VSEBINA:
Ob normalnih pogojih za OD 1 000 000 din
Tiskovna konferenca
Ing. S. Bergant — Uporaba poliakrilnitrilnih vlaken v . . .
L. Zabukovec — Proizvodnja v decembru 1964
L.	Zabukovec — V letu 1964 smo bolj pridno delali
Naj ne ostane samo pri željah
Konstituiran je sekretariat OO ZK Induplati
M.	Skrinjarjeva — Zakaj samo 232?
Ing. Franc Verhovec — novi predsednik IO
A. Škarja — Poročilo o nesrečah za december 1964 Zahvala
Tri faze letošnjih volitev J. Mavko — Prodaja v decembru 1964 Sinidikat na planini Pismo, ki je hkrati reklama Vesti
V. Habjanova — Obvestila iz kadrovske službe
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Obratni sestanek v tkalnici
Ob normalnih pogojih za OD 1000000 din
Kljub slabemu vremenu 111 delegatov in gostov na letnem obenem zboru sindikalne organizacije Induplati
V soboto, 16. januarja 1965, je bila v dvorani Induplati redna letna konferenca sindikalne organizacije. Kljub slabemu vremenu, saj je snežilo skoro ves dan, se je konference udeležilo 111 delegatov, od katerih jih je imelo 99 volilno pravico. Med gosti sta bila tovariš Jernej Lenič, predsednik SZDL občine Domžale in Slavko Matičič.
Predsednik Janko U lun ar je otvoril konferenco, pozdravil navzoče ter prešel takoj k prvi točki, to je, izvolitvi delovnega predsedstva. Navzoči so se strinjali s predlogom, in izvolili v delovno predsedstvo tovariše Otmarja Lipovška, Franca Jeraja in Pavla Zupana.
Konferenca je izvolila še nadaljnje delovne organe in potem poslušala poročilo predsednika Ukmarja. »Navzoči ste že prejeli pismeno poročilo,« je rekel Ukmar in nadaljeval s tem, da je bilo poročilo vročeno z namenom, da sc posameznike točneje seznani z dejavnostjo sindikalne organizacije in ne samo v doslej običajni obliki, to je s poročanjem na občnem zboru. Svoje izvajanje je dopolnil predsednik s poročanjem o tradicionalnem stiku z upokojenci, z obiskovanjem naših bolnikov, s pismenimi stiki s člani kolektiva, ki so na odsluženju vojaškega roka v JLA, o praznovanju praznika kolektiva 17. sept. ter o športnih in drugih kulturnih prireditvah, ki se izvajajta v sklopu dejavnosti sindikalne organizacije.
Predsednik Ukmar je pozornost posvetil predvsem preskrbovanju podjetja s surovinami za redno proizvodnjo.
Na občnem zboru naše sindikalne organizacije sta Pepca Krampelj tn Vida Cimpričeva aktivno sodelovali v diskusiji
Nadaljnja diskusija, v kateri so sodelovali: tovarišici Krampelj in Cimprič, obe tkalki, ter tovariši Lado Zabukovec, šef proizvodnje, Franc Jeraj, obratovodja tkalnice, Aron Zomada, obratovodja predilnice in dr. Franc Jerovec, šef ekonomske službe, je osvetlila pereče stanje glede preskrbovanja s surovinami za redno proizvodnjo. Izjave, ki so jih podajali posamezniki, so osvetlile stanje, ki velja za celotno gospodarstvo SFRJ. Predpisi za prvo tromesečje letošnjega leta zahtevajo, da se za vsak uvožen US dolar vrednoti izvozni izdelek v enaki vrednosti. To stanje oziroma ta zahteva je toliko težja, ker ni mogoče prej izvoziti, dokler nisi uvozil. Pri vsem tem je diskusija izluščila vprašanje kvalitete finalnih izdelkov za izvoz. Tu še daleč ni vse urejeno, kar bi vplivalo na boljšo kvaliteto izdelka.
Seveda ni manjkalo pripomb, da uvažamo nekatere pomožne izdelke, ki jih v zadovoljivi kvaliteti izdelujejo jugoslovanske tovarne, medtem ko skupnost preprečuje oziroma ne dovoli uvoza tistih izdelkov in surovin, katere na domačem trgu ni mogoče kupiti.
V tkalnici in predilnici pa bodo uvedli tretjta izmeno povsod tam, kjer je še na razpolago predelovalna surovina oziroma material. Ustavili pa bodo vse stroje, kjer je že zmanjkalo surovin in materiala. Delovno silo zaenkrat ne bodo odpustili, ker jo bodo v omenjenih obratih rabili za vzpostavitev tretje izmene.
Najmanj težav ima zaenkrat oplemenitilnica. Razen določenih barv ima ta obrat na zalogi dovolj pomožnega materiala, barvil in kemikalij. Najtežja je situacija s kalcinirano sodo.
Jože Klešnik, namestnik šefa tehnične službe, je poročal za nabavni oddelek (Franca Adamiča ni bilo na konferenco) ter pripomnil, da je že bilo poudarjeno o težavah, ki so nastale v pogledu preskrbe redne proizvodnje s surovinami. Nekaj lanene stablike bomo dobili v lanarni Petrinjta, je rekel na koncu tovariš Klešnik, sicer pa so težave.
Dr. Franc Jcrovec je dejal, da sc bo OD v letošnjem letu dvignil za 20 ”/», zakar so ustrezne sklepe že sprejeli organi samoupravljanja. Komisija za pripravo pravilnika mora dogotoviti novi pravilnik za delitev OD do 15. februarja, le-ta pa bo imel retrospektivno veljavnost od 1. februarja dalje.
Šef komercialne službe Jože Mavko je rekel, da za izvoz nimamo izdelane dovolj kvalitetne jadrovine in gradla. Ostali izdelki pa še ne predstavljajo močnejše finančne postavke v izvoznih količinah.
Marjan Slapšak se je zanimal, kako moremo govoriti o kvaliteti in predvsem boljši kvaliteti, če poslušamo pereče vprašanje, da sploh nimamo osnovnih surovin. Obratovodja predilnice je na to odgovoril, da je ravno za jadrovino dovolj konoplje na razpolago, medtem ko primanjkuje lanenega vlakna.
Lado Zabukovec je osvetlil vprašanje kvalitete izdelkov tudi z drugega vidika in menil, da je krivda za slabo kvaliteto na surovini, v enaki meri pa tudi na nas samih. Vprašal je, kaj je bilo pokrenjeno za izobrazbo proizvajalcev. Nič! Delavec je sprejet, nato se pa brez posebne priučitve vključi v redno delo. Nihče mu ne posveča več pozornosti in rezultat takšnega dela je krivda nas vseh. Tov. Zabukovec je predlagal uvedbo obveznih tečajev za vse novosprejete delavce enako kakor za vse, ki bodo v doglednem času predelovali v tkanino sintetična vlakna. Izdelovanje sintetičnih tkanin zahteva določene finese in te moramo poznati.
Diskusija k prvi točki je trajala uro in pol. Delovni predsednik je nato predlagal, da bi se pogovorili o informiranosti članov kolektiva, toda kratke izjave so osvetlile to vprašanje kot zadovoljivo rešeno.
Ivan Vavpotič, vodovodni inštalater, je postavil vprašanje glede regresov za dopustnike, ki v prihodnje
Tiskovna konferenca
Novinarji petih časnikov in dveh radiotelevizijskih postaj so bili gostje našega kolektiva
Spiker ljubljanskega obzornika v TV oddaji je v sredo 13. januarja poročal gledalcem, da nekatera slovenska tekstilna podjetja organizirajo pred sejmom mode na GR tiskovne konference.
"Tiskovna konferenca je bila danes v INDUPLATI Jarše,« je v tem poročilu rekel napovedovalec in nadaljeval s podatki, ki so jih zvedeli novinarji na konferenci.
Oglejmo si še enkrat, kako je bilo.
Vabilu so se odzvali novinarji naslednjih redakcij: Politika — Beograd, Vjesnika — Zagreb, Dela — Ljubljana, Dnevnika — Ljubljana ter Večera iz Maribora. Nadalje je bil na konferenci dopisnik govornega programa RTB — Beograd in novinarji govornega in TV programa RTV Ljubljana. Krog povabljenih so zaključili še nekateri gostje, za katere menimo, da morajo biti seznanjeni z našim proizvodnim programom.
nc bodo letovali v Induplati počitniških domovih. Želel je nadalje vedeti, kaj bomo napravili z denarjem, katerega bomo izkupičili za prodane prcdilniške stroje.
Direktor Kamilo Marinc je odgovoril, da lahko sprejme konferenca resolucijo, s katero aperila na DS, da se da vsakemu članu kolektiva toliko in toliko denarja za dopust. Opozoril pa je, da predvideva naš plan za leto 1965 eno milijardo dinarjev za osebne dohodke in da je zato vseeno, kje se ta denar troši — pri izplačilu osebnih dohodkov redno vsaki mesec ali pa še dodatno za dopuste, kar razumljivo zmanjša delež za osebne dohodke ob koncu vsakega meseca.
Prav zato, jc nadaljeval direktor, tudi nc poznamo več dobička, ker smo ga že davno nadomestili z mnogo bolj pravično delitvijo ob koncu vsakega meseca v obliki vrednosti točke.
Jože Kncp se je zanimal, kako bi bilo, če bi uvedli menjavo koriščenja prostorov za letovanje z drugimi kolektivi, ki imajo svoj dom kje drugje. Tako bi ne bilo treba stalno obiskovati samo Umag.
V nadaljevanju se jc predsednik TVD Partizana Jarše zahvalil dosedanjemu odboru in predvsem predsedniku tovarišu Janku Ukmarju za plodno in obojestransko koristno sodelovanje. O. Lipovšek je apeliral na nadaljevanje takšnega koristnega dela, ki rodi dobre sadove.
Želja za ponovno aktiviranje našega kina je bila izražena od nekaterih udeležencev občnega zbora. V odgovor je bilo povedano, da to ni več vprašanje, ker se na stvari že dela.
Delovni predsednik je prosil po zaključeni diskusiji predsednika nadzornega odbora za poročilo^ To je podal Anton Škarja. Poročal je, da je nadzorni odbor redno spremljal delo sindikalne organizacije, da je preveril delo blagajnika in da zato predlaga razrešitev sedanjega odbora.
Navzoči so z glasovanjem sprejeli predlog ter zadolžili kandidacijsko komisijo, da zbere predloge za nove člane v organe sindikalne organizacije. Delegati so predlagali 22 kandidatov, od katerih je kandidacijska komisija po pooblastilu konference 15 predlagala za izvolitev.
Konferenca je nadalje predlagala kandidate, katere bomo aprila letos volili na mesto tovarišic Danico Blejčeve in Marice Jermanove, katerima poteče mandatna doba, v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Domžale.
Po skoro triurnem delu je delovni predsednik Lipovšek zaključil konferenco ter navzoče v imenu starega odbora povabil v menzo na večerjo.
Po 10. uri 13. januarja letos je direktor Induplati Kamilo Marinc otvoril konferenco ter zbranim poročal o našem proizvodnem programu, o naših uspehih in težavah in predvsem o novitetah, ki smo jih pričeli proizvajati za široko potrošnjo in za industrijo.
Ing. Srečko Bergant, šef tehnične službe Induplati, je v svojem izvajanju podrobneje analiziral prehod proizvodnje iz predelave naravnih vlaken v tkanine na predelavo oziroma izdelovanje tkanin iz sintetičnih materialov.
Šef komerciale, Jože Mavko, je osvetlil proizvodnjo iz vida prodaje, medtem ko je ing. Avgust Orehek, šef tržiščne službe v Induplati, poročal o motivih, ki so nas privedli do odločitve, zakaj smo preusmerili oziroma zakaj preusmerjamo našo proizvodnjo v izdelavo tkanin iz sintetičnih materialov.
Prav gotovo so bila vsa poročila zanimiva, kar potrjujejo številna vprašanja novinarjev. Za nas pa je zanimiva izjava ing. Berganta, ki je v enem izmed odgovorov rekel, da bo svet jutrišnjega dne rabil več setvenih površin za pridelovanje prehrambenih kultur. To stanje bo še bolj kot danes izpodrinilo'pridelovanje rastlin za tekstilno industrijo. Lan, konoplja in bombaž bodo zato vedno dražji, medtem ko je pridobivanje sintetskih vlaken iz anorganskih materialov praktično neomejeno ter bodo izpopolnjeni postopki dovoljevali zniževanje cen tem surovinam. V doglednem času, je izjavil ing. Bergant, bodo cene naravnim surovinam enake cenam sintetičnih vlaken. Takrat bo želja vseh tekstilcev sveta izdelovati tkanine iz sin-tetike. Uspel bo tisti, ki bo na to napovedano stanje pripravljen.
Prav gotovo, je nadaljeval ing. Bergant, sintetika ne bo zamenjala naravna vlakna v celoti, ker zahtevajo nekateri izdelki (rjuhe, brisače in podobno) takšne lastnosti, ki jih sintetika doslej še ni znala nadomestiti. Takšne proizvode bomo izdelovali v prihodnje tudi mi, zato ne smemo pojmovati prehoda dejavnosti v izdelke iz sintetike tako, da s tem popolnoma opuščamo klasične surovine, to je naravnega izvora. Obvestite javnost, da proizvajamo tkanine iz sintetike zato, ker imajo vrsto pozitivnih latnosti in prednosti pred tkaninami iz lanu in bombaža in povejte, da bomo določene izdelke tudi v prihodnje izdelovali tako, kakor danes in včeraj, je zaključil ing. Bergant.
Šef tržiščne službe je navzoče posebej opozoril na našo udeležbo na sejmu Moda 1965 (bil je v Ljubljani od 16. do 24. januarja letos), kjer v svojem paviljonu predstavljamo potrošnikom vrsto novih izdelkov kot zavese iz sintetike, tiskan lanacril za ženske obleke, tkanine za tapetnike iz čiste sintetike ter še in še. Induplati želi sodelovati s širokim krogom protrošni-kov, zato je pripravil anketo, s pomočjo katere želimo slišati mnenje potrošnikov o naših proizvodih.
Novinarji in gostje so si nato ogledali razstavo naših proizvodov, ki jo je pripravil razvojni oddelek tehnične službe, v sejni sobi. Ponovno so bila stavljena vprašanja in zopet so se polnile beležnice novinarjev s podatki.
Na koncu smo vse povabljene povabili v našo menzo na skupno kosilo ter še zadnjič, tokrat v popolnoma sproščeni obliki, razpravljali o tej konferenci in se potem razšli.
Prepričani smo, da s takšnim načinom informiranja javnosti o našem delu in naših proizvodih uspevamo, ker ni vseeno, če ve za naša prizadevanja samo peščica ljudi ali vsa Jugoslavija.
Na konferenci so bili navzoči predstavniki 5 časnikov, ki izidejo dnevno v skupni nakladi 800 000 izvodov. Prek radia in TV pa je poslušalo poročila o »naši« tiskovni konferenci vsaj še 10-krat toliko potrošnikov, za katere delamo in katerim prodajamo.
Uporaba poliakrilnitrilnih vlaken v laneni industriji
(Nadaljevanje — piše ing. Srečo Bergant)
Tehnološki problemi pri predelavi:
Za sestavo optimalne mešanice leakrila in lanu so bili izdelani številni poizkusi. V literaturi ne zasledimo nobenih napotkov, kako in v kakšnem razmerju naj se delajo mešanice, zato smo se odločili sami izdelati mešanice sledečih sestav:
33 »/o leakrila,
67 %> lanenih izčeskov iz primarnega dela česalne-ga stroja za lan,
40 '%> leakrila in 60 % lanenih izčeskov,
55 %> leakrila in 45 '"/<> lanenih izčeskov,
67 %> leakrila in 33 °/o lanenih izčeskov.
Vse mešanice so bile poizkusno izdelane iz različne finoče leakrila 5 den, 8 d en in 15 den, dolžine 90—130 mm. Finoča vlaken, kakor tudi dolžina, se je izbirala predvsem z ozirom na uporabljena lanena vlakna. Omejili smo se na te mešanice, katere smo preizkusili in ugotovili njih dobre in slabe lastnosti. Najboljši rezultati so bili doseženi pri mešanicah 40 ®/o leakrila in 60 %> lanu ter 55 %> leakrila in 45 % lanu. Pri teh mešanicah se lastnosti posameznih vlaken medsebojno dopolnjujejo in nam dajo želj ene rezultate. Jasno nam mora biti, da se fizikalne lastnosti lana in leakrila medsebojno zelo razlikujejo in to predvsem po gornji strukturi, debelini, elastičnosti itd. Iz poizkusov je bilo razvidno, da se vlakno 15 den in dolžine 130 mm zelo lepo predeluje na kardi, povzroča pa težave pri nadaljnji predelavi, medtem ko je pri vlaknih 5 den in 8 den pojav ravno obraten. Težko je namreč prilagajati kardne obloge debelini in dolžini vlaken, temveč moramo vzeti vlakna, pri katerih nam mikanje z obstoječimi oblogami dela najmanj težav.
Predenje mešanic lanu in sintetskih vlaken lahko sušimo na več načinov. Uporabljena sta bila dva načina:
1.	Mešanje komponent v obliki postelje z istočasnim mikan jem.
2.	Mikanje posameznih komponent in mešanje na raztezalkah.
Predenje z istočasnim mikanjem obeh komponent. Vlakna obeh komponent ne vsebujejo nečistoč, zato čiščenje vlaken odpade in ostane samo rahlanje. Mešanico pripravimo tako, da posamezne komponente
Posnetek s tradicionalnega sestanka z našimi upokojenci,
nalagamo v plasti, ki ne smejo biti debelejše od 10 cm. Preparacija z antistatičnimi sredstvi ni potrebna, ker so sintetska vlakna že preparirana. Lanena vlakna samo rahlo navlažimo. Če uporabljamo vlakna grobe vrste, npr. 15 den, moramo tem vlaknom dodati vsaj 30 “/o vlaken 5 den zaradi boljšega upredenja in povezave vlaken v gotovi preji. Delno opravijo to nalogo že lanena vlakna.
Sestava mešanice za Nm 12 naj bi bila sledeča:
45 «/o lanenih izčeskov,
15 "/o leakrila 5 den 90—110 mm,
40 %> leakrila 15 den 110—120 mm.
Vedeti moramo, da so lanena vlakna zelo neenakomerne dolžine, zato moramo izbrati tak material, ki je lahko cepljiv in dobro goden.
Tako pripravljeno posteljo pustimo ležati 24 ur pri temperaturi 20—22° C in 65 %> rel. vlagi. Pri tem se vlakna enakomerno navlažijo. Maščenje vlaken ni potrebno, ker normalno lan že sam vsebuje dovolj maščob. Pred neposrednim mikanjem mešanico premešamo na grobem mikalniku.
Za mikanje mešanice uporabljamo normalen mi-kalnik za lan, katerega preuredimo z ozirom na fmočo in dolžino uporabljenih vlaken. Hitrosti delovnih organov mikalnika pustimo neizpremenjene, urejene tako kot so urejene za mikanje lanu. Če bi hitrosti povečali, bi proizvodnjo dvignili, kvaliteta mikan j a pa bi se močno poslabšala.
Da je mikanje uspešno, zapolnitev oblog dova-jalnih valjev ne sme presegati 50 g/m2 površine. Če zapolnitev oblog povečamo s hitrejšim dodajanjem materiala, se proizvodnja mikalnika poveča, odstotek odpadkov pa močno naraste. Zaradi preobremenitve oblog vlakna obletavajo in tudi mikanje samo je mnogo slabše, vlakna se začno med oblogami s val j -kati. Pri pravilni namestitvi oblog in hitrosti delovnih organov, pravilni zapolnitvi oblog, pri posameznih mešanicah ne sme biti več kakor 2—5fl/o še uporabnih odpadkov, seveda če so bila lanena vlakna dovolj čista. Te odpadke lahko uporabimo za predenje nižjih številk preje.
Če se držimo pravilnih klimatskih pogojev 22° C, 70 °/o r. vlage in imamo dobro urejen mikalnik in pravilno izbrana vlakna, mikanje ne predstavlja praktično nobenih težav.
Merjenje enakomernosti teže traku Ve = 5,2 do 8,5 "/o, iz česar je razvidno, da je mikanje potekalo popolnoma v redu, saj je enakomernost teže traku mnogo boljša kakor pri mikanju čistih lanenih vlaken (vsebujejo več nečistoč).
Raztezanje in dvojenje se lahko vrši na kakršnem koli preparatornem sistemu za lan, samo da ga preuredimo z ozirom na vlakna katera predelujemo. Pri raztezanju igra veliko vlogo trenje vlaken med seboj, kar imenujemo notranje trenje in trenje vlaken ob delovne organe stroja — zunanje trenje. V bližini odvajalnega cilindra, to je približno na drugi tretjini razteznega polja, je raztezanje najintenzivnejše. V tem primeru je trenje neoprijetih vlaken največje. Zaradi tega se ravno v tem momentu pri raztezanju pojavijo največje neenakomernosti, če je raztezno polje neprimerno za določeno dolžino vlaken. Iskati moramo primerno dolžino razteznega polja, trenje vlaken pa povečati z gostoto iglic v razteznem polju. Zapolnitev iglic igra veliko vlogo v procesu raztezanja. Vsa vlakna morajo biti med iglami, to je grebeni. Nikakor ne smemo imeti vlaken, ki plavajo med grebeni, ker nam ta vlakna povzročajo neenakomernosti v preji. Izogibati se moramo hrapavih površin priti-
Proizvodnja decembra M64
Zadnji mesec lanskega leta nismo dosegli posebnih rezultatov v proizvodnji. Planske naloge so razen tiskarne in konfekcije ostali, to je naši glavni obrati, izpolnili. V konfekciji je manjša proizvodnja odraz sezonskega zaviranja proizvodnje šotorov.
Posamezni obrati so dosegli sledeče proizvodne rezultate:
		Plan dec. 1964	Indeks na plan dec. 1963
Predilnica			100,7 %	103,5 %
Tkalnica			101,7 %	104,5 %
Oplemenitilnica . . .		99,1 %	102,5 %
Tiskarna 		• v •	74,0%	123,0 %
Konfekcija			71,0%	89,9 %
Produktivnost je v decembru 1964 ostala nad lanskim povprečjem. Slaba kvaliteta surovin in bombažne preje je tudi v tem mesecu negativno vplivala na produktivnost in seveda tudi na kvaliteto gotovih izdelkov.
skalnih valčkov, obenem pa poiskati minimalno še zadostno obtežbo istih za dobro raztezanje. Za primer navajam predilni načrt za predenje Nm 12 55 % lea-krila in 45% lanu.
Stroj	Nm d.	R	d	Nmo
I. raztezalka	0,0493	4,5	4	0,0552
II. raztezalka	0,0552	5	3	0,0921
III. raztezalka	0,0921	6	3	0,187
predpredilni	0,187	8,5	1	1,58
predilni	1,58	7,6	1	12
Teža celotnega predložka: 75 kg, dolžine 1000 g. Če delamo na raztezalkah z velikimi raztegi, imamo težave pri predpredenju. Gladka sintetska vlakna drsijo druga ob drugem in tako nastajajo številni pretrgi. Najbolje je, če damo na predpredilnem stroju maksimalni možni razteg. Poizkusi so pokazali, da je delo na ta način olajšano, predpreja pa zato ni bila nič slabša. Tudi na predpredilnem stroju moramo paziti na gostoto grebenov ter na obtežbo pritiskalnih valčkov. Posebne važnosti so zavoji predpreje. Koeficient vitja zavisi od vrste uporabljenega materiala (vlaken). Težko je še zaenkrat postaviti neke norme, kakšen naj bo koeficient vitja za posamezne številke preje in posamezne vrste mešanice. Izogibati se moramo premočnega vitja, ker nam to otežkoča raztezanje pri predenju. Predpreja predstavlja slabši polproizvod, s katerim je treba ravnati zelo previdno. Posamezne deformacije predpreje privedejo do neljubih pretrgov pri predenju. Vedeti moramo, da je predpreja iz mešanic mnogo slabša po trdnosti, kakor predpreja iz čistega lanu, zato je temu primerno treba regulirati vitje, trdoto navitka. Trdota navitka je velike važnosti za nadaljnjo predelavo, vendar se tu ne more fiksirati nekih norm, temveč je treba v tem oziru dobiti nekaj prakse.
Janko Ukmar podaja na občnem zboru sindikalne organizacije poročilo starega odbora.
V letu 1964
smo bolj pridno delali
Ob koncu vsakega leta je običaj, da pregledamo naše delo za nazaj, kako smo delali in kaj smo delali. V lanskem letu smo z januarjem prešli na 42-urni tednik in si s tem zadali precej težko nalogo, namreč v krajšem času več izdelati. Preden bi si ogledali številke, naj omenim nekaj težav, ki so nas spremljale v lanskem letu.
Predilnica se je celo leto borila z občasnim pomanjkanjem surovin, ki večkrat tudi niso bile ustrezne kvalitete. Poleg tega je bila v septembru in oktobru prizadeta s pomanjkanjem električne energije.
Tkalnica je s proizvodnjo zašepala takoj v začetku leta. Stroji, na katere smo računali že z januarjem, so stekli šele v aprilu, pa še takrat večkrat niso bili zasedeni, ker ni bilo ljudi oziroma je bilo mnogo tkalk bolanih. Večkrat je primanjkovalo posameznih številk bombažne preje, kvaliteta iste pa se je posebno v zadnjem tromesečju močno poslabšala.
Oplemenitilnioa in tiskarna sta bili zadovoljivo oskrbovani z barvami in kemikalijami, če izvzamemo nekaj manjših zastojev.
Konfekcija je v začetku leta zadovoljivo opravljala svoje naloge, proti koncu leta pa ji je zmanjkalo sape — naročil, tako da rezultat ni najboljši.
	Plan 1964	Indeks na 1.1963 Proizvodnja Proizvodnost	
Predilnica	99,0 %	104,4 %	108,5 %
Tkalnica	98,9 %	100,6 %	103,7 %
Oplemenitilnica	94,7 %	98,2 %	103,4 %
Tiskarna v TM	—	72,0 %	76,7 %
v BM	—	90,6 %	118,4%
Konfekcija	83,8 %	104,3 %	119,0%
Ha\ m ostane sama fm žeijah
Srečanje z upokojenci konec decembra 1964 se jie udeležilo veliko upokojencev in malo obli-gostov
Sobota 26. decembra 1964 je bila podobna ostalim sobotam v tej zimi. Snežilo je in nič ni kazalo, da bo prenehalo.
V jedilnici naše menze so takoj po kosilu pripravili prostor za pogostitev naših upokojencev. Tudi tu ni bilo nič posebnega, saj smo že navajeni raznih pogostitev in proslav, ki so bile v decembru 1964 skoro vsak teden organizirane — nekajkrat za tuje goste.
Stal sem pred vhodom v menzo. Bilo je po prihodu rednega vlaka ob 15. uri. Komaj sem prepoznal zasnežene obraze prvih gostov. Bilc so nekoč naše sodelavke. Sedaj so naše upokojenke. V pozdrav smo si podali roke ter kratko izmenjali nekaj besed.
Za prvimi so prihajali ostali. Do 16. ure je bila jedilnica polna gostov-upokojencev. Gostitelj, sindikalna organizacija v Induplati je povabila tudi vodilne uslužbence in funkcionarje iz podjetja. Nekateri so prišli. Posedli so k raznim družbam ter v prijetnem pomenku obujali spomine na »nekdanje« dni.
Po nazdravljanju na srečno preteklo leto in prijetno srečanje, je zbrane pozdravil Janko Ukmar, predsednik sindikalne organizacije v Induplati. V lepo nanizanih besedah je povedal, da mu je prijetno videti toliko nekdanjih sodelavcev, ki so sc odzvali vabilu. Predsednik Ukmar je nato še povedal kratko o uspehih kolektiva in nalogah, ki čakajo izpolnitve v naslednjih letih. Zelja članov delovnega kolektiva in moja osebna pa je, je zaključil tovariš Ukmar, da bi se čez leto dni zopet srečali v tako velikem številu, zakar vam v imenu gostiteljev in v svojem imenu želim srečo in zdravje v novem letu.«
Preostali del srečanja je potekel v vedno živahnejšem razpoloženju, kljub snegu, ki je bolj in bolj naletaval. Pogovori so postali glasnejši in pri posameznih omizjih se je oglašalo petje. Za skupno zahvaljevanje ni bilo več primernega časa, pa je prisedel Vino Kern, eden najmlajših upokojencev ter prosil, da bi besede, ki jih jte želel povedati, zapisal v Kono-plan, kjer bodo bolj primerne kakor nezbrano govorjenje.
Takole mi je rekel naj zapišem:
Letos zbrani upokojenci se organizatorjem srečanja najlepše zahvaljujemo za sprejem in pogostitev.
Upokojenci želimo, da bi to — že tradicionalno srečanje ostalo v koledarju naših doživetij še naprej.
Seveda imamo tudi želje. Zdi sc nam prav, da potom našega Konoplana sprožimo vprašanje odobritve upokojencem nabavo kg ostankov, kakor to velja za redno zaposlene člane kolektiva, kar smo bili tudi mi »nekoč«. Nadalje bi se želeli enkrat v letu kam peljati z našim avtobusom. Mnogi še niso videli Umaga pa bi si ga radi ogledali, npr. za dan ali dva.
Nenavadna želja za redno zaposlenega, a nas starejših srčna želja je, da bi si med letom enkrat lahko ogledali notranjost današnje Induplati. To si želijo predvsem najstarejši upokojenci, katerim je že zbledel spomin na nekdanja delovna mesta in sploh vse, kar so tedaj imenovali »naš drugi dom«.
No, in zadnja želja, je rekel tovariš Kern, kolektivu želimo uspehe pri vsakdanjem delu ter osebno zadovoljstvo in zdravje vsakemu posebej.
K sestavku, ki nas žal samo enkrat letno združuje, bi rad pripisal nekaj vrstic.
Pogostitev je naša tradicionalna dolžnost, od katere ne moremo odstopiti niti bi to hoteli napraviti. Iz želja pa dobi človek občutek, kakor da bi bili popolnoma ločeni, kar prav gotovo nismo. Krivda je tudi vaša, dragi upokojenci. Konoplan je vez med vsemi, ki ne loči med aktivnimi in upokojenimi — niti med tistimi z najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki.
Toda, ta vez obstoja samo v primeru, če jo uporabljamo.
Predlagam zatorej, da se občasno oglasite. Napišite nam o vašem življenju, o doživetjih in izletih, skratka o vsem, kar bi bilo zanimivo. Uredništvo bo vedno našlo toliko prostora za objavo vaših prispevkov. Skromno sicer, pa vseeno — prispevke nato tudi honoriramo, 10 din za objavljeno vrstico.
Naj vam ne bo neprijetno pisati. Vem, nekaterim gredo besede težko iz ust, pa tudi roka je včasih okorna za svinčnik. No, vse to bomo rade volje popravili, preden bo objavljeno — prosimo vas samo, podpišite se. Brez podpisa prispevka ne bomo objavili.
Tako tudi sam zaključujem to, že malce dolgovezno pripovedovanje, na katerega pa me vežejo samo prijetni spomini. Pridružujem se že izrečenim željam, da bi se ob letu vsi zopet zdravi videli.	TT . ..
Konstituiran sekretariat 00 ZK
24. decembra izvoljeni člani novega sekretariata OO ZK Induplati so na 1. seji izvolili Franca Majdiča (28) za novega sekretarja organizacije. Namestnik sekretarja je Janez Bartolj.
Franci MAJDIČ se je rodil leta 1937 v Mengšu. V Induplati Jarše se je prvič zaposlil 17. februarja 1955. leta in to v oplemenitilnici. Po dveh letih dela med nami, je odšel na odsluženje vojaškega roka v JLA, iz katere se je vrnil 1. oktobra 1959. Po vrnitvi se je zaposlil kot mojster v konfekciji. Kot član je vstopil v ZK 21. februarja 1957.
ing. Franc VERHOVEC
Zakaj samo 232?
Od 416 anketiranih sodelavcev se jih je samo 232 izjavilo za otroško varstveno ustanovo
V	decembru 1964 je bila pri občinski skupščini Domžale imenovana komisija za otroško varstvo, kateri je bila med drugimi postavljena naloga, da izvede in prouči v vseh podjetjih in ustanovah naše občine anketo o otroškem varstvu. Iz afikete bo razvidno, koliko je število otrok do 15 let starosti v občini in število otrok, ki jih žele starši v službeni odsotnosti oddati v otroško varstvene ustanove. Poleg tega pa bodo razvidne še želje občanov, kje naj bi se ustanovile takšne ustanove.
V	naši tovarni smo ob zaključku anketiranja za uvidevnost svojih sodelavcev zbrali sledeče rezultate:
Vseh, ki smo jih anketirali, torej tistih, ki imajo otroke do 15 let starosti, je bilo 416. Nekaj sodelavcev nismo anketirali z ozirom na njihovo odsotnost — opravičilo je bolezen in dopust. Iz rezultata je tudi razvidno da je 232 članov kolektiva, ki želijo, da se vzpostavijo čimprej otroško varstvene ustanove, ostalih 184 pa so proti predlaganemu otroškemu varstvu. Želje anketirancev, kje naj bi se vzpostavile otroške varstvene ustanove, so sledeče:
Za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
za
Jarše - Roje je glasovalo 142
Mengeš je glasovalo	61
Vir je glasovalo	56
Zgor. Domžale je glasovalo 39 Sp. Domžale je glasovalo 13 Količevo je glasovalo	10
Lukovico je glasovalo	9
Dob je glasovalo	7
Homec je glasovalo	7
Ihan je glasovalo	6
Loko pri Mengšu je glasov. 6 Radomlje je glasovalo	5
Duplico je glasovalo	5
Moste je glasovalo	5
Moravče je glasovalo	5
Preserje so glasovali	4
Šmarco so glasovali	3
Kamnik so glasovali	3
Črnelo sta glasovala	2
Prevalje je glasoval	1
Krtino sta glasovala	2
Nožiče je glasoval	1
Študo je glasoval	1
Topole pri Mengšu je glas. 1
članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, članov kolektiva, člani kolektiva, člani kolektiva, člani kolektiva, člana kolektiva, član kolektiva, člana kolektiva, član kolektiva, član kolektiva, član kolektiva.
Ing. FRANC VERHOVEC
novi predsednik 10 sindikalne organizacije »Induplati«
Novoizvoljeni odbor sindikalne organizacije v INDUPLATI je na svoji 1. redni seji v petek 22. januarja izvolil predsednika in tajnika. Soglasno je bil za predsednika izvoljen ing. Franc VERHOVEC (27), obratovodja pripravljalnice. Za tajnika je bil izvoljen Franc BERGLEZ. Odbor se je odločil, da je funkcija tajnika hkrati funkcija podpredsednika ter ga po potrebi polnopravno nadomestuje.
Ostali člani izvršnega odbora sindikata so: Franc BLEJC, Jože MIHELČIČ, Mara NUSBERGER, Ivan VAVPOTIČ in Mara VREBEC.
Danica BLEJCEVA je novi predsednik nadzornega odbora sindikalne organizacije, člana pa sta Marjan SLAPŠAK in Janko UKMAR.
V odbor TOVARIŠKE POMOČI so bili izvoljeni: Vida HREN — predilnica, Pavla MATlClC — pripravljalnica, Slavko HRIBOVŠEK — tkalnica, Franc LUZAR — oplemenitilnica, Lado KOS — obrat za vzdrževanje in Vida ANDROMAKO — uprava.
za Selo je glasoval za Rova je glasoval za Mekinje je glasoval za Trzin je glasoval za Bukovico je glasoval za Rodico je glasoval za Videm je glasoval
1 član kolektiva, 1 član kolektiva, 1 član kolektiva, 1 član kolektiva, 1 član kolektiva, 1 član kolektiva, 1 član kolektiva.
To so podatki naše ankete, prav gotovo pa bodo še bolj zanimivi rezultati ankete vseh podjetij in ustanov v občini. Takoj1, ko bo komisija za otroško varstvo pri občinski skupščini Domžale proučila vse ankete naših občanov, bomo o njenih rezultatih in odločitvah občinske skupščine poročali ponovno v našem listu.
Poročilo o nesrečah za december 1964
V mesecu decembru je bilo v naši gospodarski organizaciji osem obratnih nesreč. Nesreče iz meseca novembra so bile vse zaključene v mesecu decembru. Dva ponesrečenca iz meseca decembra pa se še nahajata v bolniškm staležu.
Predilnica
1.	Zabavnik Marija (50), mokra predica; na poti v službo je delavki spodrsnilo in je padla. Pri padcu si je zvila desno nogo v kolenu.
Tkalnica
1.	Šarc Drago (30), mojster izmene; pri popravljanju menjalnega mehanizma tkalskega stroja je padel delavcu drobec železa v desno oko.
2.	Zamen Angela (40), tkalka; pri izstopanju iz avtobusa si je s krilom vrat avtobusa priščipnila kazalec desne roke.
3.	Cerar Francka (18), tkalka; delavka se je ponesrečila pri stroju. Ročka za zagon stroja jo je pritisnila na prstanec desne roke.
Pripravljalnica
1.	Koderman Cilka (35), previjalka; pri izstopanju iz avtobusa si je s krilom vrat priprla levo nogo pod kolenom.
2.	Kočar Doroteja (25), previjalka; s čelom glave je zadela ob rob stojala previjalnega stroja.
3.	Župec Ivan (35), vlagalec valjev; ko je delavec hotel dvigniti osnovni valj, se je naslonil na stikalo, zaradi česar ga je vrteči del stroja pritisnil na palec desne roke.
Oplemenitilnica
1.	Režek Anton (35), barvar; pri barvalnem stroju mu je brizgnila barva v levo oko.
Skupno število izgubljenih dni zaradi nesreč v
mesecu decembru:
1.	zaradi nesreč v mesecu novembru .... 14 dni
2.	zaradi nesreč v mesecu decembru . . . . 53 dni
Skupaj................................,67 dni
ZAHVALA
Sodelavcem v kolektivu sc iskreno zahvaljujem za izraze sožalja ob smrti moje dobre mame
Marije F u n t e k
ki je umrla po trudapolncm življenju 11. januarja letos. Hvala vsem, ki so darovali cvetje na njen mrliški oder in hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti.
Mengeš, januarja 1965.	Hčerka Vera,
poročena Habjan
Tri faze letošnjif) volitev
Volili bomo odbornike občinske skupščine in poslance za republiško skupščino
Pred dvemi leti smo spontano opravili državljansko dolžnost in volili odbornike za skupščine, od občine do zveze. Tedaj smo sprejeli načelo, da je delo izvoljenih predstavniških teles neprekinjeno na ta način, da se po dveh letih ponovno izvoli polovico odbornikov oziroma poslancev. Letos smo torej na tem, da ponovno volimo na vseh tistih voliščih, kjer je odbornikom in poslancem pretekla dveletna mandatna doba.
Razvojna pot je naredila v tem času še korak dalje. Način zbiranja kandidatov in kandidiranje sta drugačna. Potek volitev ostane neizpremenjen, ker že v ustaljeni obliki zagotavlja nepristranost in tajnost.
V	nadaljevanju nekaj tolmačenj k temu.
EVIDENTIRANJE ZA JAVNO ZBIRANJE
KANDIDATOV
V	prvi fazi letošnjih volitev bomo na najbolj demokratičen način zbrali kandidate za volitve.
Pomni:	vsakdo ima pravico predlagati mož-
nega kandidata, če predlagani izpolnjuje etične norme, če je primeren za predstavnika, če se zanima za problematiko kraja (enote), ki ga kandidira in podobno. Ta vsakdo je lahko posameznik, lahko je to skupina državljanov ali katerakoli organizacija. Predlagatelj javi ime možnega kandidata svojemu krajevnemu odboru SZDL in volilni komisiji pri občinski skupščini Domžale — Kolodvorska 6.
Podobno velja za zbiranje možnih kandidatov za odbornike zbora delovnih skupnosti pri občinski skupščini. Tudi tu imajo pravico predlagati možne kandidate posamezniki oziroma organizacije (sindikat in podobno).
Skratka: VSAK DRŽAVLJAN IMA PRAVICO PREDLAGATI MOŽNEGA KANDIDATA, DA BO IZVOLJEN V ORGANE OBČINSKE SKUPŠČINE ALI V REPUBLIŠKO SKUPŠČINO! PREDLAGA TAKO, DA NJEGOVO IME JAVI SVOJEMU KRAJEVNEMU ODBORU SZDL.
KANDIDIRANJE
Predlagane možne kandidate za že omenjene skupščine bomo potem na javni in demokratični način pretresli zato, da obdržimo le enega, dva, tri ali največ štiri možne kandidate. To pretresanje kandidatov bo izvedeno posebej na terenu in posebej v podjetjih.
Del udeležencev sestanka DITTS-a, katerega je vodil direktor Marinc in na njem obravnaval temo »Vloga izobraženca v podjetju«.
a)	NA TERENU bodo volivci na zborih volivcev pretresali predlagane kandidate ter s tehtnimi razlogi obdržali v posameznih volivnih enotah samo dokončne kandidate, katerih imena bomo napisali na volilne listke in jim po lastni presoji dali zaupanje.
b)	V PODJETJIH bomo organizirali podobne sestanke kot so to zbori volivcev. To bo na zborih volivcev, kjer bodo organi sindikalne organizacije povedali, kdo so možni kandidati. Postopek bo enak kakor na zborih volivcev za teren.
VOLITVE
V 3. fazi bodo izvedene volitve. Kakor smo v našem listu že poročali, bodo volitve v občinsko skupščino letos aprila, v republiško pa maja.
Volišča, na katerih bodo volivci volili nove predstavnike za občinsko skupščino, bomo objavili v prihodnji številki. V nadaljevanju pa navajam samo predstavnike republiške skupščine, katerim po dveh letih poteče mandatna doba. Mandat poteče:
— Angelci Keržan, poslanki v republiškem zboru,-
— Sreču Rihtarju, poslancu v republiškem gospodarskem zboru in
— Stanetu Vrhovcu, poslancu v rep. kuiturno-prosvetnem zboru.
Nove predstavnike v organe republiške skupščine bodo volili vsi, ki stanujejo na desnem bregu Bistrice (glej v smeru toka vode!) ter naselji Ihan in Prevoje.
Poslanca v gospodarski zbor republiške skupščine volijo vse gospodarske- organizacije občine Domžale, torej tudi mi v INDUPLATI JARŠE, ne glbde na to, kje je kdo doma.
Prodaja v decembru 1HB4
Prodaja v decembru je potekala dokaj dobro. Ta mesec je znan po padanju prodaje v industriji, medtem ko je v trgovinah najmočnejši. To je mesec obdarovanj in se predvsem prodajajo predmeti, ki se darujejo za določene dni. Tudi pri nas se je čutil močan pritisk na konfekcionirane predmete, predvsem na razne garniture, katerih nam pa vseskozi primanjkuje. Fakturirano realizacijo smo napram finančnemu planu prodaje dosegli 99 %. To je dober rezultat, četudi bi si želeli še boljšega. Kot že celo IV. tromesečje, je tudi v decembru primanjkovala predvsem tkanina za pokrivanje kamionov. Položaj se še ni izboljšal ter živimo še v pričakovanju tega.
Defektnega blaga smo imeli 6120 m2, kar je v primeri z lanskim decembrom za 2,4% manj.
Ob koncu leta je bila izvršena analiza cen našim proizvodom, predvsem v zvezi s porastom cen surovin in pomožnega izdelavnega materiala. V vseh artiklih, kjer je uporabljen lan in konoplja, se je ugotovil negativen vpliv cen surovin na našo prodajno ceno. Pri alternativi ali opustiti izdelavo artikla, oziroma mu povišati prodajno ceno, smo se odločili popraviti ceno v toliko, kolikor je potrebno, da se pokrijejo stroški in potrebni dohodek. Z novimi cenami smo že stopili na tržišče. Upamo, da zaradi povišice cen ne bomo naleteli na težave.
Izvoz v decembru ni bil velik, vendar pa tolikšen, da smo pokrili letni izvozni plan in ga celo za 1,9% presegli. To je napram lanskoletnemu rezultatu več kot dober letni zaključek. Pripomniti je, da smo izvozili v področja čvrste valute. V letu 1965 nas v tem pogledu čakajo večje težave in bo treba vložiti več truda, da se ustvari vsaj po planu določeni izvoz, ki nam bo garant, da se bomo lahko skromno oskrbeli s potrebnimi surovinami.
K O N d P L A N
Stran 9
Št. 2
Sindikat na planini
(Zabavna reportaža)
Sklep, da se gre, je bil sprejet soglasno.
V soboto, 9. januarja letos, smo ga reali7.irali.
V, pred in okoli vratarnice Induplati se nas je po 15-minutnem čakanju (čakali smo samo nekatere — op. pisca) zbralo 21.
Kam, to so vedeli samo nekateri. Vseeno smo bili dobre volje. Deževati ni prenehalo kljub želji, da bi.
Jože je zavozil z avtobusom v smeri proti Kamniku. Vprašanje kam, se je tako zmanjšalo za 75 ”/o. Večina jih je bila mnenja, da pojdemo k Tončku. Šele ko smo v Stranjah zavili v levo, so vedeli, da se peljemo v Kamniško Bistrico. Sicer pa je vprašanje kam vedno bolj zamrlo, ker smo bili zaposleni z opazovanjem sneženja, ki je že od Kamnika dalje zamenjalo neprijetni dež.
Na vožnji je bilo veselo. Veselo je bilo celo tedaj, ko so se šalili, da pojdemo na Šimnovec z žičnico. Vsi so predlog pozdravljali. Bili smo namreč še vedno v avtobusu.
Slednjič je Jože okrenil volan in usmeril vozilo proti spodnji postaji žičnice. Komentiranje je postalo še glasnejše in hip za tem zamrlo.
Izstopili smo. Vsi. Prav zares.
Največji junaki so takoj odšli na kontrolo, če vse skupaj le ni kakšna potegavščina. Imeli so še upanje.
Mirko je še hitro uredil vse zavoljo vožnje in malo pred 16. uro (to je redni čas obratovanja žičnice) smo stopili v kabino. Nekateri jo imenujejo tudi gondola, kar ni čisto nepravilno, saj se ziblje in guglje kot prava gondola v beneških vodah. Nekateri najbrž nikdar v življenju ne bi šli v hribe z žičnico (zaradi udobnejše hoje seveda) toda, sedaj ni bilo več izbire. Treba je bilo stisniti zobe in biti junak. K sreči se kontrolirajo samo vozne karte in ne hlače!
Ob 16. uri je malo zaropotalo in že smo bili »obešeni« na jekleno vrv ter nihali med zemljo in nebom. V tolažbo nam je bilo samo močno sneženje, tako da nismo videli daleč. Nekateri niti zemlje, ki je bila komaj 200 m pod nami. Na sredi pota smo se srečali s kabino, ki se vrača od zgornje postaje na Šimnovcu v dolino. Skoro zavidali smo tistim »tam«, ki se peljejo dol. Sele pri srečanju smo dobili tudi nekoliko predstave, s kakšno hitrostjo se vzpenjamo proti vrhu.
Po 4 minutah vožnje nam je prišel Šimnovec vedno bliže. Ko smo bili gori najbliže, se je šele pričelo pravo dviganje. Zdelo se nam je kot da bi bili v dvigalu. Nekaj desetin metrov pred ciljem pa se je cela stvar močno umirila in bil sem med tistimi, ki so pri sebi delali zaključni račun.
Ker med vožnjo nismo opazili naglice, smo sedaj tembolj občutili zaviranje. Seveda se pri prvem potovanju dobi vtis, kot da se je nekaj pokvarilo in bomo obviseli nekaj metrov od gore in enako daleč od zemlje in neba. Pa ni bilo nič takšnega. Počasno zaviranje je potrebno zavoljo pristanka, kamor smo Po 5 minutah vožnje srečno prispeli.
Šimnovec je Šimnovec in lepši, kakor sem si ga kdajkoli predstavljal. Lepša je tudi vožnja, kot se da to opisati le pri potnikih, ki prispejo v ta gorski konec prvič z žičnico, so barve obrazov različne. Od najbolj rdečih do bledo-belih.
Turistični dom na Šimnovcu pa je več kot planinska postojanka, saj se po lepoti in urejenosti lahko meri z mnogimi, ki so zgrajeni v krajih z nižjo višinsko razliko.
Predsednik in Mirko sta nam odkazala rezervirani prostor v omenjenem domu in že smo pričeli obnavljati zamrle glasove. Tudi jestvine so nam zopet teknile, kar je bil vsesplošen dokaz, da še živimo. Nihče se ni upiral niti rutnenemu ali rdečemu vinu, tako da smo med živahnim razpravljanjem o tem in onem tudi krepko zalivali vsakdanjost takšnega potovanja v hribe. Poedinci so celo razglašali, da se bojijo vožnje in da jim je slabo, samo če se peljejo z avtobusom. To prav rad verjamem, saj nas je še čakala pot domov.
Kdaj smo se vračali v dolino, časovno nisem registriral, ker sem uro premaknil za nekaj ur naprej, na druge pa gledal nisem niti spraševal po točnem času. Vse zato — ker se nisem bal vožnje v dolino, kakor tudi drugi ne. Posamezniki so me pri mojem skrivnem delu posnemali.
Prav prijetno pa sem se počutil, ko sem pred domom zagledal Jožeta in bil prepričan, da smo že v dolini. Še opazil nisem, da je bil z nami na Šimnovcu.
Proti večeru ali proti noči enkrat smo pa le stali zopet na »trdih« tleh. Večina je bila tega tako neizmerno vesela, da se je zaradi tega streznila in to močno obžalovala. Kot mnogi sklepi, je bil soglasno sprejet tudi ta, da gremo »še nekam«.
To se je zgodilo v naši menzi. Alkohol je napravil ravnotežje že nekaj ur prej doseženemu stanju in bilo bi še dolgo veselo, če ne bi strežno osebje zahtevalo, da lokal zapustimo, ker je potekel obratovalni čas.
Mnogi smo bili proti, toda, predloga ni bilo, s katerim bi sklenili in seveda z večino sprejeli sklep, da še ostanemo.
Naslednji dan smo bili »marod«. Nihče pa stvari ni raziskal — zakaj. Nejasno je še vedno ali zavoljo različnih pijač ali zaradi prevelikega junaštva prejšnji dan ob 16. uri.
Biografija prizadetega
Veselo razpoloženi upokojenci na tradicionalnem srečanju v naši menzi.
Pismo, ki je hkrati reklama
Na naslov Industrije platnenih izdelkov Jarše je prispelo pismo Planinske zveze Slovenije. V dopolnilnem naslovu piše: odprava v Cordillcro Real 1964. Datirano v Ljubljani 11. 11. 1964.
Zavoljb vsebine, v kateri se pošiljatelj pisma zahvaljuje za prejeto pomoč, jo objavljamo v celoti. Vsebina namreč ponovno potrjuje odlično kvaliteto naših proizvodov.
Čitalci si naj sami naredijo o tem zaključek. Naš komentar zato odpade.
Ob povratku iz Bolivije prejmite iskrene pozdrave vseh članov ODPRAVE V CORDILLERO REAL 1964 z željo za nadaljni in čim hitrejši razvoj vašega podjetja.
Ko smo letos pričeli z zaključnimi pripravami prve domače alpinistične odprave v Južno Ameriko, smo se s prošnjo za pomoč obrnili tudi na vas in naleteli na polno razumevanje. Platno, ki ste nam ga odobrili v reklamne namene, smo uporabili za transportne torbe (artikel 7001) ter specialne nahrbtnike (art. 2017) in za oboje se je odlično izkazalo. Prav tako so se izkazali tudi šotori, izdelani iz vašega platna še za potrebe odprave v Himalajo 1960, kljub temu, da so že dolgo v uporabi.
V kolikor bi vas zanimali kaki posebni podatki o uporabi vaših proizvodov, nam prosimo sporočite, v kratkem pa se bo pri vas oglasil tudi naš predstavnik s fotografskim materialom, ki bi vas utegnil zanimati. Z njim bi sc lahko dogovorili tudi za predavanje o naši poti, ki bi ga z veseljem pripravili za vaš kolektiv.
Z željo, da bi tudi v bodoče ob sličnih akcijah lahko računali na vašo pomoč in sodelovanje, se vam ponovno zahvaljujemo in vas pozdravljamo
s planinskimi pozdravi!
Za odpravo Franci Savenc 1. r.
VESTI
RAZGOVOR O VLOGI IZOBRAŽENCA
V	KOLEKTIVU
V	ponedeljek, 28. decembra 1964 je društvo tekstilnih inženirjev in tehnikov Slovenije iz naše tovarne organiziralo razgovor s temo: o vlogi izobraženca v kolektivu. Razgovor je vodil direktor Kamilo Marinc. Po razgovoru so si navzoči ogledali še dva kratkomc-tražna strokovna filma.
10-LETNICA
21. decembra 1964 je poteklo 10 let, odkar imamo v Preserjah svoj vodovod. Leta izredno hitro minevajo in danes jih večina najbrže sploh ne ve več, s kakšnimi težavami v preskrbi s pitno vodo smo se borili v podjetju pred 21. decembrom 1954.
OBČNI ZBOR HIŠNEGA SVETA II.
Stanovalci v Preserjah 89 ter 89 a in 89 b so se zbrali v nedeljo, 24. jan. letos na redni letni občni zbor. V novi hišni svet so bili izvoljeni Otmar Lipovšek (41) za predsednika ter Mira Bučar in Marija Ples (Preserje 89), Karel Štebal (Preserje 89 a) in Miran Božič (Preserje 89 b). Na zboru je stanovalce predvsem zanimalo, kdo bo nadomestil iztrošeni inventar. Stanovalci želijo vedeti tudi, kako bo urejeno za nosečnice, ki z novorojenčkom nimajo kam iti, razen nazaj v blok. Soglasno so samski prebivalci izrazili tudi željo, da bi bila naša menza v prihodnje zopet ob nedeljah odprta.
Delovno predsedstvo na občnem zboru Sindikalne organizacije (z leve proti desni: Jeraj, Lipovšek in Zupan).
Obvestila iz hadrovshe službe
Vstopi:
1.	Breznik Ana, tekstilni tehnik, vstopila 14. 12. 1964,
2.	Jereb Marinka, tkalka, vstopila 15. 12. 1964,
3.	Mikola Draga, previjalka, vstopila 18. 12. 1964,
4.	Jeretina Majda, tkalka, vstopila 30. 12, 1964,
5.	Dacar Marija, tkalka, vstopila 30. 12. 1964,
6.	Stupar Anton, predilec, vstopil 7. 1. 1965,
7.	Resnik Fani, tkalka, vstopila 14. 1. 1965,
8.	Jančigaj Stanislav, mazač strojev, vstopil 14. 1. 1965,
9.	Premru Jelka, tekstilni tehnik, vstopila 18. 1. 1965,
10.	Horvat Katarina, tkalka, vstopila 18. 1. 1965,
11.	Gosar Janez, delavec v prejem., vstopil 20. 1. 1965. Vsem novosprejetim želimo mnogo uspehov in dobro počutje v našem kolektivu.
Izstopi:
1.	Burja Magda, tkalka, dne 16. 12. 1964,
2.	Bobek Olga, tkalka, dne 21. 12. 1964,
3.	Pavlovič Matilda, predica, dne 28. 12. 1964,
4.	Posavec Roman, ključavničar, dne 31. 12. 1964,
5.	Abuner Jože, dvor. delavec, dne 31. 12. 1964,
6.	Mav Roza, čistilka blaga, dne 31. 12. 1964,
7.	Hafner Drago, del. v prejemarni, dne 11. 1. 1965,
8.	Sitar Franc, notr. trans p. v tkal., dne 14. 1. 1965.
Poročili so se:
1.	Pavrič Marinka, konfekcija, poročena Kern,
2.	Kisilak Kristina, tiskarna, poročena Zor,
3.	Mušič Marija, konfekcija, poročena Šarc. Mladoporočencem želimo mnogo sreče in medsebojnega razumevanja.
OBČNI ZBOR
TVD PARTIZAN JARŠE
bo v petek 12. marca 1965 s pričetkom ob 16. uri
Vabimo vse člane društva, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu!