narodskih
řečí
Novice izhajajo v Ljubljani
<
vsak teden d vak rat, nam reč v sredo in saboto.

-
Odgovorni vrednik ©r. Janez ISleiweis
Veljajo za celo loto po posti || { 4 fl., scer 3 řl., za pol leta >
2fl. po pošti, scer 1 fl.30kr. ||
-------
Te ča i
i.
sredo
13. aprila 1853.
List

Podúk
h m elj o rej i

(Konec/)
Omenj
Sklep
težave in
arnosti pri hmeljoreji\
•	v # «
Basanje hmelja v cehte.
To delo se se le
opravlja, dokler
verh teh se veliko preskakovanje cene ostrašijo marsikterega se ž njo pecati, pa vendar se je vsa se hmelj na kter previđen kmetovavec, kteri dohodke hmelj
veličili sežinj visocih kupih ne vgreje, in se takole dobro pomisli, gotovo po malém loti
zdeluje. Xa nezasiti konec cehte se přiveze obroc tako širok kakor ie cehta: en delavec stopi v njo
je cehta; en
z zavezano glavo , po tem se vzdigne odperti ko nec cehte kviško, da samo nje spodnji konec na tleh sloní, in se terdno za strop přiveze. Na to se hmelj po malém noter stresa, da ga delavec proti enakomerno po celi cehti zatlači, dokler ni cehta polna.
Tako spravljeni hmelj je pripravno blago za prodaj, ktero eno leto svojo vrednost ohrani, potier pa cedalje vec peša. Za tega voljo naj vsakter hmeljnikar gleda se ga znebltl, preden se novpridela.
stoj
Kako s hmeljem ravnati, da boprav, smo do
razložili v nazočem poduku.	~ ~
kot gradivo

Z i (liti dimnik
Ta snova je za zidarijo neobhodno potrebna 1 a m namrec se morajo vsi zidovi zvezati in uter » ki so ognju in vročini izpostavljeni, kakor
I •	• . V	•	•	V «

ognjisa m ognjopaz
Ravno tako potreben
V •
napravo susiv
nic in pecme kmalo pokončal
navadno apnéno mavto bi tu ogenj
N
dom
Raba hmeljnega perja in mladik.
Hmeljno perje in mladíke ali tertice je gove , posebno pa ovcam in kozam prav prijetna piča, kí pomnoží molžo. Za to rabo naj se hrne Ijovje dobro posuši, spravi in do novega leta po
klada
več tečno.
ilom
peke iz ilovice se zamorejo le z
dat
?
sploh

vse hišno zidovje se dá iz
samiga ila napraviti, in take stanisa postanejo prav
zdrave in prijetne
ker
gorkote sk
se
ne
spusa
torej so pozimi gorke

L V M t V JJ VkJMkJl % U JJ I U T 1 ill \M	11 V f V ^	1 V
sicer postane pusto in neokusno, pa tudi ni
tega pa jako ognjovarne
5
poleti hladne, verh
Le škoda, da ilovje in tako zidovje prerade
•	«	Y	•	•	I	il	1 t v i
misi in podgane podrovaj
?
da tako pohistvo
Opravila v hmeljniku po tergatvi
padlj
postane
spravlj
Je hmelj poterga
in
hmelj
5
siti tud
se mora natič pobrat
iz hmeljnika
Tako imenovana varćna mavta (Sparkalk)
5
hmeljnika
iz ila, peska in apna napravljajo, za zidanj

ki ni
5
in čez zimo dobro spraviti, da ne pognij
i	f •	i • f	m	•	*	i •	1
5
da ga ijudje za kurj
Po
ne pokradej
5
pa
prikladna
V f
se mocno vsusi.
To se vidi po tem, ker
ersenju tega delà naj se hmeljnik

ce
kubiški čevelj vlažniga ila počez 109 funtov, ravno toliko vsušeniga ila pa le 100 funtov vaga. Za tega
je potreba, dobro pognoji in po tem kot prejšnje voljo se mora pri zidanju z Ham na to njegovo last
leta križom preorje
Tako so dodělaně letne opravila v hmeljniku.
Vrednost hmeljovega pridelka. Hmeljov pridelk je nektero leto obilen, nektero
nost dobro paziti
Starozgodovinski pomenki
VOSEGO. SACRVM.

pa cio
ajh
Po dostoletnih skušnjah da s hmeljem zasa
jeni oral (joh) sveta od leta do leta do 9 centov
hmelj
5
na
leto
kterega vrednost je, cent po nizki ceni
Iz rokop
Muchar ex Grutero Gesch. d. Stei. I. pag. 409 ) Raf&loiil Davorin Terstenjak. Kdo so lili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«)
Ie
\j xpo uv/ xi. ía^uiijcii, «i vr ju. . iiihc"
za klajo ali nastel se smé rajtati 32 centov
30
računi
270
hme
v
Z
po 20
smo rekli, da je podoba Vienut
b
v o d a.

kar verže 10 fl. 40 kr. ; skupšina280
Vodo so stari narodi imeli za per vín »tvari ho po njihovih mislih prišle iz
5
in vse organičke
. Zato v
d
i
V i š n u t
40 kr. Vsi stroški enega leta znesejo do 210 fl
ostane tedaj čist dohodek od
1
70
40 kr
kterega noben drug pridelek ne doseže.
Kdor more, naj se nikar ne prenagli s pro dajo hmeljnega pridelka, ker je proti pomlad
5 ?
m
J
t
častju najdeme 8premeno v
d
b
odni avatari in Karmi
Mat a v a
taro, spremeno v karmo, krmo, vodnimi žívali pa t»e tudi najde kaci se piše , da ee na kaci po morji peij
to je
5
želvo. Med
in od V
« V
s
vadno dražji. Ce pa poleti nov pridelk dobro letno
varno, se starega hmelja pred ko pred ker mu bode šla cena dan za dnevom nazaj
obeta 7
znebiti
je
c
Symbol. I. pag. 394
2
»Višnu deaster
Paullin (System Bram. 178. in 238) per serpentem Sessen
vel Vas u s: h i dictum super quo requiescit adumbratur«
118
CC
, Pragi, vrednika sta ma gosp. dr. Parky ně in Jan in brez dvombe Vosegus ni druga, kakor indická Va- Krejčí, izhaja vsaki mesec na 2 polah , po posti 3 ft.
Gori navedeni napis se glasi : „Vos ego s aeru m
eughî. Saj se je v slovenskem jeziku ostala indická beseda
wvoz , poljski ;)vez , kar kaco pomeni.
Ni sicer povsod poznana, ali s pridavkom slepi voz, plepovož, die Blindschlange , jo pozna vsakdo. Cerko Á je teško z latinskimi pismenkami izraziti, zato bo se gotovo brati moglo Voz ego. Besede Vos egu s kakor
24 kr.
9)
n
Týdenník", kmetijsk list, v Pra g i iz
daja ga kmetijska družba, vředu je gosp. dr. Fr. S. Ko
dy m
>
poštna cena 3
10)
„Skol a",
šolsk časnik
»
v Pragi, vrednik gosp. Joz. Havelec, izhaja v zve
«■pipmi h p^^^^HpHH^H
skih 5 pôlnih, veljá 3 fl. 4 kr. 11) „Č a s o p i s k špehu oprav na gymnasiích, naši době přimě
p r o-
lastno imé nisem se dozdaj na rimskih kamnih nikjer na- řenych", v Pragi, vrednik
gosp
J. Jungmann

iz
al besedo Sossius 3) večkrat, kar na indicko haja v dvamesečnih zvezkih po3 p ô le; ceua vsih 6 zvezkov
S esse n opominja
je 3 il.
12)
5?
Pražsky posel", podučen in kratkočaseu
Pa bo kdo morebiti vprašal : jeli se najde v se- list za narod jezika ceskega, v Pragi, vrednik gosp
verno-slovenskem basnoslovji častje kačje? Ne enkrat,
J. V. Houška; vsak zvezek 12 kr.
-v	/
13)
??
Časopis
temoč pogosto! V spominkih jutrebožjih (Monum. Intre- Ceskeho Museum, izdaja ga matica česka, vrednik
boc.fag.77J se govori od nekega boga Potrimba, kte rega vsi slavenski basnoslovci za Radegosta imajo samo
gosp. Vaclav Nebesky, cena 2 fl.
Vsih slovanskih časnikov skup je tedaj 37
med
?
si oiavcuoM uaoimoiuvui £ju liauc^UHta imaju,	*	»» onup jv ivuuj u« , muu
da je to priime dobil, ker za potrebe ljudi kterimi rusinski 1, poljskih 10, jugoslavenskih
, česko-slavenskih 13; — izhajajih v Pragi 8,
skerbí. Ze Nemec Ekhard je imé „Potrimba" peljal iz „potreba" 4).
13
v Lvovi 8, v Zagrebu 5, na Dunaji, Pešti-
Da je indički Višnu od svoje perve mladosti do B u d in u, v Kr a ko v i, Lj ub I jan i, B ern i, C e lo vc u
nar višje starosti za potrebe terpečega čiovečanstvasker- in Novem Sadu po 2, v Zadru in Banski Bi-
bel
uči nas indičko bogoslovje.
Ravno tako njemu prilični Radegost. Visokoućeni Creuzer (Symbolik I.)
reče, da je kaca znamnje zraka, kteri svet obdaja in kteri je za rast vsega
str ici po 1
'I*
5
kar člověku za živež služi
obhodno potrebin.
Od
boga

ne
»
Potrimba" piše tudi
5
Todi Višnu plava v mlečnem morju
V Petrogradu v eesarski akademii je naložena istinga bogatega Demidova, ktere obresti se vsako leto za darila najizverstniših spisov porabijo. Daril je več po 1428 in po 714 rubljev.
Za učenost in umetnost toliko uneti Moskvičan
v's. 'i*
Guagnini
na kaci sedeč 6), in Paull. (pag. 203) pise : „Serpen- Golub kov, ki je v poslednjih letih okolj 40.000 rub tibus sacris lac in vase apponunt". Nar but litvanski li®v za vedniške namene daroval, je 500 rubljev arheo
_ __ _______r r	«	• V i	*	V .	1	«.
„ U pene
historik (LTaf. //. Fig. 7.) navodi kaco s človečjo glavo logiskemu društvu podařil za najbolji spis: in na glavi svetio krono. Komu ne pridejo hitro na mi
z ih S am a ni d o v".
sel vse povesti od kronanih kač? Tako bi en rimsk napis razložili, kteri jasno priča naše indičko poko-lenje in starobilost v Noriku in Panonii.
(Konec sledí.)
■S'4.
Moskovski pisatelj Undolsky je najdel v nekih
starih bukvah starodavno
5
imenitno rusko pesem. Vzeta
jei lë
casa Igora inje sestrica prekrasne pesmi „v oj
cc
i«
Gregor Frideburg izdaja v Petrogradu ime
Slovanski popotnik
nitno delo pod napisom: „Rusk
ki dom R

in
cc

V versti slovanskih
P
v cesar
t
vu austrianskem (glej list 15. in 16.) sta še sle deča poljska : Wianki, časopis za ženstvo, izhaja v Lvovu, ^
% „Naukovo društvo" v Krakovi izdeluje delkih splošni imenoslovni slovnik.
v 7 od

Kar se menda ni zgodilo, kar so Turci Carigrad
reduje ga gospá Goczalkowsk
s caso
v svojo pest dobili, se je letos pripetilo, namrec
pisom „
30 kr.
B la wa tk
skupej velja za četert leta 2
ondi kapucinar postne pridige
imel
>
in sicer
>
da je v tur-
9
in Blawatk
)
časnik
mladino; vrednica
skem jeziku.
gospá Goczalkowsk
9
izhaj
vsak mesec po pol pôle
V/
M
v L
-V - 9 r - r---- ---
Ceski časniki so
po pošti za četert leta velja 1
V
Pražsk
y
cc
V Pragi se bo napravila prihodnje leto obert niška škola, v kterej se bodo razni predmeti v če skem jeziku učili.
den list), vrednik gosp. Jos. Šestak, izhajajo v Prag vsaki dan po celi poli z oznanikorn ; poštna cena 12
Tt
Slovensk
3)
izhajaj
Daniel Li char d; poštna cena 6
e noviny" (vraden casnik za slovensko) Dunaji trikrat v tednu; vrednik jim je gosp.
Ozir po svetu

3)
d
list", v B
r>
M o r a v s k
9
)
vrednik gosp. L. H
m
9
poštna cena 3 fl. 44 kr
4)
99
Cyrill a Method"
íkatolišk list za cerkev
lo)
Zgodovinski ozir v sveto de&elo.
Gospodar svete dežele, kjer se je Jezus rodil, kjer
je živel in umerl, je zdaj Turk.
Ker pa so te svete mesta poslednji čas spet o
. .da se. kakor
9
Banski Bistrici vred- politični zadevi toliksno vaznost zadobile
nik gosp. M. Ch r á s t e k, poštna cena 4 fl. 30 kr Jednotv katolické
m
i
poštna cena 1
j
v Berni
>
H
ednik gosp. Fr. P
»
naši
bravci vedó, dva vladarja
Rus in prancoz
za
veči
y P
b e c ny
d
48 kr. 6) Katolické v Pešti, vrednik gosp. J. P
n o
popis
oblast o njih potegujeta, podamo v sledecem kako je o ravno ti zadevi kadaj bilo. Še le o 16. stoletju pod kraljem Francom I. so
liar i k, poštna cena 3 list
7)
„L u m i r",

v Pragi, vrednik gosp. J. B. Mik
lepoznansk î c; poštna
Franco z i
veči
oblast v teh krajih si pridobili.
Leta
1620 je franeoski poslanec v
Carigradu
od sultana Os
cena 5
40 kr
8)
„Z i va",
naravoslovsk časnik
>
v
3) Ankershofen IV. 505.
11US
>
4)	Derivatur autem vox Po-trimbus a sorabico nomine potreba sive potřebný ege-
indigens a verbo trebam, quod signiňcat egeo,indigeo
5)	(Guagnini SarmatiaEu-ropea fol. 64.) : »Ex altera parte erat collocatum Potrimbi idolům, cujus cultns erut in serpente vivo retinendo, (ker od življenja kače je po indickém mythu obderžanje sveta
mana dosegel patent Qiatti šerif po turško), po kte rem so bili sveti kraji frankiškim mnihom v last
Y	m	y»
níno dani. Stirnajst let pozneje pa so Greki (jataro
(Monum. Intreboc. pag
.77).
verci) sultana tako
dolgo naganjali,
da je njim ome
visilo), qui lacté se commodius viveret alebatur«.
zer Symb. I. Taf, IV. N. 8.
6;Creu
njene mesta v last dal. V letu 1673 je bilo varstvo
svetih krajev sopet Francozom očitno dogotovljeno, kar pa turske vlade ni motilo, da bi ne bila ravno ti-etih pravíc, ktere je Francozom dovolila, dovolila tudi
Grekom. Kmalo pa je spet božji grob in cerkev
119
Tišti dan , ko je bil za viteza
postavljen , so
mu
v Betlehemu katoličanom v last dala, kteri so božji £rob skoz 14, Betlehemsko cerkev pa 58 let v posesti podali od 932 Parsov podpisano h va Ino pismo, v kterem
imeli, Če ravno je sultan v letu 1757 vnovič v poseb- hvalijo njegovo poštenje, marljivost tn Ijudoljubj
nem patentu poterdil katolicanom njih oblast o sve- pravijo, da so im
tih krajih, je vendar
V
se
zavod utemeljili, misleći
v ti ste m letu podzemeljsko mu bodo s tim naj bolj vstregli
O
jim
dgovori v an
kapelo matere božje in njeni grob, kakor tudi gleskem jeziku, se zahvalivši za hvalo poštovanja
ter
malo kupio nad božjem grobom, velko cerkev
v Betlehemu in en ključ k rojstni jami Gre- lal iz notranjega nagiba, ki me sili, od obilnega blaga
rece: «Vi se spominjate mojih dobrot; jez sirn tako de
kom izročil. V letu 1802 je dal sultan katoljškim ktero mi je sreča
i
podarila, toliko
svojim dati, kolikor jim
mni h om podzemeljsko jamo (Grotte) v Getsemanu je treba, da opravijo svoje potrebe in si olajšajo svoje
m	i	•	i i	m A AV A	« t	m m	m	m	m	Vf#	a V	1 v • 1	mm	mm	__^
v last* Ko je leta 1808
oginj
velko kupio pokoncal, je
težave: plaeilo za dobrote mi je stvar sama
9
Drago mi
je, da ste moji misli ugodili in ste nabrani denar za tako
turska vlada v posebnem patentu Grekom oblast dala, kupio iznovega napraviti in oškodovano cerkev popraviti« žlahen namen obernili, ker jez ne želim druzega kakor Ceravno je v letu 1812 francoski poslanec od sultana da delate v korist i omiko naroda. Jez že davno mi-
pisano poterjenje dosegel, da katolićani zavoljo tega
>
slim
i
kako bi se dalo poboljšati stanje siromašnih Par
da so Greki cerkev popravili, niso svojih prejšnjih pra- sov v Bombaju, Suratu in okolici. To vi sami veste vic zgubili, se opirajo Greki vendar na svoj patent, po koliko ondi otrok odrase zanemarjenih v izreji in širo-

kterem so sveti kraji njim v last dani bili.
Iz tega se očitno vidi, kako je Turk
mož
masnih. Danes bom osnoval zaklad, iz kterega se bo
beseda, podp
i v šolo pošilj
m
ml
Kar je danes dal, je juter vzel, kakor je kanilo, kdor je začasno v Turčíi bolj obrajtan bil ali več
to je, pla-
dost. V ti namen je že odločenih 300.000 morem vam poslednjič druzega rêci,
Ne
rupij. kakor da mi nič
cal
9
tistemu se je nov patent dal
9
za postavno tako na sercu ne leži kakor sreča i blagostanje mojih
lastninsko pravico do svetih krajev ni Turku nikdar mar bilo. rojakov , kterim se lepo zahvaljujem, da tako dobro o
Al je dandanašnji tudi Rusu in Francozu za okri- meni mislij
u
lje (protektorat) nad omenjenimi častitljivimi mesti edino
Od tega časa je
Džemšiči Džišibhoj več dobre

in res ni eno mar
9
al je morebiti tisto okrilje skrilje storil, kakor se le misliti zamore. V letu 1843 je dal
•druzih političnih namenov, bo příhodnost razodela.
Tergovec Sir Dkemsici Diisibhoj.
Temu imenu se bode morebiti kdo nasmejal
170.000 rupij za b
# *
v gotiškem slogu po
stavljeno, v kterej zamore biti 300 bolnikov. Pozneje
5
al
mu je
gleska
vlada dala po opravniku Jurju Arturu
dobro-
prebravši, koliko je ti mož človeštvu dobrega storil, činstvo i rodoljubj
zlato svetinjo z dragimi kamniči udelj
za
55
nik
9
a . V svojem govoru je rekel opravda je Džišibhoj za občnokoristne naprave izdal več
ga bode visoko spoštoval. Rojen je Džemsici Džišibhoj leta 1783 v Bombaju v jutrovi Indii; on je sin prav kot 900.000 rupij, med posamne ljudi pa čez 2 mi
njem starega stekla
Parsa, ki se je živil s kupovanjem i prodává- liona rupij
bil je
V
se
fantič silno marljiv i pre
Ti Indianec pač skor nima para na svetu. Tolikšna
9
meden tako, da ga je še le 18 let starega mladenca dobrodelnost! in brez da bi o ti iskal hvale in slave
tergovec, vzel v svojo ter- kakor toliko druzih ljudi, ki mislijo, da mora celi svet
so komu količkaj
bogat
Fremdsi Nasirvandzi,
govino i mu lastno hčer za
ženo
dal.
svet njim hvalo i slavo prepevati
>
ako
Džišibhoj, kupčevavši dvanajst let, postane najbo-ga tej i člověk celih Indij i najveći dobrotnik človeštva da mu v jutrovih deželah nikdar ni bilo para. Njegovo
dobrega storili
9
jedino prizadetje je ljudém dobrote skazovati, brez da
bi iskal od njih slave ali hvale. V letu 1826 je plaçai
Novičar iz slovenskih krajev

Od Savinske doline. Prijetin kraj u lepim Poea-dolgove vsih dolžnikov v Bombaju, ki so zavolj njih vinjU 80 Braslovče, tri ure od Celja, pol ure od reke
zaperti bili. V osemnajstih letih je podělil za mnogo- gavine oddaljen, poleg zeleniga berda ležeći terg. Pridni
verstne naprave 608.000 rupij
>
ena rupia je vec jn pobožni ljudjé bivajo tam. Polovica
vredna kot forint. Koliko da je pa med berače pode- sedaj u prahu in pepelu leži!
tega
terga
lil
9
tega se celô ne vé, Za cerkve je dal 170.000
U četertek
3- ~w	"v ' vf	v v * •• ' v jv	» «	w v	u v iui iur\ ^ tO j 6 j i • «pi nu jiujjviu
za stavbě sodnišnic 50.000rupij, pogorel- se je bil nagloma iz neke samotne bajte
7. aprila popoldne ob pol ene
rupij
9
čem
dim in
ce m je poklonil 35.000 rupij, bolnišnicam je dal plam vzdignil. Hud veter, ki je ravno pihal, nese urno
to^	/\ /\	• •	•	n ía	/ v	• • •	i iii	a	~	_ - w	^ .u	«	_ *	-	«
pozresni terga
oirenj
©
straš ni mu
na bližnje hiše, in u enem hipu je pol bilo požaru zapadlo. Devetnajst hiš
65.000 rupij, in 30.000 rupij je razdelil samo za to da se ljudjé ne pravdajo, ker on tega ne more terpeti; 40.000 rupij je razdelil med poštene ljudi, ki so bili v zadregi za dnarjev voljo; za napravo po kopa liš ča je daroval 30.000 rupij in za kopanje vod- je o kratkim plen bilo grozovitiga ognja. Ponoći jeza ujakov 15.000, za gostivnico, ki bi bolj siromašne celo dežiti in snežiti, in drugo jutro je pokrival beli
in blizo 30 kozolcov, hlevov, zitnic in druzih gospodarskih pohištev z vsim živežem, oblačilom in orodjem vred
potnike brez plačila sprejemala, je poklonil 20.000 gneg černo požarišče. Le malo pogoreleov je za
se usmili milovanja vrednih revežev!
rupij
Pa
vse to je le en del dobrot, ktere je ti tergovec storil svojim bratom, in akoravno on največ dobrega »tori ljudém svoje vére, vendar tudi ljudém druge vere svoje mile roke ne odtegne, ktere tuja krivica v nesrećo pahne. Hvaležni tergovci v Indiah so prosili kraljico Viktorio, da naj verlega dobrotneka v viteški stan poplašen za viteza slovesno v Pazelu
K tej Muha-
Bog
var ovan ih. Naj se pa tudi usmilijo in pomagajo
hitro in obilno
kterim človeško serce u grodih bije!

J. Ô.

Maribora 31. marca. Tudi pri nas je zim
sko vreme tako čud
bilo
da se le poredkoma, more
Pro©
vzdigne; bil je v letu 1842, kjer stanuje opravnik Bombaja. elovesnosti se je snidila velika množica Parsov
biti o sto letih komaj enkrat, tako primeri. Kakor pravijo , je v letu 1784 enaka pomlad bila kakor letos Huda zima z velikim snegom se je začela še Ie 18 marca, ki je deloma skopnul, kar ga 27. in 28. spet ve-
9
inedanov i Europejcev, in ljudjé njegove vére so vsta novili zavod, kterega namen je prestavlj anje in iz
davanje dobrih knjig.
Naj bi ti klic zadél serca obilnih dobrotnikov, ki naj bi poslali
milodare do precastitiga tehanta B r a š 1 o v šk i g a - gosp.
sprejemale in odraj
S
tudi
Novice
boj
rade
tovale revnim pogorelcem namenjeno
Vred
120
liko pade, ki je drugi dan ponoći (29. marca) zmerz- francoska vlada oklicala , da ne misli ci viin ega za
nul.
Posebno pa je bilo ti dan to, da so se o takem konstva
ovreči.
Na južnem Rusovske m na
vremenu že škorci (Staare) k nam přivlekli, ki so polnuje vlada vse vojaške shrambe s suhárom (Zwie
se vsedili po tružicah, za njih mlade na orehih priprav
Ijene.
Za ozim ino se ni nič bati, da bi bila škode
terpela ; vsejati pa tudi še nismo mogli ne jare rèzi, ne
jecmena
9
pa
ne ovsa ; vendar to se pogostoma v nekterih
le to
brez da bi zato letina slaba bila
?
krajih primeri, nam skerb delà, da bo potem, ko bo turšico in krom-
pir saditi in nograde obdelovati treba, preveliko delà na enkrat. V vinskih goricah bojo letos imeli nogradniki priložnoat za nove skušnje. Na južnih goricah, v kterih je drugi teden marca sneg popolnoma skopnul in so terte obrezovali, se je na već tertah vidilo, da eo za-čele berz po obrezovanju močno solziti, cesar se pa ni zapazilo v tacih nogradih , ker je še sneg bil, akoravno so terte tudi obrezane bile. Vse obrezane terte pokriva sneg na debelo; radovedni smo o prihodnjem pridelku, kterega bi se imeli po zvezdi Saturnu obilnega nadjati.
Iz Postojíte zvémo , da se je snidil 7. dan t. m.
veliki zbor za osnovo družtva, kterega namen bode obdelovan'je krajnskega Krasa in druzih pustot na Notrajnskem. Z veseljem smo slisali, da se je zbralo iz Postojne in vsih dotičnih podružnic kmetij-skih dokaj modrih in veljavnih mož, verlih domorodcev,
kterim je blagor domovine pri sercu ; od glavnega odbora kmetijske družbe iz Ljubljane je bil poslan odbornik gosp. Ferdinand Schmidt. Cilj in konce tega pervega velkega zbora, kteremu je častiti gosp. Tom-
s i c
i
c. k. svetovavec deželne sodnije v Vipavi

pred
sednik izvoljeli bil
9
Je
bil
osnovati družtvino po
stavo in pa oboje doloćiti vodila za obdelova-nje Krasa in druzih pustot na Notrajnskem. Zbora sklepi se bojo predložili vikši cesarski oblasti, in ko ta poterdi druztvino postavo, potem se bo začelo
družtvo in delà njegova.
visoke vlade in ljudstva začela se
lesketati prijazna danica zapušenemu Krasu !
■pi ipppp. .. pupal
Iz serca želimo, da bi z „zdru
ženo pomočjo"
Novičar iz mnogih krajev

Vodnik in govornik Koroskih poslanco v, ki 80 4. t. m. šli na Dunaji Njih veličanstvu presvitlemu cesarju veselje razodet nad srečno otetbo iz smertne ne-varnosti, so bili preč. knezo-škof Lavantinski S1 o m š e k
?
ki so ob ti priliki	obiskali tudi družtvo sv. Severina in
družtvo Dunajskih	podmojstrov ; povsod eo bili z veliko
ča8tjo sprejeti. —	23. t. m. bojo v Benetkah spustili
novo vojno barko	„knez Schwarzenbcrg" imenovano, v
morje; govori se, da pridejo tudi cesar k ti slovesnosti.
Konec majnika se pričakujeta pruski kralj in ruski
car na Dunaj.
Vsled poslednjega napada Lahov na
vojake na stražnicah (vahtah), se bojo strážnice po vsih mestih, kjer je stanovitna vojaška posadka, obdale z
železno ograjo
Iz Dunaja v Gloggniz se bo
zidala nova cesarska železnica.
Vse cesarske
pošte so preteklo leto nesle 9 milionov in 92.483
9
naše
ce
stroškov pa je bilo 8 mil. 444.378. — V earstvo se iz ptujih dežtl vsako leto vpeljuje žita
za 14 milionov 512.000 4 mil. 335.000
izpeljuje se ga pa le za
Pervi minister knežije Serbske
mnogozasluženi
Garasanin je odstavljen, kakor se slisi vsled želje ruskega cara v ker Serbia v vojski Cerno-
Hospodař Mol
Se-
9
9
gorski ni porajtala klica Cernogorcov. davski, knez Ghika, je spet nastopil vladařstvo.
daj je gotovo, da sv. oče ne pridejo Napoleona kro
nat
>
naslednik pravednega kralja
grof Chambord
Je
back)
9
kterega v velicih pecéh pod milim nebom peko.
V Palerm i na Laškem in okolici tega mesta je dala vlada poslednji čas več sto prekucije sumljivih ljudi za-
preti.
Iz vsega smemo pričakovati, da Turska reč
8e bo mirno rešila.

Nekaj čisto novega

V nemškem časniku „Augsb. Allg
Ztg.«
glasil dr. Karl And da je
99
nežica"
je raz-
neko novíco, o kteri bi mislili če bi nam imenovani dohtar resoice po-
9
d
9
se ko
rok ne bil. Obstojí pa ta novíca v skusnji: okrogla miza samotež premi kovati začu se več ljudi različne starosti inobojegasp okoli nje vsede in se zaderži, kakor bomo dali. Dr. Andree popiše omenjeno poskušnjo takole : Okoli
pove
okrogle mize iz terdega lesa in stirimi nogami
9
bila s preprogo (tepihom) pokrita, se je vsedlo sred hiše 8 ljudi, troje moških in petero ženskih od starosti
16 do 40 let, vsak na svoj stol, ki je od druzega etal za dober čevelj saksebi ; obleka in noge sedecih se ne smejo dotikati; vsak položí obé svoje roki rahlonamizo,
tako
d
IV t
e z i
jeg
mazinec na m
J
go veg zneje z;
d
d
0 pol ure ali tudi po
sedeče po rokah nekako zbadati, in m
s e
zacnè premikovati, od konca malo in počasí, pozneje
pa se celô suče močneje
Ce je ta skusnja gotova
se ne more to premikovanje drugac zgoditi, kakor da se po popisani dotiki okoli mize sedecih ljudi magne-
o č izbudi, od ktere je znano , da je čudovito
t
« V
m
silna moč. Če se pa ta skusnja poterdi, bo pot kazala
mnogim natoroznanskim preiskavam.
Prav bi bilo, da bi to marsiktera družbica posku-sila in naznanila svojo skušnjo. Popoldanske kavoljubne
družbice pod našim „Roženbachom4* bi si posebno lahko zamogle zasluge pridobiti o tem natoroznanstvu, ako ni
neobhodno potrebno, da se mora to v ne pod milim nebom.
b
»
oditi in
Smert

Solnce izhaja, u zaton zahaja
9
Ura za uro iz življenja vhaja,
, iz zemlje doma
Člověk na svatbo
U věčnost roma.
Smert je pravična, žane slepo koso Neprizanaša, Kreze , revo boso
9
y
9
Kralje, berače pred sabo tira
^	U prah podira.
Krone ne gleda, ne građov blišćečih
9
9
Vence junakom mane s senc Ieskecih Paha Nevtone železno roko
U grob globoko»
Zrela za smert je vsak dan mlada koža Pade pod koso vela , pade roža Pervi dan cvetja na sestrić grobe
U perst trohnobe.
9
Smert je mogoenaj vse življenje zmore Trese pred njo se silna moč natorej Le dúha, kreposti i dobra delà
Ni nikdar žela.
i
v
Popravek
t
V listu 28. v sostavku »S taro z z od
se ima 1
P
takole glasiti: »Kak
ski pomenki<<
to, da ima ime
staro rimske obitelji C
nek protestira! zoper to. Menda vsled vsega tega je tus od slavenske besede k
zmiraj přestávek latinski Coma
k

coma, die Locke.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.