146. številka. Ljubljana, vtorek 29. junija. XIII. leto, 1880
SLOVENSKI NAROD:
Uhaja vitk d»n, itviemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman iaavstro-o|ferske dezolo za celo leto 1« el., la pol leta H tri pa č,.trt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre» pošijanja na dom za celo leto 18 fft, za četrt leta 3 Kld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta^ — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode učitelje na ljudskih Sol,»h i„ H dijake velja »iihna cena ln sicer: Za L j u b lj a n o za Četrt leta 12 gld. M) k r., po pošti prejeman za četrt leta 3 Kold. - Za oznanila se plačuje od cetinstopne petit-vrste 6 kr.? 6e se oznanilo enkrat tiska, f» kr., če se dvakrat, in 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiaka Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. a „gle.lališka stolba". Oprivniilvo, na katero naj se blagovoUjo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hili
Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list v četrtek.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina za prvo polovico leta. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovo, ako kote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......6 gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   ,   30 „
Za en mesec.....1   ,   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za pol leta......8 gld. — kr.
Za četrt leta.....4   n   — „
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „       „  3   „   — „
Odprava duhovenske in cerkvene bire.
Mi smo v „Slovenskem Narodu" uže jeden-krat kratko poročali, da hoče nem skuta rs k i deželni odbor deželnemu zboru kranjskemu novo postavo predložiti, s katero naj bi se Odpravila bira, ali dajatev v na t urnih pridelkih plače duhovnom in cerkvam ali cerkvenim osobam, ter da naj bi kmet tisto v denarjih plačeval. Res je postavo izdelal nemškuturski deželni odbornik dr. Sehrev, advokat v Ljubljani, uradnišk sin, ki nij prilike imel iz samo-vida niti kmetovega niti duhovnovega življenja na deželi dobro izpoznati, pa vendar za kmeta in duhovna hoče zdaj postave delati! Postavo, katerej se zategadelj pač pozna, da jo je ravno Sehrev delal, in ki pride skoro na dnevni red, prinašamo na drugem mestu, a tu hočemo samo nekatere občno zanimive stvari iz motivnega poročila dr. Schrevevo modrosti pojasniti. Užu tu pa naj povemo, da smo zoper Schrevevo postavo in sicer no zavoljo kakove teorije ali slepe programne doslednosti, temuč prosto zato, ker sta oba interesenta v tej Stvari: kmet, ki daje, in duhoven, ki jemlje, v večini zoper postavo. Zdi se pa nam jako neliberalno, zakaj bi advokatje (Sehrev), finančni prokuratorji (Kaltenegger), deželni ku-Btosi (l)ežmnn) in kazinski direktorji (Gariboldi) ljubljanski kmetu in duhovnu postavo silili, ki le ta dva zadeva, predno sta se ta dva interesenta sama mej Boboj temeljito dogovorila,
kako bosta rešila na obojestransko zadovoljnost vprašanje odprave ali predrugačenja bire.
Da bi g. Sehrev motiviral svojo postavo, prihaja v svojem poročilu najprej s frazo, na kopito ali liberalno šablono narejeno: „da se (s to postavo) tudi dežela Kranjska vsaj uže enkrat uvrsti mej tiste krono vi ne, katere so to zadevo uže davnaj v smislu napredujočega državnega razvoja rešile". Nu, pak je še veliko vprašanje, gospođino Sehrev, ali je res tako strašno ^napredujoče" za našo poljedelsko deželo, v katerej je malo denarja, če 8e na vrat na nos odpravlja vse n a-turalno gospodarstvo, in uvaja čisto denarno gospodarstvo. Kar je za druge bob' industrijalac in denar služeče dežele „napredno", to nij vselej tudi za poljedelske. Ergo: deželo in razmere poznaj in brez liberalne (pa tudi brez konservativne) šablone študiraj, potlej se sili k postavodajstvu.
Poročilo dr. Schrevevo sicer priznava, da se je pri deželnem odboru oglasilo 125 občin proti tej postavi. Ali ti glasovi se nemšku-tarjem ne zde važni, temuč oni naglašajo kočevske občine, katerih občani pač res morda lažje v denarjih plačujejo, ker si 3 kfošnjnr-stvom po svetu denar služijo, ali kdo pravičen hode vse druge Kranjce po njih meril! Kavno tako ono poročilo naglasa, da se je „bolj prebrisani del na Gorenjskem hi vaj o čega ljudstva" za to postavo izrekel. Kje je pa v nemškutarskih očeh oni „bolj prebrisani del" na Gorenjskem? To užo davno iz izkustva vemo: tam so ti „prebrisani", kjer ima kakov nemškutarski zakotni pisač ves vpliv, in pa tam, kjer je župan za vsako reč šel kakovoga nemšku-tnrskega okrajnega glavarja vprašat, predno je svoje mnenje povedal. Okrajnim glavarjem je pa zlasti v časih cveta nemškega ustavo-verja mnogo na tem ležeče bio, da se bira odpravi, da kmet biro v denarjih plačuje, a duhoven jo v denarjih pri c. k r. gospodski vleče, ter tako bolj ali menj od nem ško-liberalnega okrajnega glavarja odvisen postane. Po-slednja misel dr. Schreya in tovarišev je torej politična, strankarska; bira sama na sebi je tem nemškutarskim gospodom deveta skrb.
Iz deželnih zborov.
Zakon za vojvodino kranjsko, zaderajoč odvezo dajatev v denarjih in v rečeh za cerkve, župnije in njih organe.
Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine kranjske zaukazujem, kakor sledi:
§ 1. Nepremenljive dajatve v rečeh in v denarjih cerkvam, župnijam, njih organom in služabnikom (§ 2.), katere še kot realna bremena obstoje, se imajo odslej po sledečih do-
ločbah odkupiti, na kolikor se to nij zgodilo uže vsled Mojega patenta od 4. marca 1849, drž. zak. št. 152.
§ 2. Mej take dajatve v denarjih in rečeh, ki se imajo odkupiti, se štejejo posebno tiste, katere imajo cele občine ali posamezni občinski seljani ko na posestvih ležeče dolžnosti za dotacije cerkev, cerkvenih orgp jv župnikov, vikarjev, krajnih kaplanov, po:» <nx.uikov, orglarjev, cerkvenikov itd. odrajtovati. Pod dajatvami v rečeh se imajo tudi dajatve v delu razumevati.
§ 3. Odkupuje se tako, da se povrne vrednost dolžnosti po pravni izmeri.
§ 4. Vrednost nepremenljivih dajatev v denarjih se ima po dajatvi jednega leta v av. veljavi preračuniti.
§ 5. Vrednost dajatev v rečeh se izmeri po cenah kraja dušnega skrbstva, k okolišu katerega spada zavezano posestvo, in sicer:
a) pri pridelkih, ki imajo tržno ceno, po poprejšnjem znesku let 1861—1870;
b) pri pridelkih, kateri nemajo tržne cene, ali ako se zastran teh cen ne morejo dobiti verjetne pismene potrdbe, potem pri opravljanju dela po izvedencih z ozirom na
omenjeni poprejšnji Čas.
§ G. Od vrednosti letne dajatve se imajo odbiti stroški za pobiranje, če jih kaj je in drugi potroški, kakor tudi vrednost nasprotnih odrajtovil.
Letna vrednost teh odbitkov se poizve po določbah § 5 te postave.
Ostala čista vrednost je v dvadeseternem znesku odkupna glavnica in nje petodstotne obresti so letni dohodek upravičenih prejemnikov. (S 9.)
§ 7. Odkupni dan je prvi dan januarja, koje odkupna obravnava zadobila pravno moč; do tega dneva se ima dosedanja dolžnost spol-novati.
§ 8. Goldinarski znesek odkupne glavnice se ima vplačevati v 20 jednakih zaporednih letnih delih vedno prvega novembra v davkar-sko denarnico istega okraja, v katerem leži odkupljeno posestvo; ravno tam se ima, pre-čezni iznesek v krajcarjih te glavnice ob jed-nem s prvim letnim delom paraj tati.
Zavezancu jo na voljo dano, celo odkupno glavnico ali več delov na jedenkrat vsak ras plačati.
§ 9. Petodstotne letne obresti se računijo od glavnice, ki je ostala konec prejšnjega leta za čas od 1. januarja do zadnjega decembra, ter se plačujejo kakor deli prvega novembra vsakega leta.
Ako se glavnica mej letom naprej plača, se imajo obresti za to leto še popolnem zra-čuniti in ob jednem plačati.
§ 10. Davkarska blagajnica izroči po za-
vezancu vplačane zneske glavnice in obresti tistemu, kateri je povedan v dotični razsodbi za prejem upravičen.
§ 11. Krajni komisijoni in razsodne ob-lastnije prve stopinje so c. kr. okrajna glavarstva, v katerih okraju leži posestvo, ki se ima odvezati. Prizivne stopinje so c. kr. deželna vlada in c. kr. minhstcrstvo notranjih zadev.
(Konce prlh.)
Tristoletnica idrijskega rudnika.
(Dalje in konec.) Ob dveh popoludne pričel se je v telovadnici rudniške šole slovesni obed, h kateremu je bilo povabljenih 80 gostov. Telovadnica je bila v ta namen krasno ozaljšana. Podoba presvetlega cesarja je visela na odličnem mestu, okolo nje so bile nastavljene zastave, poleg katerih zopet se je videlo raznovrstno rudarsko orodje. Drugod po zidu so visele slike prejšnjih cesarjev ter mnogih bivših načelnikov rudniSkih. Ob oknih je bila v velikih kosih razložena ruda.
Obed je izvrstno priredila znana gospa L. Šunko, gostilničarica hotela „Evropa" (pri Tavčarji) v Ljubljani. Mej obedom je igrala rudarska godba.
Ko so se začele vršiti napitnice, je prvi prijel za čašo in napil cesarju gospod deželni glavar vitez Kaltenegger.
Za njim je govoril njega ekscelenca gospod minister grof Falkenkavn naslednje besede:
„Jaz napivam deželi Kranjskej, da bi napredovala, da bi cvetela in ohranila svojo staroslavno ljubezen in zvestobo do cesarja in države. Malo dežela se more ponašati, ki bi tako zgodaj bile združene z naše države materinimi deželami, kakor Kranjska; samo Avstrija nad in pod Anižo ter marka Štajerska so bile zjedinjene pod žezlom Babenbergov, ko je predzadnji član te mogočne rodovine, Leopold Slavni, tudi nekoliko kranjske zemlje si pridobil; tri leta poznejše, leta 1232, pridejal si je Friderik Bojeviti naslov »Herr von Kram*; ko je naposled ta zadnji Baben-bergovec junaško umrl, napočil je čas pre-kucij in borbe, dokler nij naposled 1. 1282 cesar Rudolf habsburški, veliki praded našej Blavnej cesarskej rodbini, dedščino Babenbergov-cev izročil svojima sinoma Albrehtu in Rudolfu. Od tedaj je iz malega začetka postajala naša denašnja krasna Avstrija; kratek čas naj še poteče, in Sest stoletij bode minolo — stoletij, v katerih je Kranjska često imela prebiti marsikatero trdo skušinjo.
Vendar, če tudi so se zopet in zopet skozi deželo drvile pogubonosne čete turske, Če tudi je veliki osvojevalec novejše dobe sam svojo roko nanjo položil, vendar je Kranjska vedno nabirala novih kamenov, novih biserov v zlato krono, katera zaljša glavo našega pre-drazega cesarja ter pomenja ozko zvezo vseh dežel; kamene, kateri se bleste kakor dela junakov rojenih v tej deželi; biseri, kateri se svojim izredno milim svitom pričajo o blago-srčnosti in državljanskej kreposti kranjskih sinov.
In takd naj pod božjim varstvom zopet teko stoletja nad to krasno deželo ter nje vrlim narodom, stoletja, v katerih se boile delovalo in bodo rastli plodovi miru, stoletja stare uže izkazane ljubezni in zvestobe za ce sarja in državo.
V ta namen, čestita gospoda, vas poziv-Ijem, da spraznite svoje čaše, zaklicavši: „Bog daj srečo deželi Kranjskej!"
G. ministra govor je bil sprejet z velikim
navdušenjem. Za njim je v lepej slovenščini izpregovoril gosp. deželni predsednik Winkler rekoč:
„Gospoda! Denes se nam kaže Idrija v prazničnej obleki. Veseli se, ko se ozira v pretekle čase, in mduje se, ko v duhu pregleduje trudnpolno, pa vspešno delo, ki so ga njeni sinovi, pravi korenjaki dežele kranjske, doprinašali skozi tri stoletja v ožjej zvezi z državo, zasledovaje brez strahu globoko pod zemljo zaklade narave in spravljajo jih srečno na dan — našej domovini avstrijskej na korist.
Naj Bog blagoslovi še za naprej njih trud, naj odvrne od njih vsako nevarnost, da bodo zamogli, nadaljevaje svoje delo, premagovati vse zadržke; naj se odpr6 njih potomcem v krilu zemlje nove bogate žile žlahtne rude de v poznih stoletjih, da jim bo dano, praznovati še večkrat tako svečanost, kakoršno praznuje vesela Idrija denes.
Gospoda! vzdignimo kozarce na vspeh dela v rudniku idrijskem še za mnogo stoletij ! Živeli rudokopi!"
Župan Straneckv napil je v nemškem in slovenskem jeziku Avstriji, katera je, ako je vsem svojim narodom pravična, nepremagljiva vsakemu vnanjemu sovražniku.
Dvorni svetovalec g. Lipold nazdravil je ministru grofu Falkenhavnu. Njegov govor je bil nekako zelo samosvesten. Našteval je v njem, koliko ministrov je uže služil, ter na-glašal, da šele od tedaj, kar je on v Idriji, daje rudnik vsako leto jeden milijon čistega dobička. Govornik se je naposled g. ministru zahvaljeval, da je uradništvo rudniško branil proti krivičnim napadom, in da je poboljšal plačo rudarjem.
Zdajci poprime poslanec in dež. odbornik g. dr. Vošnjak besedo rekoč:
„Njega ekscelenca gospod minister poljedelstva je ravnokar slavil in poudarjal starodavno uže izkazano lojalnost dežele kranjske in nje prebivalcev. Zgodovinska je res vernost in udanost, katero je Kranjska skozi vsa stoletja kazala do države in najvišje cesarske hiše, vedno zanjo z veseljem pripravljena žrtvovati življenje in premoženje svoje; zgodovinska pak je tudi naklonjenost in očetovska skrb, katero je do kranjske dežele vedno kazala cesarska hiša. Pri obilih nezgodah, katere žalibog deželo kranjsko zadevajo, roka njega veličanstva z uprav cesarskimi darovi nesrečnikom prihiti na pomoč, ter prinaša tolažbo in radost v kočo marsikatere revne obitelji. Tudi rudniški delavci idrijski imajo denes v svojih analih zapisati takšen dokaz cesarske naklonjenosti.
Kot posebno znamenje cesarske milosti pak je smatrala vsa Kranjska, da je na čelo deželne uprave bil poklican mož, kateri, ker je sam rojen iz naroda, pozna iz svoje sku-šinje njega potrebe, kateri nema samo v pol nej meri za imenitno svojo službo dovoljnega znanja, nego ima tudi voljo ter moč, upotre-biti ga v korist deželi in nje stanovnikom. Ako v njega ekscelenci, visokorodnem gospodu ministru srčno pozdravljamo člana vlade, katera si je postavila nalogo, na podlagi ustave vse narode avstrijske, podeljevnje jim po ustavi pripadajoče pravice, mirno in spravljivo združiti, da složno delujejo za najvišji blagor države in nje narodov, pozdravljamo v svojem gospodu deželnem predsedniku namestnika krone, kateri po željah vladarske hiše in vlade v našej ožjej domovini se srečnim vspehom izpolnuje lepi ta namen. Njega obširno znanje
na raz8ežnem polji uprave in juitice, njega neumorna delavnost in njega neomahljivi čut za pravico in pravičnost nam dajejo trdno na-dejo, da Kranjska pod njega vodstvom stopa v lepšo bodočnost. Živel naš gospod deželni predsednik!"
Za dr. Vošnjakom je govoril deželni poslanec vitez Gariboldi, napivajoč idrijskim uradnikom. Dvorni svetnik Lipold je potem nazdravljal deželnemu glavarju Kalteneggerju in ta je naposled povzdignil čašo, želeč, naj bi se povsodi mej narodom širilo spoštovanje postave ter naj bi se vselej kazala napredek in omika. Trgovinskej kameri predsednik g. Dreo je napil idrijskemu mestu, njega prebivalcem ter njih domačemu obrtu, kateri je uže dospel tako visoko, da se mu nij treba konkurence bati od tujih dežel. Potem je bil končan obed.
Zvečer je vendar nekoliko prenehal defc in začela se je ljudska veselica na nZeimji". Mnogo tisoč ljudstva je privrelo na ta res krasni izprehod idrijski. Gaj je bil lepo razsvetljen in skoraj so začeli prižigati umeteljni ogenj, katerega je posebno dobro napravil nekov Idrijčan.
Ples in prosto razveseljevanje vršilo se je v pozno noč. Dne 23. junija zjutraj je ogledoval minister grof Falkeuhavn rudnik in različne tovarne. Ob dveh popoludne je visoki dosto-jenstvenik povabil 24 najodličnejših ospb k obedu, katerega je zopet priredila g. Šunko. Prebral se pri obedu telegram, katerega je poslala kabinetna kancelija presvetlega cesarja, kot zahvalo na čestitko idrijskega mesta, g. županu Straneckemu.
Ob štirih popoludne se je minister odpeljal v Logatec, odkoder je odpotoval na Dunaj. Zvečer je bil slavnostni korners (pri katerem je še le „post festum" imel glasoviti redaktor ljubljanskega „Tagblatta" svojo slavnoznano „ztlndende Rede".)
Naj še končno omenjam, da je nekov podvzetni dunajski žid v Idriji prodajal ljudem spominske svetinje, imejoče nemški ter naslednji barbarski slovenski napis: „Spomin praznovanja 300 letnice, Vidriga 21 do 23 Rožnika 1880."
'■■     ■' 1   1      "       ■ ■ ll  ■ l . .....IH   l ll| -
Politični razgled.
Notranje dežela.
V Ljubljani 28. junija.
Mliilsteratvo je dakle sestavljeno in „dopolneuo". Cesar je milostno odpustil Stre-mayra, Ilorsta, Korba in Kriegsaua, kakor poroča tudi nedeljska „Wiener Zeitung". Kriza ministerska je tedaj preje rešena, predno se je nadejalo. Stremayr je dobil za svoje zasluge veliki križ Leopoldovega roda, tako tudi baron Horst. Ustavoverci, ki nijso mogli trpeti Stremayra, so baje prav zadovoljni s tem, da je odšel. Novi ministri Dunaj ev-ski, Kremer, Welsersheimb in Streit so v nedeljo prisegli pri cesarji.
V petek se je pričela v česltem deželnem zboru debata o vladnej volilnej predlogi, soboto se je nadaljevala in, kakor je bilo uže preje vedeti, centralistiška večina tega zbora jo je zavrgla.
Baron W e e b e r pa je naznanil, da vlada ne stavi s to predlogo zaupnega vprašanja, ter jo zagovarjal.
Poslanec Zeithammer je ostro grajal deželni odbor, ker nij sam naredil predloge o volilnej premenbi za deželni zbor, kakor mu je bilo naročeno; zdaj pa večina tega zbora kar naravnost odbija vladno predlogo, ne da bi poskusila jo vsaj popraviti, če jej nij po volji. Vladna predloga ne zadovoljuje niti Čehov. Volilni red se mora premeniti, kajti iz tega izvira ves narodnostni prepir na Češkem.
Mirnim tem besedam je nespravljivo od-
govarjal grof Mannsfeld. Hvalil pa je na veliko začudenje Čehov ustavoverno spravlji-vost. Očital je Čehom, da razbijajo „državno" stranko, katera jedino je ustavoverna stranka.
Poslanec Gregr je opominjal, da bi ve liko posestvo  moralo posredovati, a ono nij razumelo svoje zadače.   Veliko posestvo naj bi ne bilo ni nemško ni češko.
Zadnji je govoril v petek poslanec S ch a r-schmied zoper vladno predlogo, naglaševajoč, da nstavoverci branijo ustavo z zavržeujem te predloge.
V nadaljevanji debate je soboto prvi govoril češki poslanec V as a t y. Izvrstno je naslikal denašnji ..liberalizem14. Liberalizem — dejal je — je najeta svoboda Nemcem, absolutizem Slavjanom. Moralna podloga deželnega zbora se zove: ehabrus. Ustavoverei se jako motijo, če mislijo, da so s tem kaj pridobili, ako zavržejo vladno predlogo.
Grof Harrach se je čudil, kako da tak višji uradnik (Scharschmied) si upa govoriti zoper vlado; kaj bi se bilo zgodilo b takim češkim uradnikom, ki bi bil pod Auerspergom zoper njega vlado govoril? Ustavovercem je zaklical: Vi ste krivi, če se bode nadaljeval boj!
Poročevalec manjšine dr. Rieger je spominjal, koliko časa uže zastonj kličejo Čehi za odpravljenje krivic v dežeinozborskem volilnem redu! Ono »vzburjenje", o katerem so nemški listi tako kričali, je umetno prouzročeno, dokaze imamo. Čehov se dandenes ne more več germanizovati, a oni zahtevajo zase popolne narodno svobodnost. Riegrov govor je naredil silen utis na poslance in poslušalce.
Zadnji je govoril poročevalec večine dr. Herbst; pri glasovanji o vladnej volilnej predlogi je zoper njo glasovalo 135 poslancev, zanjo pa 79.
V hrvatskem saboru je v imenu vlade Živkovie. izjavil glede M r a z o v i če v eg a predloga, da se bode imenoval na zagrebškem vseučilišči profesor za m a g j a r s k i jezik, in da se ga bodo lehko tudi uradniki tam učili. Sabor je prešel se 47 glasovi zoper 20 na dnevni red, in se je potem odložil.
Vlita laje d riave. lll»au«li.t liga je baje sklenila prositi avstrijsko vlado, da bi ta posredovala za to, da postane Albanija avtonomna.
Orskl kralj pride početkom avgusta na pohod ruskega carja v L i vadijo.
O berlinskoj konferenci se poroča, da bode svoje sklepe javila Turškej in Grikej v obliki identičnih naznanil.
V angricskcj spodnjej zbornici je naznanil Labouchere, da bode jutri, vtorek, predlagal, naj se prekliče sklep glede Bradlaugha. Gladstone je dejal, da bode vlada premislila o sredstvih glede pravic Bradlaugha ter je odobril, da pride ta stvar uže vtorek na vrsto.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Z Dunaja 27. junija. Stremayr, Horst, Korb in Kriegsau so milostno odpuščeni; S tr e m a y r in II o r s t sta dobila vćliki križ Leopoldovega reda, Kriegsau je imenovan tajnim svetnikom, a Korb je dobil najvišje priznanje. Za pravosodnega ministra je imenovan Streit, za finančnega D u n a j e v s k i, za trgovinskega Kremer in za ministra deželne obrambe grof Welsersheimb.
Zagrebški „Sokol" v Ljubljani.
Ker nemarno v denašnjem listu prostora za obširnejše poročilo o prihodu naših čestitih hrvatskih gostov v Ljubljano, navajamo za zdaj samo telegrame, kateri so jim od raznih krajev in dežel v nedeljo 27. t. m. došli v pozdrav. Slovejo tako:
Dunaj: Denašnjega slavnostnega sprejema naših hrvatskih bratov udeležujem se v duhu tudi jaz ter iskreno pozdravljam pobratimstvo hrvaiskega in slovenskega naroda!
Ivan Hribar.
Osjek: Živilo družtvo! Živio hrvatsk „Sokol" u kolu slovenskih sokolova! Slava brači Slovencem gdje grle braću Hrvate, ljubeč se medjusobno. „Slava" iz slovenskih ravnica!
Antolec, Metelka. Radovljica: Prijateljski pozdrav pošiljata ljubljanska brata „Sokola", bivajoča na odpustu v Lescah blizu mogočnega Triglava, v Ljubljano došlemu hrvatskemu „Sokolu".
Turek, Goljaš. Podnart:  Čvrstim junakom bratskega nam naroda, zagrebačkim „Sokolom", kličemo o njih pohodu našega glavnega mesta: dobro, dobro došli!  Živio!
Društvo „Sloga" v Kropi. Celovec: Iskreni pozdrav dragim našim bratom Hrvatom od
čitalnice slavjanske v Cel ovc i. Trst: Srčni pozdrav bratom Hrvatom! Iz tisoč prsij odmeva od sinje Adrije:  Naj sveti slovanska zvezda od juga do zapada I
»Slovansko delavsko podporno društvo". Dol in ar, predsednik. Mozirje: V bratskej vzajemnosti zbranim slovenskim „Sokolom" na zdravje! Živeli Hrvatje, naši bratje! Trg Mozirje:
Lipold, Gori čar.
Domače stvari.
— (Izlet na Velče) priredi ljubljanski „Sokol" skupno s hrvatskimi gosti denes popoludne ob 3. uri. Počivalo se bode na Fužinah in na Studenci. Udeleževnlci se povrnejo z mešanim vlakom nocoj zvečer ob Vi 10. uri zopet v Ljubljano.
— (Kedaj je odprt kranjski deželni muzej?) V nedeljo bo si hoteli v Ljubljano došli hrvatski gostje ogledati tudi muzej. Na njih in naše veliko začudenje pa sta bila oba oddelka muzeja zaprta. Na vprašanje, zakaj ? odgovoril je baje sluga: „Ftir das allgemeine Publikum ist heute der Eintritt nicht gestattet; der Herr Custos ist nicht in Laibach." Dakle je odvisno od g. Dežmana, kdo in kedaj si sme ogledati deželni muzej ?
— (Ljubljanska „feuerwehr" in — hrvatski gostje.) Znano je, da to dru Štvo vodi pruski Nemec Rutin g in dr je odbor tega društva večinom nemšk. Ljubljanski „Sokol" je prosil požarno stražo, naj bi odposlala nekoliko članov na kolodvor ob prihodu Hrvatov v nedeljo, da bi vzdržavali red. G. Rilting je dotično prošnjo odbil z besedami: „Sind wir denn Polizisten?" Mi omenjamo to stvar zato, da se narodnjaki naši v onem društvu malo pomeuijo mej soboj o proslavljanji desetletnice tega društva. Ali naj jim kaže pot tujec ?
— (Mestni m agi s t ra t lj ub 1 j an s k i), katerega velika skrb za lepšanje našega mesta je obče znana, izkazal se je zopet včeraj o priliki prihoda naših južnih bratov s tem, da je pustil hrvatske goste ter obilo izpremljajoče jih tukajšnje občinstvo po dunajskej cesti in Šelenburgovih ulicah gaziti — blato do kolen. — Lepo hvalo na takšnej pozornosti!
— (Kako je nadzornik ljubljanskih mestnih šol v slovenščini podkovan), pokazal je pri zadnjej učiteljsktj konferenci dno 24. t m. Kakor se nam pripoveduje, je ta učenjak pri svojih opazkah k letošnjemu nadzorovanju posameznih razredov ljubljanskih mestnih šol zbranim učiteljem in učiteljicam, katerih je bilo 30 navzočnih, dejal in trdil, da nij  prav po slovenski,
ako se števili in reče: „tri od sedmih", temveč da je pravilno: „tri od sedem", itd. Po slovnici tega moža bi se dakle imelo tudi številiti ^tri v sedem, pet v osem" itd., namesto pravilnega „tr: v sedmih" itd. — Mi svetujemo gospo<l>. nadzorniku, naj bi se slovenske slovnice vsaj toliko priučil, da bi spoznal, da j e premalo zna, in bi ne govoril o rečeh, katerih ne razume. Zaradi porazumljenja bi dobro bilo, da bi to grdo slovniško napako blagovolila popraviti tudi „Laib. Schulzeitung".
— (Slnvjanskemu delavskemu podpornemu društvu v Trstu) so po § 5 društvenih pravil pristopili naslednji usta« novniki gg.: Anton llrovatin, župnik pri sv. Antonu v Trstu; Jurij Jan, dekan v Dolini in prevzvišeni biskop djakovarski Josip Jurij Strosa-majer. Podporniki gg.: Jakop Klemenec, trgovec v Trstu; dr. Franjo MandiČ v Tr-»tu; Matej Polič, predsednik slavjanskej čitalnici v Trstu; vitez Anton Klodič, šolski nadzornik v Trstu; dr. Janez Bleivveis v Ljubljani; Franjo Žitko, trgovec v Trstu J Ivan Nabergoj, državni in deželni poslanec na Prošeku; Viktor Dolenjec, trgovec v Trstu; Gašper Breznik, Jože Kocijančič, Anton Kvas, Ivan Zornik ter Ivan Jerina, gostilničar v Trstu.
— (IzPAzina v Istri) se nam piše: V četrtek dne 24. t. m. smo imeli tu zares hudo uro. Grmelo in treskalo je, da je bilo groza. Vmes je padala tudi toča; k sreči je bila redka in drobna, da je naredila le malo škode. Odtod so se oblaki gnali proti Čiča-riji. Ta dan pa je bilo tam ravno birmovanje, iu duhovniki iz sosednjih vasij vračali so se baš domov, ko se črne, pogubonosne megle pripode tja. Za streljaj od farovža udari strela mej nje, razpolovf v dva dela kmeta izprem-Ijevalca, ubije g. Aleks. Zamljića, župnika iz Bolunje in tudi konja pod njim, ter nevarno rani na desnej roki in nogi g. Franca Blažlea, župnika iz Lupoglava.
— (V Savinji utonila) je hčerka brodnika Jurija Smajsa. Ko sta se z očetom vozila preko po dežji precej narastle reke, je namreč dekle padlo iz čolna ter izginilo v valovih.
— (Drzni roparji) so pri trgovcu Kavčiču v Jemanskej vasi pri Podčetrtku ulomili in ukradli denarja in robe 800 gold. vredne; dva dni potem obiskali so kmeta Bolho v Bir-stanji, mu vzeli dolžnih pisem za 2000 gl. in jih na travniku sežgali, dalje so v Sopotah posestniku Fr. Plevniku podkopali klet in več sodov vina izpraznili ter naposled zopet šli nad Bolho, utrgali v klet in spustili 4 polovnjake vina, da je izteklo. rGosp."
— (Iz seje družbe kmetijske dne* 20. t. m.) Glavna obravnava te seje se je sukala okoli državne podpore, ki jo je si. mi-nisterstvo kmetijstva za letošnje leto dovolilo družbi kmetijskej in sicer: za nakup Ukviških ovac 100 gld., za nakup goved Muriškega in Belanskega plemena 2000 gld., — za napravo vodnjakov 80O gld., — za ustanovitev sirar-skih zadrug Črnica in Podstudor vsakej po 300 gld., — za plačo sirarskega voditelja g. Hitza 500 gld., — za podkovsko in Živino-zdruvsko šolo GOO gld., — za podporo nauka v kmetijstvu družbi kmetijskej in c. kr. deželnemu šolskemu svetu skupaj GOO gld., — za popotno poučevanje kmetijstva 300 gld. — Bralo se je poročilo gosp. dr. Schindlerja in g. P. Lasnika o razstavi goveje živine, ki je bila v Postojini, iz katerega se je očitno raz-videl napredek živinoreje na Notranjskem. — Ker je blizu kranjske dežele (v Istri) trsna u-,
izrekel ie centralni odbor trdno prepričanje, da bode si. deželna vlada Kranjska vse storila da se zabrani tej pošasti vhod v našo deželo.
— (Dela nij!) Iz Gradca se nam 25. t. m. piše: Predvčeranjem popoludne je mlad kmetsk Človek skočil v Muro, ter se v njej utopil. Malo pred svojo smrtjo je neznani samomorilec potožil se nekej branjevki, da ne najde nič dela in da si zatorej hoče v vodi končati življenje. — Včeraj zjutraj pak je gospodar hiše št. 43 v Zeillergasse pod streho našel obešenega J. Hofera, bivšega delavca v tovarni za jeklo. Tudi ta obupanec je živel uže dalje časa brez zaslužka in je poleg samega sebe imel še skrbeti za ženo. Žalostno!
Razne vefftt.
* (Drago vino.) Ogerski vinski trgovec L. Mezossv je štirim magjarskim velikašem nedavno prodal vedro tokijskega vina za 10.J0 gld.
# (Dober pomoček proti draginj i.) Iz Teherana se poroča, da razsaja v pokrajini l 'rnnja silen glad, za katerim je umrlo uže preko 500 ljudij. Tudi v glavnem mestu Perzije se je nedavno podražil ves živež, dasi se nij vedelo zakaj, ker prodajalci nijso imeli nobednega uzroka zvišavati cen. To mestnemu prebivalstvu neugodno draginjo pak je naglo in temeljito odpravil princ Raib-Es-Sallanet, kateri je sam obhodil ves trg in dal mesarjem
ter pekom, neopravičeno drago prodavajočim, takoj ušesa porezati, a druge je ukazal za ušesa pribiti navrata njih prodajalnic. Takšno strogo postopanje je imelo najboljši vspeh in cene živežu so se hitro zopet znižale.
lin i II fto v I Ju I* IJ rt u i :
24. junija: Franc Šrank, ćrevljarjeve vdove »in, 1»/« I-, >i» poljanskej cesti St. 18, za obistno boleznijo.
25. junija: Josip Jenko, sin strojnega čuvaja, §•/, L cesta na južno železnico št. 1, za vneticoduš-nikovih vejic. — Marija Legat, fabriška delavka, 20 L, na emonakej cesti St. 19, za ietiko.
2*».junija; Martin Mlakar, delavec, 32 let, na sv. Petra cesti št. 70, za jctik.it.
27. junija: Kožarja Planinec, davkarskega kontrolorja vdova, 42 let, na vožarskem potu št. 3, za pljučno in črevesno tuberkulozo.
V deželnej bolnici:
23 junija: Matevž Eržen, gruntar, 65 let, za za pljučno tuberkulozo.
25. junija: Matevž K rjaveč, delavec, 5.-1 1., za pisno vodenico.
Dunajska borza 28. junija.
(Izvirno teiegrafično porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   . 73 gld. 80
Enotni dri. dolg v srebru   ... 74 „55
Zlata renta......... 88 „85
1860 dri. posojilo...... 133    „ 50
Akcije narodne banke   .... 827   „ —
Kreditne akcije....... 284 ho
London.......... 117   „ 26
Srebro.......... —   , —
Napol........... »„34
C. kr. cekini........ 5   , 51
Državna marke....... 67 .60
■jotcrljiic srečke.
V Trstu 26. junija:   4. 37. 47. 10. 86.
V Lincu 26. junija: 42. 24. 18. 85. 83.
Poletna veselica
tukajšnje
„Laibacher Liedertafel",
ki ju bila določena v dan 26. julija 1880
na korist unesrećenim Dolenjcem,
bode zdaj
1 v četrtek dne 1. Julija 1880 s prejinjlm naznanjenim programom.
O neugodnem vremenu se veselica zopet preloži. Blagovoljna darila in doneske za
loterijo
hvaležno sprejema in na zahtevanje pismeno potrjuje društveni blagajnik g. Ailvlf Eberl v gledališčnih ulicah št. 6 v 11. nadstropji. (292)
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejše in najcenejše sredstvo je
fl*~ prava francoska žolča. ~mm
To, kakor tudi prosti navod, kako se rabi, dobi se ziniroui z osobnim ali poštnim naročilom pri A. Ilarlinaiiiiu v LJubljani, v Luka Tav-čarjevej hiši. (273—5)
Najsijajnejši vspeh zagotavljamo. Troski za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4Vi kr.
Tujci.
27. junija;
Evropa i  Valentekovie, Relilič, Semelič, Hoinig, Pany, KlepaČ, pl. To-tt>ay, Birnbanm, Sach, dr. Fon. dr. VVeingerl iz Zagreba.
Pri Nlouu i Millier Cottig iz Gorice. — Marki, Bsyot is Dunaja. — Kos tz Zagreba. — Statm iz Dunaja. - Ilenier, pl. Kotherman it Trata. — Mayer-bach u Dunaia.
Pri M»11*1: Konscheg, Zorič.č, Angustin, dr. Sulck iz Zagreba. — Glas VVinler, Suša, Wof iz Dunaja. — Plutzer iz Gradca.
Naznanilo.
Spoštovanemu p. t. občinstvu priporoča podpisanka svoj
fotografski atelir
za izvrševanje vseh v to stroko upadajočih del, n. pr. »likanje por« tretov, krajev, živali)* povekMuvanja, ponavljanj* itd.
Mnogoletno zaupanju, katero imajo do mene čeBtiti naročevalci, hočem si vzdržati ter mi bode tudi skrb, da vedno večjega pridobivam, in sicer tem bolj, ker sem tako srečna, da imam novega g. opravilnega vodnika, čegar delovaujo ju -- kakor bo priznali vsi njega prejšnji gospodje predstojniki — IzvrMtuo.
Obilnemu naročevanju se udano priporočam ter se beležim
(266—3)
z odločnim spoštovanjem Gledališke ulice št. 6.
f t
C.oUl. S.
platnena obleka.
CnOltl. 4.
J  lister-sako, rujav ali črn.
f.olil. 1.
platnena oprava.
GiolcI. 5.
platnena spalna suknja.
C.ohl. 9 do 7.
J platnena obleka za dečke in deklice, +
(velikosti od 2 let počenši),
pri
(267—4)
f M. Neumann-u,
T     Ljubljana, Slonove ulice št. 11. Ti 1 I I I I I I l || i l +++++++++4.
Ifergriaimio« <»
s katerim se pčge na lici odpravljajo popolnem,
"(186—7)
0     Kitll-lllll     BO     |J« f^U     Mil     .. ............ ^ Vj,„luulil|
priporoča po 45 novč. komad lekarnar «#. .*»*•«»*>*>«#«
na Prefiirnovem trgu.
Dr. Npraiigcr-Jeve
kapljice za želodec
pomagajo vsakoimi, ako ima krč v želodci, migreno, slabosti, krč v prsili, mastno kolcanju itd. Odpre hitro in brez bolečin truplo. Zoper zlato žilo in za-pretje. Pri škrofeljnih odpravijo te kapljico vso tva-rino, iz katere izhaja bolezen in odpravi červicke. Kdor ima davični kašelj, naj vzeme po žlice teh kapljic vsako uro, dokler ne pride zdravnik, ker takoj bolezen ublaži in odpravi vročino. Varuje v koleri in nalezljivih boleznih zoper to, da sc bolezen ne naleze, a mora bo vsak dan nekoliko teh kapljic izpiti. Na potovanji, ko nerodno uživanje prouzroča •labosti, pomaga takoj. Zoper jezo in bel jezik, ker odpravi žolč in da zopet Blast.
Naj so poskusi z uiajhenim in vsagdo preveri o njih inv.i m uplivanji.
Prodaje samo lekarnar J. Svoboda v Ljubljani, sklenico po 30 in 50 kr. (16'J—6)
Lzdatelj in urednik Makao Armič.
Razglas
tanilnice in zastavljavnice ljubljanske.
----*^i^ft--_------
Urad kranjske hranilnice bode zarad sklepanja računov X za I. semester 1880 V
od 1. do 15. julija 1880
in urad zastavljavnice
od 24. junija 1880 do 15. julija 1880
zaprt. §!f
Vodstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice.
m v Ljubljani, dne 19. junija 1880. 085-8) X
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".