Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan. 'Posamezna številka stane 10 vinarjev. HBRIBOnSRl DEL Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schtnidererjeva n-lica št. 5. Telefon 3|VI. Letnik 2. Maribor, četrtek 6. februarja 1919. Štev. 30. Misli o rešitvi valutnega vpraš nja v Jugoslaviji. Delegati finančnega min strstva v Beogradu so prišli po razgovorih, Katere s° imeli z zastopniki ogrske ter nemško-avstrijske vlade v Budimpešti, oziroma na Dunaju, gh de rešitve valutnega vprašanja na jugoslovanskem teritoriju do sledečih zaključkov: Zastopniki ogrske in nemško-avstrijske viade stoje na stališču, da morajo valutno vprašanje rešiti zaeno vse države, ki so nastale na teritoriju bivše Avstro-Orgske. Dolg, katerega ima avstro-ogrska banka vsled izdanih bankovcev, je po njih^nnenju skup. n dolg vseli nacijonalnih držav. Te države morajo predvsem principijelno priznati, da hočejo sodelovati pri rešitvi valutnega vprašanja na ta način, da se obvežejo plačati sorazmeren del dolga avstro-ogrske banke. Nadalje se morajo te države zediniti glede ključa, po katerem naj se razdeli ta tolg. Šele potem, ako se nacijonalne države zedinijo, glede teh dveh principijelnih točk, sta Ogrska in NemšKa Avstrija pripravljeni, se spustili v materijalno pregovarjanje giede rešitve valuinega vpraš: nja. Nadalje so i javili Madžari in Nemci, da se ne mote lešiti* valutno vprašanje, ako se istočasno ne reši tudi vprašanje državnega dolga bivše avstro-ogrske mcuaihije. Nemci in Madžari se ne smatrajo dedičem bivše Avstro-Dgrske, kar se tiče dolga, ampak zahtevajo, da se ves dolg porazdeli na nacijonalne države. Ključ, po katerem naj se, razdeli dolg, morajo zaeno določili vse države. Za to porazdelitev naj velja isti ključ, kakor za. bankovce. Kot Kriterij bi se moralo vzeti število prebivalstva, davčna moč, konzumna zmožnost ali obseg teritorija posamezne države. Po mnenju zastopnikov Nemške-Avstrije je skupni interes vseh n< cijonaluih držav, da ustvarijo' skupno vse to države fundirano valuto. V to sviho bi se motale države zediniti, na -jtoliko odstotkov naj se °dštampa papirnati denar in vojno posojilo Bo njih mnenju bi se moralo vse to odštampati na kakih 20 do 30 odstotkov. Delegati so prišli do prepričanja, da ni mogoče rešiti valutno skupno vprašanje z vsemi ostalimi nacijor.alnimi državami, ako se' ne zedinijo vse države tudi glede prevzetja dolga. . Izkaz o stanju avsiro-ogerske banke potrjuje t° mnenje. Av.siro-ogrska banka ima proti ogrski državi terjatve v znesku 13*5 miljard ter proti Avstriji X znesku '30'35 milijard, skupno torej 43 85 milijard, to je še nekaj več kakor je'bankovcev v Prometu. Ako bi plačale države bivše monarhije svoj dolg, bi bilo valutno, vprašanje rešeno Iz ! ## ključeno pa j ■, da bi postati mogla avstro-ogrska Slovenci! Slovenke! co- banka aktivna, ako se ne povrne dolg bivše mo narhije. Zastopniki Ogrske in rjemško Avstrije so se postavili na stališče, da je rešitev valutnega vprašanja nerazdružljiva od državnega dolga. Treba se je vprašati, ali bi mogla bivša monarhija, oziroma nacijonalne države plačati ta dolg. Dolg bivše monarhije znaša dne 31. decembra 1918: A. Avstrijski dolg ....... 84 milijard B. Ogrski * ..... ■ 44 « vorite povsod samo slovenski! Političen pregled. Regent Aleksander v Parizu. Po svojem prihodu v Pariz je izjavil srbski princ regent Aleksander zastopnikom časnikarjev: Prišel sem semkaj na željo svojega naroda, da stopinr v neposreden stik z našimi zavezniki v trenotku. ko se bavijo z rešitvijo velikega mirovnega. problema, ki se v .veliki meri tiče življenskih interesov mojega naroda. Veseli me, da morem ob tej priliki tolmačiti čustva iskrertega prijateljstva, ki ga goji moj narod napram Franciji, ki po svojem junaštvu v svetovni vojni in po svoji žrtvoval-nosti zavaruje mir vsega sveta. Kri, ki so jo naši vojaki skupno ,v dolgih in strašnih bit-vah na solunski planjavi prelili, je strnila 2v?zo, ki je med našimi deželami že obstojala, se ože in bo okrepila riašo veliko prijateljstvo za'vselej. General Dimitrijevih je imenovan zapovednikont žandarmerije v celi Jugoslaviji. Spor med Jugoslavijo in Italijo. Na željo Italije je odgodena končna odločitev glede prisvojitve našega ozemlja. Wilson, dosleden svojim načelom in y tem podpiran od Angleške, ne dopusti nikakih aneksij. Tako se piše iz Pariza. Gotovo je, da so Francozi bolj na strani Italije, ctnah, ki so bile takrat v veljavi. Po današnjih j a Angleži bolj na. naši. A niti tega ne verujemo, cenah bi znašala vrednost vsega premoženja, ki da bi'Francozi priznavali Italjanom vse njihove se nahaja na teritoriju bivše avstro-ogrske dižave nesramne zahteve. Nečemo biti preveliki optb misti, a nekoliko vendar še upamo v Wilsona; saj je on edini naš up proti italjanskemu impe-rijalizmu. Trpinčenje koroških Slovencev. Ko so Nemci vdrli ,v slovenske dele Koroške, so postopali nasproti Slovencem neznosno-Tolkli so jih kakor pse, zasramovali in jih preganjali, da se je eden na begu smrtno ponesrečil. Med drugimi so Gustava Smoleta pod Ljubeljem štiri vojaki v hoči napadli, ga tolkli in samo mati ga je rešila smrti, ker je slučajno prišla blizu. On leži še sedaj bolan. Neko 18letno deklico pri p. d. Jozelu na Strugi, dalje neko v Goričah s'o nemški vojaki tepli, da sta odnesli telesne poškodbe. Udrli so med drugim tudi v slovenski Plaj-berg, oropali župnišče in ko jim slovenska deklica očita tako roparsko postopanje, ji nastavijo bajonet na prsa in drugi vojak ji že grozi, z nabito puško. Kuharico v tern župnišču so tolikrat strahovali in trpinčili, da je dobila nevrastenične napade. Pri p. d. Bo* 128 milijard V to vsoto niso vračunjone druge državne obveznosti, n. pr. neplačane rekvizicije, neplačane vojne dobave itd., ki zmšajo 5 milijard kron. Avstrija je itnela pred vojno, kakor je profesor Fellner izračuni), narodnega premoženja v vrednosti okroglih 90 milijard kron; Ogrska pa 45 milijard kron. Sedaj ima Avstrija približno 71 milijard vojnih dolgov ter 13 milijard pred vojno, sicupaj torej 84 milijard kron. Ogrska ima okroglo .36 vojnih ter 8 mi i jard kron predvojnih dolgov, skupaj torej 44 milijard kron. Na ta način znaša celotni dolg bivše monarhije 128 milijard kron. To je državni dolg. K temu je tieba še prišteti zgoraj omenjenih 5 milijard, tei dolgove dežel, okrajev ter občin, tako da pridemo na vsoto najmanj 150 milijard. Zgoraj se je ugot- vilo, da je bilo celo premoženje bivše monarhije cenjeno leta 1911. na 135 milijard Seveda se je premoženje cenilo po najmanj štirikrat več, kakor pred vojno. Vendar moramo upoštevati Vbkolnost, da bi se moral plačevati vsaj del dolga, ako bi ga prevzele nacijonalne države šele čez leta, ko bodo padle cene zopet skoro na normalni nivo, torej takrat, ko bo nominalna vrednost narodnega premoženja padla ita ono višino, kakor je bila pred- vojno. Z ozirom na ta položaj je'prišla delegacija do prepričanja, da ne sme Jugoslavija rešiti valutnega vprašanja ter vprašanja glede državnega dolga skupno z ostalimi načijonalnimi držaVami, ampak da mora v tem pogledu samostojno delovati. Nadalje je prišla delegacija do zaključka, da moramo takoj napraviti odločilne korake gldde rešitve valutnega vprašanja, ker drugače priti opasnost, da bo naš denarni trg v kratkem poplavljen s takimi množinami av~ st; ijskeia papirna ega denarja, da ne bomo mogli zabra jti fiuancijalnega in sploh gospodarskega poloma. Maribor, dne 6. februarja 191 f>. Mariborski delavec. Štev. 30. štetu v slovenskem Plajbergu je morala cela družina (6 malih otrok) bežati čez Ljubelj, ker so jim Nemci grozili, da zažgejo hišo in jih pobijejo. V slovenskih občinah kakor v Glinjah in drugod okoli Borovelj pa Nemci kradejo, da pred njimi ni nič varnega. V večnem trepetu za svoje življenje pričakujejo Slovenci odrešitve. — Pri alpskih Nemcih se torej boljševizem kaže v nacionalnem zverstvu. Z mirovne konference. Mirovna konferenca vsaj navidezno zelo počasi deluje. Gre namreč za to, da se vprvo delegati spo-razumijo za principijalna vprašanja, na podlagi katerih se bo potem, ko se ujedinijo, hitreje dovršilo ostalo delo. Zdaj je bil rta redu rumunjsko-srbski spor radi Banata, ki bi ga Rumuni radi vsega imeli. Čudno, da so največji požeruhi tisti, ki so, če se že opirajo na zasluge svojih armad, baš s temi armadami napravili naj večji fiasko. To so Italjani in ravno tako Rumuni. Italjani seveda nikakor nočejo odstopiti od londonskega dogovora. Trst jim je že skoro zagotovljen, a oni hočejo celo Dalmacijo. No, ako jim ni nič za naše prijateljstvo, potem nas bodo pač drugačpe imeli in spoznali, prej ali slej! Mariborske novice. Dr. Korošec uredniku „Epoche“ v Belgradu. Med drugim mu je, ko ga je urednik prašal glede separatističnih teženj v pogledu naše državne forme, rekel sledeče: > Mi Slovenci; nimamo časa, da mislimo na separatistične težnje. Naša prva naloga je, rešiti teritorije in konsolidirati celo državo. Separatistične izjave nekih strank in listov nam donašajo samo škodo, ker jih naši protivniki ižkoriščavajo kot znak nesloge in notranje slabosti.« Ima prav, g. dr. Korošec! Napad na Radgono. Poroča se nam: V Radgoni imamo še vedno zasedeno črto kakor pred napadom. Prvi napad so izvršile nemške in madžarske tolpe, ki so štele kakih 800 mož. Bile so to iregulame čete ali po domače rečeno roparji. Polovica jih je bila v civilu, vsi pa dobro oboroženi. Ropali so severno od Radgone pri kmetih, vzeli so jim vse, kar šo mogli, posebno pa živino in živež. Boj je trajal celi dan 3. februarja. Napadli so nas v mestu od treh strani, a naši so vse napade odbili. Mesto in oba mosta sta v naših rokah,' samo proti madžarski meji so se držale nemško-madžarske tolpe pred mestom. Na nekaterih točkah je prišlo do spopada z bajonetom. Iz; Ljutomera nam je došlo na pomoč precejšnje število prostovoljcev, samih starih, izvežbanih vojakov. Živeli vrli Lotmeržani! — Do 5. februarja zjutraj smo imeli 2 mrtva in 12 ranjenih; ranjen je tudi poročnik Zeilho-fer. Nasprotniki pa so imeli zelo velike zgube. Ujeli smo tri neranjene in dva težko ranjena. Razpoloženje med našimi vojaki je najboljše. 1 miljardo predujema so dale češke banke svoji državi. Obresti bodo 2%, pozneje pa se predujem pretvori v posojilb po 3%, ki se ho moralo vrniti z vrednostjo al pari. „Večerni list", ki izhaja v Ljubljani kot neodviseni list, a se tiska v katoliški oziroma Jugoslovanski tiskarni, prinaša dne 5. t. m. članek iz Mostara, v katerem pripoveduje o meščanski vstaji, v kateri- pravoslavni (!) mohamedanskim meščanom bojda režejo nosove, prsa in 'drugo. Stvar se nam zdi tendenciozno neumna vest, najbrž brez vsake pod- lage. AIst tistim, ki usdjevam list dobijo v roke. Nam se studi tako pisarjenje! Ven nas mečejo! Na kulturni tehniki in na visoki šoli za poljedeljstyo so izpodili vse slovenske in hrvaške dijake. Kako dolgo še bodo naše oblasti gleSale to počenjanje ? Sedaj naj velja samo načelo: Zob za zob ! Državni uradniki v Gradcu so se pri klopili s svojo organizacijo socijalni demokraciji. Češka vlada je pozvala vso menihe, ki niso češki državljani, da zapuste Češko. Češkim menihom dovolijo, da postanejo »usmiljeni bratje«. Prazne samostane porabijo za stanovanje delavcem in srednim slojem < 20.000 uniform je dala anferiška vlada čehoslovaški državi na razpolago. Ali se res mislijo še nadalje voj--kovati ?! V Cirkovcah bo v nedeljo 9. februarja ob I. popoldne shod jugoslovanske sOcfjalne demokracije. Govori govornik iz Maribora. Da jih poznamo! Med demonstranti za Nemško Avstrijo so'bi i tudi sledeči : kleparski mojster Richa na Koroški cesti in stavbinski mojster Rudolf Kiffmann, ki je stavil barako na Glavnem trgu. Grozovit umor in rop. Prejšnji pon-deljek je tolpa roparjev udria v hišo posestnika Matek Ivana pri Sv. Juriju blizu zidanega mošta, ki stoji na samoti ter s samokresom usmrtila Mateka, njegovo ženo Terezo in služkinjo, katere ime nam ni znano. Pri umoru ni zadostoval samokres, marveč so roparji žrtve tudi z noži razmesarili. Po zločinu je tolpa oropala stanovanje ter pobrala več tisoč kron denarja in jo odkurila. Kdo so ti tolovaji ne ve nihče, pač pa je bližnji sosed videl istega dne pet moških oseb, ki so šle proti omenjeni hiši. Zločin so vsled velikega snega opazili šele čez tri dni, in sicer otroci, ki so šli po vodo io so ob tem odkrili izvršeni zločin ter ga takoj sporočili sosedom. Orožništvo zasleduje zločince. Slanina (Špeh) se bo jutri prodajala v mestni prodajainici na Stolnem trgu, v tižnici na Glavnem trgu in v prodajalni v Freihaus-gasse. Cena 22 K za klg. V prodajalni v Frei-hausgasse se bo prodajalo za ubožnejše sloje. Najprvo dobijo dotični, ki imajo rudeče in modre nakaznice, na to ostali. Izvozna dovoljenja. Mestni gospodarski urad naznanja, da se morajo prošnje za izvozna dovoljenja vložiti pismeno. Priložiti je znamka in kuvert za odgovor. Osebno se stranke ne bodo sprejemale.1 Dopisi. Zg. Radvanje. Hud nemškutar je tukajšnji učitelj Pesditschegg. Fanta, ki je prinesel majhno slovensko zastavo v šolo je hudo natepel. V Gradcu in na Dunaju mečejo mirne Slovence na cesto, mi pa bi naj take nemčurske grdobe redili. Proč žnjim ! ' Razne novice. * Kraljev humor. Še se dobi kneze, ki imajo humor. Tako pripovedujejo sedaj listi iz Kopenhagena lepo dogodbico o kralju Kristijanu iz Danskega. Na neki pojedini se je pogovarjal s številom zastopnikov trgovine in industrije in gospodje so se kaj živo pritoževali nad slabimi č.asi. Znani veliki trgovec je globoko vzdihnil: „Casi so res grozoviti!“ — „Popolnoma prav !“ je pritrdil kralj, »posebno za ljudi moje vrste . . Nem berač. Nek stari tat je sklenil, da bo pričel živeti pošteno, dobil je neko pismo, s katerim je pričel beračiti od lokala do lokala. Ko je prišel v neko kavarno, je dal pismo blagajničarki in jo pozdravil s poklonom: „Dober dan!“ Začudena blagajničarka: „Toda v pismu stoji, da ste vi nemi in tu vas slišim reči: Dober dan ?“ — Berač se je prestrašil, obstal v zadregi, pa je prišel kmalu zopet k sapi: „Da“, je dejal, „ampak to je tudi edina beseda, ki je zamorem reči". Ameriški krčmarji postanejo reveži. V Ameriki stopi v kratkem v polno moč zakon, ki prepoveduje izdelovanje in prodajo vseh alkoholnih pijač." Posledica tega bo, da bo zaprtih 116.000 gostiln, 223 to-varen in 992 pivovaren. V teh je vloženih 1,294.000 dolarjev. 749.418 nemeščencev bo brez dela. Kaj briga Ameriko! Ona ima denarja dovolj. Kdor bo hotel piti, bo prišel k nam. Naši ljudje se pa morda ne bodo toliko; izseljevali. Kako postopajo v Sarajevu t navi-jalci cen. Policijsko ravnateljstvo v Sarajevu je kaznovalo tri mesarji z globo 5000, 500 in 300 kron, ker so prodajali meso nad maksimalnimi cenami. Pri nas pa vsakdo lahko poljubno navija cene. In vendar smo v isti državi! Tatovi v kovčegu. V neki moški krojač-tiici v Berlinu se je oglasil pred nedavnim neki gospod, ki je dal tri srajce V popravilo in prosil, da naj mu hranijo v prostoru kovčeg do drugega dne, da ga ne bo vlačil s sfeboj, Težek kovčeg so res zavalili v sobo in kmalu na to krojačnico zaprli Čez nekaj časa pa se je vrnil krojač nazaj in našel kovčeg odprt in prazen, razen par kosov vlomilnega orodja. Dva moža sta švignila naglo mimo in odšla. Bil je oni gospod in pa človek, skrit v Kovčegu, ki je onemu odprl od znotraj. Odnesla sta samo petsto kron, perilo, ki sta ' ga bila pripravila, sta morala pustili. Najnovejše. Napad na Radgono in (^murek. Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 5. februarja iz uradnega vira: Ob 1 uri 20 minut poročajo iz Cmureka: Sovražnik se zbira v Gozdišču in Misseldorfu in baje pripravlja napad na Cmurek, ki se ima izvršiti nocoj. V Cmureku vlada mir. Ob 1 uri 50 minut ' popoldne : Naše čete so danes zasedle most čez pritok Mure na severnem robu mesta Radgone; Prebivalstvo Radgone se je pri zasedbi deloma* obnašalo sovražno. Obstreljevali so naše vojake iz hiš. Napadli so Nemci. Madžari se napada mso udeležili, pač pa so Nemce zalagali z ma-terijalom. — Drugod je položaj neizpremenjen. Raznašalce slov. časopisov sprejme takoj Vilko W e i X 1 Maribor, Glavni trg št. 22. ■ ■v jz dobre hiše priden in zanesljiv se HJe Ucenec za takoj v papirni trgovini V. Weixl, Glavni trg 22. Prva jugoslovanska veletrgovina papirja in galanterije Vilko Weixl Maribor, glavni trg 22 priporoča vsakovrstne razglednice, papir, knjige z povesti za mladino in odrasle, knjige z podobaiiuv albume, igrače i. t d. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru,