6. številka.
»bdinost^
ilhajn po trikrat na »ed.-n t šostih ii-daajih ot> torkih, 6atPtklh
aobotah^ /jutranja iiJinj.i izhaja ot> V. uri ijatruj, tofti-rn« pa ot< 7. ari 7<ni*r. — Obojno iadanje aUne: ■a Jadan di«m« . f. —ir.rtn AT»iriJ* t 1 4u s* Iri m«Mc . . . 2.S0 ,	4 _
*» pni leta ... 5,—	. .
■a lata . . , 10 — . . , m — Ni aarošfes brez priloisn* naročnine m
ne jemlje aiir. 1'onainićro itrvilke dobivajo ▼ pri>. dajalniaah tobak« v Trutu po a nTĆ., • Gmrirt p<> S n*4. Sobotno večerno iidaaja * Trtu S ni., v Gorici « ni.
(2y utrai^Je tedanje.)
V Trstu, v soboto dne 13. januvarja 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
Glaailo slovenskega politlAnetfa druitva za Primorko.
O^lui *e rnfuno po turifu v prtim; ta nml ith i debelimi trkam i »o plainjo pro»t >r, kolikor obsega avsdoih *r*tia. 1'o-lnnu o«inrtn co in j*va*a'fthvala. <)•-mafli <>ifla»i itil po rat'unjo po pogodbi.
V«i dopi«i naj ne pošiljajo ureduiAtvu : ulirn C a nt* mu it. 13, Vsako pismo mar« biti frankarano, kor neftsnkorana a« ne nproj jmajo. Rokopisi «e ne vračajo.
Naročnino, reklamacij« in oglmo apra-jema upravnlitvo ulica Caaorma 18. Odprta reklamacijo 10 proat« poštnina.
m
n T »MaotU j* mm t'
Poslanec SpinCić o iredenti.
Govoril v seji poslanske zbornice dne 15. decembra 1893.
(Po stenografiAkem zapisniku.)
V.
Izgredi proti državi s veleizdaj-»kini namenom.
(Daljo.)
Čujte, kaj se je letos dni 18. avgusta primerilo v nekem hrvatskem mestecu. Na lepi liburniški obali, katero bi c. kr. vlada pdtero Sol tako rada po-italijančila, in kjer sem pred kakimi desetimi leti govoril z nekim odločno italijanski mislečim možem, ki mi je rekel, da je jezik njegovega srca hrvaščina, jezik kruha pa italijanščina, tam je zadnjih deset let zapostavljenje Hrvatov od strani o. kr. vlade tako napredovalo, da se je letos že sledeče zgodil . Nekdo je vpraSal mladega moža, učiteljskega pripravnika, prišedšega iz Sole tegu mesteca, ali ne gre k maši. In ta je odgovoril: Ne, k maši za cesarja ne grem; če bi bila maša za Garibaldija, za kralja Um-berta in za kraljico Margarito, potem bi Sel. (Čujte! Čujte 1)
V teh zadnjih letih so bili otroci v tem mesteci tako vzgojeni, da so prav pogostoma, skoro vsaki dan, klicali „Evviva ritalia! Evviva Umberto!«
Mladenič, katerega sem prej omenil, dobil je podporo, kakor bcui čital, od deželnega odbora isterskega, ki sicer slovanskim učiteljskim pripravnikom in pripravnicam nikake podpore ne daje in takisto tudi od društva „Lega nazionale".
Dne 19. avgusta 1893 dopoludno, torej dan po cesarjevem rojstnem dnevu, zaprli so v Trstu 251etuega farmacevta Erminija Nicderkorna, rojenega Goričana. Kot uzrok temu se je navedlo razširjanje revolucionarnih spisov. „II Piccolo* pri-uesel je dotično poročilo, torej smem tudi jaz to stvar omeniti. Mladi mož se je bavil s kemijo, da bi jo porabil v politične svrhe, — najbrž za izdelovanje petard. Zanimljivo je tudi to, da je neki c. in kr. poročnik v reservi tega mladega moža 2e leta 1883 ovadil radi irre-dentističnih činov. Vršila so je pri njem hišna preiskava, a našlo se ni nič, ker je bil že prej o preiskavi obveščen. (Čujte! Čujte!) On je bil oproščen, čast-
PODLISTEK. Tri povesti brez naslova.
Hrvatski »p i »al Ksaverij Šnndor-Ojatiki. (M)
Tratja povMt
(1860—1870) (Dalje.)
Jurioa jo odšel, Zgubil je del svoje srč-noeti. Hud je bil in jesen vsled te ovadbe, kajti uprav njega denunoirajo, Ito je vender postopal tako korektno t Za hip ee ga je polastil tak obup, daje hotel zapustiti vse skupaj, se podati k Lotiki in prevzeti Slavkoveo. Idočemu po dolgih hodnikih poslopja mu je bilo težko pri srcu, mislečemu, da bi kedaj moral hoditi po istih potih breg svojega uradnega enačaja kot kak kmet, ne da bi ■e mu sluge poklanjali ponižno, ter da bode ptujce v tem poslopju, dočim je bil dosedej kakor na svojem domu. In vender — to je prvo deželno poslopje t — Ne, ne 1 In v naglici je odprl visoka vrata. .. .
Zvečer se jo povračal na Radojište. Po-četkomii mu konji niso bili dosta hitri, ko pa ju bil blizo RadojiSta, dozdevalo se mu je, da pride prekmalu tja.
Doepevšoga na dvorišče pričakovale gi
nik pa radi žaljenja časti v prvi instanci obsojen. Da je v Italiji — navesti hočem nekatere izreke o iredenti, ker nekateri gospodje dvomijo, da kaka iredenta sploh obstoji — stranka, ki se imenuje Italia irredenta in da ima svoje privržence tudi v južnih provincijali monarhije, dokazalo se je v procesu, vrŠiv-šem se dnč 17. in 18. docembra 1891 na Dunaji. To se je naravnost priznalo, in sicer ni tega priznal samo državni pravnik, ampak tudi zagovornik. Zato-ženci so bili oproščeni, ker se jim ni moglo dokazati, da so zvežnje listov to stranke dobivali z njihovo vednostjo.
„Javna tajnost je," pisal je neki drugi list, „in nikomur v Avstriji neznana, da je v Trstu stranka, ki bi — na pol prikrito, na pol odkrito — rada postavila na Krasu zeleno-belo-rudečo mejne količe. („Neue Freie Piesse" z dnć 16. aprila 1893).
Pri kazenski razpravi, vršivši se pred Graškimi porotniki dnč 27. aprila 1893 proti trem Italijanom iz Trsta, rekel je Tržaški državni pravd nik Taddei v dotični zatožnici .... (Nemir in klici: Končajte!)
Podpredsednik dr. Kathrein: Prosim mir ?
Posl. Spinčič: Citiram, da bi se mi ne reklo, da govorim to, kar mi prid« na pamet.
Podpredsednik dr. Kathrein: Prosim, gospod poslanec, nadaljujte.
Poslanec Spinčič: Drž. pravdnik je rekel, da nekatero osebe — citiram — zadnja leta v Trstu uprizarjajo demonstracije, katerim je namen združitev Primorske m kraljevino Italijo
Svoje mišljenje izražajo pri patri-jotičnih dogodbah v naši iu italijanski drŽavi, in sicer s čini, ki spravljajo imetje in življenje miroljubnih državljanov v nevarnost.
Mej navadne demonstuacije spada metanje petard iu razširjanje revolucionarnih tiskovin. Mej slednje spada v prvi vrsti list „L'Eeo delt' Alpi Giulie", ki se sicer tiska v Milanu, pa se smatra za domačo glasilo in kateri izdaja „Cir-colo Garibaldi" v Trstu.
O priliki dosetletnice usmrčenja Ober-danka, torej 1. 1892, v noči od dne 27. na 28. septombra, razširjala se je v Trstu podoba Oberdanka z nadpisom
je Lotika vesela in srečna, pozdravljajoč ga glasnimi vskliki. On pa, poljuhil jej je roko to dostojaustveno, jako resno povprašujoč po očetu.
—	Oho, ali si se že povrnil P Torej, kaj je novega v Zagrebu P — oglasil bo jo star-ček, ki je ravnokar prišel iz vrtu. oblečen v Široko obleko iz ruskega plutna. Njega dobrj in debeli obraz je sijal od zadovoljnosti, videč Lotikino voselje.
—	Proaim za par besedi na štiri oči — odgovoril je Jurica šo resnejše. Ako „dovolite*, nujboljše bode v vaši sobi.
—	Ali no moreva tudi tukaj P Sicer pa, ako želiš, pojdiva goril
—	In jaz P — vpraša Lotika. Lapsano-vič pa je od strani pogledat na Jurico.
—	Na Štiri oči, sem prosil — odgovori Jurica. Lotika pa so je stresla in solzo so jej zalilo očesi.
Ko sta dospela v sobo, pričel se je Jurica najprvo nestrpno Nprehajnti po sobi, potem ptt jo pričel:
Mene so ovaditi pri vladi, u vi veste dobro, kaj to pomeni pri untJniku. Prijaviti ro me, da stitn vedno v tvoji — v vaši družbi, pri vas, ki ste nelojalen....
Jas nelojalen — poseže starček živahno
„Giuglielino Oberdank" in s podpisom „Circolo GaribaMi di Trieate\ še večje število teh podob se je v Trstu razširila v noči od 19. na 20. septembra 1892.
Redarji so to noč zasačili dva mladeniča, ki stu take podobe prilepljnla na sprednjo stran velike vojašnice. Pri jednom našli so redarji 35 takih podob in izvod spisa „Cauti della patria a Giu-glielmo Oberdank". V prodajalnici jed-nega teli prijetih inladeničev našli so redarji drugi dan 380 tukih podob iu zemljevid, na katerem so bili Trst, Istra in Trentin zarisani kot del kraljevine Italijo, Zasledili so tudi tretjega sokrivca, pri katerem so tudi našli prepovedane knjige in spise.
Za to pravdo je bilo zadnji hip de-legovano porotno sodišče flraško, iz česar se vidi, da c. kr. drž. pravduištvo Tržaškim porotnikom ni zaupalo.
(Konec prih)
Politiške vesti.
Deželni zbor Gorlftkl. V seji dno 10. junija je deželni glavar mej drngitui nuinanil tudi peticijo goriških zdravnikov, d n se /.gradi v Gorici noriiiiicn za vso Primorsko. Ta peticija so je izročila posebnemu odseku, kateremu je načelnik dr. vitez Tonkli. Volitev poel. Alf. C o r o-n i n i j a s« je potrdila soglasno. Prodlog dež. odbora, da se ia vtrditov plazov pod Sedlom v Kobaridikeui kotu dovoli iz dež. steklnda podpora 600 gld., so je izročil peticijskeinu odsoku. Poročilo dež. odbora o peticiji uči-teljov gledo volilno pravico se jo izročilo pravnemu odseku, poročilo o novem lovskem zakonu pa posebnomu odseku. V Šolski odsek so izvoljeni tudi poslanci dr. vitez T o n k I i, dr. Gregorčič in dr. Roji c.
„Sildoeiterrelchiiche Poet". Pod t«>m
naslovom jo začel izhajati na Dunaju neruSk tednik, kateri izjavlja, da bode obračal glavno pozornost razmeram na avstrijskem jugu in poSteval kot posebno zadačo, kar najkrepkoje zastopati nemštvo na Kranjskem, P< imorakem ter po obmejnih krajih soeednjih dežel. 2o is tehniških izrazov, kakorini so uvajajo sedaj, je razvidno, da se bode list urejeval v nemlkonaotjonalnem duhu. Vidi se, da pro. paganda za razpro*tranjenje nomfttve do Adrije prodira dalje in dalje. Geografijo, ki izhajajo v Nemčiji, govore tudi o tu omenjenih povrneš, ko so jo ie poprej jezil vsled vedenja Jurice — jaz nelojalen, ki sem se i Jelači-čem bojeval za cosarja in domovino, jaz da sem nelojalen, ki sem kri prolival, jaz, uh, kedo si drzne to reči meni P
—	Potolažite se, vas prosim, no prihajajte na dan s takimi neumnostmi; kajti danes je mej nama razmerje povsem drugače, kakor jo bilo doslej,
—	Za prestol in dinastijo kri prelivati ter ostati dosleden onim načelom, ki so zahtevati in So danes zahtevajo prelivanje krvi, jo pri meni tudi dandanos in Se vedno lojalno,
—	Pustiva to, pu»tiva, ker ne spada k zadevi! Sedaj so govori o odnoiajih novejSe dube, ki so so spremenili dovelj tudi z ozi-rom na vaSe nazore ; vi pa ste še veduo nezadovoljni, govoreč proti postavi in vladi; in mimo tega ste še načelnik protivne ntranke ; vse vodo dobro pri vladi. Pred kratkim ste držali pri žnpniku neki govor, radi katerega hodete še z sodiš^um imeli opravka.
—	Pa naj bode ; tudi za liahove dobe sem b i v zaporu, to je meni v ponos. Kako pa prihajuA do tega, dragi moj prijatelj, da tako govoriš z monoj P
—	Precoj, precej! Vi ste namenili po-
krajinah, kakor da bi bile nemjke, in bi bili življi drugih narodov le zaneseno in rastresene naselbine in nsselbinice. Analogno postopajo v Italiji v pogledu na iste pokrajine našega cesarstva, a modrost naših državnikov, kakor so kaže je slepa in gluha nasproti ne več prikriti resnici
Peixoto oetene. Avstrijski diplomati ki zastopnik v Braziliji javtje na Dunaj, da ni resnična vest o odstopri predsednika Peixota. Nasprotno: vladino staliftče je jako trdno.
Geliikl Ruel na rasnih shodih obsojnjejo dosedanjo oportuniatiško politiko Romanču-kistov ali takć zvanih „novo-dristov* ter priporočajo složnost za opozicijo.
Poljaki avstrijski opravičujejo sedanjo svojo politiko po novinali in na shodih, najbolj s tem, kakor da bi so ne mogli vesati z Mladočehi, katere cel6 opisujejo, kakor da bi uganjali protiavstrijsko politiko, obrneno zajedno proti kntolištvu. Najbolje jo jeden poljskih postancuv zadel, ko jo najivno izjavil se, da politiku Poljakov ni slovanska, ampak poljska. Kakor da bi svet že davno no vedul tega ! Potem pH hrčejo za sv«jo pogubno soliic'nost pomoči pri ostalih Slovanih t Rueke finance. Proračun za leto 1804 kaže 1,083.601.000 rubljov dohodkov in
I,083,610.000	rabljev mrofkov.
Anarhisti. Dao II. t. na. zjutraj na vso
zgodaj so našli v L v o v u prilepljeno oglasa podpisan« „Lvovnki nnarhisti11, v katerih jo rečeno, da store anarhisti isto v galiSki dež. zbornici, kar jo storil Vaillant v francoski. — V B e r o I i n u so zaprli anarhista Koniga in Ilildebiendn, vodji čevljarskega štrajk«. — V Londonu so bilo p-> noči od 11.—12. voliko demonstracije. Zaprli ho dva anarhiUa, katera sta priznala, da sta gojila načrt, naščuvati brezposelno dehvce, da prihodnjo nedeljo napadejo in oropajo londonske cerkve. — V Bar c o I o n i no mara biti nih^e porotnikom v lazpravi proti anurhiHtom, založenim grobnega atentatu v glodahSču „Licej V Vludu jo zatorej odredila, da pride vseh 10 zateženeov pred vojno sodišče, utemeljajuč svojo naredbo a ton, da jo atentat v .Liceju" v tesni svest e atentatom pri maršalu Martinez-Camposu. Bržkone ustrele vso za-tožence — V Ane oni (Italija) počilo jo ponoči od 10. ua 11. več petard. Poškodovan ni nihče.
Dupuy Izvoljen z nove. O volitvi dne
II.	t. m. v Parizu je bil z novu izvoljen Dupuj predsednikom poslanske zbornioo z 290 glasovi izmed 357 glasovalcev.
atati moj tast, ju* pa sem uradnik ; kako ne moreva tore] strinjati v nazorih P
—	Mari ste snoreli, gorpod P Ali pa ste čez noč postali zabiti P Kakšno jo to besedičenje P K •tko morote tako neumno govoriti, da jaz nameravam.,, mari niste vi aieno prosili P — Te bosudo jo Lapsanovič izgovarjal jesno in povsdignetiim glasom.
—	Oprostite, no je«ite se ! Vam je znano gotovo, da juz ljubim Lc»tiko zcl6 in da tudi ona mene ljubi. Nsglašam pa, da jo njena sreča odvisna od tega, čo so poročiva čim preje. Uprav zaradi to^a vežejo tudi vas nekake dolžnosti. Zlasti kot moj tast no smele ostati nu noben nann taki, kakoršni ate bili do sedaj. Oprostite, dovolite mi vsaj, da izgovorim. Treba je, d*... premonite svoje nazor? na videz, nii vnaj pokažete, du ne podpirate več nezadovoljnežov. Vi morete ve-doti, da moni kot iirndniku škodujo vse to ; koristno pa mi bode, aku bodete podpirali sedanjo teženje morodajnih krogov. Treba uprti ho tam narodnim agiticijiuu v teiu okraju. Hodite i mojim očetom, pri«topite v njegov krog ter ausnanitn to javno — — I
(Dalje prih.)
Italijanski dvor Rim«ki „F mfulla' javlja da ju odpovedal kralj dvorne plese v Rimu in v Turinu oiirom na težki položaj v katerem iivi (*rdaj italijanski narod.
Srbsko avstijski odnoiajl. Srbska vlada je sprejela nepremenjene pr>tipredloge avstrijske vlade na srbskn predloge gledč „obrti*. Dne 11. t. m. sto bili podpisani to-tićni izjavi in stem je poravna obrtna zadeva.
Bolgarske finance. Proračun za leto 1894 kttiu 101.077,550 frankov dohodkov in 102,270.982 frankov strožkov. Od teh se potroši 17V4 milijonov na izplačatije obresti javnega dolga.
Berollntka poslanska zbornica odobrila je v h v u j i seji dne II. t. m. provizorni trg. dogovor s Španjsko in zatem saćela prvo litanje zak. nacrta o davku na tobak.
Angleške mornarnica I> Londona poročajo, da se ministerski svet baje ni sporazumel o pomnožonju vojne mornarnico. V prihodnjem zasodanju mora se reiiti to vprašanje.
Različne vesti.
Okoličanom t Ravnokar
smo jtrejeli od slavnega c. kr. redarst-venega vodstva naznanilot da nam je visoko c. ki*, namestnistvo dovolilo razprodajo tudi po zgornji okolici. „Edinost" se bode torej prodajala odslej:
pri	g. Alojzu Goriupu na Prošeku, pri Edv. Draščeku na Obfiinah.
pri	g. Ang. Taccaniju v Barkovljah,
pri	g A. Pogorelcu na Greti,
pri	g. Sancin - Drejafiu v Skednju,
pri	g. Iv- Kramarju v Rojanu in
pri	g. Galperšitu pri Sv. Ivanu.
Posamične številke „Edinosti" se prodajajo po dva IlOVČIfia, izvzemŠi 80-botno večerno izdanje, katero stane tri novčifie, ker ima podvojeno vsebino.
Odbor pol. druitva „Edinost* bode imol
prihodnje* nedeljo svnjo snj<i ob 10. uri pred-poludrio v prostorih »Dol. podp. društva*. Qg. odborniki in njih namestniki se posiv-Ijajo udeležiti se to seje v polnem številu.
Trgovinski minister grof Wurmbrand
prido v Trst baje 21. ali 22. t. m. Spremljala ga bodeta sckcijrka načelnika dr. W p i-gelaberg in dr. Korber.
Nov Odvetnik. Trž. odvetniška sbornica je vpisala dr. Jurija pl. Dasoggia kot odvetuika s sedežem v Poreču.
Deželni ibor triaiki ima svojo II. sejo dne 15. t. tu. ob 7 uri zvećer.
Mestna občina je dovolila znesek 1200 gld. za popravek zgradbe v javnom vrtu (giardino pubblico), v kateri je kavarna.
Mednarodni zdravniiki zbor prične svoja posvetovanju dno 24. t. m. v Parizu.
Posvetovanje radi skupnega koncerta
vs< h pevskih društev v mestu in po okni c se bodo vršilo prihodnjo nedeljo ob 2. uri popoludne v prostorih „Del. podp. društva."
Pevsko društvo .Hajdrib* {na prošeku
priredi jutri v nudoljo svojo prodpu-tno društveno veselici. Čisto nepotrebno bi bilo, ako bi hoteli priporočati to veselio«, kajti voselioo na PioBoku ao priporočajo najbolje — same, po ai,j■ li krasnih programih, še bolj pa po točnem proizvajanju vsake posamično točko.
Slavno c. kr. redarstveno vodstvo jelo
nam ju v p »slednjem 6 usti dopošiljsti svoje objavo v lopi pravilni slovenščini. Pa-si slavno redarstveno vodstvo izvršuje s tem le določila osnovnih zakonov avstrijskih in nam torej privošča le toliko, kolikor nam gre po zakonu, vonder mu izrekamo tem p6 otw svojo zahvalo, da je jelo obzirneje postopati gledč na slovenski iivolj tržaški, kolikor ko dostaje jezikovne ravnopravnoHti. In ravno to doka* zuje najbolje skromnost naših zahtev, da smo celo hvaležni, nko nam oblasti privoščijo to, kar nam gre !
Popravek. Pu£iv g. Hvastje na !/.ornikoin in nadzorn e .iu ,Del. podp, društva", objavljen v večornem izdanju od pi«dsin<či, nam ju popraviti v toliko, da se bode pričela naznanjena seja ob 6. u r i in ne ob 8. u r i zvečer.
„L'oste di Prosseco". Mi Tržaški Slove ii c i izbrali smo hi bili ho slovenskimi okoličani vrod poslanca, ki jo bil nekdaj na Preseku gostilničar. Zato ga kaj radi naši lahonski I sti imenujejo „1' osto di l'iosseco", češ, glejte, kaki ho Slovenci, ki pošiljajo
krčourje na Dunaj! Da jim ni poalanec Ns • bergoj trn v poti in da se je izneveril slovenskemu narodu, kovali bi ga gotovo v deveta nebesa in gotovo ne bi ga nikoli imenovali tako. — A, le počasi, laška gospAda !
Le poglejte: bivši oesarjevi namestnik v deželi Kranj.<kii baron W i n k I e r, porodil se je v kuietski hišici; goriški nadškof tudi tako, dasi ima sedaj naslov kneza itd. itd. Kar iiaamo slovenskega raiumništva, skoro« vai so v rani mladosti pasli govedo. Ali je to kaj •labegs, ako se je človek vipel v človeški družbi na višjo stopinjo P Ali je to slabo, ako človek doseže to s bistro glavo P — O nel ponosen je vsakdo na to, da je is niča dospel tako visoko. Je-li kaj slabega, ako je bil naš poslanec gostilničar? O ne, saj je pošteno li vel, saj si je pušteno služil vsakdanji kruh. Ako človek s pjštenjem kaj doseže, je-li to morda kaj slabega P —
Glejte, tržaški Lahončki! Vsi, kar nas je Slovencev v Trstu in v okolici, vsi smo pošteno dospeli do tega, kar smo. Le poglejte našega slovenskega delavca, ki stoji na naši strani, ki se bori s nami vred, — ne služi-li on pošteno one krvave grošeP Le poglejte, kamor hočete, povsod nsjdete, da je pri nas poštenje doma, da smo s poštenjem dospeli do tega, kar smo. Na naši strani ni nobenega, ki bi bil s petardami si pomagal naprej, na naši strani ni nobenega, kateremu bi se moglo roči, da jo kedaj petarde metal ali pa da bi bil imel s p e-tardisti kako svezo.
Jeli tudi pri vas, Lahončki, tako P Morete tudi vi tako trditi P Roko na srce! Govorite, da slišimo 1 Ako nam ne daste odgovora, pn pustite v miru take osebe, ki so s poštenjem kaj dosegle, a ne s petardami 1 Tako oatanomo prijatelji ,zi drugi b o o t".
Žalostno znamenji. Trgovina v Trstu pela od dno do dne, to smo že mnogokrat noglašali. Sodaj imamo sopet nov doka«, ker dno 2. januvarja t. I. naznanilo ni nič manj nego 8, reci : osem trgovinskih hiš svojo li-kvidaoijo, kar bi po domačo rekli: osem trgovinskih hiš jo prenehalo — šlo so na boben.
Iz pevskih krogov. Ii okolice nam pišejo : Da je moč posamičnika le neznatna, to je žo stara reč. Tako je tudi s petjem. Zato so se združili posamični pevci v društva, ki se kaj lepo razvijajo po vsej naši slovenski okolici.
A to razvijanje, ta napredek v našem narodnem petju bil bi toliko večji, čim večja bi bila vez, katera bi družila različna pevska društva v jedno celoto — čim tesnejše bi bila vezana druStva jedno na drugo.
Zveze nam je treba. Ako bi se mogla doseči zveza mad vsemi pevskimi društvi, prineslo bi to našemu narodnemu življu mnogo dobrega. V zvezi bi se navduševala društva, tekmovala bi, ker vsak pevski zbor bi skušal doseči vse, kar bi ga storilo jeđna-kega drugim. V sveai b: lahko podpirali šibkejše zbore in v zvezi bi so doseglo, da bi je ne bilo vasice po vsej okolici, kjer bi ne imeli pevskega zbora.
Kako pa doseči to zvezo P Moj nasvet bi bil ta : Ker povsod treba vodstva, ustaiio-vilo naj bi se v Trstu vodstvo, ki naj bi vodilo vsa pevska društva. Vodstvo naj bi do-ločevalo pesmi, katere naj se učč vsi zbori. Ali bi ne bilo krasno, ako bi se po vsem tržaškem ozemlji razlegala jedna in ista pesem P Ako bi povsod prepevali lahke pesmi, ako bi so v mestu in v okolici razlegala jedna in ista lahka slovenska posmica, to, dragi moji, bi v kratkem času izpodrinilo tiato laško petje, ki nas sramoti in zaničuje. Na dolo torej, ker delavnih je bodočnost !
V nedeljo imajo pevtka društva posvetovanje. Da bi se tudi o tem posvetovali in kaj ukrenili v blagor mile našo ulovensko očetnjave. To so iskreno želje
Starega pevca. Laike narodne pesmi. Tržaški umetniški krog je ludi letos razpisal nekatera darila on i m „Hkladateljem-pesnikom11, kateri zv«-ri-žijo najboljšo „narodno" pesem za letošnji predpust. Lanski razpis daril je tržaško občinstvo osrečil s skladbo „Legi", katera napada naš slovenski živolj nečuveno nesramnostjo. Ta pesem so jo omilila tržaškim postopačem in pa otrokom, zahajajočim v Legino otroške vrte. Vzbudila je pa tudi marsiknko ogorčenost, zdražbo in pretep mej Lahi in Slovenci. A vender se fio vedno prepeva ta pesem. Tudi letos se jo toraj razpi-
salo darilo, ki se je minolo nedeljo v gledališču Kossetti podelilo nekemu Cantoni-ju; drugo darilo in pohvala sta se pa prisodila neki „skladateljici* g.čni Čer n i g o j, katera (čeprav slovenskega imena in Morda tudi rod«) deluje za poveliČenje ataik'ga* Trata. Radovedni smo, je-li tudi obseg l.-tos skrpanih „narodnih14 pesmi tržaških sa nas tako sramotilen kakor lani.
DMaJsko geegraftifce druitva bode imelo v kratkem slavnostno sejo na čast nadvojvodi Franju Ferdinandu d' E s t e, ker si je stekel mnogo učenjaških zaslug o Bvojem potovanju okrog zemlje.
Hrlpa. Od vseh stranij prihajajo vesti o tem neljubem gostu, o tej nebodijrtreba, o hripi namreč. Za praznike bilo je v Trstu 14 tisoč bolnih na hripi, to jo takih, ki so iskali zdravniške pomoči. Koliko bolnikov je pa bilo, ki niso potrebovali zdravnika, to ne vemo, a to pa vemo, da je ni bilo hise, kjer bi no bilo hripe. No, hripa ni na sebi tako huda, a hujše so posledice, ker jednemu ali drugemu bolniku je zapustila kako nevarno bolezen, navadno kako unetje.
Zid nja poročila is Milans priuaSajo vest, da je tamkaj nad 25.000 bolnih na hripi, ali kakor pravijo : na influenci.
Iz St. Petra na Krasu nam pišejo: Dne 10. t. m. jo umrl 16letni Anton Šabrc, sin pok. Luke Sabca, bivšega župana in posestnika v St. Petru. Njegova m a č o h a, sedaj poročena Jakš, stregla je mladeniču o njega dolgi bolezni s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo, kakoršno ne bi mogia v večji meri dokazati niti prava mati. Mladenič jo hvaležno pripoznal to ljubezen svojo mačeho s tem, da jej je v svoji oporoki ostavil vse svoje, po pok. očetu podedovano imetje. To je res redok slučaj požrtvovalnosti, kateri sabidežimo tom rajši, ker sploh velja ime mtči'h o kot nekakšno strašilo.
Zverine v ienski podobi. Iz Solnograda poročajo, da je v tamošnji bolnici nekoliko dnij nek nesrečnež, kateri je bil zaprt celih IB let v neki podzemski Ijuknji v vasi Sant Wolfgang. Ta nesrečnež ni več podoben človeškemu bitju; svitlobe nikakor no moro prenašati in ker dolgih 15 let ni videl niko-gar, niti ne ve, kako bitje se imenuje človek. Tudi ne more več govoriti; njegov glas je podoben pasjemu lajanju. Truplo nje-govo je doslovno le s kolo pokrito živeče okostje. V podsemsko ljuknjo so ga zaprle lastna njegova mati in sestre, da si prisvojč njegovo imetje. Hranile so ga pičlo skozi ueko ljuktijico, toliko, da ni umrl od glada. Te brezsrčno žensko so zsprte.
Umrl je včeraj popoludne v mestni bolnici IBletni Josip Š v a b, kateremu je izbil oko, kakor smo bili že poročili, Uletni hlevar Anton Barbič pri Sv. Mar. Magd. Dolnji. Njegovo zadnje besede so bile: Očo, od-ptiščatu Barbiču.
Grozna nesreča pripetila se je v mestu Roterdam-u. 19 otrok drsalo se je na ledu, kar so jim udoro led pod nogami in vB-h 13 otrok našlo je žalosten koneo pod ledom. Ubogi roditelji!
Nesreča na morju. Dne 10. t. m. treščila sta blizo Neapelja paruika Sibilla in Soilla s tako silo jeden v drugega, da se jo parnik Sibilla pogreznil. Do sodaj je znano, da o utonile tri osebe.
Zdravnik-eamomorllec. V Berolinu se je otroval in si proresal žile zdravnik dr. Ferd. Guttonberg, ki jo bil poslan v Berolin od bavarske vlado. Trdijo, da jo zblaznel od ogromnega dela.
Sodnijeko. Dne u. t. m. obsodilo je deželno sodišče v Trstu Terezo Mahlič iz Kozine na teden dnij zapora, ker je pustila dno 26. oktobra min. I. svojega Slotnegu sin-čbka samega v kuhinji, vsled česar si je otrok užgal oblačilo, so nekoliko opekel in čez štiri dnij umrl sa božjsstjo. Nje soobto-ženi mož Josip Mahlič je bil oproščen, ker je šel iz hiše še pred svojo ženo. — IBletni Karol Miklnvčič iz Trsta jo dobil dva tedna Htrogcga, s postom poojstrenega zapora, ker ga je dno 7. decembra min. I. zasačil Lloydov stražnik Miool, ko je ukradel na parniku »Argo" v Lloydovem arsenalu nekoliko oblačila. Miklavčič je popolnoma pokvarjen po-balin; že v 12. letu je prišel z gosposko v dotiko zaradi tatvine.
Policijsko. Policijski oflcijal g. Tis je prijel po noči na 12. t. m. v ulici S. Antonio 20letnogu Ivana Prinesića iz Zadra, kor je isti osleparil razne osebe s tem, da je zahte-
val, naj mu menjajo petak, ali pa je ponudil drobiža za 5 gld. in ko je dobil deaar, jo popihal. Prinesić je obstal svoje goljufije. — Posestnici Rosi Sinigoj v Rojanu hit. 219 je odnesel iz vrta aepoznan tat bakren kotel, košaro in štiri golobe. — Gosp. Karlu St., stanujočemu v ulici St. Vito hit. 7, je odnesel nokdo ženski plašč, vreden 70 gld. _
Gospej Pasqui B., stanujoči v ulici Ca-rintia hšt. 28, je nkradel na ulici drsen tat ■ovčarko s 5 gld. 48 kr. denarja.
,Kažipot' za Goriško deželo, kateri se tiska v „Goriški tiskarni" g. A. Gabrščeka, iside končam meseca. Kažipot je sestavljen jako vestno, tako, da bode obsesal najrazličnejše podatke in bode isborno služil uradom in vsem stanovom. Kdor ga Želi imeti, naj dopošlje „Goriški tiskarni* svoj naslov in pa naročnino 1 gld. Isto velja sa oglase, kateri se sprejemajo Še 14 dni.
Koledar. Danes (13.): Hilarip šk.; Veronika, dev. — Jutri (14.): Ime Jezus. — Pondeljek (15.): Maver, »p.; Izidor, duh. — Solnco izide ob 7 uri 44 min.; zatoni ob 4 uri U4 min. — Toplota včeraj: ob 7. ari zjutraj: 0 2 stopinj, ob 2 pop. -f- 41 stop.
Najnovejie vesti.
Praga 12. Petero dopolnilnih volitev za deželni zbor v velikem posestvu je razpisanih ua 8 dan februvarja.
Madrid 12. Noro poslopje nemškega od-p islanstva, v katerem le ni nihče stanoval, je pogorelo deloma.
Pariz 12. .Agenoe Havas* javlja is Me-
lille: Mnogo se razpravlja o imenovanju Aliel Rubi a kot pašo okulioe Melilske, ker je isti sovražnik Španjske.
Palermo 12. General Morra je zabrani!
iskrcanje v Palermu Božidaru C a h u, ured* niku lista „lllustration fran^aiso" in risarju istega lista S t a r a o u, katera sta hotela od-poslati dopise in slike o gibanju v Siciliji. Cahu je bil častnik frauooske vojske in tudi vojni pribočnik generala Boulangerja. Ozirom na isjemno stanje na otoku misli se, da ta naredba gonerala Morra no provaroči diplo-matiških spletk.
Rim 12. Danes se je osnoval posebea oirednji odbor vseučiliščnikov v nabiranje rodnih darov za irtve t Aigues-Mortes.
Novi York 12. V neki ulici vzhodnega dela mesta našli so več bomb nabitih z dinamitom. Jedna jo razpočila, poškodovavši jzko hudo neko veliko poslopje in ranivii več v njem atanujočih oseb. Bombe so bile položene jedna poleg druge io zvezane s uii-ga!no vrvico.
Trgovinski brzojavi.
Bniimpjšta. Pionira za spomlad 7 4t» -7 50, ca
j«"«" 7*0D-7-70 KorunH »tara —.---nova
4.V0 do —• za maj; za juni 4.91 —• - Ovss sa spomlad (172 -6 74.
Ps.n.io.1 nova od 77 kit. f. 7-48—7-80. od 78 kil. f. 7 55 —71'JO, od 79 kil. f. 7 60-7 U5. od 80 kil. f. 7 70-7-80, od 81 kil. for. 7i0--7-90, Rž 5 55— &'75 ; oves nori 6'7 > -7'20.
■letraeii 6 05-9 24 j proso 4i30- 170.
1'ionioa : Ponudbo srednjo, porpriitevniije malo rrodalo ao jo 20.000 intret. po trdnih conah. Z drugimi vrslmi žita vodno innlri kupčija, cen« mirne. (Vrumo mrzlo).
Ntv-Tork. Moka 2-3S.
Budimpešta. Špirit uvr.o -10.
Vritillav* Špirit 50' po 49-40 • 10* po 30-10.
Havra. Kura S^ntos good avoni;.) 103'75, ia maj 101-
Hamburg. Santos yood nverago jimuvar f-83'fiO murc 83-—, maj 81 trg dohro razpolag&n.
Dunajska bora« 11. Juiuvavjn M94.
vftoraj	dsns*
Državni dolg t papirju .... 98-05	9815
. .v srebru .... 97-70	97 90
Avstrijska renta v zlatu . . . 119-15	119-20
» . v kronali . . . 9b-90	96 70
Kreditno akcij*.......355-75	854' —
London 10 Lst........121.20	124.50
Nupolooni .......... 9 88	9 90' .
100 mark......... 60-95	ei-OS1/'
100 itslj. lir........41-60	43 50
Danes se jo odprla nova gostilna
, ALL1 ISTRIA"
Piazza Piccola, (nasproti it. I.)
Točijo so izbrana vina iz prvih klotij istrskih
in prologih. Kuhinja dobra Cono so zmerno. Nadeja se toroj podpisani obilnega obiska od strani goltov.
Udnni
JAKOB KUMEK
bivši gostilničar „dollo Rodu*.
Lastnik puhtičuo društvo „Ediuost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Muk« Cotič. — Tiska Tiskarna Doleno v Trstu.