezika, do najdalje 20. oktobra pri krajnem šolskem svčtu v Ljubnu oddati. Od okrajnega šolskega sveta v Gornjem gradu 19. septembra 1872. (195—1) Predsednik: F rta IIK m. p. Dva pisarja! Katera s spričali dokazati moreta, da sta v odvetniški ali vsaj v sodnijski manipulaciji izurjena, trezna in slovenskega jezika zmožna tudi v pisavi, dobita takoj stalno službo. Pisma naj se pošljejo do 10. tega meseca podpisanemu. Dr. Janez Orose., odvetnik v Šmarji pri Jelšab. (St. Marein bei Erlachstein Untersteiermark (194—1) pr. St. Georgen Slldbabn.) V dekliški učilnici r Postojni gospodičine Karolino Margreitor-jeve, kateri je mi-nisterstvo naukov pravico javnosti podelilo, z nemškim učnim jezikom, sc prične poduk 1. dan vinotoka t. 1. — Učijo se tukaj vsi predmeti normalnih šol, potem ročna dela, fizika, gospodinjstvo, zemljepis jc, zgodovina sveta in na zahtevanje italijanski jezik. Tudi se prevzamejo deklice v celo oskrbovanje. (192—2) Haasenstein & Vogler, najstarša in n a j p o m e n 1 j i v e j š a ekspedicija oznanil uh Membkem. v A vatrUl In fevnjcl, poskrbujc oznanila v vse časopise cele zemlje brez računanja provizije in poštnine po najnižjih originalnih cenah in ima svoje poslovnice na l» u litiji, v l*rtiflri* J»ffcn, kakor v mestih: liascl. Vrati slava. Draždani. Fribonrg. Halle a. S. Lansannc. Luzern. Magdeburg. Jurnberg. ittau. Berlin. Chemnitz. Erfurt. St. Gallen. Hamburg. Lipsko. Mannheim. Munchen. Strassburg. ZUrich. Bern. Chur. Frankfurt a. M. Geneva. Kbln. LUbeck. Meta. Neuchatel. Stuttgart. (196—1) Oznanilo« Na dvorazredni ljudski šoli v Št. Pavlu pri Preboldu v šolskem okraji celjskem — sredi lepe Savinjske doline —je izpraznena služba podučite lj a z letno plačo 300 gld. in prostim stanovanjem. Prosilci naj položijo svoja, z dokazi o popolnem znanji slovenskega jezika obložena prosila najdalje^ do 20. oktobra 1872 pri krajnem šolskem svetu Št. Pavclskem. Okrajni šolski svet v Celji, 24. septembra 1872. (193—2) Predsednik: Emil Franc I. r. brez sdravila Na prsih in plučah bolanl ec po naravnem potu tudi v obupnih in Od zdravnikov za neozdravljiv* raiglalcnlh slučajih radikalno oxdrarUaJ« brez sdravila. vrC° naUnCno,n P°Pl>n bolezni pove plimeno Dir. J. n. jFickcrt, Berlin, WallStraste Nt. 23. Honorar 5 rM. a. t., ki »e naj pismu prlloli. (162—10) brei »dravila __Jaz Vilhelmina Rix _ s tem javno izrekam, da sem kot vdova rajn. dr. A. Rlz.* zadnjih !• let »a m a in emnajpripravljalka prave in nrpopaffiir originalne paste Pompddour, ker samo jaz skrivnost pripravljanja poznam. Zato s tem oznanjam, da se omenjena pasta Poinpadour od zdaj naprej samo v mojem stanovanji, Dunaj, grosse Mohren-gasso Nr. 14, 1. Stiege, Thllr 62, prava dobi, in svarim pred kupovanjem pri vnakrni drugem, ker sedaj niti zaloge, niti podružnice ne.vzdržujem in ker sem vse poprejšnje zalogo zarad ^storjenega pnpaeovanja opiustlla. Moja prava pasta Pompadour, tudi endena pasta imenovana ne bode nikdar zgrešila svojega učinka; vspeh te ncprcBegljive paste za lice gre nad vse pričakovanje inje edini garantirani pomoček za naglo in neizgrešliivo odpravi) enje vseh izpustkov v obrazu, sajevcev, pog, šinj in mozolcev. Garancija jo toliko gotova, da se denar nazaj «ajr, ako pasta ne pomaga. Lonček to izvrstne paste s podukom vred velja i g-lfl. 50 kr. — Razpošilja proti povkelUn, Naročilna pisma naj se pošiljajo Vilhehnini Rix, doktorjev! vdovi, Dunaj, ©r. Mohrengasso Nr. 14, iz prijaznosti vis-a-vis mojim čestitim prejemnikom, dajem, ako se mi majhni opravki v raznih stvareh naročujejo, to opravke poskrbeti in nc računim zanje nobene provizije. O77—4) Mf Zahvalna plama nm no razglašajo. *9a St. 2232. (189—3) Razglas lira.iilliiicso 1 j u1>l jf iiifedce. Društvo kranjske hranilnice v Ljubljani je vobČnem zboru 13. avgusta 1872 sklenilo: 1) Hranilnica, ktera je do sedaj 4% plačevala, plačuje od 1. januarja 1873 'naprej 4V3 % obresti (4 gld. 50 kr. od 10O). Neizplačane obresti veljajo, kakor do sedaj, za novo vložbo'jiu prinašajo od I. julija in od 1. januarja vsacega leta zopet obresti. 2) Hranilnica računi od 1. januarja 1873 dalje obresti, ne, kakor do sedaj, po celih mesecih, ampak po pol mesecih: tisti ki vloži prvega pol meseca kapital, dobi obresti od 15. tekočega; tisti pa, ki vloži v drugi polovici meseca, od 1. dne prihodnjega meseca. Pri izplačevanji vsega ali le dela kapitala v prvi polovici meseca se računijo obresti do konca minolega meseca, pri izplačilih v drugi polovici pa do 15. tekočega meseca. 3) Ako ima udeležence bukvice, ki so popolnoma popisane in zahteva kako izplačo ali vložbo, dobi nove bukvice, v katere se ostali kapital z obresti vred vpiše, brez da bi udeleženec na obrestih kaj zgubil. 4) I Iranilničnc bukvice se od 1. julija 1872 brezplačno izdajujejo. Ravnateljstvo kranjske hranilnice. V Ljubljani, 15. septembra 1872. *3 Q Csorin Jb Sohn r Manchestru. Dežni plašči. Potovalcom, gospodarjem ali železniškim uradnikom in sploh vsem tistim, ki so desii izpostavljeni, priporoča se prav angteiki dirani platf, is nnvozboljšanega, nerazdrlj i vega, nepremočljivega blaga. Ti plašči presegajo v eleganci in trpočnosti vse druge do zdaj izdelovane. Opomniti se mora, da so ti brez vsega šiva, torej nijso popravljanju podvrženi, in so tako narejeni, da se dajo tudi pri lepem vremenu na drugi strani kot elegantna vrkna suknja rabiti. 1 kos v navadni velikosti 42 palcev dolg vejja 10 gld. vsaka daljša 3 palca veljata 1 gld. več. Kapuce veljajo kos 1 gld. €ltavnn Zttlvat* jmmrkUm tVorl/e 4f «o>J»m t? JVajirJfcr/tff*«*. JLuč JLu$ lopa. dobra JLu« Gena. Najnovejše petrolejsko varnostne svetitnioe z najboljše konstruiranim metuljevim hranilnim lučniknm (1 plamen daje 6 svečnih luči), neprepirno najlepša svečava in vendar 60 percentov prihranbe proti vsakemu dragemu svetilu. Da se ne bi bilo bati konkurencije, so cene neslišano nizko postavljene. Za najboljšo kvaliteto se garantira. 1 kuhinjska svetilnica s steklom in stenjem (doht) vred kr. 46, 60. 1 kuhinjska, stenska ali viseča svetilnica, kompletna kr. 85, gld. 1.20, 1,80. 1 Čedna sobanska svetilnica, celo kompletna gld. 1, 1.20, 1.60, 1.80. 1 najlepše oprave . „. gld. 2, 2.60, 8. 1 salonska svetilnica, bogato dekorirana, superflna gld. 4, 5, 6. 8, 10. 1 svetilnica za studiranje ali delo s zastorom gld. 1, 1.60, 2. 1 stenska svetilnica za hleve, prednje sobe itd. kr. 90, gld. 120. 1 viseča .... ee Kal d* k 90* - 1.50, % fabrike, delavice, poslovnice gld. 2, 2.60, 3.60, „ mm obednice s škripcem, prefina gld. 5, 8. * n n n najfinejša sorta, bron pozlačen gl. 15, 20,25. Cene svetllnic te rtieneveje kompletne e stenjem la steklen vrtel, s v etil niči n zastor, majhen, srednje fin kr, 5, fin kr. 10, najfinejši kr. 15. „ * srednjo velik, srednje fin kr. 25, fin kr. 35, najfinejši kr. 45. vatel svotilničnega stenja kr. 4, 6, 8. škarje za svctilnico, jeklo kr. 25. zastorodržoc (branič, da zastor no zgori) kr. 5. 1 cilindrobranec (brani, da steklo no poči) kr. 10. 1 mehaničen cilindročistec kr. 20. 1 podstava za svetilnico, najlepša kr. 20, 30. 1 svetilnica čepica, v najlepših obMkah kr. 15, 25, 35. 1 škripec za viseče svotilnice gl. 1.40, 1.80, 2.20, 1 steklen cilinder kr. 4, 5, 0. 1 stoklena krogla kr. 20, 25, 30. 1 plohaota posoda za 1 funt petroleja kr. 30, za 2 funta 60 kr Kupci en gros dobijo rabat. iV. I^iriecliii&iiii• 1'raterstrnsMe t«, parterrr a« 1. naontropj*. Luč lepa Nakup iu prodaj kakor menjavanje vseh obstoječih državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček, železnlćnih, banknih in obrtniških akcij. Reševanje kuponov, Naročila za r. k. horMo sc za gotovino ali navržek 10 % izvršujejo. Vse vrste areček so proti plačilom v mesečnih obrokih od gl. 5 na višjo prodajejo. OTHSCHILD & Operiiriiig* £1, DUNAJ. (93—13) Deležni listi za vse vzdla-atve veljavni brez daljšega doplačila. 40tlne e. kr. avst. dri. srečok I. 1831» gld. (5. 20tino c. kr. „ „ „ 1. 1860 „ 8. aotino ogerskih darilnih sreček 1. 1870 „ 7. 20tine turšk. železničnib sreček I. 1870 (3G vzdigatev veljavnih) . . . n 4, 0 3 i Izdatclj in za ureduistvo odgovoren: Ivan »Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". SJ