Po^&ŽP" leto IX. flfiV. 155. B imm • ?rrtn 1J. Julija 1927. Ceno Din J. LOVENSKI izhaja vsak tan popoldne, izvzecnšl nedelje in prazniku — lnserati do 3U peot a L— Din, dj 10U wi>» i.5u Uiu, večji inserati petit vrsia 4.— Din; noacc, posiano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Dm._ Popust po dogovora faseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Skupen nastop radikalov, Nemcev in Madžarov v mariborski oblasti Mnistrski predsednik Vukičević se pogaja v Maribora z Nemci in Madžari. — V Prekmurju bo kandidiral baje bivši madžarski minister. — Predvolilne obljube železničarjem Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. — Maribor, 13. julija. Ministrski predsednik Vukičević je dospel včeraj ob 19.30 v Maribor, kjer so ga pričakovali tudi že celjski radikali. Najprej se je peljal na policijski komisarijat, od tam pa v hotel Meran, kjer se je vršila skupna večerja, ki so se je udeležili veliki župan dr. Schaubach ter več celjskih in mariborskih radikalov. Dostop v hotel je bil strogo zastražen. Danes dopoldaie so se pričele konference z zastopniki mariborskih Nemcev, prekmurskih Madžarov in slovenskih radikalov. V imenu Nemcev se pogaja dr. Miihleisen. Tekom dopoldneva je posetil g. Vukičević tudi železniške delavnice v Mariboru ter sprejel več deputacij delavstva. Seveda jim ie obljubil izpolnitev vseh izraženih želj in zahtev. Na delavce je imel tudi nagovor, v katerem je naglasil, da naj ostanejo zvesti svojemu političnemu gaziranju Češ. da je to privatna zadeva vsakega posameznika, svaril pa jih je pred komunizmom, naglašajoč, da bi se s priznavanjem h komunizmu vrezali v lastno meso. Iz delavnic se je odpeljal v spremstvu velikega župana na Falo, kjer si je ogledal tamošnjo električno centralo. S Tale se je vrnil v Maribor, k\ier se konference opoldne še nadaljujejo. Kakor izve vaš poročevalec, je glavna svrha konferenc, ki jih ima g. ministrski predsednik Vukičević v Mariboru, da pregovori Nemce, da bi z radikali in s prekmurskimi Madžari napravili skupno listo. V tem smislu so se vršile tudi danes dopoldne konference z eksponenti nemško-nacijonalne stranke, glede katerih izida pa ni še ničesar znano. Kot kandidata te liste v Prekmurju hočejo baje postaviti bivšega madžarskega ministra pravde g. Szasza, glede katerega upajo radikali, da bi pritegni! ne samo madžarske na-cijonalne. temveč tudi madžaronske glasove in da bi mogel v Prekmurju, ker je vešč znanim madžarskim volilnim metodam, doseči znatnejše uspehe nego kdo drugi. AH bodo Vukičevićevi napori imeli uspeh, se še ne da reči. G. ministrski predsednik, ki se je dopoldne mudil na velikem županstvu, se vrača ob 14. z avtomobilom v Zagreb, od koder nadaljuje potovanje v Beograd. Splošno vrenje med strankami V pričakovanju jutrišnje seje radikalnega glavnega odbora. — Tudi pašičevci poskušajo dobiti nove zaveznike. — Odmevi zveze med SLS in g. Vukićevićem Beograd, 12. julija. Tudi današnji listi še razpravljajo o radikalno-klerikal-nem paktu, ki sta ga sklenila Velja Vukičević in dr. Korošec na Bledu in ki naj bi ojačil upanje Vukičevićevih radikalov, da bi se tudi po volitvah obdržali na krmilu, na drugi strani pa rešil klerikalce pred volilnim polomom. Politični krogi temu paktu ne pripisujejo posebne važnosti, vsi pa soglašajo v tem, da to najnovejše paktiranje klerikalcev in radikalov ne bo dolgotrajno, ker bo vsaka skupina skušala izvleči za sebe kar največ koristi, kar so kaže že pri dosedanjih razgovorih glede kandidatur. Današnja «Politika» prinaša o tem paktu karikaturo, ki prikazuje, kako je g. Vukičević ujel ribo — dr. Korošca. Vsekakor pa vidijo vsi krogi v tem pričetek razčiščevanja našega notranjepolitičnega položaja. Razmeroma največjo pozornost posvečajo razvoju Vukičevićeve akcije pašićtvci, ki vidijo v tem ogroža van je svojih interesov in naglašajo, da jih hoče Vukičević s pridobitvijo novih zaveznikov kar najbolj izolirati in prisiliti k popolni kapitulaciji. Zato se z napetostjo pričakuje jutrišnja seja glavnega odbora, na kateri naj bi se definitivno razčistilo razmerje med vlado in pašičevci. Pašieevski nezadovoljne*ži naglašajo, da je g. Vukičević s to svojo potezo le dokazal, da ne želi sporazuma ž njimi in pritiskajo radi tega na Aco Stanojevića, naj na jutrišnji seji glavnega odbora končno prekine vse stike z vlado in se odloči za energično akcijo. V zvezi s tem komentirajo politični krogi prizadevanje paiićevcev, da bi našli novih zaveznikov. V zadnjem času se posebno opaža, da se skušajo približati samostojnim demokratom. Tekom zadnjih dni je predsednik Narodne skupščine Marko Trifković ponovno konferiral z vodilnimi politiki SDS. Po informacijah iz vrst SDS je šlo pri tem pred vsem za lokalne sporazume glede kandidatur v poedinih volilnih srezih. Tako je bil n. pr. dosežen sporazum glede skupnega nastopa v somborskem okrožju. Verjetno pa je, da so pašičevci pri tej priliki sondirali teren za event. ožje sodelovanje pri volitvah, zlasti pa po volitvah v Narodni skupščini v boju zoper vlado. V nekaterih političnih krogih so se radi tega razširile vesti da je prišlo med pašičevci in samostojnimi demokrati do sličnega sporazuma kakor med Vukičevićem in dr. Korošcem ter da se bosta obe skupini po volitvah tesno zbližali. Te vesti pa se v mero-dajnih krogih odločno demantiralo in naglasa, da o tem ne more biti govora. Res pa je, da si prizadevajo pašičevci, da bi našli zaveznike za boj proti Vu-kičeviću. V tem cilju skušajo izkoristiti tudi nesoglasja, ki se pojavljajo v Da-vidovićevi stranki, kjer se pojavljajo vedno večja nasprotja med obema kri» loma. V koliko jim bo to uspelo, je odvisno od nadaljnega razvoja dogodkov. Vsekakor pa so pašičevci mnenja, da je položaj tako daleč razčiščen, da mora jutri, ko se sestane ožji glavni odbor NRS. pasti končna odločitev. PRIPRAVE ZA VOLITVE — Beograd. 12. julija. Državni odbor za volitve je danes nadaljeval svoio se'?o. Na dnevnem redu današnje seje ie določitev predsednikov posameznih volišč v Črni gori. Mussoliniju se mudi — Beograd, 12. julija. Današnia »Politika« poroča iz Rima, da je Mussolini o priliki svojega zadnjega sestanka z jugoslo-venskim poslanikom v Rimu Milanom Raki-ćem ponovno stavii zahtevo, nai Jugoslavija takoj po sestanku novoizvoljene Narodne skupščine ratificira nettunske konvencije, ker zamore Italija šele do izpolnitvi te zahteve pričeti nadalin^ podajanja glede rešitve ostalih spornih vprašanj. V diplomatičnlh krogih se sodi. da vztraja Italija na predhodni ratifikaciji nettunskih konvencij v prvi vrstj glede na svoj notranjepolitični položaj, ki ie tako napet, da lahko vsak čas izbruhne nezadovoljstvo. Bodrero pri Vukićeviću — Bled, 12. julija. Pred svojim odhodom v Maribor je imel ministrski predsednik Vukičević skoraj dveumi razgovor z italijanskim poslanikom Bodrerom. ki ga je posetil v njegovi vili Munkač. O predmetu te konference nista hotela podati novinarjem nikakih izjav, upravičeno pa se domneva, da se ie tikala ta konferenca pogajanj, ki se bodo v najkrajšem času pričela med Beogradom in Rimom glede rešitve še nekaterih spornih vprašani. Angleški glas o sporazum'? med Italijo in Jugoslavijo — London, 12. julija. vDailv Mailc objavlja članek Cliarla VVooda, ki je na glasu kot eden najboljših angleških poznavalcev razmer na Bolkanu. Wood prihaja v svojem članku, v katerem razpravlja o napetosti, ki vlada v zadnjem času na Balkanu, do zaključka, da da jp mogoče odstraniti nevarnost za mir na Ralkanu samo na način, da pride čimprej do od kritega jugoslovenssko-italijanskega sporazuma, in to v vseh vprašanjih, ki se tičejo Jadrana in Albanije. Ta f»porazum bi moral odstraniti vse obstoječe težkoče in nuditi recipročno garancijo Jugoslavije in Italije proti vmešavanju drugih držav v ta vprašanja. Wood naglasa, da ni nobenega dvoma o tem, da je politika Jugoslavije miroljubna in da Jugoslavija nima proti nikomur, najmanj pa proti Albaniji nikakih sovražnih namenov. Jugoslavija |>a bi morala samo še opustiti "propagando proti Ahmed begu Zogu, ki napravlja utis, da hoče Jugoslavija poseg iti v notranje albanske razmere- Požari v Bosni še vedno besne Žrtev ognja postajajo vedno novi gozdni kompleksi. — Zopet je pogorelo več naselbin. — Kraljev lovski dvorec rešen. — Vojaštvo, gasilci in prebivalci delajo noč in dan — Sarajevo, 12. julija. Glasom dosedanjih poročil se še ni posrečilo omejiti velike gozdne požare, ki razsajajo že tri dn.j v raznih krajih Bosne in ki so uničili žc velikanske komplekse najbogatejših gozdov. Nasprotno pa so tekom včerajšnjega dne nastali še novi požari, ki so nastalo škodo še povečali. Požar v Man Kranu besni dalie. Vojaštvu, orožništvu in domačemu prebivalstvu, ki je v velikem številu prihitelo na pomoč, doslej še ni uspelo, da ga lokalizira. Na lice mesta je prihrumelo 24 gasilnih društev, kj noč in dan kopljejo jarke in podirajo drevje, da tako odstranijo netivo za na-dalnje širenje razbesnelih elementov. Po skrajnem naporu se je v zadniem trenutku posrečilo, da so rešili kraljevski lovski dvorec v Han Pjesku. Radi nasprotnega vetra se sedaj širi požar v drueo smer, proti planini Bukovači, kjer se je vnelo na-daljnih 20 ha gozdnega zemljišča. Vsa prizadevanja, da bj ogenj omejili, so ostala popolnoma brezuspešna. Pač pa se je po tridnevnem napornem prizadevanju posrečilo vojaštvu, da lokalizira požar, ki je izbruhnil v soboto dopoldne v Bogovičih. Tam ie uničenih 30 ha gozda. Tudi v Ravni Planini in v Ivančičih so požar v toliko omejili, da se ne more dalje širiti, dočini ie že doslei uničenih 250 oralov najlepših gozdov. V Jahorinskem potoku se je pojavilo tekom včerajšnjega dne več novih požarov, ki pa so bili k sreči hitro lokalizirali, ker ni bilo vetra. V Kru-ševera potoku je izbruhnil včeraj velik gozdni požar. Na pomoč poklicano vojaštvo je ogenj lokaliziralo. Na Ozren - planini divja požar dalje. Na treh krajih se je že posrečilo, da so ga omejili, toda radi nastaleea viharja se je začil ogenj zopet bliskovito širiti. Požar je zajel tudi Planino Konjuho ter ie uničil največji hotel v Kladnju in pet drugih pslopij. Tudi v bližinj samostana Ozren in Petrovega sela so izbruhnili velikanski gozdni požari, ki zavzemajo take dimenziie. da se vidi dim v 50 km oddaljeni Tuzli Selo Vr-banq je popolnoma pogorelo. Oblasti so izdale odlok o prisilni reševalni akciji. Vse prebivalstvo je dolžno, da pomaga pri gašenju požarov. Povzročena škoda je zaenkrat še nepregledna, po mnenju strokovnjakov pa presega daleko četrt milijarde dinariev. Velika suša v Liki Vsi poljski pridelki uničeni — Zagreb, 12. julija. V vsej Liki vlada strahovita suša. Vsi potoki in celo gorski vrelci so se posušili, tako da so cele pokrajine ostale brez vode. Po cele vasi morajo več ur daleč dovažati vodo za najnujnejšo potrebo. Zemlja ie cd vročine raz-pokana, poljske kulture pa so popolnoma uničene, tako, da večina kmetov ne bo pridelala niti toliko, kolikor je porabila za seme. Tekom . zadnjih deset dni piha neprestano vroč veter, ki je izsušil še poslednje rastline, ki so se doslej Še kolikor toliko upirale suši. Z dren-j a je začelo odpadati listje, krompir se v zemlji suši, fižol pa je bil v najlepšem cvetu uničen. 2e prva košnja je izpadla zelo slabo, o drugi košnji pa sploh ne bore biti govora, ker je trava do korenin izsušena in so travniki podobni izsušenim ruskim stepam. Prebivalstva se polašča obup. Ce bi še vsaj sedaj padlo dovolj dežja* bi kmetje nanovo zasadili najnujnejše življenjske potrebščine in se tako obvarovali pred gladovanjem čez zimo. Siino neurje nad Parizom — Pariz, 12. julija. 5 noč i je razsajalo nad Parizom in okolico strahovito neurje, ki je povzročilo v mestu in okolici pravcato poplavo. Skoraj vsi trgovski lokah' so bili pod vodo. Naliv je bil tako silen, da kanali niso mogli požirati ogromnih vodnih mas. Na več mestih je voda izpodjedla cestni tiak. tako da so morali ulice za promet zapreti. Tudi na telefonskih napravah je povzročilo neurje veliko škodo. 5000 telefonskih abonentov je izključenih. Še večjo Škodo je napravilo neurje v okolici, ki je bila še danes dopoldne skoraj vsa pod vodo. Vrtovi so uničeni, vihar pa je izruval mnogo drevja in raskri] hiše. Močan potres v Palestini — Kairo, 12. julija. Včeraj ob 3. uri 6 minut popoldne je bil zabeležen v Kairu močan potresni sunek. V mestu samem potres nj povzročil posebne škode, pač pa prihajajo iz drugih krajev vznemirljive vesti. V Jeruzalemu se je porušil stolp cerkve Sv. Groba ter ubil več romarjev. V Jeruzalemskih predmestjih je porušenih več hiš. Na Oljski gori se je porušil hotel, pci čemur je bilo ubitih več oseb. Veliko škodo je povzročil potres v Jerihi. kjer ie zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Podrobnosti še niso znane. NOGAVICE JtlllMt hajbolj5te,najtrp«žne/se, 1 SE SESTANEK DR. BENEŠA IN DR. SEIPLA — Praga, 12. julija. V tukajšnjih diplomatskih krogih se potrjuje vest, da se sestane ta začetkom avgusta češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel v Karlovih Varili. Ta sestanek je bil prvotno določen že za koncem tega tedna, a je bil radi bolezni soproge dr. Beneša odgođen. KRIZA FRANCOSKE VLADE — Pariz, 12. julija. Položaj francoske vlade se je včeraj ponovno poostril. Ministrski predsednik Poincare je namreč odklonil vse naknadne kredite, ki jih je predlagal finančni odbor. V debati o tej zadevi je izjavil, da bo stavil vprašanje zaupnice. Verjetno je, da bodo levičarske stranke glasovale proti, ker se nanašajo ti krediti predvsem na zvišanje prejemkov državnih uradnikov. PRED IZPRAZNITVIJO PORENJA — Berlin, 12. julija. Med govorom o zunanjepolitičnih problemih v angleški spodnji zbornici ie Chamberlain izrazil upanje, da bo mogel v kratkem s Stresemanom in Marxom v Berlinu konferirati o izpraz-nenju Porenja. Locker Lampson je pa izjavil, da se je število okupacijskih čet od decembra zmanjšalo, vendar še ne v obsegu določb poslaniške konference. RUSIJA SE OBOROŽUJE — Moskva, 12. julija. Včeraj je pričel v celi sovjetski Rusiji takozvani >obrambni teden<. Po vseh obratih ao se vršila zborovanja in predavanja o organizaciji narodne obrambe ter o ustroju armade. Povsod se ustanavljajo posebne obrambne organizacije, ki bodo organizirane popolnoma na vojaški podlagi, tako da lahko v slučaju mobilizacije nemudoma stopijo v akcijo. GRČIJA SE PRIBLIŽUJE MADŽARSKI — Budimpešta, 12. julija. Grški po* slanik v Budimpešti je včeraj sprejel no* vinarje ter jim podal daljšo izjavo o od* nošajih med Grčijo in Madžarsko. V svo* ji izjavi je naglasil , da je reorganizacija madžarske trgovske mornarice našla živa* hen odmev v grškem gospodarskem sve* tu. Grška vlada je pripravljena nuditi Madžarski največje ugodnosti, da razširi svojo trgovino preko Makedonije. Male Azije in bližnjega vzhoda. Grška vlada se bavi že dlje časa z načrtom, da zasigura Madžarski svobodno cono v solunskem pristanišču, poleg tega pa tudi posebno oporišče madžarske trgovinske mornarice v Mireusu. Koncem izjave se je grški po* slanik zelo laskavo irrazil o madžarskem ministrskem predsedniku grofu Bcthlenu, o katerem je naglasil. da je dvignil Madžar« ske iz povojnih ruševin. POSLEDICA NEURJA V NEMČIJI — Berlin, 12. julija. Vsoto za pomoč ponesrečenim na Saškem je vlada zvišala na 2 milijona mark. Po uradnih poročilih znaša od neurja povzročena škoda nad 700 milijonov mark. Od teh odpade 10 milijonov na razdrte železniške proge. Za vzpostavitev rednega prometa v tem kraju so potrebna popravila, ki bodo trajala najmanj pol leta. Iz pestre ljubljanske kronike Vlom v delavsko barako in ra zne tatvine. — Nevaren klatež Okoli Vevč in Štepanje va>i se klati mlad, drzen klatež, Bertl po imenu, ki je doma iz kamniškega okraja, a je pred dvema tednoma pobegnil iz zapora kamni* škega okrajnega sodišča, kjer je bil v pre* iskavi radi tatvine in posilstva. Na begu je teJrko poškodoval tudi orožnika. Mož je zelo prebrisan, star je še le 22 let, a ie že okusil trdo življenje mariborske jetniš-nice. Bertl ima v ljubljanski okolici tudi lepo dekle Miciko za ljubico, ki ga vedno skriva in obvešča o vseh zadevah. Prejšnji teden se je priklatil v »ostro ter vlomil v zaklenjeno kočo Jožeta Novaka, po domače pri Jamniku. Pobasal je več platnenih rjuh. raznega perila in zlato verižico. Vlom je izvršil pri belei.i dnevu, ko *o bili do* mači na polju. Ukradene stvari cenijo na 2000 Din. Na Poljanskem nasipu ima mestna občina prosto stavbno parcelo, na kateri je -kladišče premoga in obenem večja stanovanjska baraka, v kateri stanujejo mnotii mestni delavci-samci. Delavci zapuščajo h h rako ob 5. zjutraj in se večinoma vračajo pozno zvečer. Baraka je veduo zaklenjena. Včeraj so se, kakor običajno, delavci zopet ob 20. vrnili v barako. Takoj pa so zapazili Ivan Pavčnik in njegovi tovariši, da vlada v baraki velik nered in da je v*e razmetano. Začuli so se preplašeni vzkliki: — Okraden sem! Kje je moja nedeljski obleka? Kje je moj denar? Kje moja ura? Kdo je prišel krast? Delavci so začeli pregledovati ter 90 na žalost v>i ugotoviU, da je iz njih kovčkov in shramb izginila boljša obleka, perilo, boljši čevlji, ^rebrne ure in težko prisluiena, skrbno v kovčegih shranjena gotovina, namenjena za ves tedenski živež. 0 tatvini «o takoj obvestili v bližini službujočega stražnika, ki je sestavil protokol in seznam \so,i ukradenih predmetov. Drzen tat je delavcem odnesel za 3000 Din raznih j>otiebščin in predmetov. Tat je najbrž že zjutraj, ko so delavci odšli na svoje delo, vdrl v barako ter začel neopaženo odnašati obleke in druge stvari. Kronika beleži danes več tatvin- Na ve-lesejemu je bilo ves čas prav malo tatvin in še te so bile bolj malenkostne. Neki % letni deček, ki se je prikradel na velesejm, a ni imel niti beliča za otroško igračko, je stikal okoli koje trgovca Ivana Lupše * Karlovske ceste, ki je prodajal razne igrače. Ob ugodni priliki je paglavček izmaknil več. 110 Din vrednih otročkih igrač ter izginil. A kmalu so ga prijeli in izročili M rožniku, ki je zapisal njegovo ime. Vodja umetniškega paviljona Dragotin Fatur je policiji naznanil, da si je neki mladenič prilastil slikarja Ivana Carga umetniški letak >Vscdelavski zlet v Ljubljani. < Tu gre najbrž za nesporazumljenje in dotičnik, .vi je ljubitelj umetnostnih zbirk, ni imel pri tem tatinskega namena. Mesarskemu pomočniku Jožetu Severju iz Trnovske ulice je bila včeraj opoldne na dvorišču mestne klavnice ukradena sveža telečja koža, vredna 150 Din. — Neznan tat, starejši tip je na dvorišču Vegove uli 104. 0. Lesni trg: tendenca čvrsta. Zaključeno 5 vagonov bukovih drv po 19.50 in 1 vagon mecesnovih plohov po 825. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključeno 2 vagona nove pšenice. ZAGREBŠKA B0BZA. Efekti: 7 odst. invest posojilo 84.5, Vojna škoda 343 — 344, Ljubljanska kreditna 150 — 0. Pra5tediona 850 — 0, Trboveljska 455 — 465. Vevče 135 — 140. o — Zagreb: Devize. London 275.90 — 276.90. N'ewyork 56.70 — 56.90. Milan 307.59 - 30939. Curih 1093,5 — 1006.5. Dunaj 799.75 — 809.75. Praga 168.2 — l INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.3425 London 25.225, Newyork 519.5625. M 28.22. Praga 15.39, Dima j 73.12. Trst: Beograd 32.34, London 89.35, Curih 354.10. Klerikalno sltrb za stanovanjsko akcijo Pred uresničenjem klerikalnega načrta o deložaciji ljubljanske realke in preselitvi univerze Nedavno smo poročali o klerikalnem načrtu, po katerem naj bi se po prevzemu Kranjske hranilnice od strani oMasrnega odbora preselila ljubljanska univerza iz deželnega dvorca v realčno poslopje v Vegovi ulici, ki je last Kranjske hranilnice, v deželnem dvorcu pa naj bi se nastanili uradi oblastnega odbora. Pri tem smo opozorili na dejstvo, da v doglednem »času se ni misliti na to, da bi država zidala za realko v Ljubljani novo šolsko poslopje, ker se že III. realna gimnazija nahaja v najetih prostorih, obenem smo pa tudi na-glašali, da bi nenadna preselitev institutov ljubljanske univerze ne imela baš usodnih posledic, Ker se naš najvišji učni zavod z mnogimi svojimi ustanovami ne more tako enostavno seliti, kakor ubog dijak s svojimi par knjigami. *Slovenec» je naše poročilo takoj de-mantiral češ, da o selitvi ljubljanske univerze iz dvorca ni nobenega govora, dokler se zanjo ne najdejo primerni prostori, in da je tudi zlagano poročilo o deložaciji realke. Podtikal je našemu poročilu samo namen preprečiti, da bi Kranjska hranilnica prešla v last oblastnega odbora. Svoj demanti je «Slovenec■ objavil 2. julija. Kakor pa smo včeraj po desetih dneh na kratko poročali, je veliki župan ljubljanske oblasti že razpisal ofertalno licitacijo v skrajšanem roku za oddajo v nakup poslopja v svrho nastanitve ljubljanske državne realke. Licitacija se bo vršila 27. julija. Iz tega sledi, da ima oblastni odbor namen, takoj po prevzemu Kranjske hranilnice, ki pa še ni potrjen od oblastne skupščine, odpovedati državni realki poslopje v Vegovi ulici, da hoče realko v najkrajšem času deložirati, v njene dosedanje prostore nastaniti univerzo, v deželni dvorec pa urade oblastnega odbora, ki so mu za enkrat še dosedanji prostori v poslopju <--Kme tajske družbe- preveliki. Kakor je razvidno iz razpisa velikega župana, se klerikalcem silno mudi, iz česar bi bi!o sklepati, da hočejo nameravano izpremem-bo izvršiti v najkrajšem času. Toda naglica ni nikjer dobra. Pri Zavrtnici, na onem delu želez* niške proge Zagreb — Gulinec, kjer »e zelo pogosto dogajajo železniške nesreče, je tudi v nedeljo zvečer do* šlo do nezgode, katere žrtev je postal mlad ljubavni par. Na poti iz Zagreba domov v Zavrtnico sta hitela po progi 211etni strojni ključavničar Milan Se* lak ter lčletna Micika Glavnik, vezilja v neki tvornici nogavic. Ko sta hotela prekoračiti progo, je pridrvela nena= doma nerazsvetljena lokomotiva, ki ju je podrla na tla ter ju vlekla pred se* boj kakih deset metrov, dokler ni na njuno kričanje strojevodja ustavil stroja. Lokomotiva je mladeniča vrgla v stran ter je dobil težje poškodbe na levi nogi, na bokih in levi roki. Mnogo težje ranjeno in poškodovano pa je bilo dekle, ki so ji kolesa lokomotive takoj pri prvem sunku odrezala desno nogo nad gležnjem in ki je bila razen tega ranjena tudi na obeh rokah in na glavi. Oba ponesrečenca so prepeljali v zagrebško bolnico. * Drago je plačal svojo neprevidnost beogradski kovač Jovo Jovičić, ki ima svojo kovačnico v nekem beogradskem predmestju. S svojimi tremi pomočni* ki je popravljal orodje za nek kame* nolom. Delavci iz kamenoloma, ki so mu prinesli orodje v popravilo, so med tem kupili v mestu cel zaboj smodnik ka, ki ga rabijo za razstreljevanje pes čin. Postavili so smodnik s privolies njem kovača v kovačnico blizu ognji* Sča. Kovač se za smodnik ni dosti zme= nil, marveč je pridno koval prineseno orodje, da bi delo čim prej dovršil. Ko so začeli kovati velik razbeljen železni drog, so padale iskre na vse strani. Ne* nadoma pa je nastala strahovita deto* nacija in v hipu je bila vsa kovačnica Hugo Bettauer: 3 najlepša lena sneta — Prej, kot samec, ko sem vzdržc* val kako koristinjo, sem imel vsaj Iju* bico, pri kateri sem mogel vsak dan prebiti vsaj par uric. A danes? Danes imam ženo, ki je po več dni ne vidim, ki je zvečer ni nikoli doma, ki potuje sama po Evropi, ki pa prav tako jenu lje od mene denar, kakor prej koristi* nja. Razlika jc samo ta. da sem prej užival vsaj nekaj ljubeznivosti, če tudi morda prisiljene, sedaj pa niti tega nimam več. Drugi prijatelj, ki se je poročil še !e pred letom dni, se je pritoževal, da je žena napram njemu hladna kot led, da mu brani izpolnjevanje zakonskih dolžnosti, ki vidi v intimnem občeva* nju med zakoncema le svinjarijo in če se mu že poda, je hladna in mrtva kakor marmornata soha. Toda Lilian Mervil? Garrick je stopil k oknu, ga širom odprl in s polnimi prsi vsrkaval sveži pomladanski zrak, ki je prihajal od Hudsona sem. Slišal je šumenje široke Pri razpisu velikega župana gre predvsem za to, da se v svrho nastanitve državne realke zopet odtegne v Ljubljani večja stanovanjska hiša svojim pravim namenom. To se pravi, da se rnia po klerikalnem načrtu stanovanjska beda v Ljubljani še povečati. Licitacija za najetje poslopja v svrho nastavitve realke se bo vršila že 27. julija. Iz teza je razvidno, da računajo klerikalci z dejstvom, da poteče jeseni, 1. novembra veljavnost stanovanjskega zakona in da bo zato že s 1. avgustom mogoče odpovedati stanovanja vsem strankam v onem poslopju, ki bo izlicitirano v zakup. Ce upoštevamo, da ima drž. realka v Ljubljani povprečno 700—900 učencev, da ima za svojih 7 razredov polno paralelk, da potrebuje v učne svrhe in za svoja učila še polno drugih prostorov, je oči vidno, da more priti za njeno nastanitev v poštev le zelo veliko poslopje, kakršnih je v Ljubljani malo. Pomisliti je treba tudi, da bo stanovanjska beda z ukinitvijo stanovanjskega zakona baš jeseni na višku, ker bodo mnogi hišni lastniki odpovedali stanovanja strankam v svrho razširjenja lastnih. Dejansko se bo število stanovanj v Ljubljani na ta način zmanjšalo. Sedaj pa prihajajo klerikalci ter se hočejo polastiti za nastanitev realke še novega večjega zasebnega poslopja, kakor da bi država ne imela v Ljubljani zasedenih dovolj privatnih hiš. Klerikalci ki se sedaj hvalijo, v kako dobrih odnosa jih so z vlado, naj raje prej poskrbe. da bo država za svoje urade in zavode zgradila potrebno število poslopij, potem pa nai mečejo učne zavode na cesto ter poskrbe za udobnost svojih oblastnih odbornikov. Mi odločno protestiramo proti izvedbi klerikalnega načrta, po katerem naj bi se stanovanjska beda v Ljubljani še povečala. V interesu javnosti zahtevamo, da se naj Kranjska hranilnica ponovno udeleži licitacije ter ponudi dosedanje realčno poslopje v zakup državi. v gostem dimu. Sosedje so prestrašeni prihiteli pogledat, kaj se je zgodilo. S težavo so našli v kovačnici poleg og* njišča '.n okrog nakovala vse štiri ko* vaCe nezii> ,-estne. Prenesli so jih v bliž* njo hišo in poklicali zdravnika, ki je ugotovil pri vseh štirih nevarne ope* kline in težke poškodbe. K sreči je bil zaboj le slabo zadelan, sicer bi lah-ko imela eksplozija še hujše posledice. Zračni pritisk pa je bil vse eno tako močan, da je razneslo ognjišče in pre* cej poškodovalo kovačnico. Ranjence so prepeljali v beogradsko bolnico, kjer so jih takoj operirali. Zdravniki upajo, da jim rešijo življenje. Vse* kakor pa je moral kovač svojo nepre* vidnost drago plačati, ker bo bržkone izgubil vid in s tem postal nesposoben za delo. Včeraj se je pričela pred sodiščem v Zagrebu razprava proti Vjekoslavu Višoševiću, ki je obtožen, da se je v času od 9. februarja do konca leta 1926., dasi je bil odpuščen iz službe kot zastopnik Osrednjega odbora Na* rodne Odbrane v Zagrebu, izdajal še nadalje kot njen zastopnik in tajnik ter izvabil od raznih oseb skupno 288.150 Din. Nadalje je obtožen, da je lani meseca.decembra kot odgovor* ni urednik »Narodnega Djelam po* zval dvakrat v svojo redakcijo ravna* telja Splošne kreditne banke v Zagre* bu Miroslava Peroka ter izsilil od nje* ga 5000 Din z grožnjo, da bo objavil o nekem njegovem sporu z zagrebško tvrdko Hirschl v svojem listu poseben članek. Višočevič priznava, da je nabral denar v višini omenjene vsote, zago* var j a pa se, da ni izvršil goljufije. Pravi, da je moral koledar Narodne reke, po kateri je še sedaj, o polnoči, mrgolelo sto ladij in čolnov. Lilian Mervil res ni bila hladna, mrzla. Nasprotno, bila je strastna, plemenita ženska, ki se ji je poznalo, da je podedovala vročo kri svoje špan* ske matere. Ob misli na Lilian Mervil mu je za* čelo srce hitreje biti. O, ona bi v nje> govem objemu ne ostala hladna, mrz* la, ona bi ljubezen, ki bi jo sprejema* la, v podvojeni meri vračala. In ona ga dozdevno ljubi ali pa se vsaj tako kaže. V onih kratkih četrt urah, ki jih more posvetiti njej, ga vedno obdaje z ono prijetno in pristno žensko než* nostjo. Toda — ali ne tiči demon v tej lepi, mladi ženski z oeljenočrnimi lasmi in sivozelenimi očmi? Lilian Mervil poteka iz imenitne, toda ne baš bogate rodbine. Živela je s svojimi stariši v New Orleansu, dokler je ni poročil mlad univerzitetni profesor, Ralph Mervil, k1! se je na prvi pogled zaljubil v njo. Mervil, skoz in skoz učenjak, evropsko naobražen, slaboten, kratkoviden — ona, lepa in majestetična kakor Junona. čustvena in strastvena, kakor njena mati, ki je bila nekoč znamenita plesalka, obenem pa gosposka in preudarna kakor njen Odbrane za leto 1926. tiskati na svoje stroške, za kar je porabil 158.165 Din, dočim je iztržil okoli 198.500 Din, ta* ko da se ima razlika smatrati za nje* gov zaslužek, s katfcrim pa je imel pla* čati še nekatere izdatke, vsled česar je bil ta zaslužek reduciran na 15.335 Din. Priznava, da je denar pobral potem, ko je prenehal biti zastopnik Narod* ne Odbrane, trdi pa, da sc ni več iz* dajal kot njen zastopnik, temveč je sa< mo širil njene ideje z razpečavanjem koledarja. Glede drugega slučaja trdi, da mu je Perok prostovoljno ponudil 6000 Din kot prispevek za »Narodno Djelo«, ker jc bil z njegovim posre* dovanjem na miren način rešen orne« njeni rpor. Razprava se je danes pred sodiščem še nadaljevala. Jutri bo sodišče v Zagrebu končno sklepalo o pristojnosti sodišča, pred katerim se ima vršiti proces o zloči* nih razbojniške tolpe Prpiča Malega. Državnemu pravdništvu je bilo včeraj že naročeno, naj sestavi proti tolpi ob* tožnico. V to svrho jc zastopnik !r* žavnefa pravdništva dobil 3tedenski dopust. Med zagrebškimi odvetniški* mi krogi je zavladalo za ta monstre* proces veliko zanimanje, ker bo obto* ženih 24 glavnih krivcev z 800 poma* gači in skrivači, vsled česar ni izklju* čeno, da bo potrebno v procesu izred* no veliko advokatov, zlasti če bodo ob* toženci zvrač^li krivdo drug na druge* ga ter spravili medsebojne odnošaje v pravnem oziru v kolizijo. Ker je pri* zadetih nad 800 oseb, je sigurno, da bo obtožnica obsegala več sto strani in da bo proces trajal najmanj mesec dni. V soboto popoldne so začuli potni* ki parnika »Zagreb«, ki vzdržuje pro* met med Beogradom in Zemunom, ob izlivu Save v Dunaj obupne klice mla* deniča, ki se je držal za signalni drog. Kakih 50 metrov od njega so videli dele razbitega čolna in glavo deklice, ki se je od časa do časa pokazala iz vode in se zopet potopila. Dva mor* nar j a sta odplula z rešilnim čolnom ponesrečencema na pomoč, vendar pa dekleta ista mogla rešiti, ker je izgi* nila ravno pred njunimi očmi v globi* no. Mladi mož, ki so ga spravili na pai-nik, je izpovedal, da je soboslikar Lu* dvik Paukovič iz Bjelovara, da je spo* znal ponesrečeno deklico še le te dni in da ne ve, kako se imenuje. Znano mu je samo, da je ZagrcbČaka in da biva v Beogradu. Za nedeljo sta sc dogovorila, da napravita s čolnom iz* let po Savi, ker pa nista znala dobro veslati, sta zašla pod kolesa parnika, ki so čoln razbila, ne da bi nesrečo na krovu opazili. Ker nista znala plavati, se je mogel rešiti samo na ta način, da se je še pravočasno prijel signalne* ga droga ob izlivu Save. Po zaključku letošnjega vele-sejma Včeraj je bil zadnji dan VII. ljubljanskega velesejma. Na sejmišču je vladalo ves dan živahno zanimanje za prodajo na drobno. Posetniki. večinoma domačini, med njimi pa tudi več tujcev, so porabili ugodno priliko za nakup raznih potrebščin. Popoldne so začeli razstavljalci že posiprav-liati blago iti proti večeru so se paviljoni vedno bolj praznili. Danes bo sejmišče večinoma že prazno. VII. ljubljanski velesejem je končan. Priznati moramo, da ie dosegel za sedanje težke razmere prav lep uspeh. Poset je sicer nekoliko zaostajal za prejšnjimi leti, kupčije so se pa razvijale tako, kakor niti največji optimist ni mogel pričakovati. Nad dve tretjini razstavljalcev sta z uspehom zadovolini. Mnogi razstavljalci so že ob zaključku izjavili, da se udeleže tudi prihodnjega velesejma. Oni, ki jim poletni termin ni konveniral in ki niso sklepali kupčij, ker zdaj ni sezije za njihovo blago, se povečini udeleže jesenske pokrajinske razstave, ki se bo vršila od 17. do 26. septembra. Razstava bo letos znamo izpopolnjena tako v pogledu razstavljenih vzorcev kakor tudi raznih atrakcij. Agilna sejmska uprava se ne straši nobenih gmotnih in moralnih žrtev, da more nuditi domačinom in tujcem popolnejšo sliko slovenske industrije, obrti in trgovine Jesen pride na vrsto naše poljedelstvo, vrtnarstvo, konje-• reja. sadjarstvo in druge panoge našega oče, ki je bil vsak centimeter južnoameriški gospodar sužnjev, — čudaški zakon, ki pa ni trajal dolgo. O Mervi-lovi smrti se je marsikaj namigavalo, vendiar pa ni mogel nikdo trditi nič pozitivnega. Sigurno je le toliko, da sta prvo poletje svojega zakona prebila v morskom kopališču Atlantic City. Radi velike vročine se je razvilo kopališko življenje še le na večer po su-peju. V luči velikanskih električnih žarometov so plavali gostje daleč ven po svetlikajoči se gladini skoraj tople vode, veslali v čolnih ali pa se valjali po razgretem pesku po obrežju in doživljali ljubavne in druge avanture. Lilian. ki je bila kot spretna plavat ka odlikovana že na nebrojnih tekmah, je plavala več milj daleč od obrežja in svojega slabotnega moža, ki ni bil za noben sport, z zbadljivo nagajivimi opazkami zvabila daleč v morje. Nekoč pa se je zgodilo, da so kopalci slišali dlaleč sem z morja pretresljiv krik. Kmalu nato se je vrnila Lilian sama, vsa razburjena. — Moj mož je utorril! ie kliknila ter začela krčevito plakati. — Skušala sem ga rešiti, potapljala sem se, vendar pa ga nisem mogla več najti in rešiti. Po večurnem iskanju so našli njegovo truplo rra dnu morja. Ali ga je gospodarstva. Tako imamo vsako leto dve veliki gospodarski prireditvi, ki sta za splošne interese Slovenije neprecenljive vrednosti. Organizacija in vodstvo velesejma zahteva mnogo materijelmh izdatkov, pa tudi mnogo truda in požrtvovalnosti. Zato bi bila dolžnost države, da nakaže ljubljanskemu velesejmu primerno podporo in da ne dela več razlike med poedinimi pokrajinami, kakor jo je delala pri dodeljevanju podpor doslej. Ljubljanski velesejem po pravici zasluži od pristojnih ministrstev večje naklonjenosti. Prepričani smo, da se bo trgovinsko ministrstvo letos te dolžnosti v polni meri zavedalo in da s podporo našemu velesejmu ne bo tako skoparilo kakor druga leta. Da je dosegel tudi letošnji velesejem v splošnem tako zadovoljive uspehe, je zasluga požrtvovalnih mož, ki to važno gospodarsko ustanovo vzorno vodijo. Priznanje gre v prvi vrsti predsedniku velesejma g. F Bonaču in rjegovemu neumornemu pomočniku, ravnatelju g. M. Dularju, ki se ne strašita nobenih osebnih žrtev, da obdržita velesejem na dostojni višini. Njuno delo je obrodilo že bogate sadove in prepričani smo. da bo končno poplačano z uspehom, ki ga bodo vsi naši gospodarski krogi z veseljem pozdravih. Pa tudi sejm-sko uradništvo je v polni meri storilo svojo dolžnost. Brez vzorne uprave bi bil velesejem nemogoč in zato gre vsem, ki sodelujejo, javno priznanje. Sport Državno prvenstvo 1926-7 Hajduk tO ca HASK SAND SAŠK Ilirija Mesto Hajduk H 5:1 4:0 1:5 2:0 3:0 I. BSK 1:5 A 3:4 3:1 7:4 3:2 II. HASK 0:4 4:3 J 3:5 3:2 1:1 III. SAND 5:1 1:3 5:3 D 0:4 0:1 IV. SASK 0:2 4:7 2:3 4:0 U 2:1 V. Ilirija 0:3 2:3 1:1 1:0 1:2 K VI Tekmovanje za državno prvenstvo je zaključeno. Prvenstvo za leto 1926-27 si je priboril Hajduk, čigar moštvo je najbolj dostojno, da nas zastopa v inozemstvu in zlasti pri tekmovanju za srednjeevropski pokal. Vreden pendant mu je BSK, ki je zasedel drugo mesto in se istotako kvalificiral za srednjeevropski pokal. BSK nima stalne forme in baš la okolnost tvori podlago za skeptično presojo glede tekmovanja v inozemstvu. BSK je imel v tekmovanju za drž. prvenstvo poleg šibkih tudi svetle momente, zlasti pa se je afirmiral z zadnjo lepo zmago nad Saškom. Doživel je dva poraza, enega od Ha-ika, enega od Hajduka. Tretji je zagrebški Hašk. Zagreb letos v tekmovanju za drž. prvenstvo ni imel sreče. Ilirija je vrgla Gradjanskega iz na-daljnega tekmovanja ter odvzela Hašku eno točko. Hašk je iznenadil svoje pristaše, Igral je sicer sila lepo, toda brez pravega efekta in si pustil zabijati gole, dasi je imel običajno dve tretjini igre v* rokah- Kljub svojemu tehničnemu znanju pa moštvo ne zasluži boljšega plasmaja v prv. tabeli. Sand je zasedel Četrto mesto. SubotiČani so nestalno moštvo. Imeli so izvrsten start iu porazili Hajduka s 5 : 1, nato so izgubili tri tekme ter v finalu porazili Haška in ee s tem izognili zadnjega mesta. Sašk (Sarajevo) je pokazal v začetku dobro formo, klonil pa je od tekme do tekme in končno padel z vodilnega na predzadnje mesto, katero po svojem znanju tudi zasluži. Vsekakor pa razpolaga Sašk s limom, ki je ravnopraven našim najboljšim klubom. Ilirijo je v prvenstvenem tekmovanju spremljala precejšnja smola. Izgubila je tri tekme, a s tako tesnim rezultatom kakor nobeden ostalih klubov. Upoštevati je, da so Hajduk, Hašk, BSK, Sand in Sašk doživeli vsak po enega ali dva težka poraza do višine petih golov, dočim je Ilirija prejela največ tri gole. To dokazuje, da ima izvrstno zaledje, dočim laborira na slabem forwardu. Čim Ilirija izpopolni svoj napad, bo eno najnevarnejših moštev Jugoslavije. Vsekakor ji ni odrekati, da je naš sport dostojno, boljše nego kdaj po preje, zastopala povsod, kjer je gostovala. Ce bi se njena lepa zmaga nad Gradjanskim vštela med tekme, potem bi Hirija brez dvoma zasedla boljše mesto. — Iz LUP službeno. Jutri v sredo seja upravnega odbora ob 20. v kavarni Emona. Zelo važno! — Tajnik. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Torek, 12. julija 1927; katoličani: Ivan; pravoslavni: 29. junija, Peter in Pavel. Jutri: Sreda, julija 1967; katoličani: Margita; pravoslavni: 30. junija, Sabor 13 DANAŠNJE PRIREDI IVE. Kino Matica: »Venerin hrame DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva e.; Trnkoczv, Mestni trg. Jutri: Bohinc, Rimska c; Le\stek, Res-ljeva cesta. Solnce zaide danes ob 19.40, vzide jutri ob 4.25 in zaide ob 19.45. ZA NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki serij N in O. Izpred sodišča PREHUDA ŽEJA. Pekovski pomočnik Žeja je prodajal zemlje. Od hiše do hiše je hodil, oddajal naročene žemlje in ponujal tudi drugi kruh. Ljudje so kupovali lepo rumeno zapečeno pecivo, a Žeja sc je čudil, kako mo*-rejo v junijski vročin snesti toliko kruha, saj jc njega gnalo hrepenenje čisto dru; gam — tja v prijazno gostilno, kjer si na vrtu pod zeleno lipico človek tako prijetno z rujnim vincem priveze dušo. Njegov mojster Kruhar se Je z neVo stranko v Šiški, kjer je imel svojo pekarno in od koder je raznašal Žeja kruh, dogo* voril, da ne bo plačevala žemelj sproti, temveč šele koncem vsakega meseca. Žeja je pa stranki dejal: Gaspa, žemhce boja pojedene, a plačati bo treba toliko skupi, nardima raje b'l pametn, alza, nej raj kar sprut men plačaja, se jm ne bu tulk puznal! Pa je res obveljala Žejina. slednji dan mu je gospa žemlje plačala in slednji dan si je 2eja gasil žejo pod lipico zeleno v prijazni gostilni. Tako je fant kasiral skupaj 5S0 Din; Koncem meseca jc dejal mojster Kru« har: Ti, 2eja. vpraši no tista gospa če veja, kulk sa žemlic snedli? Men se zdi, da je skupi 580 Din. kar teb' nej jih daja, pa mi jih prinesi! Žeja sc je popraskal za ušesi in žalost« no povesil glavo. Potem jc pa začel moj* stru razlagati, da je on denar kasiral. ker je bil suh kot pajek in žejen kot žolna. Naposled sta sc poravnala, da mu bo go» spodar vsak teden nekaj odtegnil pri plači in 2eja je spet veselo letal s svojim košem po Šiški. Pa ie nosil 2eja tudi preste naprodaj. Treba jc bilo precej hoditi po gostilnah in Žeja je moral tudi piti. Popival je za denar, ki ga je dobil za preste in me>t<>, da bi mu gospodar tu in tam kak dinar odtrgal, je opazil, da sc dolg ubogega 2ejc vedno veča. Neki dan je pa prišel fant zelo praznle» no razpoložen. Dejal je mojstru, naj mu le dobro na* loži preste, da bo vse prodal in tako saj nekaj odslužil na dolg. Mojster je naložil 2eji kar za 237 Din prest in fant jo je mahnil proti St. Vidu. 2eja je prodal vse preste, še zmanjkalo jih je. V obcestni krčmi sc je ustavil in jel popivati. Naenkrat se mu jc zdelo škoda ves ta denar pustiti gospodarju, saj je bii Žeja moderen človek, ki je hotel spraviti vsak denar sproti v promet, da vsaj kaj izda! In tako je tisti dan mojster zaman pri* čakoval svojega pomočnika. Ko si je nam* reč Žeja pošteno privezal dušo, jc prodal še koš nekemu kmetu in izginil v veseli svet. To je pa bilo gospodarju vendarle do* volj. Naznanil ga jc. Orožniki so žejnega fanta kmalu staknili v neki gostilni, kjer ic popival in lagal mali, debeluhasti nata* karici Tinci, da mu je v Ameriki umrl bo* gati stric Cizara ter jo vabil s seboj. — Preljubi Žeja, boste raje šli z mano v Ameriko, ne pa s punčko, se jc oglasil pri vratih orožnik in povabil fanta s seboi. In tako je priromal Žeja brez svojega koša v Ljubljano pred sodnika. Poklicali so mojstra Kruharja, ki pa ni bil nič kaj ljubeznjiv. Povedal je vse po pravici m dejal, naj Žejo le malo zasijejo in nava« dijo piti vodo. če ne bo drugič spet tako prakticiral in opeharil svojega novega gos spodarja, če ga bo dobil. Vidite Žeja, ves kredit ste izgubili, bo* ste pa 14 dni pri nas ostali, da bodo ljudje r.a to sramoto malo pozabili in boste spet kredit dobili, mu je razlagal sodnik. Žeja je prijazno pokimaJ in dejal: Alza pa nej bu! ter odšel v luknjo. Kupujte srečke Novinarske dobrodelne loterije! res sredi morja prijela slabost? Ali ga izurjena plavalka in potapljalka res ni mogla na noben način rešiti? Ali je bilo krvavo znamenje na njegovem vratu od vgriza jastoga ali pa od kake druge morske zverine? Niti senca kakega suma ni padla na mlado vdovo, toda govorice niso hotele utihniti in so jo zasledovale vsa tri leta sem, ki so potekla od onega dogodka. Henry Garrick, ki so ga vezale s pokojnim Mervillom tesne prijateljske vezi, se je zavzel za mlado vdovo, ki je podedovala po svojem možu prav čedno, vendar pa ne tako veliko premoženje, kakor se je splošno domnevalo. Od tedaj ga je smatrala Lilian za svojega prijatelja ter ga je vedno zopet skušala odtegniti od dela in potegniti seboj v vrvež newyorškega družabnega živi i en ja. Lilian! Henry Garrick je občutil, kako ga vse vleče k njej. Vse? Njegova čustva. Tudi srce?? Ali je bila to ženska, kakoršno je potreboval on. ženska, ki mu lahko da srečo, o kateri je sanjal? Garrick je enerjrično zmajal z glavo in glasno. dW se je svojega glasu skoraj sam ustrašil, si je moral na to vprašanje odgovoriti: — Ne! Lilian kot ljubica, da! Kot skrbeča družica v življenju pa ne! Tudi ona bi skušala gospodovati nad svojim možem, tudi ona bi ga smatrala le kot \ sredstvo za dosego cilja, tudi ona bi bila le družabnik njegovega premoženja, ne pa družica tudi po duši in srcu. Nenadoma se je spomnil, kaj je rekel nedavno eden njegovih ne baš srečno poročenih priiateljev: — Ce bi bil sedaj še samec, bi si poiskal popolnoma siromašno, dobro vzgojeno in lepo dekle v Evropi. Dekle, ki bi me spoštovalo, ki bi zrlo k meni navzgor, ki bi imelo veselje nad mojim bogastvom, toda ne samo nad bogastvom. Bože moj, moški se res veselimo, če izdajejo naše žene denar s polnimi rokami in se obdaje jo z luksu-zom vsega sveta, toda nikakor nočemo, da nas smatrajo le za svoje čekovne zvezke, če obdaruješ otroka, stori* to, dia ga razveseliš, če pa vidiš, dp ie otrok s teboj samo takrat prijazer kadar mu prineseš darila, te mine d' bra volja in ^eselje. Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani Pisane zgodbe iz naših krajev Zaljubljenca pod lokomotivo. — Smodnik v kovačnici. — Zanimiv?, obravnava v Zagrebu. — Pred procesom proti Prpiću Malemu. — Zagrebčanka utonila pri Beogradu 6903 30 Dnevne vesti. V* Ljubljani, dne 12. julija 1927. Strašna avtomobilska nesreča Avtobus z 11 osebami padel v prepad. — 3 mrtvi, 1 težko ranjen« — Dete v naročju mrtve matere — Kralj na lovu na salee. V nedeljo se je Nj. Vel. kralj Aleksander pripeljal z dvornim avtomobilom z Bleda v Tacen pod Šmarno goro v spremstvu minislrsk. predsednika Velje Vukičeviča in češkoslovaškega poslanika Jana Sebe. V Tacen je kralj prispel na lov na sulce, ki ga je organiziral ravnatelj dvornih, lovišč g. Slavko Plemelj. Kralj je imel izredno srečo ter je ujel dva ?ulca. težka 8 in 5 kg. Prebivalci so kmalu -poznali visokega lovca in so ga navdušeno [»ozdravljali. Proti večeru so se visoki gost. je vrnili na Bled. — Volitve v Narodno skupščino. Ljubljansko deželno sodišče je potrdilo dne 5. t m. kandidatni listi SKS in SLS za vo-lino okrožje Ljubljana - Novo mesto. Lista ^KS z nosilcem Ivanom Pucljem je dobila I. skrinjico, lista SLS z dr. Korošcem pa II. Rok za vlaganje kandidatnih list poteče dne IS- avgusta t. I.f to je 25 dni pred razpisanimi volitvami. Pri deženem sodišču v Ljubljani ni bila drugače do danes vložena še nobena druga lista. — Število volilnih reklamacij. Iz raznih občin je prejelo ljubliansko deželno sodišče doslej nad 3000 volilnih reklamacij, največ iz raznih industrijskih krajev. — Sklicanje ljubljanske oblastne skupščine. Ljubljanska oblastna skupščina je definitivno sklicana za 19. t. m. ob 8. uri dopoldne k plenarnemu zasedanju, ki se vrši v sejni dvorani mestnega magistrata. Zasedanje bo trajalo najbrže dva dni. Na dnevnem redu je poleg poročila predsedstva tudi vprašanje prevzema Kranjske hranilnice od strani oblastnega odbora. — Moška obrtna šola v Celju. V ministrstvu trgovine in industrije je sprejet odlok, na podlagi katerega so še letošnje jeseni otvori v Celju moška obrtna šola. Za otvo-litev te šole je odobren kredit v znesku 50 tisoč dinarjev. _ H gradnji železnice Rogatec-Krapina. Prometni minister je odobril ponudbo sarajevskega gradbenega podjetja ^Progres« glede gradnje železniške proge Rogatec — Slatina. Stroški za gradnjo te proge so bili prvotno proračunani na 30 milijonov Din, a »Progresa je ponudil, da zgradi progo za 23,100.000 Din. Včerajšnjo vest glede ponudbe je treba popraviti v gorenjem smislu. — Maturantinjc beogradskega učiteljišča. Začetkom tega meseca so priredile matu-rantinje beogradskega učiteljišča pod vodstvom svojih profesoric izlet v naše Primorje in Opatijo, od koder so se vračale preko Rakeka v Beograd. V Ljubljani so prenočevale od sobote na nedeljo ter so si v nedeljo ogledale zanimivosti mesta in ljubljanski velesejem. Izleta se je udeležilo 20 ma-turantinj. — »jrečja tobačna forama na BaJkauu. V NiŠu so pričeli graditi najmodernejšo tobačno tovarno. Tovarna bo opremljena z vsemi najnovejšimi stroji za izdelovanje razuih cigaret, cigar in rezanje tobaka. Tovarna bo največja na Balkanu. Stroški gradnje in adaptacije so proračunani na 200 milijonov dinarjev. — Koturaški Savez kraljevine S. H. S. Pododbor Ljubljana mesto razpisuje prvi krog prvenstvenih dirk na nedeljo 17. t. m. Start pri km 1 na Dunajski ce^ti točno ob 13. uri, obrat v Blagovici, cilj v Domžalah, proga 50 km Prijave sprejema teluučni referent g. Fr. Brumal dnevuo od 13- do 14. ure v kavarni Prešeren, kamor je naslovili i udi pismene prijave. Zaključek prijav v retek 15. t. m. Dirka se po dirkalnem pravilniku Kot Saveza SHS. V pododboru včlanjeni klubi 6e opozarjajo, da pravočasno verificirajo vse vozače, kateri se bodo prijavili k prvenstvenim dirkam. — Redna oq-borova seja se vrši v četrtek, dne 14 t. ni. ob 8. uri zvečer v klubovi h prostorih s-Jli-rije«, restavracija Novi svet. — Kongres pravnikov. Kongres pravnikov se letos ne bo vršil niti v Sarajevu, niti kje drugod. To nam sporoča njegov sralni odbor, ki je sicer prvotno sklenil, da se kongres vrši dne 17. septembra 1927, pa ga je moral odgoditi, ker so bile med tem časom razpisane volitve v narodno skupščino. Stalni odbor je želel, da se kongres vrši po volitvah. To so pa preprečile neodpravljive težkoče. Zato se Je končno sklenilo, da se skupščina kongresa to leto ne bo vršila, temveč šele prihodnje leto. Tečen datum kongresa se bo pravočasno naznanil, kakor tudi kraj kongresa, ki se bo bržkone vršil v Sarajevu. — Upokojitev zaslužnega šolnika. Te dni je bil upokojen srezki šolski nadzornik g. Matija S ene kovic, ki je bil dodeljen prosvetnemu oddelku velikega župana mariborske oblasti. Z njim odhaja v pokoj vzoren in zaslužen šolnik, ki si je pridobil tekom svojega dolgoletnega službovanja za razvoj slovenskega šolstva nevenljive zasluge. Za časa Avstrije je služboval dolga -sta na osnovni šoli v Rušah, ki jc slovela kol ena najboljših v vsej oblasti. Takoj po prevratu je bil poklican na vodilno mesto :n je vse svoje bogate izkušnje in svoje strokovno znanje stavil v službo mlade eržave. Radi svoje konciliiantnosti je bil priljubljen prj vseh stanovskih tovariših in -žival splošen ugled. Zaslužnemu šolniku celimo, da bi še dolga leta užival sicer zasluženi, a v interesu šolstva vendar le še prerani pokoj! — Udruženje zdravnikov bolniških blagajn. Med beogradskimi, ljubljanskimi in zagrebškimi zdravniki bolniških blagaju OUZR) je dosežen sporazum, da se jsta-~ovi enotno udruženje za celo dr?avo. Sedež udruženja bo v Beogradu. — Zagrebška oblastna hranilnica. Zagrebški veliki župan je odobril uredbo zagrebške oblastne skupščine glede ustanovitve oblastne hranilnice v Zagrebu. — Profesorski kongres na Cetlnju. V nedeljo df *^'dne je bil otvorjen na Cetinju Profes-- v^res, ki se ga udeležujejo >rskih društev iz cele dr-:ika J« b8 hrvoUen gimna- zijski ravnatelj na Cetinju Dušan Vuksan, za podpredsednika pa proi. F. Je ran iz Ljubljane in ravnatelj zagrebške gimnazije Ribar. Prosvetno ministrstvo ie zastopal Ilija Lelevič. Po pozdravnih govorih in poročilu glavnega odbora o delu v preteklem letu so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika profesorskega udruženja je bil ponovno izvoljen Jeremija Živanovič. Popoldne se je razvila živahna diskusija o razmerah v naših sredniih šolah. — Aretacija komunista. Komunist akademik Dušan Kermavner je bil v nedeljo aretiran v Bohinjski Bistrici in odgnan po detektivih v Ljubljano na policijsko direkcijo, kjer je bil izpuščen. Ker mu nj nihče priobčil razlogov aretacije in progona in ni dobil nobene pismene odločbe ter mu tudi . policijska direkcija nj dala nobenega pojasnila, je celo stvar ovadil državnemu pravd-ništvu, ker vidi v njej kršitev členov 5. in 10. ustave. Namerava vložiti tudi odškodninsko tožbo. Obeta se zanimiva razprava. — Koncerta »Ljubljanskega Zvona« v Laškem in Rimskih Toplicah se vršita v nedeljo dne 17. julija t. 1. popoldne ob 16.30 v Zdraviliškem domu v Laškem, zvečer ob 20.30 na terasi, v slučaju slabega vrertena v dvorani zdravilišča v Rimskih Toplicah. Na željo gostov poje društveni zbor izključno narodne pesmi. Na lena koncerta opozarjamo cenjene goste obeh zdravilišč, pa tudi okoličane, zlasti Celjane. Vstopnine na koncerta n i; prodajajo se le vzDoredi . v pokritje stroškov. • — Sprejem v pomorsko vojno akademijo. V smislu odloka vojnsza ministra se letos sprejme 50 gojencev v V. razred pomorske kademije v Gružu. — Brzina pa taka! Naša pošta posluje z rekordno hitrostjo. V dokaz naj navedemo, da nam je Ilirija poslala daljši brzojav o tekmi v Splitu, ki smo ga pa prejeli šele danes zjutraj. Brzojavka je torei romala iz Splita do Ljubljane poldrugi dan. dasi je bila označena kot nujna. Pri dosedanjih v i-sokih pristojbinah bi bilo pač pričakovati malo večje točnosti. — Gradac v Bell Krajini. Pišejo nam: Zadnja pogodbena poštarica je bila odstavljena, ker je izgubila zaupanje poštne uprave. Poštni posli so začasno prišli v druge roke. Pošta je bila razpisana do 5. julija. Prosilcev se je oglasilo nepričakovano veliko. Časi so že minuli, ko je težak in inte-ligent službo lahko dobil. Danes ie baje 100 kandidatov za pogodbene pošte. Mnogo med njimi Jih je, ki bodo po prestani izkušnji za pogodbenega poštarja prosili za mesta poštnih pripravnikov in bodo imeli prednost pred drugimi prosilci. — Naš kraj se modernizira. Slamnate strehe ginejo bolj in bolj in kmalu bodo vsa poslopja krita z opeko, zlasti š cementno. Izdeluje jo tukajšnji občinar Kralj. Koliko manj strahu bomo imeli pred požarom. Sredi vasi se zida nova hiša. Za pesek nam ni sile. ker ga z lahkoto dobimo v bližnii reki Kolpi. — Cene vinu so poskočile na 5 Din liter, a ni treba misliti, da pričakujemo slabe vinske letine, ampak ni ga kaj prida več, to je tista stvar Sena smo dosti spravili pod streho, žito je polno, sadja bo tudi obilo, trta sicer ni preobložena z grozdi, a vsak grozd je lepo zdrav, kar je vsekakor važno. Doslej smo imeli povsem ugodno vreme, slane pa prav nič ne, tako da smo doslej lahko prav zadovoljni. Iz Ljubljane —lj Ljubljanski trg. Danes ie bilo ni trgu primeroma mnogo črešenj, opažati je. -cia so cene črešnjam poskočile in so se danes domače črešnje prodajale od 5 do 9 Din kg, dočim so bile prejšnje dni po 3 do 7 Din. Na trg v precejšnji množini prinesene borovnice so bile mahoma prodane. Sprva so kmetice prodajale borovnice po 1.50 do 2 dinarja, proti koncu, ko so opazile, da je povpraševanje veliko, pa so s cenami poskočile od 2 do 3 Din in celo po 4 Din so jih prodajale. Na trgu primanjkuje jajc in so cene 2.25 do 2..50 Din par. Cene drugim potrebščinam so neizpremenjene. —lj Brezposelne podpore za privatne in tigovske nameščence. Zveza Privatnih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani opozarja vse svoje brezposelne člane, da se ob času utadnih ur (od 9. do 2. in od 18. do 20. zvečer) prijavijo v uradnih prostorih Poljanska cesta št. 12. pritličje desno radi brezposelnih podpor. Brezposelne podpore se razdeljujejo članom v smislu »Pravilnika za pomaganje brezposelnih«. Onim našim Članom, ki potujejo v svrho povpraševania po delu in nameščenju se izdajo poleg brezposelnih podpor tudi brezplačne železniške in paro-brodne karte in eventualna hranarina v gotovini. Za izplačilo podpor in za železniško ugodnost je potrebna legitimacija naše organizacije. Potrebne informaciie se dobivajo in novi člani se sprejemaio ob uradnih urah. —lj Družabni večen s koncertom na Taboru. PričenšI s prihodnjo soboto 16. t. m. se vršijo odsej vsako soboto družabni večeri na Taboru. Godbo oskrbi društveni godbeni zbor. Vabimo vse člane in prijatelje Tabora. —lj Kopališče Tabor odprto v sredah in sobotah celi dan od 7. do 19. ure. v nedeljah od 7, do 12. ure. Cene: kadna kopel 7 Din, s perilom 9 Din, prsna 3.50. s perilom 5 Din. —lj Cestni karambol. Včeraj proti večeru je privozil po Jegličevi cesti do vogala Šarabonove hiše na Zaloško cesto mestni avtomobil za škropljenje cest, ki ga je vodil šofer Vinko Ažnik. V istem trenutku je privozil do križišča pri Šarabonu voz električne cestne železnice z voznikom Martinom Goljo. Mestni avto se ni mogel več ogniti ter je zadel v drugi priklopni voz s tako silo, da ga je iztiril. Promet ie bil zato nekaj Časa na tem kraju prekinjen, dofcler niso delavci cestne železnice spravili priklopnega voza nazaj na tir. Potnikov se je sicer polastila panika, toda k sre&f nj bil nfkdo poškodovan. Tudi materijalna Skoda je minimalna in jo cenijo na 100 Din. Nekoliko je poškodovan prednji del nrlkopnega voza. Šofer mestnega škropilnega avta Je sicer vozil pravilno, ni pa mogel hitro zaviti v stran, da bi preprečen karambol. —lj Pevsko društvo »Sava« v LJubljani vabi na veliko vrtno veselico s petjem, ki jo priredi dne 17. julija t. 1. ob 4. uri popoldneva senčnatem vrtu gostine »Pri Ož-binčku« (Anžič), Poljanska cesta. Na sporedu petje, godba, kupleta*, bogat srečolov, šaljiva pošta, ples itd. Vstopnina 5 Din. Ker razpolaga Ožbinčkova gostilna s priznano dobrimi vini, pivom in dobro kuhinjo in ker bo naše društvo skrbelo za vsestransko zabavo, vabimo na obilen obisk. — Odbor. —lj Vreme. Snoči ob 21. ie kazal barometer 759, termometer + 21° C. danes ob 7. zjutraj barometer 761. termometer + 17° C, opoldne barometer 758.5. termometer + 29° C. Jasno in soparno. Najvišja temperatura je znašala včeraj + 28° C. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je včeraj zaprla samo nekega prekmurskega Cigana radi prepovedanega povratka. Cigan je nevaren žepar. Prijavljenih je šest večjih in manjših tatvin. Ovadeni so štirje pretepači, ki so napadli večjo družbo, vračajočo se v nedeljo zvečer s Fužin v mesto. Eden izmed napadalcev je imel v rokah kol ter je družbi grozil s pobojem. Družba je pred napadalci zbežala in iskala zaščite pri drugih ljudeh. Prijavljeni so trije elegantni ponočnjaki, ki so po ulicah prepevali in vriskali in tulili. Prijavljenih je 12 voznikov rad cestnopolcjskega reda. Iz Celja —c Volitev župana za mesto Celje se vrši — kakor čujemo — ta teden. Veliki župan je namreč volitve potrdil. Za župansko mesto ie sedaj naenkrat več kandidatov in vlada med koaliranimi strankami v tem oziru precejšnje nesoglasje. —c Poziv Sokolstvu. V sredo okrog pol 4. ure popoldne se pelje s praškim brzo-vlakom skozi Celje čehoslovaški sokolski naTaščaj na naraščajski zlet v Split. Celjsko Sokolstvo in sokolstvu naklonieno občinstvo se poziva, da se udeleži sprejema na celjskem kolodvoru. —c Osebna vest. Ravnatelj tukajšnje rudarske šole rudarski inženir g. Jaroslav P1 z a k je imenovan za rednega profesorja (1/2) rudarske ekonomije na tehniški fa-krlteti ljubljanske univerze. Čestitamo! —c Promocija. V ponedeljek dne 11. t. m. je na dunajski univerzi promovirala za dr. med. gospica Mila Kovačeva iz znane rodbine art. teh. kapetana I. razreda v pokoju g- Maksa Kovača v Celiu. Čestitamo! I? Maribora —m Povišanje krušnih cen je povzročilo med mariborskim prebivalstvom, zlasti pa med železničarji, katerim so po zaslugi klerikalcev reducirali mezde in delovne dni, veliko ogorčenje, zlasti še, ker doslej niti zadruga pekov, niti pristojna oblast nista pojasnili, kaj je vzrok povišanju. Klerikalni mogotci, ki imajo sicer vedno polna usta obljub in ki se ob vsaki priliki postavljajo za zaščitnike revnih slojev, se sedaj niti ne ganejo, da bi sc ne zamerili pekom. Mislimo pa, da ima javnost vsekakor pravico zahtevati od pristojnih činiteljev, da pojasni povišanje krušnih cen v času, ko v državah, ki kupujejo žito pri nas, cene kruhu padajo! Vsekakor pa je pri nas vse narobe: Povišanje najemnine, povišanje cen kruhu, naraščanje cen živijen-skim potrebščinam, na drugi strani pa obča tendenca znižanja mezd in plač! —m Nosilec liste SDS v mariborski oblasti. Na nedeljskem oblastnem zboru zaupnikov je bil med viharnim; ovacijami soglasno postavljen za nosilca kandidatne liste SDS v mariborski oblasti narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko! Za predsednika oblastnega odbora je bil ponovno izvoljen g. dr. Franjo Lipold, odvetnik in podžupan v Mariboru. —m Priključitev Krčevine k Mariboru. Vprašanje združitve okoliških občin k mariborski mestni občini se ventilira že več let sem. Že za časa prvega slovenskega občinskega sveta uvedena akcija je bila ustavljena, ker se je med tem napovedoval nov zakon o občinah, s katerim bi se bila via facii izvršila inkorporacija okoliških občin k mestu. Ker pa tega zakona od nikoder ni, a okoliške občine vedno bolj čutijo, kake koristf bi jim prinašala pripadnost k mestu, se je pojavilo v zadnjem času živahno gibanje za dosego tega cilja. Na čelu vsem občinam stoji sedaj Krčevina. Krčeviuski občanski odbor je nedavno sklenil na svoji seji, da predlaga vladi priključitev občine k mestu Maribor. Za dne 25. julija je razpisano glasovanje občinarjev, da se izjavijo, ali so za ali proti temu sklepu občinskega odbora. Prepričani smo, da bodo občinar ji z veseliem pozdravili sklep svojega odbora, ker je jasno, da bo imela občina od priključitve k mestu le korist. —m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je razpisanih 17 prostih stanovanj v mestu in okolici. Interesenti naj si stanovanja ogledajo ter v lože tozadevne prijave najkasneje do četrtka dne 16. julija opoldne pri stanovanjskem sodišču na Slomškovem trgu 5. —m Avtomatska telefonska centrala za Maribor, ki jo je izdelala neka nemška tvrdka na račun reparacij, je že gotova in je bila te dni odprenilieru iz Berlina v Maribor. Ker so v poslopju glavne nošte prostori že delj časa adaptirani in pripravljeni, se bo montaža izvršila v najkrajšem času, tako da Maribor že do letošnje ieseni dobi modem telefon. Novo napravo bodo posebno pozdravljali gospodarski krogi, ki so imeli doslej mnogo sitnosti z zastarelimi telefonskimi napravami. V petek se je med Umko in Obre-novcem dogodila težka avtomobilska nesreča. Ponesrečil se je avtobus, ki je odšel ob 6. popoldne iz Beograda ter ob 7.30 iz Umke nadaljeval pot proti Obrenovcu. V avtobusu je bilo skupno s šoferjem in njegovim pomočnikom 11 oseb. Cesta, ki pelje iz Umke v Obrenovac, je v zadnjem času zelo pokvarjena, pa tudi drugače je polna nevarnih ovinkov tako, da se mora voziti po njej z največjo opreznostjo. Avtobus je počasi vozil po slabi cesti, ki so jo razsvetljevali njegovi reflektorji. Ko se je po klancu približal ovinku, ki se konča pod malim Duboč-kim mostom, pod katerim je na obeh straneh med strmimi skalami prepad, je šofer takoj začel ustavljati avto ter ugasnil motor, da bi čim lažje prevozil nevarno mesto. Toda čim bolj je zaviral, tembolj je avtobus drvel po klancu k nevarnemu ovinku in visoko odska-koval od tal. Šofer le tedaj opazil, da so mu odpovedale zavore in da ne more več voditi voza z volanom. Med potniki je nastala prava panika. Ženske so vpile in tudi moški so izgubili prisotnost duha. Neka mati je obupno stiskala v naročju svoje otročiče, vsi pa so čutili, da jih loči od katastrofe le še par trenutkov. Šofer Zdravko Grubišič je pričel sam klicati na pomoč, ne da bi vedel, kaj naj napravi z avtomobilom, ki je drvel s silno brzino, njegov pomoč- Mount Whitney je najvišja gora Zedinjenih držav. Meri namreč 14.501 čevelj in samo Mount Mc Kinlev na Aljaski je višji od tega gorskega orja* ka. Dolgo so skušali drzni plezalci do* seči vrh Mount Whitneya, toda do les tošnjega leta se to nikomur ni posre* čilo. Danski konzul v Los Angelosu Rvan Grut opisuje v »Politiken« ples žalno turo na gorskega velikana, ki jo je napravil z inženjerjem Lassenom. Začetkom junija, piše Grut, sva za* pustila Los Angelos, mesto solnca in filma, ter se odpeljala najprej z avto* mobilom skozi puščavo Mohavc De* sert v srednji Kaliforniji. Vožnja v avtomobilu skozi puščavo spominja na plovbo z ribiško ladjo čez ocean. V avtomobilu sediš kakor v čolnu, v njem ješ in spiš. Daleč naokrog ni vi* deti nobenega grička, nobenega dre* vesa, nobene sence. V puščavi vlada vročina. Čez dva dni sva zagledala vrhove gorskega velikana in proti ve* čeru sva prispela do naselbine v oazi Lone Pine. V daljavi sva videla med strmimi gorskimi grebeni Mount Wni* tney kot vojskovodjo med četami. V Lone Pine sva najela mezge in nosa* če. s katerimi sva se napotila drugo ju* tro na vse zgodaj v planine. Pot je vos dila ob reki, ki izvira v zasneženih gor* skih velikanih. Mezgi so omagovali pod težkim bremenom in zato smo se utas borili na bregu gorske reke prej kot smo prvotno nameravali. Zanetili smo ogenj in pripravili večerjo. Na enkrat smo zagledali v bližini čudno senco in mislili smo, da se bliža človek. Ko smo pogasili ogenj in prižgali eiektrič* ne svetilke, smo opazili, da se nam bliža medvedica z dvema mladičema. Gotovo jim je dišala večerja. Pustili smo jih pri miru in legli spat. Okrog polnoči so mc zdramili klici ing. Las* sena. V luninem svitu sem zagledal v neposredni bližini taborišča orjaš* kega medveda. Kosmatinec je renčal, kakor bi se jezil, da mu nismo dali ve* čerje. Lassen je pripovedoval, da ga je zdramilo iz spanja neko čudno pras* kanje in ko je pogledal, je opazil, da moli vedved v šotor glavo. Lassen mu je pomolil škatljico marmelade, da ga potolaži. Zjutraj je bila škatlica prazna. V taborišču smo pustili vso nepo* trebno prtljago vzeli s seboj samo mezge, spalne vreče in najpotrebnejšo hrano. Pot je vodila skozi močvirje in kmalu ~mo bili na večnem snegu. Dru* gič smo se utaborili v višini 11.000 cev* ljev. Bili smo sicer zelo utrujeni, toda zaspati nismo mogli, ker je pritisnil hud mraz. Zgodaj zjutraj sva pustila nosače v taborišču ter se napotila da= Ije. Hoditi sva morala zelo počasi, ker je bilo dihanje v razredčenem zraku VENER Dnevne predstave točno ob: pol 5., poi 8. in jetrt na 10. Elitni kino Matica. Kongresni trg 9. — Telefon št. 2124. nik pa ie v strahu neprestano klical: veri« go gorskih grebenov in dolin, daleč na vzhodu pa veliko puščavo Death Wa* ley, kjer vlada največja vročina na svetu. Nadaljevala sva plezalno turo po grebenu in čez dve uri sva bila na vrhu Mount Muira. Do cilja sva imela še kake 3 km. Ker sem se med napor* no plezalno turo ranil na kolenu, sem naprosil Lassena, naj nadaljuje turo sam. Čez tri ure sem začul njegov glas vrh Mount \Vhitneya in videl sem, ka« ko mi maha z robcem v pozdrav. Nestrpno sem čakai Lassenovega povratka. »Vrniti bi se moral čez pol* drugo uro, toda čakal sem nad dve uri, pa ga ni bilo od nikoder. Začel sem klicati in ker se ni odzval, sem začel plezati za njim. Šest ur po njegovem odhodu sem ga zopet zagledal iVisel jc na strmi pečini in se držal z roka* mi nad glavo. Mislil sem, da je mrtev, ko sem ga pa poklical, se je zganil in odprl oči. Pomagal sem mu splezati na polico, kjer sem mu hotel postreči z jedjo. Bil je tako utrujen, da ni mogel jesti. Izpil je samo čašo limonade. Ko sva se nekoliko okrepčala, sva nastopila pot v dolino. Mimo prepadov sva morala plezati po vseh štirih. iVj mraku sva bila že tako blizu taborišča, da so naju nosači opazili. Čez dva dni smo se vrnili v Lone Pine, čez teden dni pa v Los Angeles. Gospodarstvo —g Naš uvoz v aprilu. Generalna direkcija carin je objavila statistične Dodatke o našem uvozu. V aprilu ie znašal 98.687 ton, v vrednosti 597,521.279 Din. Ako nrimerja-mo uvoz v aprilu letošnjega leta z lanskim, vidimo, da je nazadoval po teži za 9227 ton (8.55%), po vrednosti pa za 48,352.872 Din (7.58CA). Vrednost izvoza je znašala v aprilu 467,876.934 Din, tako da ie trgovinska bilanca v tem mesecu pasivna za celili 152,644.641 Din. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je znašal naš uvoz 327.221 ton, v vrednosti 2.262,198.438 Din. lani v Istem času pa 377.378 ton, v vrednosti dinarjev 2.489,346.055. Uvoz je torej nazadoval po teži za 13J?9, po vrednosti 9.12Ti. Izvoz je znašal v prvih štirih mesecih 2.015,475.959 Din, tako da je bila trgovska bilanca pasivna za 246,732.479 Din. —g Carinski dohodki od 10. do 20. junija so znašali 33,662.559 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 7,623.292, v Zagrebu 8,344.233. v Novem Sadu 6.318.712. v Ljubljani 6,065.334. v Dubrovniku 2,767.778, v Skoplju 1,479.575 in v Splitu 1.062.935 Din. Krasna romantična ljubavna drama s sodelovanjem 1000 krasotic. — Posebno lepi naravni posnetki. — Lepa Venera in mali Amor. — Amorjeve pustolovščine. — Igra ljubavi v osamljeni tajni špilji. — Moč ljubosumnosti. — Vražji otok V smrtni nevarnosti. — Rešitev ljubljenega bitja. — Zmajra makga AmorČka, V glavni vlogi znana ameriška krasotica M A R Y P H I L B I N Plezalna tura na Mount ©hitney Prva turista na vrhu gorskega velikana, visokega 4419 m, _ Medved v taborišču IN HRAM To in ono Nov zračni kolos Sedaj, v eri mednarodne «razoro* žitve» gradi Amerika bojno letalo, ki bo po velikosti, moči in sposobnosti, prekašalo vse dosedanje tipe bojnih letal. Novi zračni kolos, tipa «Fok* kvr». bo razpolagal z dvema motorje* ma po 950 konjskih sil, obseg kril pa bo znašal 73 čevljev. Letalo bo imelo na krovu pet strojnih pušk, vozilo pa bo lahko s seboj tudi 3000 kg eksplo* zivnih snovi, ki jih lahko — uporablja za bombardiranje mornarice ali pa mest in vojaštva na kopnem. V Ženevi pa razpravljajo o med* narodni razorožitvi . . . Lažni princ Dometa pred sodiščem Pred sodiščem v Kolnu se te dni zagovarja eden največjih pustolovcev povojne dobe, ki bi delal čast tudi Strasnovu ali pa stotniku Kopenicku. .le to lažni hohenzollernski princ Harry Domela, čigar avanture so lansko leto vzbudile v Nemčiji veliko senzacijo. Domela je izkoristil svojo precejšnjo sličnost s sinom bivšega kronprin-ca in je znal vlogo holienzollernškega princa tako imenitno igrati, da mu je nasedlo nebroj nemških aristokratov, kli so se s svojo naivnostjo nesmrtno blamirali. Domela je «posloval» zlasti po Turinški, ki še vedtno ne more pozabiti Viljema. Zanimivo je, da je več mesecev vodil za nos aristokracijo in oblasti. Dočiin so razni baroni in plemeni-taši na čast lažnemu princu prirejali bankete in slavnosti, mu je šla policija vsestransko na roko in mu izkazovala časti, kakršnih je pač deležen samo princ. Domela je na račun naivne plutokracije več mesecev prav dobro živel, dokler ga niso razkrinkali. Zanimivo pa je, da je nad dve tretjini oškodovancev umaknilo tožbo proti Domeii v zavesti, da si s tem prihranijo šc večjo blamažo. Domela je obtožen samo 7 manjših slučajev sleparij. k'i pa niso političnega značaja. Iz te obtožnice je dalje razvidno, da se je Domela izdajal tudi za grofa Mannfeldtei in barona Buxlebna. Domela ima na vesti tudi več neplačanih računov v najugledJnejših hotelih Berlina in Draždan. Na drugi strani pa je zanimivo, da državno pravdništvo širokogrudno ščiti bivše prijatelje in oboževatelje lažnega princa in da raje resignira na eksemplarično kaznovanje pustolovca, ki je znal visoke aristokrate tako spretno izkoriščati. Elementarna katastrofa v Nemčiji Strahovita elementarna katastrofa, ki je zadela Nemčijo, je. po obsegu sodeč, ena največjih tekom zadnjega stoletja. Prizadeti sta bili pred vsem dve dolini, ki ju namaka Laba in sicer v širini 18 do 20 kilometrov. Kakor poročajo listi, tamošnji kraji že od les ta 1897. dalje niso doživeli take po* plave. Nekoč cvetoče pokrajine so zdaj podobne puščavi. Najhujše je prizadeto letovišče Berggiessshiibel, ki šteje okoli 1000 prebivalcev. Gottleuba, miren in po* nižen potoček, ki teče skozi ta kraj, je narastel v veliko deročo reko, ki je trgala in rušila vse pod seboj. Voda je odplavila 20 hiš s prebivalci vred. Slika razdejanega mesteca je grozna, vse ulice so še vedno pod vodo. Ker so vsi trije tamošnji peki pri poplavi utonili, je morala vlada staviti prebi* valstvu na razpolago poljske kuhinje. Zdravilišče in zdraviliški dom sta raz* dejana. Pet mineralnih vrelcev je po* polnoma zasutih. Po ulicah leži mrtva živina, ki so jo polili s klorom, da se ne širijo epidemije. Na kolodvoru vlada kaos. Vagoni so razbiti in raz« metani, a kolodvor sam je porušen. Od 93 pogrešanih oseb so do sedaj potegnili 76 iz vode. Večina utopljen* cev je gola ali pa v nočnem perilu, kar dokazuje, da je poplava presene* tila prebivalstvo v spanju. Več utop* ljencev je ob viselo na drevesih, ker je voda dosegla višino 6 do 8 metrov. V Gottleubu ie poplava povzročila 5 milijonov mark škode. V Pirni je bil porušen velik železniški most. Po dosedanjih ugotovitvah je utonilo nad 200 oseb, 150 so jih do sedaj poteg« nili iz vode. Povodom eksplozije zaloge karbi* da v Potsdamu pri Berlinu, o čemer smo tudi že poročali, je bilo težko ra* njenih 6 oseb. Iz suhe Amerike Vrhovno Doveljstvo nad armado, ki skrbi, da se strogo izvaja prohibi* cijski zakon, ',r* poverjeno generalu LincoHu Andiewsu. Andrews je men* da najnesrečne*: vojskovodja, kajti vsa strategija mu v boju s tihotapci nič ne pomaga. Nedavno je moral drugače energični in iznajdljivi general prene* sti pošteno moralno zaušnico. Neki sarkastični tihotapec alkohola je ob* javil svojo onorrko v kateri zapušča vse svoje premoženje, ki znaša samo v letnih obrestih nad 100.000 dolarjev, generalu Andrewsu, češ da mora biti edino njemu hva'ežen za svoje boda* stvo. Kmalu nato je bil general ponovno osmesen pred javnostjo. Lastnik ne* kega mehiškega bara na levem bregu Rio Grande, ki tvori mejo med Ze# dinjenimi državami in Mehiko, je po* stavil ogromno reklamo v obliki 60 čevljev visokih črk, za katero je slika mesta Suareza. Napis se glasi »Simie O' Briens Bar«. Ta napis se vidi 70 km daleč in je za Američane na des* nem bregu nepremagljiva vaba. Iz obmejnega mesta El Pase romajo dan za dnem v mehiški bar množice žejnih meščanov. General Andrews pa mora mirno gledati, kako Američani pred njegovim nosom kršijo prohibicijski zakon. Čuden jetniški gost V "jetnišnici poljskega mesta Ka* liseh se nahaja neki Valentin Caczma* rek, ki je bil svoječasno radi umora ob* sojen na 15 let ječe. Mož je že odse* del 12 let v zaporu, a te dni je prejel obvestilo, da je deležen amnestije in od nadaljne kazni pomiloščen. Ko so mu objavili pomiloščen je, ni bil videti vzradoščen nad vestjo, pač pa je kate* gorično izjavil, da ne zapusti jetnišni* ce. Utemeljeval je svoj odpor proti svobodi, da je popolnoma sam na sve* tu, da ne hrepeni po nikomur, niti po svobodi in da se je tekom 12Ietnega bivanja tako privadil ječi, da je ne želi za nobeno ceno zapustiti. Vsa prigovarjanja ravnatelja kaz« nilnice so ostala bob ob steno. Mož je | vztrajal pri svojem, da, zahteval je ce* lo, da se ministru pravde predloži prošnja, da ostane vse življenje v za* poru. Uprava je želji čudnega jetniš* kega kandidata ugodila in ga za enkrat še obdrži v zaporih. * X Kuriozeu slučaj. V državi Chile so prišli na sjed kuriocnemu slučaju. V zaporih v Volparaisu je policija izsledila družbo ponarejevalcev denarja. Družba se je pri poslu posluževala jetniške tiskarne, škandal je tem večji, ker je v afero zapleten tudi direktor kaznilnice. Trgovskim nastavljencem! Z ozirom na mnogoštevilna vprašanja iz vrst trgovskih nastavljencev iz provincije nemogoče nam j«1, kakor onim iz Ljubljane vsakemu posebej odgovoriti. Zato si usojamo dati tem potom sledeča pojasnila: Krajevna sekcija trgovskih nastavljencev v Ljubljani se ustanavlja pod okriljem >Zveze privatnih nameščencev Jugoslavija, najmočnejše organizacije privatnih nameščencev v naši državi, ki šteje 70 podružnic ter ima v 20 svojih strokovnih sekcijah organiziranih veliko število privatnih nameščencev vseh strok. Organizacija Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije kakor celota z vsemi svojimi sekcijami stoji na stališča razrednega boja in popolne strankarske neodvisnosti ter po svojem sindikalnem programu ščiti in brani splošne ekonomske, socijalne in kulturne interese vseh privatnih nameščencev ne glede na po edine str«>-ke. Strokovne sekcije pa kakor sestavni deli velike organizacije posvečajo posebno poz°r nost specialnim potrebam, željam in zahtevam svojih Članov nameščencev dotične stroke- Prav takšen namen in nalogo ia tudi naša »Krajevna sekcija trgovskih nastavljencev v Ljubljani.< Da zamore organizacija izvrševati svojo nalogo in obveze napram članom eo potrebni poedini organizacijski organi, a predvsem strokovno grupiranje. Ker so pa trgovski nastavljene! v Sloveniji v absolutni večini večini neorganizirani, je prva naloga pripravljalnega odbora da ustvari — četudi z malim številom zavednih tovarišic in tovarišev — temelje naši strokovni sekciji. Z časom, ko bo v naši akciji sodelovalo večje število trgovskih nastavljencev t Sloveniji bo naloga naše organizacije, da v polnem obsegu za vse in za vsak kraj zahteva: uve-i-bo 8-urnega delovnika, popolnega in striktno izvajanega nedeljskega počitka, reguliranje prejemkov in določitev eksistenčnega minimuma, ki bo zadoščal za dostojno življenje, odpravo krivične obdavčitve naših že tako mizernih plač, omejitev števila vajencev, ki dane« enostavno izpodrivajo kv:i-Uficirane trgovske na«ta vijence, ukinitev raznih trgovskih večernih in dnevnih tečajev, privatnih, dopisnih in drugih trgovskih šol, ki ne služijo za izpolnitev strokov, izobrazbe trgovskih nastavljencev marvK ustvarjajo nad produkcijo trgovskega name-scenstva in s tem le se povečujejo veliko brezposelnost, ki vlada v vrstah trgovskih nastavljencev. Z eno besedo naša strokovna sekcija bo pri reševanju vseh vprašanj m problemov, ki direktno ali indirektno tan-girajo življenske interese trgovskih nastavljencev aktivno sodelovala v prid vseh trgovskih nameščencev. 2e samo s tem bo ona največja ovira uresničenju reakcionarnih namenov vseh tistih, ki s težkimi davčnimi obremenitvami, s slabimi plačami, s podaljšanjem delovnega časa na 10 ali pa celo 12 ur, z brezposelnostjo, ki se večkrat ustvarja na umetni način i. t. d. ter sploh z nepriznavanjem oaSih pravic hočejo izročiti »ia milos«t in nemilost krut emu in brezobzirnemu izkoriščevanju. Na tej edino zdravi bazi počivajo temeln naše strokovne organizacije; to je nas začetni program, ki se bo pa seveda po prvih uspehih in z naraščajočim številom Članov vedno izpopolnjeval in razširjal in z njim vre ] bodo rastle tudi danske pravice in ugodnosti naših članov. Mi se v nobenem slučaju ne želimo in se tudi ne bomo posluževali raznih četudi sladkih ali vendar praznih fraz in obetanj od katerih dosedaj, ko so nam jih servirali drugi nismo imeli prav nobenih koristi, ker se predobro zavedam", da samo z popolno organiziranostjo in složnim sodelovanjem edino za moremo doseči uspehe Ln izboljšati naš obupni položaj, ^o cialna reakcija vladajočih, ki se v polnem obsegu izvaja tudi na hrbtih slovenskih trgovskih nameščencev privede prej ali slej tudi njih do prepričanja, da se o nepotreb nosti strokovne organizacije — danes v 20. stoletju! — ne more govoriti! Naposled opozarjamo vse trgovsko na stavljenee, ki so brezposelni, a so naši člani oziroma želijo poslati nali člani, da se ustmeno ali pismeni priglasijo našemu pt* boru v svrbo izplačila brezposelne podpore, ki se razdeljuje v smislu i-Pravilnika o pomaganju brezposelnih*. Istočasno bodo sprejeti v našo evidenco brezposelnih. Urad ra poredovanje nameščencev, ki bo posloval za vse Člane brezplačno, bo ustanovljen Še. tekom toga meseca. 2. številka uaŠega glasila bo Izšla 10. I m. Brezplačne uvode lahko dobijo vsi trgovski in drugi privatni namsSčenci, ki bodo podpisanemu odboru sporočili svoje natančne naslove- Za vsa daljnja brezplačna |h»jasnija \z-izvolite se obrniti pismeno ali ustmeno ua: Pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne sekcije trgovskih nastavljene«* v Ljubljani, Poljanska cesta Št. 12. Mantica Barkini: Brez oči Voz se je naglo odpeljal, tako, da se je zazibala žena, ki je gledala skozi okence in pošiljala poslednje pozdrave bolničarki. Kamila ni govorila. Svojo roko je spustila na roko svojega moža, ki je nervozno drhtela na njegovem kolenu. Začutivši njeno roko se je on nekoliko pomiril in jo pobožal. Kamila se je blago nasmehljala. Bila je že navajena, da je, če tudi ga ni gledala, čutila vsako razpoloženje tega človeka, čigar ugasle oči so bile prevezane. Ali zdaj ga je pogledala in srce se ji je stisnilo. Pobožala ga je nežno po licih, ki so od dolgega ležanja v bolnici bila kakor od voska. »Karlo, zadovoljna sem!« »Prerano se veseliš. Kamila.« »Ne. Zdravnik mi je zatrjeval, da boš čez osem dni zopet videl, kakor si videl prej, razume se samo, če se dobro paziš.« Mož je molčal nekaj časa. potem je povz>el: »Ali povedala pa mi nisi, koliko znaša račun! Moja plača... ne verujem ...« »Nisi dolgo ležal in račun ne bo prevelik. Sicer pa ga odplačamo v obrokih. Ni treba ti skrbeti za to.« »Ali čudno se mi vendar zdi, kako izhajaš in kako boš mogla izhajati.« »Ah, glej, ostali so mi še mamini uhani, potem ...« > Za ostanek bi trebalo, da se obrneš na Luko!< je pripomnil Karlo. »On je naš starj prijatelj. Rajši sem dolžan njemu nego zdravniku.« »Ne, ne želim, da smo Luki dolžni!« odvrne Kamila. Potem prida: »No, glej, že smo doma. Luka nas čaka pri vratih.« »Dobro. On mi bo pomagal, da pridem do stanovanja, ti pa hiti naprej. Pripravu povabim ga na južino.« Ko sta prišla v stanovanje, je Luka takoj zaprl vetrnice na oknu: zdravnik je odredil, da morajo biti Karlove oči v temi. Kamila je pogledala hvaležno na Luko. Dva prijatelja sta sedela na malem divanu. Karlo je s tihim glasom vpraševal po znancih, ki jih je moral zapustiti. Ko ie prijatelj odšel, je ostal dolgo sam. Razmišljal je o svojem življenju in ugotovil, da je živel pogrešeno življenje. A Kamila? Poklical jo ie z glasom, ki je drhtel: »Kamila, ali si bila srečna?« Ona ga je pogledala. Potem je rekla: «Počakaj, Karlo, moram zapreti od zunaj vetrnice, ker sili en žarek svetlobe neprestano v sobo, to pa je lahko pogubonosno za tvoje oČi.» Po njenem odhodu se je zopet prepustil mislim. Niti sam ni vedel zakaj, ali vendar so se mu v glavi porajale misli, da mu vsi lažejo. Kako pa naj v temi, k'i je krog njega, ugane resnico! Nenadoma je pozvonilo Cul je jasno Kamilin glas in njene korake. Cul je potem lahko škripanje vrat, na to šuštenje papirja in vratarjev glas. Potem so se vrata lahko zaprla. Kamila je ostala zunaj. Zakaj? No, glej, vrnila se je, ali ne k njemu, da mu pojasni, ampak naravnost v kuhinjo. Zato jo je poklical z glasom, ki se je močno tresel: «Morala sem pogledati v kuhinjo. Zdaj pa sem že zopet pri tebi.-* In sedla je poleg njega. «Luka mi ie sporočil, da ne more na južino... Če bo mogel, pride jutri.* «Ti je pisal?» «Ne... Sporočil mi je po nekem dečku.» Oba sta umolknila. Laž je bila padla med nju. J Karlo je razmišljal o šuštenju papirja. — oh, cul je dobro — o katerem mu ni ona ničesar govorila. Kaj je to moglo biti, ako ji Luka ni pisal? Lomil si je glavo. Kaj bi moglo to biti. Marsikaj se je zdelo verjetno. Jezilo ga je, da mu sploh nekaj prikrivajo. Razmišljal je, dokler ga ni Kamila odvedla k mizi za '"užino. Med jedjo je skušal načeti razgovor, ali takoj je čutil, da Kamila ni razpoložena. Zato je kmalu vstal od mize. »Grem v ..postelj. Kamila. Poskušal bom spati, da se okrepim in čimprej ozdravim.* * Nenadoma se je prebudil. In prva njegova misel je bila: kaj dela Kamila? Okrog njega je bila tema. Prisluhnil je. Vse je bilo tiho... Ali ne popolnoma. Jedva se je čul pridušen jok. Njen jok. Pomeni-li to, da za njegove oči ni upanja več? Ne. to ne more biti! Dopoldne, v vozu*, je bila Kamila zadovoljna, smejala se je, govorila ie o njegovem ozdravljenju!.. Kaj more torej to biti? Da se ni kej pozneje zgodilo? Morda je žalostna, ker jo je vprašal, ali je bila srečna. Ali pa je bilo tisto pismo, šuštenje onega papirja ... Prisluškoval je, ali srce mu je tako močno utripalo, da ni ničesar slišal. Vendar je jasno čul, kako je Kamila odprla vrata, malo postala in jih zopet zaprla. Ali je sedla Kamila k mizi, da pregleda račune? Kako se bo njeua uboga glavica znašla v teh strašnih in zamotanih računih! Z bolestjo v srcu je ugotovil, da ji ne more pomagati... Ali zakaj je Kamila nervozna. Glej. zopet je odprla vrata... Kakor da je šla dol po stopnicah. Pa se že vrača. urno. Naravnost v kuhinjo... in hodi po prstih... Zakaj, če nikoli ne hodi tako? Tedaj se je Karto dvignil in se je začel oblačiti. *Ne!» — je govoril odločen ženski glas. «Tako ni moglo več dalje. Ni treba več, da plačuješ v bolnišnici. Sploh ti prepovedujem, da boš vzrok njegovemu trpljenju. Ali ne boj se, da s! poiščem drugega ljubavnika. Tvoje sa-moljubje je lahko mirno. Ljubavnika! Pusti me, da se smejem. Ti niti ne veš, da sem jedva čakala, da se te rešim, ker me nisi prav nič spoštoval. Ne spominjam se več, ali se mi zdi, da sem te imela rada ali da si mi ugajal. Da si me ti imel rad, bi bila tvoa. Ali vedi, da sem njega vendar ljubila, iznad vsega, iznad vsega ...» Ženin glas se je tresel, ko je nadaljevala * «Nadloga me je pripravila do tega, da sem sprejela tebe. Tako je. Zdaj pa sem se obrnila za pomoč drugam. Kaj hočeš, takšno je živbenje! Ce boš trpel zavoljo tega, če me boš sovražil, se to mene ne bo t'kalo Samo tega nočem, da bi on kaj slutil, ker bo manj trpel. Ti boš prihajal kakor doslej. ker čuti on potrebo, da ga kdo obišče. Ko pa bo ozdravel, se izgubiš za vselej — Porečeš mu, da si se preselil v drugo mesto. On bo verjel in ne bo ničesar več sumil...» Človek, ki mu je žena to govorila, je sedel kakor zadet od strele. Čakal je, da mine vihar in molčal. Nenadoma je žena naglo dvignila roko kakor v odbrano. Lica so ji prebledela, črte na obrazu so se skrčile, pogled je bil strmeč. Luka se je okrenil v smeri njenega pogleda. Na vratih je stal Karlo, slabo oblečen, z razprostrtimi rokami, s katerimi je, tipajoč, iskal pot. Karlo je vse slišal. Videlo se je to po izrazu njegovega obraza. Luka je skočil in gledal preplašeno. Spomnil pa se je, da Karlo ne vidi, da se more neopaženo umakniti in da Karlo ne bo uganil, kdo ie bil tu. In spomnil se je tudi da bi bilo bolje, da Karlo nikoli ne izve. kdo mu je prinesel to nesrečo. Kdo mu je tako iznenada prizadejal smrtni udarec. Medtem, ko je gledal, kako naj izgubi iz sobe, se ie začul ženin krik: v'Kaj počenjaš? Kaj počenjaš? Ti se ugonabljaš. ubijaš; kaj počenjaš. Karlo?* In stekla je h Karlu, ali prekasno. Ker bolnik, ves iz sebe od bolečin in tega, kar je slišal, je z euo samo surovo kretnjo strga! obvezo z oči in s svojimi bolnimi, izbuljenimi očmi je gledal preplašeno zdaj v ženo, zdaj v prijatelja. Njegova usra pa so klicala pridušeno: -Hočem videti! Hočem videti!...» Oddaja VI Mestna hranilnica oddaja v najem trgovske lokale v Ljubljani, vogal Stritarjeve ulice in Cankarjevega nabrežja (Filipov dvorec nasproti Frančiškanski cerkvi). Pojasnila daje hranilnično ravnateljstvo. Ponudbe z navedbo najemnine je vložiti do 20. VII. 11. Mestna hranilnico ljubljanska Srednjevelik kovček lep in močan, zelo p-l^'aven za potovanje ali za dopust. — ceno naprodaj. — Naslov v upravi «Slov. Naroda«. 1659 Natakarico na račun ki bi pomagala tudi pri drugih hišnih delih in ki more položiti Din 3000 kavcije, sprejmem Naslov v upravi »Slov. Na* roda«. 1673 Periektnega korespondenta za srbohrvatski in nemški jezik išče denarni zavod v Bosni. Prednost imajo aktivni sokol« ski delavci. Nastop takoj. Pis* mene ponudbe z zahtevami na Oglasni zavod »Rekord«, Sarajevo. 1671 Poslovni lokali v 1.. oziroma II. nadstropju Šelenr ur^c- ulice, oziroma Aleksandrove ceste — se ti« ko j oddajo. — Naslov v upra* vi »Slov. Naroda*. . 1661 Pisalne stroje nove in rabljene Underwood. Remington. Simth Broes in sa potovanje povrvrstne — nudi z garancijo Josip Pukl ■ Ce. I liu. — Popravil« »seb znamk Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je gospa Regina Levičnik po dolgotrajni bolezni preminula. Pogreb drage rajnke se vrši danes ob 5. pop v Škof ji Loki. Škofia Lok«, dne 12. julija 1927. Žalujoči ostali. Prosi se tihega s&alja. Pes volčje pasme star dve leti prvovrsten čuvaj — ceno naprodaj. — Po« nudbe pod «Cuvaj/i644» na upravo «Slov Naroda*. 3000 Din posojila išče nujno uradnik s stalno službo proti garanciji in do* brun obrestim. — Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo — 1678«. 1678 se Vino toč odda v najem. Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 1677 Danes zvečer se posluša brezplačno »Radio Horny« iz vse Evrope v go* stilni MAVER, Ahaci jeva ce* sta št. 5. 1681 Razpis služIle. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje mesto pogodbenega deoiznego uradnika Zahteva se dokaz o daljši popolni praksi v poslovanju z devizami. Predizobrazba: po možnosti dovršena srednja šola ali trgovska akademija. Ponudbe z navedbo zahtevane plače je vložiti do dne 3t. julija 1927. Mestno hranilnica ljubljanska. Urejuje; Josip Zupančič. —» Za »Narodno Fran Jejeriek. — Zs tniorttpt del lista; Oton ChristoL -» V« v Ljubljani. 7164