Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta',8 gld., za« rt leta 4 gld., xa jeden j mesec 1 gld. 40 ^ V administraciji prejeman velja: J> Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo lin ekspedlolja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v BemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. V Ljubljani, v sredo 6. marca 1895. Letnilt XXIII Očetova beseda. Dne 2. t. m. je dekaD kardinalskega zbora Monaco la Valetta v svoji čestitki o priliki obletnice kronanja omenjal posebno skrb sv. Očeta za vzhodne cerkve. Sv. Oče so mu odgovorili tako-le: Letni spomin Našega papeškega kronanja, ki okrog nas zbira sveti zbor v ljubezni in vdanosti, nas nagiblje k vedno novi hvaležnosti do najvišje božje dobrote. Kes je posebna božja dobrota, da smo mogli sredi tolikih in ne redko britkih skrbij zdravi doseči 86. leto življenja in 17. Svojega višjega du-hovsta; veselimo se, da se imamo to po največ zahvaliti gorečim molitvam Svojih katoliških otr6k. Vzdržuje naj nas torej in milostno krepi, da ne bo konec naših dnij brez blagoslova za veliko krščansko rodbino. Gospod kardinal, vi Nas niste mogli spomniti nobene času bolj primerne stvari, kot zadeve vzhodnih cerkva; če smo jim že preje s posebnim dopada-jenjem kazali svojo blagohotnost, smo iznova podvojili svojo gorečnost, ko smo o priliki svoje škofovske petdesetletnice k temu čutili skoraj nebeški nagib. Svoje namene smo ob raznih prilikah javno naznanili : tesneje zvezati one veliavne cerkve z najvišjo Petrovo stolico, in obnoviti njihove cvetoče naprave, zato pa nagniti one cerkve, ki so na vzhodu ločene od njega, z vsemi dokazi apostolske ljubezni, da bi vtrdile vezi prvotne sloge in otroške spoštliivosti. Oj, kako zelo bi tako srečen dogodek poveličal večnega pastirja duš! Kakšno silo življenja in nov lesk bi razširjal po vsi katoliški cerkvi ne brez mi-lobnega vpliva na brate, ki so nam ptuji še v drugih krajih. Velikanske bi bile prednosti blagonosnih sadov, po katerih bi se ves vzhod prenovil v hije-rarhiji, v duhovništvu, v redovnem stanu, v ljudstvu. Da, ko bi se bogata zaloga vere in krščanskega držar-ljanskega življenja, ki jo še vedno ohranjajo oni narodi, razširila po združenju, ki je upamo, bi imelo to neizrekljivo koristen vpliv na zapadne kraje. Mi pač ne bomo videli tega tako zaželjenega dogodka v resnici; toda nobeden ne imenui nepremišljeno prizadevanja in skrbi za to — prazne sanjarije ; to je nevredna beseda iz ust vernega kristjana. V evangeliju stoji ona dragocena in nedvoumna obljuba Jezusa Kristusa: P]n hlev bo in en pastir (Dicit unum ovile et unus Pastor) in njegov namestnik naj bi ljubeznivo in neutrudno ne pospeševal njene srečne izpolnitve? Nič novega ni v cerkveni zgodovini, da so celi narodi, po kakem velikem dogodku po božji Previdnosti razsvitljeni in v svoji notranjosti zadeti, na enkrat radovoljno in jednih mislij ali vstopili v cerkev ali se vrnili v njeno naročje. Mej mnogimi drugimi dogodki omenjamo samo dveh znamenitih : krst Klodvigov in frankov-skega ljudstva po čudoviti zmagi pri Culpihu v petem stoletju, in jedno stoletje kesneje spreobrnitev Rekaredovo in zapadnih Gotov, dragoceni sad krvi, ki jo je sveti velikodušni in nepremagljivi kraljevič Hermenegild prelil za katoliško vero. Sicer pa si ne skrivamo, da je to delo težavno in da je vrh tega dela človeška politika še težavnejše; vender pa smo mej dogodki sami mogli sprevideti v svojo tolažbo, kako so se pogladila pota vplivu Svetega duha, ki vedno po čudovitih potih ob enem oživlja in zjedinja. Kar se potem tiče NaSega delovanja, nas zelo tolaži, da je pobožnost vernikov povsod vsprejela z veseljem in povspeševala, in da nas katoliški škofje jednoglasno podpirajo. Radi omenjamo tukaj mej tistimi, ki v Naši največji bližini sodelujejo pri Naših namenih, kardinalskega odseka in po zasluženju zahvalimo delavno gorečnost in razsvit-ljeno modrost njegovih članov. Da potrjujete Naše nade, pristavljate sedaj, gospod kardinal želje, ki jih pošilja sveti zbor, kot nekak tolmač cele cerkve v ta namen k Najvišjemu Res: zelo je treba pomnožene in goreče molitve, da izprosimo obilnejše njegove milosti, ki je nekdaj v Odrešenikovi krvi otroke spravila z Očetom in zje-dinila brate v poljubu miru. Zaupamo v to, da bo vzlasti po skupni molitvi prišel dan zaželjenega zjedinjenja v morda ne pre-daljnem času. In že sedaj ga pozdravljamo v navdušenem veselju; bil bi jeden najsijajuejših in po-menljivejših dnij, ki so kedaj napočili, da bi razveseljeval sveto božjo cerkev, vzbujal narode v novo življenje in izpolnil njihove najblažje nade. Z živo hvaležnostjo za čestitke svetega zbora, kličemo nanje obilne nebeške milosti, kakor tudi na škofe, prelate in druge tu navzoče in podeljujemo vsem v očetovski ljubezni apostolski blagoslov. Politični pregled. V Ljubljani, 6. marca. Občinske volitve na Dunaju se bodo letos pričele dne 28. marca, in sicer pride razven dopolnilnih volitev v prvem in tretjem razredu na vrsto drugi razred. Ako bi v drugem razredu zmagale protiliberalne stranke, tedaj bi bilo konec liberalnemu gospodarstvu v dunajski mestni hiši. Upanja je veliko, ako bi se volitve vršile svobodno, da bodo liberalci poraženi. Zaradi tega pa tudi tak vik in krik v liberalnem taboru proti antisemitom in krščanskim socijalistom. Po našem mnenju so 8 tem v zvezi tudi vse spletke liberalnih listov, s katerimi ščujejo sedaj konservativce proti antisemitom in celo škofe in papeža nedostojno vpletajo v to stvar. Vsaj iz pisarenja „Neue Freie Presse" se razvidi popolno jasen ta namen, ker poživlja vlado, naj z vso strogostjo postopa proti antisemitom, češ, da so to največji sovražniki Avstrije. LISTEK Potrebuje Ii človek mnogo zemlje? Ruski spisal L.N.Tolstoj. Preložil Iv. Ev. Družnik. III. Tako živi Pabom v veselju in zadovoljnosti. Vse bi bilo dobro, da bi mu le kmetje ne delali škode po polju in travnikih. Večkrat jih opominja — a vse nič ue izda. Tukaj puste pastirji krave na travnik, tam zaidejo konji z nočne paše v njegovo žito. Pahom bi živino sam vračal, bi odpustil kmetom in bi jih ne tožil za vsako škodo — a slednjič se mora vsakdo razjeziti. Začne jih tožiti pri oblastvu. Zve sicer, da ne delajo kmetje škode nalašč, ampak vsled pomanjkanje zemlje, a misli si: „Ne morem j,m vedno odpuščati, sicer mi vse pokončajo. Treba jih podučiti!" Tako jih poduči s tožbo jedenkrat, poduči jih dvakrat, kaznujejo jeduega, kaznujejo druzega. Zato začno kmetje sosedje Pahoma sovražiti, ter mu še nalašč škodovati. Neko noč mu obeli nekdo v gozdičku deset lip. Pahom pride v gozdiček, glej — gozd se kar beli. Pride drugi dan — obeljene lipe leže posekane po tleh, le parobki mole kvišku. Da bi bil posekal zli- kovec vsaj one skrajne v grmovju — vsaj jedno naj bi bil pustil, a posekal je vse. Pahom se razjezi ter si misli : „0, da zvem, kedo je to storil, znesel bi se nad njim, da bi bilo kaj". Misli in misli, kedo bi bil. „Nihče drugi, kakor Semka!" Gre torej k Semenu na dvorišče iskat — a nič sumljivega ne najde, le oštejejo ga. To ga še bolj uveri, da mu je Semen škodo povzročil. Toži ga. Pokličejo ga k sodišču. Sodijo in sodijo ter spoznajo kmeta nekrivega, ker Pahom uima prič. Pahom se še bolj razjezi in začne zmerjati starešino in sodnike. „Vi s tatovi v jeden rog trobite! Ko bi vi sami živeli po pravici, bi ne oprostili tata!" Tako se je Pahom sporekel s sodniki in s sosedi. Živel je sicer na svojej zemlji zložnejše, a v občini tesnejše. V tistem času poči glas , da se narod seli na nova mesta. Pahom si misli: .Jaz nimam nobenega vzroka iti s svoje zemlje, ako bi kdo izmed sosedov odšel, živel bi prostornejše. Pokupil bi od njih zemljo in vsa okolica bi bila moja. Življenje bi bilo prijetnejše. A tako je tesnoba". Nekoč sedi Pahom doma. Kar pride k njemu kmet, ki je mimo potoval. Pahom mu da prenočišče, nasiti ga ter ga vpraša: „Odkod prihajaš?" Kmet pravi, da potuje od daljne Volge; tam je bil v delu. Od besede do besede mu začne pripovedovati, kako se narod v one kraje seli, kako so se tudi njegovi sosedje tam naselili ter vstopili ondi v vaško zadrugo. Odmerili so jim na vsako osebo dvajset oralov. „A zemlja je taka", pravi kmet „da so posejali rž, in taka slama je — da se konj ne vidi iz nje. Pa kako gosta je ! Pet pesti, pa je snop. „Pri-šel je" pripoveduje dalje „tje nek siromašen kmet, prišel je z golimi rokami. A sedaj ti poseje do 100 oralov zemlje s pšenico. Preteklo leto je vzel samo za pšenico — pet tisoč rubljev". Pahomu je vsplamtelo srce. Misli si: „Zakaj životarim tukaj v tesnobi , ko vendar morem prijetno živeti. Prodal bom to zemljo in hišo, pa si bom s tem denarjem tam sezidal novo in začel novo gospodarstvo. A tu, v tej tesnobi — je življenje borno ! Samo pozvedeti moram sam, če je res vse tako." Po letu se odpravi in odide. Do Samare se pelje po Volgi navzdol na ladji, potem pa prehodi peš kakih 400 km. Pride do mesta. Vse najde prav tako, kakor je slišal. Kmetje živč prostorno; dvajset oralov zemlje je odmerjeno na vsako osebo. In radi jemljejo še druge med se. A kdor ima denar more dobiti zemlje • 1 Ogerska ljudska stranka se prav krepke giblje, tako da je liberalnih samodržcev že strah pred njo. V Neutri se bo vršila dopolnilna volitev za državno zbornico. Ljudska stranka je postavila za kandidata grofa Janeza Zichy-ja, stričnika voditelja ljudske stranke. Radikalci nameravajo za kandidata postaviti Kossutba. Zanimivo bo, kako se bode vedla pri tej volitvi vlada. Gotovo je, da bo kraljeva vlada bolj podpirala upornika Kossutha, nego pristaša ljudske stranke, ki je iskreno udana svojemu vladarju. Take so razmere na Ogerskem. Jezuitski zakon se bo še ta mesec obravnaval v nemškem zveznem svetu in kakor sedaj kaže, se zelo boj6 sovražniki jezuitskega reda, dane bi svet zakona potrdil. Vse protestantsko, liberalno, framasonsko in židovsko časopisje ropoče in zabavlja proti jezuitom, vladi se žuga na vse možne načine, da bi se odvrnila »velikanska nevarnost" v nemški državi. Framasoni, katerim je dne 4. t. m. avstrijska zbornica odprla duri, morda kmalu tudi pri nas prično preganjati redove, kakor na Nemškem. Če se je večina dobila za framasone, se bo dobila tudi proti katoliškim samostanom. Socijalni demokrat je v nemški armadi. Dne 4. t. m. se je obravnaval v nemškem državnem zboru proračun vojaškega ministerstva. Pri ti priliki se je pritoževal socijalni demokrat Bebel, da se socijalistični delavci izganjajo iz vojaških delavnic. Za novodobno državo je sramotno, če ljudi preganja zavoljo političnega prepričanja. V armadi in mornarici je na stotisoče socijalnih demokratov. Zato je tem bolj treba sporazumeti se s socijalno demokracijo. Bebel je na to prebral več vojaških razglasov, iz katerih je dokazoval, da je mnogo slabega v vojaški upravi. — Vojni minister general Bonsart mu je odgovarjal, da ti razglasi v Beblovih rokah dokazujejo, da v vojaških pisarnah nekateri grdi ljudje kradejo uradna pisma. Kdor kaj tacega dela, izvršuje za dobro plačo hudodelslvo veleizdaje. Socijalni demokratje bi sami vrgli take ljudi iz svojih vredništev. Bebel je odgovoril, da je dobil omenjene razglase brez podpisa in da ni zanje nobeden prejel plačila. — Ta dogodek nam priča, da je v naši dobi, ko je liberalizem vse družabne organizme v državi uničil, vkljub vsemu preganjanju vendar le lahko zmagovati novi ateistično prekucijski socijalni demokraciji. Kitaj in Japan. Poročilo vojskovodje prve japonske armade naznanja, da so Japonci zasedli vso deželo med Saiyuentonom in Tafukom. Dne 28. februvarija so Kitajci pod generalom Gih močni 15.000 mož napadli Japonce, ki pa so jih po hudem boju vrgli nazaj proti severu. Japonci so izgubili 100 mož, Kitajci 45. Isti dan so Kitajci tudi napadli Haitsching, pa so se jih Japonci tudi ubranili. — Obravnave gledč pogajanja za mir sedaj dobro napredujejo. Japonski pooblaščenci presojajo, ali imajo kitajski odposlanci polno oblast za določevanje mirevnih pogodb. Ta previdnost je potrebna, ker se je prvikrat skazalo, da so jih Kitajci hoteli pri obravnavah le za nos voditi, da bi časa prido- kolikor hoče; za jeden rubelj in pol se kupi oral najboljše zemlje. Ko se je Pahom o vsem dobro prepričal, vrnil se je v jeseni zopet domov ter začel vse razprodajati. Prodal je zemljo z dobičkom, prodal je hišo, prodal vso živino, izstopil iz vaške zadruge, počakal spomladi in odšel z družino na nova mesta. (Dalje sledi.) Po volitvah. Iz Črnomlja. Slavno vredništvo ! Volilni boj je že sicer minol, a vendar mi pero ne da miru, da Vara poročam še nekaj izza časa, ko so vladali obligatni »golaž in pijača". Znano Vam je g. vrednik, kako važno vlogo imajo Vaši ljubljanski mestni očetje, ki tako skrbe za vgled in prospeh ljubljanskega mesta. Naši mestni očetje so v marsičem jednaki Vašim, najbolj po svojem Iiberalstvu in s tem, da delajo — dolgove. Važne seje imajo ti gospodje večkrat, a tako važne reči menda še v Črnomlju niso imeli, kakor je bila (zadnja) seja pred volitvijo. Ce Vas je volja, Vam povem. Zbrali so se namreč v mestni hiši naši mestni očetje k »važni" seji, ua dnevnem redu je bila volitev v državni zbor. — Mestni zastop je namreč sklenil poklicati, ko je bila razpisana volitev, Višnikarja, naj se jim pride predstavit, da ga postavijo za kandidata. Kakor rečeno, storjeno. Višnikar pride in vsa čmomeljska bili za nadaljno vojskovanj'*. Snidli so se obojni odposlanci v Shimonoseku, nadaljevali pa bodo poga-jania v Hieroshimi. Cerkveni letopis. Iz statistike tržaško-koparske škofije. Iz I 8 t r e. Izšel je pred kratkim „Prospectus Beneficior. eccles. et status persoualis Cleri", to je pregled du-hovnij in duhovnikov tržaško • koperske škofije. Ker bede katerega čast. čitateljev zanimal, posnamem naslednje podatke iz njega: Za sv. Očetom je imenik kardinalov , nato goriškega metropolita , potem sledi vrsta škofov tržaških, koprskih, novigradskih, (Aemo-niensis) in pičanskih. Začetek vsili štirih škofij je bil 1. 524; prvi tržaški škof je bil Frugiferij, koprski blaženi Nazarij, Etnonski bi. Florij , Pieanski sveti Nicefor. Sedajni mil. škof dr. Jan. Glavina so 82 tržaški, a četrti tržaški koprski škof. Prvi tržaško - koprski škof je bil znani slov. pisatelj Matej Ravnikar iz Vač. — Zadnji koprski škof Bonifacij, kamalduenski menih rodom benečan je bil od 1776,—1810. 1. Leo XII. je 1. 1828 zediuil koprsko škofijo s tržaško. Zadnji škof novigradski (Aemoniensis) Teodor j grof Balbi s Krškega (Veglia) je bil 1. 1795, umrl je leta ♦ 1831. Tudi ta škofija je bila I. 1828 združena s tržaško, poslednji Pieanski škof Alirag Anton pl. C ccardi, rodom tržačan je bil 1. 1766, I. 1778 je bil premeščen v Senj, takrat je prenehala pičanska škofija. — Verjetno je, da so došli prvi oznanovalci sv. vere v Trst in Koper že v apostolskih čaših. Sveti Mohor, prvi oglejski škof je poslal mašnika Hijacinta v Trst, dijakona Helija v Koper sejat seme božje besede. Naštetih je 14 mučenih, kateri so v Trstu za sv. vero kri prelili. Stolnih kanonikov na čelu njim mil. infulirani prošt apost. protonotarij in ge-neral-vikar dr. Sust je 7, stolnih v Kopru 6, manjka 1, kuratnih 7, manjkata 2, župnij 99 praznih 14, vikarijata 2, kuracij 1, kapelanij 39 praznih 14, duhovnih pomočnikov je 61, praznih 47. Dekanij je 16, največja Trst 138.015, najmanjša Ospo z 8377 verniki. Bogoslovcev je 38. Najstarejši duhovnik je posvečen 1. 1836. Zlatomašnikov je 11. Vsih duhovnikov je 319. Katoličanov v celi škofiji 354.717. Umrli so 1. 1894 4 duhovniki. Med tržaškimi škofi je bil najsloveči Eneja Silv. Pikolimi tu od 1. 1447 do 1451, potem nadškof in kardinal v rojstnem mestu v Italiji 1. 1758 izvoljen za papeža imenu Pij II. Umrl je, kakor naznanja mrtvaška knjiga tržaškega kapiteljna loega avgusta 1. 1764 „bene factor & augmentator nostri Capituli et opportunus proteetor et liberator hujus Civitatis magnificus". Največja župnija je sv. Antona, prebivalcev ima 56 497. f Nadučitelj Jožef Pavčič. Blagor mu, ki trudi se obilo. Dan bo prišel, krasen dan plačila: Kar je roka brazdi izročila, Klilo bode, cvet in sad rodilo! V lepi moški dobi je legel ranjki v prezgodnji grob. Rodil se je namreč 19. sušca 1844. leta. Oče " ~ - inteligenca ga proglasi za svojega kandidata. Mislili so mestni očetje, da bode Višnikar tako lahko zmagal, kakor pred leti njegov gospod, sedaj dvorni svetnik Suklje. A letos so zadeli na odločen odpor. Orga-nizovala se je katol. ljudska stranka in organizacija je napredovala skorej že tako daleč, da bi bil dobil Višnikar le še polovico glasov. To je jezilo mestue očete; zakaj sramotno bi bilo, ako bi v Črnomlju ne zmagal Višnikar, ko so ga vendar oni povabili in proglasili kandidatom. Zato so ugibali, kako bi nas pridobili. V seji stavijo razne nasvete, toda vsi so bili premalo „kroftni". Nazadnje se oglasi najpametnejši odbornik in pravi to-le: Plačajmo vsakemu en golaž in vrček piva in vse bode m o dobili". Vsi so mu klicali „dobro" in tako jih je ta rešil iz zadrege. V ponedeljek pred volitvijo so kuhali v gostilni v gradu golaž za 80 oseb, kakor je Lužarca rekla. Veliko se jih je vdeležilo, zakaj marsikdo rad proda svoje prepričanje, vero in narodnost za pijačo in mastno pečenko. Seveda je moral vsak dva golaža pojesti, da ni imela Lužarca škode. Seveda se Lužarju ni posrečilo nas dobiti, zakaj mi se ne prodajamo za golaž. Kaj ne to vam je bila seja 1 Pa ker sera ravno pri Lužarju (Lackner-ju) naj Vam potožim, da je on prvi mestni svetovalec in sedaj za 14 dnij župan, ker se je prejšnji župan Schweiger radi bolezni takoj po volitvi odpovedal. Kaj čuda, če bi nam skovala liberalno - nemčurska mu je bil učitelj v Škocijanu pri Turjaku. Kot 18-letni mladenič je nastopil svojo prvo in zadnjo učiteljsko službo v Velikih Lašičah; bil je namreč ves čas svojega službovanja od let« 1862 pa do svoje smrti v imenovanem kraju. Rajnik je bil močne in čvrste postave, a nekako pred osmimi leti si je nakopal s prehlajenjem bolezen, ki ga je prezgodaj spravila pod zemljo. Močna narava pokojnikova je dolgo odganjala resno bolezen, a slednjič je vendar zmagala bolezen. Leta 1893 so mu začele moči pešati in tedaj je iskal zdravja najpoprej v ljubljanski deželni bolnišnici, pozneje pa je šel v Worishofen k župniku Kneippu. Navidezno boljši in poln upanja, da zopet ozdravi, vrnil se je meseca septembra domu, začel zopet poučevati, dokler ga ni bolezen položila v postelj meseca novembra istega leta. Od istega meseca pa do svoje smrti je bil prav z malo izjemo neprestano v postelji. Leta 1894 ga je zadel hud udarec, ki je morebiti še pospešil njegovo bolezen: umrla mu je namreč blaga njtgova gospa. V prezgodnji grob je legel z rajnikom izvrsten in vesten učitelj, kakoršnih nam je v sedanjih časih želeti. Z velikim vspehom je deloval v šoli in zato si tudi zaslužil priznanje šolskih oblastij. Znal si je pridobiti srca in zaupanje otrok, tako da se ga nekdanji učenci še vedno z veseljem spominjajo in so mu hvaležni za njegovo skrb. Vžival je kot učitelj spoštovanje in ljubezen sploh; saj jih je pa tudi mnogo, ki so bili njegovi učenci. Sam pokojnik je večkrat z veseljem poudarjal: »Vsi mlajši gospodarji in gospodinje so bili moji učenci." Legel je v prezgodnji grob veren kristijan, ka-koršen naj bi bil vsak učitelj, ker ima nalogo, mladino vzgajati v krščanskem duhu. Zvesto je spolno-val verske dolžnosti, spolnoval cerkvene zapovedi, in ravno zato ga je ljudstvo tembolj čislalo in spoštovalo. Zavedal se je blagi pokojnik kot vzgojitelj mladine, vedel je, da beseda miče. vzgled pa vleče. Zavedal se je, da mora biti učitelj izgled tudi odraslim; kajti bolj kakor druge stanove opazuje ljudstvo poleg duhovnika tudi učitelja, in na teh dveh opazi bolj kakor na drugih ljudeh dobre in slabe lastnosti. S svetim naudušenjem je deloval rajnik za čast božjo zlasti kot organist v tukajšnji farni cerkvi. Iz-boren orgljavec in pevec je mnogo let povzdigoval službo božjo in sam zložil mnogo napevov, zlasti za pesmi Matere Božje, božične in velikonočne. V tem oziru se kaže, da je bil po nekoliko učenec Rihar-jev, čegar duh veje tudi v nekaterih pokojnikovih napevib. Riharja je rajnik visoko cenil ter se z veseljem spominjal časa, ko je pod njegovim vodstvom pel v ljubljanski stolnici. Izgled pravega kristijana je bil rajnik zlasti v bolezni. Celih 16 mesecev je bil skoraj neprestano v postelji, a prenašal je vse obilne bolečine mirno in potrpežljivo. Tolažili so ga, da si bo zaslužil zlato krcno v nebesih, a odgovarjal je: „Da bi si zaslužil vsaj železno, zadovoljen bi bil." Pač spodbudno je bilo poslušali moža-učitelja, ki je poln zaupanja go- garda kočevarja, nemca, Lacknerja za župana. Seveda kar je odločnih narodnjakov, temu že naprej oporekamo , da se kaj tacega ne zgodi. Pa mogoče je, zakaj svet se meša. Kako so liberalno-nemčurski učitelji in drugi gorki duhovnom, povzamete iz sledečega. G. Setina, ki se je zatekel pod novo polimano »na-roduo marelo", pod katero je najbolj varen pred »katoliško ploho" tisti, ki je skupaj zganjal črno-meljske gosi in race in jih vodil na volišče in ki gotovo upa dobiti od „kramarskega" politika Višnikarja, ali bolje od njegovega gospoda na Dunaju kako »medaljo" za svojo agitacijo, ta g. Setina je nagovarjal nekega našega odločnega volilca s svojimi medenimi besedami za Višnikarja. A volilec mu dobro odgovori: »Mi moramo držati zmirom z duhovni, in meni se le čudno zdi, zakaj Vi ne delate skupaj s kapelani, ker skupaj poučujete v šoli otroke, zakaj starši, učitelji in duhovni bi morali vedno skupno delovati". Na to pa izgovori ta liberalni mogotec Setina te-le važne besede: »Kaj pa imamo od duhovnov ?" Te besede si bomo zapomnili za vedno, utegne nam morda še dobro služiti. In neki drugi Višnikarec je rekel svojim drugovom, ko smo bili pri volilnem prostoru in je domač kapelan šel za nekoliko iz sobe : »Glej ga vraga". No morda bode še kd»j potreboval kakega črnega vraga, Zopet drugi Višnikarec, ki je povsod v mestu znan kot brez- voril: »Jedini moji zdravniki so še Jezus, Marija in sv. Južrf; če me ti ne bodo ozdravili, me nihče ne bo ozdravil!" Pretresljiv prizor pa je bil vselej, ko je bil v bolezni večkrat previden; z otročjim veseljem je pričakoval sv. obhajila iu vselej po sv. obhajilu ihtel kakor otrok. Sploh se sme reči, da je bila vsa dolga bolezen tako rekoč služba božja, s katero se je pripravljal na smrt. Najljubši so mu bili v bolezni pogovori o cerkvenem petju. Bil j« že bolj proti koncu življenja, a še je jedeukrat, govoreč o lepih napevih Riharjevih, zapel z milim glasom gotovo svojo zadnjo pesem: »Cvetice vd, ki noč in dan cvetete!" Zapel je to pesem s čutom, kakor mere svete pesmi peti le človek, ki je poln verskega duha. Sploh pa je pokazal svoje krščansko in bogo-ljubno srce najbolj v pismu, katero je spisal v bolezni in katero so dobili po njegovi smrti med njegovimi papirji. Ondi je zapisal besede: »Poslovim se od preljube mi cerkve, katera mi je bila svet kraj, v katt-rej sem s tolikim veseljem delal za čast božjo do 20. prosinca 1886 s cerkveno službo kot crganist in mi je bila zavetje v dušnih in telesnih potrebah O Marija, prosi za-me! Ne zavrzi nezvestega služabnika, ki je vedno Tvojo pomoči prosil, Tebe častil, Tebi se izroče-al!" Vesten, natančen, delaven učitelj in veren otrok svete cerkve, to dvojno je torej strinjal pokojnik v vsem svojem življenju, svest si svojega imenitnega poklica in dolžnosti kot vzgojitelj krščanske mladine. Ljudstvo ga je poznalo kot iivrstnega moža, spoštovalo ga in ljubilo, in to spoštovanje in I|ubezen je pokazalo tudi due 1. marca, v dan pogreba. Ob silno neugodnem vremenu ga je namreč spremila velika množica ljudij na zadnji poti, na poti v tihi grob. Bog daj plačilo dobremu pokojniku, sveti mu Tečna luč ! M. R. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. marca. (Shod volilcev."1) Iz S e n t Jerneja se nam poroča: Dne 25. februvarja vršil se je pri nas shod volilcev. Naš vrli poslanec g. Viljem Pfeifer je govoril o preosnovi davka. Odkril je napake pri cenitvi zemljišč v prejšnjih letih, zaradi katerih se je našim kmatovalcem krivica godila. Omenil je, da je tudi glede pašnikov v novem katastru okroglih 100.000 oralov manj, ker so vpisani kot gojzd, na katerih se pasti ue sme. S tem je živinoreja pri-krajšaua. Pašnike je mogoče nazaj dobiti. Njih posestniki naj to zahtevajo v tekočem letu v zmislu §13. načrta zakona o zemlj. davč. katastru, katerega je vlada predložila drž. zboru. Od tega predmeta preide g. poslanec na razpravo o preosnovi direk. davkov. Rekel je: Vsled mnogih pritožb, da bogatini, milijonarji malo ali celo nič davka ne plačujejo, in vsled pritožb obrtnikov, da obrtni davek *) Zakasnelo. verec, je rekel nekemu našemu voli cu, ker se mu je zbog velikega snega pristava razrušila: »No, kaj si sedaj na boljšem, ker si volil Zupana, zdaj na) ti pa pomagajo duhovni in naj postavijo tvojo pristavo". Seveda naš volilec mu na take podle besede ni nič odgovoril. Tako se tedaj dela proti duhovnom. Pa to nas nič ne straši, zakaj imamo dosti odločnih, vernih mož, ki nočejo trobiti v liberalni nemčurski rog. Tako je nek Višnikarec žugal našemu volilcu: »Ti moraš voliti Višnikarja, zakaj saj veš da si mi dolžen 300 gld." Volilec mu pravi „takoj ti jih plačam, potem pa hajd z Bogom". Čast takim možem. In tako bi Vam lahko še povedal, morda nanese še kedaj prilika, marsikaj zanimivega iz Črnomlja, pa za danes zadosti. Možje Crnomeljski, držite se, bodite vedno v zvezi z duhovni, če sedaj ni bila zmaga naša, bode pa v drugo. Ne vdajmo se; mi vstajamo in liberalno-nemčurske garde je strah. Borimo se vedno za vero in narod. Zinaga bo naša, zakaj na naši strani je B>g, in če je Bog z nami, kdor zoper nas. — Pred nekaj dnevi na bili so na Lužarjevo gostilno lepak v raznih bojab, na katerem je brati, da se Višnikar zahvalja svojim volilcem, ki so pivo in vino pili, pa spomni se tudi nas, seveda zaničljivo, ki pravi: Pa Bog živi tudi tiste, ki so ob volitvi vodo pili. Tako se smeši naša stranka. Pitajo nas tudi z imeni kakor »katol Ška stranka", »sveti možje"; seveda nas s tem nehote pohvalijo. Lagati, smešiti je lahko; pa Bog jim daj pamet! ni pravično razdeljen, je vlada predložila drž. zboru načrt zakona, g katerim se imajo premeriti (pre-osnovati) davki neposredni iu vpeljati novi osobni davek; vlada namerava s tem nekoliko olajšati male davkoplačevalce, davčno breme bolj enakomerno razdeliti in tiste bolj pritegniti, ki so dosedaj razmerno malo ali celo nič davka plačevali. Taki so milijonarji na Dunaju in v drugih velikih mestih, ki niti beliča davka ne plačajo. Ce, iu kako se bo ta namen dosegel, odvisno je od izpeljave zakona. Razpravlja nameravane olajšave pri zemlj., hišnem, obrtnem davku, pojasnuje, kdo boie podvržen novemu osobuemu dohodninskemu davku, in kako se bode odmeril ta davek od čistega dohodka po odbitih stroških n. pr. za obdelovanje, za davke, ase-kuranco i. t. d. Obeta g. poslanec, da se bo vestno posvetovauja tega prevažnega zakona v državnem zboru udeleževal, ter da bo na to delal, da se ojstrine, kar se jih nahaja v novem načrtu odpravijo ali pa vsaj olajšajo. »V tem zmislu, tako je končal svoj govor, bodem vedno sodeloval pri tej važui postavi, in če se mi ne posreči doseči potrebne olajšave, imam vsaj mirno vest, da sem storil svojo poslaniško dolžnost". Volilci so paziio poslušali, ter so večkrat glasno pokazali, da se ž njim popolnoma vjema;o. Iz celega govora je odsevala ljubezen do kmetijskega stanu in skrb za njegovo blagostanje. Takih poslancev potrebujemo. Hvaležni smo g. poslancu za njegovo poročilo. Obžalujemo, da ni bila udeležba tako obilna, kater smo pričakovali. Temu je bil kriv semenj v bližnji Bučki. Gospodu poslancu se je izrekla zahvala v imenu volilcev. —a— (Drugi koneert »Glasbene Matice.) Zauimiva točka druzega koncerta bodeta dva Brahmsova tro-glasna ženska zbora s spremljevaniem dveh rogov in harpe: »Glasovi s struu polno donč" in „Vrtnar". Brahms je jeden najduhovitejšib koutrapuuktistov, strog glasbeni logik in dovršen glasbeni oblikovalec. Prvi izmed imenovauih dveh zborov je zanimiv tudi zbog tega, ker je zložen v starogrškem tonovem načinu, kar dela na moderno uho eksotičuo čudovit vtis. Ženski zbor nastopi, broječ 70 pevk! — Tudi moški zbor nastopi samostojno v Bendlovem »Tam-borju" s spremljevanjem klavirja. Ta živahni zbor se bode v ok iru resnih skladeb koncerta izvestno odlikoval kaj dobrodejno, zlasti ko se lep vesel zbor itak čuje le malokdaj. Vojaki gredo v boj iz mesta, tambor ropota na boben, »da krajša jim je cesta". Bobnauje in vojaško korakanje se v skladbi slikovito izraža. Toda ubogi tambor je le na videz na.vese-lejši med vojaki; srce mu krvavi ob spominu na to, ker je moral zapustiti dom . . . (Posojilnica) h St. Jerneja: Dne 3. marcija je bil zvoljen stalni odbor šent-jernejske posojilnice. Načelnikom je izvoljen preč. g. župnik, Ant. Fetih-Frankheim, namestnikom g. Jože Poljanec, župan ; odborniki so gg. Martin Zajec, trgovec, Janez Frančič, Fr. Fabijan, Anton Barborič, Jože Tavčar, Ignacij Bučar, posestniki, in Frauc Novoselec, trgovec. Pre-gledovalec računov g. Aleks. Hudovernik, notar, in g. Karol Trošt, učitelj, njegov namestnik. (Z Dobr&ve pri Kropi) se nam poroča: Poverjeniki družbe sv. M)horja so te dni končali svoje domoljubno delovanje in mnogo slovenskih tisočakov bo romalo v »nemški" Celovec, gotovo v ne malo jezo naših nasprotnikov. Upajmo, da se bo število udov te prekoristne družbe letos zopet pomnožilo. Vsaj jaz imam to upanje, če Slovencem širom po svetu naznanim v tem oziru veliko vnemo in gorečnost naših Dobravcev. Naša župnija ima po zadnjem štetju 753 duš, a udov šteje letos 117, dočim jih je imela I. 1889, ko je pisec teh vrstic prevzel poverjeništvo, borih 17 udov — torej v šestih letih 100 (beri sto) več. V tej primeri smem imenovati število naših udov zares ogromno in Dobrava se bo v tem oziru svetila med najprvimi na vsem Slovenskem. Nikjer se trud in priporočevanje ne poplača tako obilno, kot ravuo tu — samo zuati je treba. Prav zato sem ponosen na časten priimek: specijalist — nabiratelj udov. (S Štajarskega) se nam poroča: Zn ževalna licitacija za stavbo nove petrazredne šole pri Sv. Le nartu v Slovenskih Goricah vršila se je v četrtem razredu tukajšnje ljudske šole du4 4. marca t. 1. K licitaciji so prišli trije zidarski podjetniki iz Maribora in eden iz Gradca. Vse delo, ki mora biti zgotovljeno do 1 julija I. 1896, je prevzel graški mojster J. žef Michel, ki je po odstopku 97«°/0 prevzel vse delo za 27 524 gld. 10 kr. Solo, v kojo zahajajo skoraj izključno sami Slovenci, zidal nam bode tedai Nemec iz Gradca, kjer so uas nikakor nam pravični Nemci še pred kratkim hoteli potisniti pod klop. Cujemo, da se bodo v naši bližini morala kmalu staviti še nekatera dragocena šoLka poslopja; tem dragim nam sosedom želmo, da bi se jim zglasil vsaj kak slovenski zidarski podjetuik, koiemu bi z mirno vestjo kot svojemu pristašu zamogli izročiti svoje važno delo! (V Radovljici) bode 10. sušca ob 4 uri popoludue v restavracijskem salonu Kliuarjeve gostilne 8e vršil osnovalni zbor za ustanovitev podružnice »Slovenskega planinskega društva za radovljiški okraj". Važnega pomena za radovljiški okraj bode »Slovenskega društva" podružnica. Njena naloga bode skrbeti za to, da vedno bolj zaslove divni naši kraji radi svoje naravne krasote ne samo v vsej mili nam Sloveniji, nego po širnem svetu. (Iz Prage), 3. marca. Snuje se tu društvo »Nd-rodni podnik obehodni a prumyslovy" (narodno trgovinsko in obrtnijsko podjetji-), ki ima namen ustanoviti razne tovarne, da bi ljudje imeli delo, in da se lažje prodajo domači izdelki. Obstoječi odbor vabi k pristopu z deset-goldinarskimi deleži. Ako pomislimo, za kako ceno mora kmet prodajati svoje pridelke, za kakšno plačilo mora delavec mnogim brezvestnim tovarnarjem delati, je pač društvo koristno in velikega pomena, zato uaj se dobro razširja in vspeva. — Intendantom narodnega gledišča je postal gospod Henrik Sole, nekdanji primator pražki, zaslužna oseba kot pisatelj in poslanec. Člani gledišča so mu priredili primerno slavnost. — Zopet nekaj žalostnega iz volilnega okraja poslanca Rašina. V Purduticah so vjeli na kolodvoru nekega Procb&zko, ki je kupoval otroke za Ritterja iz Neumtiustra. Uboge otroke so spreminjali v liliputance. Za vsacega so plačevali sta-rišem prva tri leta po 200 gld., druga tri leta po 300 gld., agent je pa prejel 50 gld. Zoper sužnost v afriških deželah se toliko piše in dela, v kulturnih krajih se pa še hujše izvršuje. Dober vzgled daje vsem sličnim kupcem poslanec Rašin, ki je prodajal liliputanke za Turško. (Promet na železnicah.) Vsled vednega sneženja je promet na progi Nabrtžina - Ljubljana in St. Peter-Reka popolno ustavljen. Pisma se razpošiljajo po progi Videm-Ponteba. — Promet na dolenjski železnici je od včeraj zvečer zopet odprt. (Semenj preložen) Deželna vlada je občini Cr-mošnjice dovolila, da se semenj, določen na 12. t. m., zaradi semnja v Črnomlju istega dne preloži na drugi dan, t j. na 13 marca. (Umrl) je včeraj v Kamniku trgovec g. Edm. Zangger v 56. letu svoje dobe. — V Monakovem je pa prem nul g. Avgust Pretnar, predsednik ondotnemu avstro-ogrskemu pomožnemu društvu, zavarovalniški ravnatelj iu vitez Fran Josipovega reda, v 48. letu svoje dobe. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan in I. 1864 najodličnejši abiturijent ljubljanske gimnazije; na to se je šolal na dunaj-kem vseučilišču. Njega oče bil je lekarnar in je prodal pozneje lekarno Biršicu (sedaj Truk6czy); in v nedeljo seje preselil v večnost na Dunaju umirovljeni polkovnik g. dr. Nikolaj pl. L a v r i č. — N. v. m. p.! (Iz Brna.) 4. sušca. V Olomucu se veselijo na prihod češkega potovalca St. Vraza. Vraz se je mudil devet let v Afriki, potem se pa podal v južno Ameriko v republiko Venezuelsko. Cez tri leta je potoval skozi pokrajine Orinoka, kjer je prestal mnogo nevarnosti in doživel mnogo žalosti. Drugovi so ga zapustili, iskati je moral za spremljevalce Indijance. Predlanskim je sklenil prestopiti Ande, kar se mu je posrečilo na sv. Katarine dan. Njegova predavanja so zelo zanimiva. — Upniki sladkornice v Chro-pinu bi si radi pomagali iz zadrege s pomočjo kmečkih žepov. Zato pravijo, da potrebuje tovarna 800.000 gld., da bo mogla naprej delati. To je popolnoma neresnično. Vsega dolga ja 5,041.892 gld., ako se odračuna vrednost poslopij, strojev in posestev, najdemo primanjkljej 2 504.892 gld. Seveda je to velika zguba za upnike, ki so si hoteli pomagati s tem, da so dovolili delničarjem šesttedenski rok. Chropinsko sladkornico je sezidal v prvi vrsti pokojni kardinal Filrstenberg. Ker je bil pa dostojanstvenik v pravem pomenu besede kavalir in bi se torej ne bilo uradnikom in delničarjem tako dobro godilo, so ga skratka izbucnili. Potem se je pričelo gospodarstvo ki je prigospodarilo tolik dolg, in zdaj — kmet pomagaj z nizko ceno pri pesi! Le vse na kmeta! (Darovi.) Mesto venca predragemu prijatelju Josipu Pavčiču, naduč.telju v Vel. Laščah, darovala sta za slovensko šolo v Velikovcu č. gosp. Matija Prijatelj, župnik v Strugah, 10 kron, in gosp. M. Petrič, učitelj v Strugah, 6 kron. Bog povrni stotero! (Tedenski izkaz) o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24. febr. do 2 marca. Število novorojencev 27. nirtvorojencev 3, vmrlih 17, za vratico (davico) 1, za jetiko 3. za \netj.m so piluih orgauov 3. za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 4. za različnimi boleznimi 5, med njimi je tujcev 7, iz zavodov 10. Društva. (Pevsko društvo „L j u b 1 j a n a.) Izvan-redni občni zb>>r prej oraemeuega društva vršil se bode v uedeljo, dn6 10. t. m. ob ll/, uri popoludne v društvenih prostorih ua Starem trgu štev. 13, 1. nadstropje. (Podporno društvo za slovenske visokošolce na D u n a .j u ) jelo je ravnokar šesto svoje poročilo razpošiljati svojim udom, drugim rodoljubom z uljudno prošnjo, da nai bi se blagovolili tega društva spominjati bivši „Slovenijaniu. V poročilu se posebno omenja slovenske požrtvovalnosti. Hvaležno se odbor tega društva spominja izreduih podpornikov in novih ustanovnikov: Gosp. dr. Gre-gorija Kreka. vseuČiliškega profesorja in akademika v Gradcu, gospe Marije Murnikove iu gospoda Jož. Bernarda v Ljubljani. Prvi je društvu pristopil kot ustanovnik s 50 gld. Gospa Marija Murnikova je društvu volila 50 gld. iu slednji, Jož. Bernard pa 100 gld. Izmed starih ustanovnikov so društvu poklonili zopft znatne svote : Prevzvišeni knezonadškof Alojzij M. Zorn v Gorici, premil. knez in škof Mih. Napotnik v Mariboru, g dr. Jernej Glančuik, odvetnik v Mariboru. — Velike podpore so društvu podelili: Deželni zbor kraujski, družba sv. Cirila in Metoda državui poslanci ua Dunaju, slavna posojilnica v Mariboru itd., dalje g. A. Jurca, trgovec na Ptuju. Kranjski deželni poslanci so poslali mesto venca pokojnemu društvenemu poverjeniku Juriju Kraigher-ju 20 gld., g. profesor Josip Stritar je da roval 20 iztisov knjižice „Eiwas von Peter E nsam", gosp. Vekoslav Vavpotič na Dunaju celi prvi natis .Sedem četverospevov", J. Kogej neko nagrado. — Mnogo podpor so društvu nabrali marljivi poverjeniki gg. France Dolenec, trgovec v Mariboru, vitez A. Globočnik. vladni svetnik in državui poslanec, jur. Jak. Kogej, g. J.'žef Kovač. c. kr. okr. sodnik v Bistrici, g. Peter Kraigher, trgovec v Postojini. g. Janez Munda, c. kr. okrajni živinozdravnik v Brežicah, g. Ivan Murnik, ces. svetovalec v Ljubljani, g. dr. Fr. Stor, odvetnik v Ljubljani, g. Tone Flis, knjigovodja na Vrhniki, in tudi g. dr. G. Zmavc iu vseučiliščnika Fr. Muhič in Aleks. Sesek. Časniki ^Slovenski Narod", »Slovenec", „Domovina", „Edi-nost", rMir", „Slov. Svet". »Siidst. Post" in „Lai-bacher Zeitung" pa tudi .Ljubljanski Zvon" so radi objavljali nrtice o tem društvu. Predsedniki in zastopniki akademičnega društva .Slovenije", gospodje : Gruntar, Poljanec, Šesek in 2ilih so društvu na razne načine koristili. — Nemila smrt je društvu vzela: Veliko dobrutnico gospo Marijo Murnikovo, msgr. Fr. Kosarja, stolnega prosta v Marib.ru, gospoda Jurija Kraigherja v Postojini in msgr. Lovro Rutarja na Sv. Gori pri Gtr.ci. — Vseh dohodkov leta 1894 ie bilo 1565 gld., od teh pripada osnovni glavnici 227 gld. 40 kr. Vsa glavnica znaša sedaj 4472 gld. 38 kr. Društ o je lam med 48 velikošol-cev v 289 slučajih 1479 gld 50 kr. razdelilo, in sicer v gotovini 858 gld. 5 kr., za 89 obedoice (a 25 kr.) pa 671 gld. 75 kr. Med podpiranci je bilo: 21 juristov, 11 filozofov, 6 tehnikov, 5 veterinarcev, 4 akademični kiparji iu slikarji in 1 agronom. Darove za to važno in prepotrebno društvo sprejema vč. g. dr Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kapelan itd., Dunaj, I. Avgustinerstrasse 7. Telegrami. Dunaj, 5. marca. (Državni zbor.) Poročevalec dr. Beer govori splošno o dav-karski preosnovi. — Poslanec dr. Kaizl go-gori proti davčni preosnovi v tej obliki, ker to spada v avtonomni delokrog posameznih dežel, ker bi bile bogate dežele prikrajšane pri deležih namenjenih posameznim krono-vinam in ker bo vsa ta preosnova le v dobiček veleposestnikov in bogatinov. — Dr. Fux obžaluje, da se hoče po teh predlogih posebno hranilnicam naložiti neopravičeno breme. Poslanec Luzato v imenu tržaških poslancev se izjavlja proti tej preosnovi, ker bi Trst, ki že tako propada, bil s tem še huje zadet. — Poslanec Kaiser je za predloge vendar navaja mnoge pomanjkljivosti, ki naj bi se iz predloge odstranile. Dunaj, 5. marca. Bolgarski minister predsednik Stojlov prišel je danes na Dunaj, kjer se bo mudil 14 dnij. Dunaj, 5. marca. Pri današnjem žrebanju 3 odstotkov Bodenkreditlose — srečk od t. 1880 dobil je glavni dobiček 50.000 gl. serija 4578 št. 27; 2000 gl. serija 7483 št, 45. Dunaj, 5. marca. V današnji seji mestnega zbora jo prebral župan Griibl pismo višjega dvornega mojstra nadv. Friderika in namestnika Killmannsegga, tičoče so volil nadv. Albrehta za dunajsko mesto in za do-zidanje otroške bolnišnice v Gradcu. Mestni zbor je stoje poslušal to poročilo. Dunaj, 5. marca. Poljski klub je napravil danes v čast ministroma Javorskemu in Madejskemu banket. Načelnik je vneto poudarjal zasluge obeh in potrebo in korist koalicije in jima napil. Ministra sta se zahvalila in dejala, da jima zaupanje poljskega kluba in soglasje ž njim olajšuje težavno službo. Izrazila sta upanje, da bo odkritosrčnost in mejsebojno zaupanje še nadalje trajalo in sta napila poljskemu klubu in njegovemu načelniku Zaleskemu. Dunaj, 6. marca. Odsek za volilno pre-osnovo je z vsemi proti 6 glasovom odklonil predlog dr. Brzorada, da naj bi ne bile razprave pododseka za ude odsokove zaupne. Ajacoio, 5. marca. Cesarica Elizabeta je danes bila na sprehodu skozi mesto. Najbrže da ostane daljo časa tukaj. Trst, 5. marca. Llojdov parnik „Aurora" je včeraj odplul v Carigrad, „Amphitrite" danes iz Aleksandrije v Trst, „Castore" iz Bahire v Santos; „Maria Theresia" je danes priplula iz Cobe v Bombay, „Pandora" včeraj iz Santos v Eio de Janeiro. Berolin, 5. marca. Drž. zbor nadaljuje posvetovanje o vojnem proračunu. Bebel opisuje več slučajev, ko so vojake trpinčili. Zahteva, naj se brž preosnuje vojaški sodni red. Vojni minister Bronsart izjavlja, da ne more o novem načrtu vojnega sodnega reda dati nobenih pojasnil, dokler ga ne sklene državno ministerstvo. Bebel pravi, da minister prerad verjame in ne ve, da časniki lažejo. Proračun vojnega miuisterstva se je vsprejel. Jutri se obravnava proračun pravosodnega ministrstva, Berolin, 5. marca. Nadvojvoda Franc Ferdinand Este je imenovan za imeijitelja ulanskega polka štv. 10, nadvojvoda Evgen v isti lastnosti pri kurasirskem polku št. 3. Pariz, 5. marca. Zbornica se je začela posvetovati o vojnem proračunu. Poročevalec Jules Roche je govoril o vojnih silah raznih držav in je primerjal v tem vzlasti Nemčijo in Francosko. Dejal je, da bi morala imeti Francoska 842.000 mož pod svojo zastavo, pa jih ima le 406.000. Zahteval je, naj bi se organizacija vojakov ravno tako uvedla, kakor v Nemčiji, če se prihrani nekaj milijonov, to lahko rodi poraz. — Cavaignac očita govorniku, da pretirava. Prihodnja seja v četrtek. San Remo, 5. marca. Pogreb velikega kneza Aleksija se bo z velikimi slovesnostmi izvršil. Vdeležilo se ga bo mnogo vojaštva menda pride tudi princ Waleški iz Canner. -Ji_______: ~1T iiiHniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiJiittiiiiiiiiniuiiiiiinnmiiiii ^Bisi— Spominjajte se ,katoliškega sklada' k ob raznih prilikah! A gmiminijiniiiijiiiiiniiii^ Poslano. L« Priporočen od mediciničnih • 621) veluiož (30-14) olajšuje kašelj, razkraja sllz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele. Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (1513) Glavna zaloga pri lekarnarju Jos. Mayerju v Ljubljani. t* I to Tak-le je izvirni zavoj pristne Kathreiner-jeve kave, cftozor! Varujte se ponarejenega blaga, ki ga nekateri iz sebičnih namenov ponujajo ali odprto, ali pa . dobro = ponarejenih podobnih zavojčkih." Umrli ho: 4. marca. Matija Potočnik, postrešček, 71 let, Knafflove ulice 4, vsled raka. 5. marca. Janez Singer, agentov sin, 3'/s leta, Stari trg št. 13, davica. V bolnignici: 4. marca. Martin Fink, goBtač, 54 let, plučni edem. Tržne cene v Ljubljani dne 6. marca. Pšenica, m. st. . Rež, „ . . JeCmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leta, hktl. Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Špeh svež, „ , gl. kr gl- kr. 7 — Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 64 6 — — 90 6 30 Jajce, jedno . . . — 4 e 20 Mleko, liter . . . — 10 6 76 Goveje meso, kgr. — 64 7 50 Telečje — 70 7 — Svinjsko „ „ . — 70 3 20 KoStrunovo „ „ , — 44 15 — PiSCanec .... _ 55 10 — Golob..... _ 18 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 23 1 — Slama, 100 „ . . 2 14 — 66 Drva trda, 4 kub. m. 9 — — 56 „ mehka, 4 „ „ 7 — Vremensko sporočilo. a a a Cas Stanje Veter Vreme 1 Mokrine | na 24 ur v i mm opazovanja zrakomera t mra toplomera po C«!zijs 5 7. u zjut i. a. pop. 9. » zveč. 729'5 729 8 728 8 -4-2 —20 —41 si. vzh. zm. svzh. zm. vzh. sneg n n 7-3 sneg Srednja temperatura —3-4°, za 5-70 pod normalom. 158 1 Odbor konservativnega obrtnega društva javlja društvenikom tužno vest, da je umri po kratkem bolehanji zvest sočlan, gospod Valentin Plehan hišni poaeatnlk, svečar Itd. v torek dne 5. marca, previden s sv. zakramenti za umiraje, v 67, letu starosti. Pogreb, katerega naj se blagovole udeležiti cen. društveniki, bode v četrtek, dne 7. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše na Sv. Petra cesti st. 63 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maša zadušnica po rajnem pokojniku b-ala se bode v soboto zjutraj ob 7. uri v žu,jni terkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dn6 5. marca 1835. Eksekutivne dražbe. Janeza S e 1 a n a iz Ostroga zemljišče (235 g'd.) dne 8. marca v Kostanjevici. Štel'. Mahniča iz Št. Mibela zemljišče (491 gld.) dne 24. aprila in 2o. maja. Matije S t a 1 z e r j a iz Mušlja zemljišče (500 gld.) dne 22. marca v Črnomlju. Val. Prijatelja od Sv. Križa posestvo (konkurz) dne 15 marca v Litiji. Marka Škofa iz Rozalnice zemljišče (1660 gld.) dne 15. maroa v Metliki. Neže Gnezda iz Sp. Kanomlje vknjižene terjatve (350 gld.) dn<5 16. in 30. marca v Idriji. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wieu, I. Bezirk, Stefansplatz Nr. 11, Parterre. 157 1 Marija Plehan rojena Grilc naznanja v svojem in v imenu svojih otr6k Ivana Terezije in Viktorja kakor tudi v imenu sorodnikov vseiu prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, zeta, svaka in strijoa, gospoda Valentina Plehan-a, hišnega posestnika, svečarja itd. danes ob '/«3. uri popoludne po kratki in mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti k sebi v boljše življenje poklicati. Zemeljski ostanki dragega ranjkega bodo t četrtek dnč 7. t. m. ob 4. url popoludne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 63, na pokopališče k sv. Krištofu preneseni in tamkaj pokopani. Sv. maše zidušnioe se bodo brale v mnogih cerkvah. Dragega ranjkega priporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev in prijazni spomin. V Ljubljani, dne 5. marca 1 95. Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice- vdove ii» Ur vNpeli. provzročajo preizkušeni in jako priljubljeni kolobarčki iz poprove mete (Pfeflermiinz - Caramellen) proti pomanjkanju slasti do jedij, proti pokvarjenemu ln oslabelemu želodcu. 595 12—6 V zavojčkih po 20 kr. se dobivajo pristni v lekarni ~ Mayerjevi ..pri zlatem jelenu" v Ljubljani. V Konjski cvet (pomnoženi restitnelj wki tok) steklenica 1 gld.. 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta ^ ^ cvet, mnogo let po iz- kušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrp nelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v rest:tucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Mm Mili štu n živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro401et z najboljšim vspe-liora večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti: zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 3 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. "D-**-! A-i 1 v»r» Mrtr»YinMiln domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. Jrriporocima IldZIlctllllct naši naročniki in čitatelji »Slovenca4 blagovolijo uvaževati. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16 priporoča se čast. duhovščini io si. občinstvu za Izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 1 gld. 60 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld . nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., inantile in plašče za gospe iid. Naročila za i/delovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. 7,a dobro blago se jamči. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne ii meslne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol Tiskarni v Ljubljani. £K3QQOQO« Karol Dostal . tapetnik J v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje T vseh v svojo stroko spadajočih del. kakor i ij modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. i| I Cono nizke. \\ %V=I=i=l=i=i=i=>=rlT=I=F=l=»SI=i=lSia | Matija Horvat ^ 'I čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra costa 32 £ * I priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v naročanja raznovrstnega * • katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga 7 od najpriproatejše do najfinejše oblike. ar obuvala katera izvršuje centi, pošteno, Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijunske ulice št. 7 1 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. 1 Prodaja na drobno in debelo ter zago- * tavlja uljudno postrežbo. Valentin Šubie podobar ln pozlatar v Poljanah nad Skofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih podobarsklh del "Vfi 7. zagotovilom poštenega in solidnega dola po iiioy.no nizki ceni. JL> u n a j s k a t> ** a sa. Dn6 6. maroa. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......125 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1077 „ Kreditne delnice, 160 gld............396 „ London vista ..........123 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 20 mark........................12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ 35 kr. 36 „ 10 „ 20 „ 20 „ 15 „ 65 " 65 „ 42 V 08 „ 79*,., 50 „ 80 „ Dne 4. maroa. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kt Tišine srečke 4%, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta...... 4% kranjsko deželno posojilo .... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 Prijoritetne obveznice državne železnice . „ „ južne železnice 3% „ „ južne železnice 6% „ „ dolenjskih železnic4% 151 gld. 25 kr. 16 S 50 197 — n 99 40 t 152 75 25 # 108 35 • 111 n 25 i 99 n 80 227 25 174 50 131 — 98 n 60 Kreditne srečke, 100 gld. .............200 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 75 „ Salmove srečke, 40 gld................— „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ 50 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......51 „ 60 „ Ljubljanske srečke.........25 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 178 „ - „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3430 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 547 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 110 „ 25 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 8 > „ — „ Montanska družba avstr. plan.....84 „ 80 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 166 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................132 „ 60 „ Nakup ln prodaja Tbtt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E IS C I iS" Mfollzsile it. 10 Dunaj, Rariahilferstrasse 74 B Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnib vrednostih vseli špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ibrestovanja pri popolni varnosti u n I n že ii i h ur I u v 11 i o. mmmMmmmimmmwMm priporočilna naznanila domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževatf. »IliM^^Mlil Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva t Ljubljani Slonove ulice št. 50 ■pozarja preč.duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. liustrovani ceniki so na razpo'a8°- 1 ;!; GABRIJEL OZELJ | $ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- $ j IU činstvu v izdelovanje vsehvnjegovo stroko JŠ J. spadajočih predmetov, kakor: garnitur, i 1 divanov, žimnatih in modrocevna peresih j. : Sr itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po JK I $ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- ^ i ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- ^ M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za «( ^ delo na deželi. $ Josip Rebek preje Ahčin f ključa v ničar ▲ . v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 T priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim T I ^ predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- ^ « vrstna stavbinska kllučarska dela A Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej T še se priporoča v izdelovanje cerkvenih i A spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnih telegrafov i« telefonov. i t 1 telo trpežno in natančno, ceno mrke. ♦ --- IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega orodja ln poaodo I r Ljubljani, Poljanska cesta 8, pol. Alojzijevisča priporoča se prečastiti duhovščini, cer-kvenim predstojništvom in dobrotnikom V v najnatančnejše izdelovanje monštranc, X ciborijev, kelihov, tabernakeljev, sveč-\ nikov, lestencev, križev itd. i/, najboljše I \ kovine v poljubnem zlogu in po nizki cer 'WWW»WWV< X Fr. Breskvar pr. Sverljuga X J kajlgove* r LJubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ X se priporoča prečast. duhovščini 111 slav. X ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. » ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ X dela; vse po najnižji ceni. X M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek H U v Ljubljani, Poljske ulice 49 u " priporoča preč. duhovščini zalogo razno- I" K vrstnih nagrobnih spomenikov, pru- ^ Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in w j stavbena kamnoseškadelaponajnižjiceni. " Franc Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini v izdo- | lovanje vsakovrstne duhovniške obleke "aJJ> in si. občinstvu v naročila na izvrševanje | civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. v,'..v.. .... ' \ji:,j. .-, f..-.. .. -.■..- . .■ / '... K 7 .V i'i!...••.:..'.. V iv.'..* Zajamčeno pristne čchelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča ; preč. duhovščini in si. občinstvu OROSI.AV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, Gledališčne ulice St. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje. -----------.....»J.J..I > 1 'I 'I. P ' 1JI > ' ' - Valentin Accetto ■h zidarski mojster mm v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = t zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv. firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v me.stu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupc.em priporočata oljnate barve v ploSdevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. •1 i Anton Belec-a i delalnlca kleparskih, kliučarskih In kovino-Specijalist tiskarskih del Specijalist J v Št. Vidu nad LJubljano ^ za kritje zvonikov in raznih streh; za izde-g lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. £ 2 Cerkvene svetilnice so na izbero v raz- F 1 ličnih velikostih in oblikah. ■ -—------w Friderik Paucr pek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. SO | priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež ln ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih. _ FR. TOME€ pozlatar v Ljubljani. Streliške ulico št. 14 se priporoča preč. duhovščini in si. ob-činstvu v izvršitev vseli pozlatarskih del in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. za- f 3l gotavljajoč zanesljivo delo 111 nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preS. duliovšeini vzgledno svoja zalogo oerkvene posode, svefinlkov, lestencev, svetllnlc, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila ua nove predmete ter pru-navlja stare, obrabljene. Delo poštono iz zanesljive kovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske in jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave ter je izvrši po prav nizki ceni. t Franjo Toman t « podobarin pozlatar,Sv. Petra cestah, Ljubljana J? se priporoča preč. duhovščini za izdelo- g J, vanje cerkvenih in sobnih del po nizki J <4 ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- i 2 logi ima sv. razpela, okvire (Gohlleisten), £ S slike, cofe, krogljicc za vrvi itd. ^ 4 Karol Hinterleehner ♦ J čevljarski mojster v Ljubljani t T Francovo nabrežje št. 23 V J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mostu poslujočo T J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T 9 pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. 9 U I IMatliovičlI brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolui trg štev. 11 se priporoča v najtančnejšo izvrševanje vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt |[ n spadajočih del. Postrežba je uljudna in = 1 vsestranski pozorna. |l aoooooo*ooooooa 0 Lorene Blaznik O A v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q X priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A hovščini svojo izborno ▼ 1 — zaloga galanterijskega blaga — a V po najnižji ceni od 6 kr. in višje. v Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobakn. Q ■0000004000000B F.!=i=I =T==J-T-l=T= JERNEJ CERMELJ trgovna z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga < i i leiiiii iHeeolt „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska eesia rtajboljšib, © di Js ©zit. o v. ooooocoooooooooooooooooooooooo aneii i lirnež najboljše kakovosti, dobiva se pri tovarna za flrnei 5—° -v ljub^jnni, Hv. Potr« cesta, liustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. H" Prodaja na debelo ln drobno. oč>oooooooooooooooooood u O 1 1 I Josip Toraec j jj usnjar in zaloga usnja ? v Ljubljani Streliške ulice priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu trpežno doma strojeno usnje za vsakovrstno porabo, po nizki coni. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obntala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | rraao I | pleskarski mojster, t Ljubljani, Rimska cesta 9 f J se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i | činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- % tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ♦ novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo J f inceno. Prenavljatudiobrabljenepredmetc. J IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje nnj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovoljnost naročnikov. Cene dokaj nizke. |fSiš!5g5gSB5gSg5^5B5gM5gga5j|i " H" |i " m "i" ii i' ii ii ii 'i ^ ii ii ll |i Ii i I |ln| Janez Dogun mizarski obrt In zaloga pohištva t Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižjo cene, izborno blago. sfc Mej dobrimi stvarmi najboljša A je kemično čisti zdravilstveni ^ *) <» a> « i J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu1 pr.Škofijo Ta speoijaliteta prve vrste glede dobrote in vplivanja na prebavne j, o r k a n e se dobiva pri izdelovatelju in v ^ 4 vseh boljših špeeerijah in v kavarnah. ^ Aleksander Gdtzl podobar in pozlatar v Ljubljani J Glediške ulice št. 8 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo j I na svojo izborno urejeno podobarsko in I pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa I dela natančno incen6. Obrisi na razpolago. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.