80. itevllkc.
,Slcven«k.S Narod" rclja
L4*btj&ni na dom dostavljen:
eto leto . .... K 24--
Ml leta . .....12*—
^etrt leta . ..... G*—
mesec ......2-—
v upravniltvu prejeman:
celo leto..........K 22-
pol leta........., U'~
četrt leta........ .5*50
na mesec......... 1*90
Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Br*4ni§tvt> i Knaflove ulice št. 5, (1. nadstropje levo), telefon it. 8«.
Izhaja vsak dsn zvečer fzvzemti nedelje In praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Uprmvntttvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne Stvari.
- Posamezna številka velja It vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„narodna tiskarne" telefon it. M.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                             za Nemčijo: celo leto.........K 25-—     ©do leto.........K 28-
pol leta . četrt leta na mesec,
13 — 6*50 2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upiavnlfitvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80.
V tednu mira.
N a D v n a j u , 8. aprila.
Predvelikonočno zasedanje poslanske zbornice je poteklo mirno. Kar je vlada zahtevala, je vse dobila. Poslanska zbornica je parirala kakor rekrutje, najbolj ravno tisti junaki, ki so nekaj tednov poprej na vse grlo kričali, da je Bienerthovo ministrstvo pređpu tna prikazen in provokatoru" -ni nestvor, kateremu bodo pri prvi nr;Jiki vrat zavili.
S<«I;«i, v dnevih velikočnih počitnic, imajo stranke dovolj časa, da razmišljajo p svojem postopanju po Veliki nori. ko se zopet šnide državni vhor in ko se bodo križali meči najprej ]>ri vladnem načrtu jezikovnega zakona za (Jesko.
Različna znamenja kanejo, da se nekatere stranke pra\ resno pripravljajo na te boje. \a Češkem se koncentrira seveda vse zanimanje za boj zaradi jezikovnega zakona, s katerim hoče vlada po ovinkih in s preziranjem češkega deželnega zbora doseči razdelitev češkega kraljestva v dve provinciji, in ustanovitev popolnoma nemškega ozemlja.
Cehi kar nič ne mislijo na to, da bi >-e podvrgli t« j nemški zahtevi. Pač pa se v debatah o tem vprašanju pojavlja prvič tudi mod Cehi misel, ki >o slovenski politik] ze davno zastopajo i 11 ki jo je posebno naš list svoje čase mnogokrat obširno utemeljil. Misel je na krni ko izraženo sledeča: Ce že čl; n 11). osn. zakona, ki jamči vsem narodom ravnopravnost v šoli. v un.di. in v javnem življenju, sam na sob! ne zadostuje, če obsega ta določb. samo princi]), kateremu pa je treba dati izvršilno moč, potem naj se v državnem zborn sklene okvirni zakon za vsa kraljestva in deželo, nošami zn i m deželnim zborom pa naj se pri pozna pravica, da Izpopolnijo ta okvir po posebnostih dotične dežele.
S takim zakonom bi se lahko zadovoljile vse Rtranke, če bi obsegal zanesljiva jam^va za varstvo pravic narodnostnih manjšin. Lahko bi se zanj odločili Poljaki in Malorasi, Nemci in Cehi sploh vsi, ki bo dobre volje.
Slovenci smo bili doslej z zahte-vanjem takega okvirnega zakona precej osamljeni; tndi med Slovani ni imela ihi&ei mnogo simpatij, še manj seveda med Nemci. Kakor kriče ti po ravnopravnosti le povsod tam, kjer so v manjšini, kjer pa so v večini, tam neče^o o njej ničesar slišati, tako jim tudi kar nič ne ugaja,
da bi se jezikovno vprašanje rešilo za eelo državo v smislu ravnopravnosti, ker so zdaj vzlie členu 19. gospodarji v državi in je narodna ravnopravnost uresničena samo v najmanjši meri.
Med Slovani se je pa prav v teh dneh začelo jasn-ti. Češki narodni so-cijaiei so začeli u videvati, da je državnopravni program čeških strank vendar nekam malo aktnvalen in da sedanji čas ni prav primeren reševanja tji k 111 problemov, ko je češki narod in ko je češka narodnost v nevarnosti. Narodni soeijalci češki — to je razvideti iz zadnjih Klofačevih izjav, s«) spoznali, da sodobnim razmeram primarno je treba vse moči koncentrirali na vojevanje v prid naeijona-li/ma. To je gotovo nekaj, kar je nad vse simpatično Slovencem, ki stojimo strogo na nacijonalnem stališču.
Ravno tako je češka narodno-so-cijalna stranka začela zastopati stališče, da se jezikovno vprašanje ne snu* rešiti samo za Češko, nego da se mora rešiti oben« m za vse kronovine, katerega mnenja postajajo tudi že druge češke si ranke, tako da pride brez dvoma to vprašanje v bodočem zasedanju na razpravo.
Nemcem to že zopet ni všeč. Prej so silili in pritiskali na vse načine, da se mora resiti jezikovno vprašanje, a satno za Češko, kjer so v manjšini, zdaj, kc -c na obzorja — a še daleč — prikazuje eventnvalnost, da bi m* jezikovno vprašanje rešilo za celo državo so pa proti temu. Danes je javna tajnost v političnih krogih, da hi nemški radikale! radi onemogočili zasedanje državnega zbora, a tako, da bi krivda padla na Slovane in bi ustalo na krmilu nemško - nacijonal-no ministrstvo« Ce se jim to posreči, je seveda še vprašanje.
Abdikacija cesarja Frana Josipa?
D n n a j, 8. aprila. »Ostdeutsche Rundschau« javlja, da se namerava prirediti cesarju zahvalna manifestacija za ohranitev miru. Ta slavnost se priredi, kakor zatrjujejo merodajni krogi, istočasno, ko sprejme cesar naslov bosanskega kralja. Takoj na to bo cesar docela uli pa deloma odložil vladne posle. Romunski »Lloyd« poroča, da je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand sprejel ministre v uvdijenci in si dal natančno poročati o vsakem posamnem resort«, kar izpričuje, da se je že jel intenzivno baviti z vladnimi posli.
Gonja proti češkim narodnim socialcem.
Praga, 88. aprila. Centralni odbor narodno - socialne mladeniške organizacije je imel včeraj sejo, dasi je vlada to organizacijo razpustila. Ker je policija stražila strankini sekretariat kakor 'udi uredništvo »Češkega Slova«, so se odborniki zbrali v hiši nekega somišljenika. Policija je danes zopet izvršila hišno preiskavo pri glavnem tajništvu mla-deniških organizacij ter zaplenila več pisem, ki so se ji zdela sumljiva. Kakor javlja »Ccske Slovo«, so pri hišnih preiskavah v Rakovniku zaplenili tudi blagajno in blagajniško knjigo tamošnjega »Sokola«. V Novem mestu so po izvršenih hišnih preiskavah are to vali tri voditelje narod -no-socialne stranke.
Razpust skupnega parlamenta in hrvatskega sabora?
Zagreb, 8. aprila. V političnih krogih zatrjujejo po informacijah iz zanesljivega vira v Pešti, da bo vlada začetkom maja razpustila parlament in hrvatski sabor. Na ta način se hoče rešiti ogrska iu hrvatska kriza z enim udarcem. Takoj po končan ili volitvah bo se ban baron Ranch jel pogajati s saborsko večino. Ako bi se ta večina izkazala kot nesposobna za vlado, bo sabor tolikokrat razpuščen, da dobi večino kaka stranka, ki bo sposobna za vlado.
Sporazum med Avstro-Ogrsko in Črno goro.
Dunaj, 8. aprila. Crnogorska vlada je vročila avstro - ogrskemu poslaniku baronu Kuhnu to-le noto: U so jam si vašo ekseeleneo obvestiti, da sem kraljevemu italijanskemu poslaniku na Cetinju vročil noto, katere prepis prilagam. Ker smatra knežja vlada spremembo člena 29. be-rolinske pogodbe, ki se ima izvršiti, za udeležence kot zadovoljivo in ker je Crna gora pripravljena se pokoriti odločitvi velesil glede člena 25. iste pogodbe, se knežja vlada nadeja, da ni ničesar več na potu mirnemu razvoju dobrih odnošajev med monarhijo in Crno goro. — Poslanik baron K u hn je na to noto dal ta-le odgovor: C. in kr. vlada je z zadovoljstvom vzela na znanje izjavo, ki jo je podala knežja vlada glede svojih odnošajev napram sosedni tnonfirhiji in je srečna, da sme pod temi pogoji smatrati prijateljsko razmerje med Av-
jBBI
listek.
Cirilico le hrvaško pismo.
Sedanja hrvaška vlada je zabranila porabo eiriliee pri vseli javnih uradih, češ, da je cirilica srbsko pismo in nedovoljena na obsegu kraljevine Hrvaške. Da je prišlo do le zabrane, so seveda krivi žalostni politični odnošaji, ki vladajo zdaj na slovanskem jngn vsled pritiska mažar-*ko - avstrijske imperijalistične politike, katera bi mogla uspevati le tedaj, ko bi se slovanski živel j zatrl do kraja, in to zatiranje pospešuje z vso močjo sedanja hrvaška vlada, ki je popolnoma odvisna od madžarske, katera seveda ne trpi nič slovanskega, ^lažarom se zde zdaj najbolj nevarni Srbi, zatorej jih je treba zatreti tako ali tako. Boje se vsakega srbskega zraka, pa tudi eiriliee, tedaj proč ž njo. Hrvaška vlada je tej zapovedi "godila. Da je pa cirilica od starine pravo hrvaško pismo, to so pri hrvaški vladi pozabili, ali kar je bolj verjetno, niso niti znali, da so Hrvati *I>loh že kdaj rabili cirilico.
In vendar je zgodovinska istina, <la so Hrvati rabili od starine vsa tri
pisma glagolsko, cirilsko in latinsko, in sicer ne samo v cerkvi nego tudi v zasebnem življenju. Med glagulaši duhovniki jih je bilo mnogo, ki so pisali iako krasno, da bi bilo vredno po njihovih obrazcih zliti popravljene črke glagolske. Poleg glagolice se je pisalo mnogo tndi s cirilico posebno v hrvaški Bosni in po ostalem Hrvaškem, in sicer še prej, nego so se semkaj naselili Vlahi (Srbi). Tako imamo iz 16. veka mnogo ohranjenih hrvaških listin iz Bihaća, ki so pisane z glagol tod, a tudi s cirilico in z latinico. S cirilico so pisali Biščani (sodnik in vsa občina) I. 1540. glaso vitemu Nikolaju Jurišiču, o katerem je znano, da je pisal samo hrvaški in sicer s cirilico. Še leta 1582. se je zvala v Bihaća (a treba znati, da se je Puhač slat ral takrat za glavno mesto Hrvaške »metropolitana di Croatia, oiazza principalissima, di quei con-fini« piše poslanec beneški v Benetke M), junija 1. 1592., ko je sporočilo padlo te trdnjave svoji vladi) službeno cirilica hrvaško pismo (Churuli-kn oder Krabatische Sprache) v poročilu vojaškega kvartirmojstra Jur-ja Panerja namestniku hrvaškega generala Andreju Turjaškemu, da je bil Juri Košić po nalogu zapovednika krajine Ferenberga 1. 1578. zaprt v Črnomlju, a njegove stvari zaplenje-
ne ter o njih sestavljen inventar s ćirilskim ali hrvaškim pismom. (R. Lopašič. Sj>omenici hrvatske Krajine. L, str. 115). V 16. in 17. veku se je sploh rabila glagoliea in cirilica po Hrvaškem, a še v 18. veku nahajamo na listini, pisani v hrvaškem jeziku, ki je bila izročena v Ljubljani 28. septembra 1. 1709. vojaškim pove-renikorn za urejenje Like in Krbave od pooblaščencev iz teh hrvaških krajev, podpise s cirilico. (R. Lopašič. Spomenici hrvatske Krajine. III., str. 250). Še do dandanes se je ohranilo v dunajskem in graškern arhivu mnogo hrvaških listin tudi s cirilico pisanih, premda so jih mnogo uničili. Nekoliko jih je priobčil že omenjeni zgodovinar R. Lopašič v znameniti zbirki »Spomenici hrvatske Krajine^. Ce se je tedaj med spisi bojnega sveta, kjer so bili nameščeni skoraj sami Nemci, ohranilo toliko hrvaških listin, potem je nam jasno, da se je pisalo v hrvaškem jeziku tudi pri glavnih zapovedništvih v Karlovcu in Varaždinu, a še več pri pojedinih stotnijah, kjer mnogi častniki niso niti znali drugega jezika nego le hrvaški. Take hrvaške spise so prevajali na nemški jezik za porabo bojnega sveta. V narodnem pogledu so se odlikovali pred vsemi Hrvati Se-njani, ki so rabili vedno hrvaški je-
stro - Ogrsko in Orno goro kot zopet obnovljeno. Kar se tiče spremembe člena 29. berolinske pogodbe, je knežji vladi znano, da je Avstro-Ogr-ska že preteklo jesen izrazila svojo načelno pripravljenost pritrditi tej spremembi. C. in kr. vlada je srečna, da ji zadnje obvestilo vaše ekscelence dovoljuje uresničiti ta namen ter v sporazumu z ostalimi signaturu imi silami berolinske pogodbe pristopiti k rešitvi tega vprašanja.
Razpustsrbskih prostovoljskih čet.
B e 1 g r a d , 8. aprila. Srbska vlada je v smislu izjave, ki jo je podala Avstro - Ogrski, razpustila vse vstaške čete, ki so jih tvorili Makedonci iu Bosanci. Sedaj je izdala ukaz, da se morajo raziti tudi čete ruskih prostovoljcev, ki sta jih nabrala general Lipovac in knez Gagarin. Teh prostovoljcev je 2000. Vrnejo se v manjših skupinah na Rusko. Častniki, ki so jim poveljevali in so pred kratkim šele izstopili ruske armade, ostanejo na željo srbske vlade v Bel-gradu in vstopijo v srbsko armado, ako bo to dovolilo rusko vojno ministrstvi).
Ruski minister za slovansko vzajemnost
Moskva, 8. aprila. Trgovinski minister Timirjazev je imel te dni v borznem odboru govor, ki je vzbudil splošno senzacijo. Rekel je med drugim: S čuvstvom globoke bolesti se dotaknem kočljivega vprašanja o našem stališču na polju mednarodnih političnih dogodkov. Ni dvomiti o tem. da naš glas pri mednarodnih dogodkih morda ni bil zadostno močan, kakor bi to zahtevala moč Rusije. Toda, gospoda moja, prepričan sem, da je to prehodni pojav; naših ruskih idealov ne morejo uničiti te aH one kombinacije na zapadu. Nam vsem je ideja združit\e \seh Slovanov enako draga. Te ideje ne more nihče vdu-šiti v ruskem srcu in v ruskem mišljenju. Ta ideja bo v nas živela vselej kot prapor narodnega čuvstvovanja. Da pa To idejo preje ali kasneje uresničimo, moramo ustvariti močno državo, ki bo silna ne samo vsled bajonetov in topov, marveč pred vsem \sled narodnega blagostanja. Nabirajte zaklade za narod, širite presveto, ustvarite čim največ zadodoljnih in materialno dobro stoječih ljudi na Ruskem, potem bo si Rusija pridobila ono politično moč, ki ji pristoja po njeni obsežnosti in številnosti njenega prebivalstva.
zik v vseh zgodah. Pisali so pa večidel z latinico. Pa tudi krajinski »rene-rali so skoraj vsi razumeli in pisali hrvaški z latinico ali s cirilico. Ohranili so se nam mnogi hrvaški spisi od Herbarta starejšega (1575) in Iler barta mlajšega (18t)9) Turjaškega, Andreja (1594) in Karola (1713) Tuijaškega, .Josipa Rabate (17:*n. Josipa (1689) in Ferdinanda Herber-steina (1728), izcegenerala in komisarja na Krajini Ivana Lamberga (1712), Rudolfa Edlinga stotnika senjskoga (1704), princa Hanibala Porzie (1709), od mnogih varaždinskih generalov in drugih krajiških zapovednikov rodom iz notranje-av strijskih dežel. Stari stotnik ogulin -ski, sicer po dostojanstvu general Adam Burgštal (1710) je pisal <lo mircem in Plasmanom lastnoročno s cirilico, katera je bila poznata tudi v njegovem kraja, na Beli krajini, kjer je imel Burgštal svoja posestva Podbrežje, Krupo, Vinico in druge. V Črnomlju se je učila na ondotni šoli glagoliea in cirilica že za časa reformacije. Znano je, kako se je zavzel črnomeljski vlastelin Nikolaj Fran-kopan 1. 1575. za tamošnjega učitelja Jerneja Mavrinca pri kranjskih sta novih, da ga iznovič namestijo, češ, da je koristen poduk v glagolici in cirilici tudi na Kranjskem, kjer se je
Dopisi
II tele z Diko v. Vkljub bojem, katere je tukajšnje nSlov. bralno društvo14 prestalo v leta 1908, ko se je etre slo terorizma gotovih oseb, društvo ni nazadovalo v nikakem oziru. V gmotnem stoji bolje ki t kdaj prej, pa tndi v moralnem je le napredovalo. Lepa je vrsta časnikov, ki so Članom na razpolago in za naše razmere imamo preoej številno in dobro urejeno knjižnico. To priča, da društvo v polni meri ustreza svojemu namenu. Pa tudi drugače se skrbi za izobrazbo Članov, kakor tndi širšega občinstva. V preteklem leta je dra-štvo vprizorilo narodno igro nDivji loveo". Vsak, kdor pozna to igro, je nekako nezaupljivo pričakoval te predstave, ki jo je za naše razmere bilo res težko vprizoriti, posebno ako pomislimo, da so bili oredstavitelli sami priprosti delavci. Toda predstavljalo se je nad vse pričakovanje dobro. — Na prvo nedeljo po Veliki noči dne 18 t. m. pa „Slov. bralno druHvoa v Železnikih priredi predstavo narodne igre iz Napoleonovih Časov „ Legij onarjiu. Krasna igra, vredna, da se jo gleda in posluša, ako je dobro vprizorjena; kar upamo, da bodo naši diletantje tudi storili, kolikor je to v tukajšnjih okoliščinah mogoče. Vse prijatelje ljudske prosvete in lepe zabave se vabi, da se predstave v obilnem številu udeleže. Vrši se pri gosp. Thalerju  Začetek ob 5 uri popoldne.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 9. aprila.
— Klerikalci In občinske volitve. Klerikalci se z veliko vnemo pripravljajo za občinske volitve. Njihovi agitatorji obeh spolov pobirajo podnevi in ponoči pooblastila pri volil kab, da 80 jih dosedaj nabrali že okrog 200. Kandidate za III razred nameravajo postaviti šele prihodnji teden, češ, da kandidatur ne objavijo preje, dokler ne dobe toliko pooblastil v roke, da bodo z gotovostjo lahko sklepali na zmago. Obenem hočejo sondirati, če se nameravajo udeležiti volitev tudi Nemci, odnosno ako bi hoteli podpirati klerikalne kandidate. Kolike r se ve, Nemci ne bodo stopili samostojno v volilno borbo, pač pa so pripravljeni podpirati vsako akcijo, ki bi merila na to, izpodkopati tla narodno napredni stranki v mestnem občirskem svetu. Kakor* jtorej vse kaže,  bodo na zunaj samo kleri-
rabila do Primoža Trubarja v knjigi le glagoliea (Valvasor VI. 274), a po našem mnenju gotovo tudi cirilica* Da so hrvaški velikaši pisali veči del hrvaŠejno, tudi s cirilico, nam ni tre-ba dokazovati.
Sčasoma je prenehala poraba cirilice pri katoliških Hrvatih ter se je počela uvajati vedno bolj latinica, a v javnem življenju je midvladala hrvaščino tudi latinščina, ki je gospodovala do 1. 1S47., ko je bila iznovič proglašena hrvaščina za službeni jezik. V Krajini pa je zmagala vsled vojaške uprave nemščina. Pri katoliških Hrvatih se je vzdržala v cerkvi po nekih krajih glagoliea do dandanes, pa se zato smatra glagoliea za katoliško, hrvaško pismo, dočim so na Hrvaško doseljeni Mani (Srhi) pridržali cirilico ne samo v cerkvi nego tudi v zasebnem življenju, zato je to pismo poznato le kot izključno srbsko,, kar pa ni, marveč je (k! starine hrvaško. Tako se menjajo s časom mnoge kulturne uredite, ki morajo ostati pa narodu pri vsem tem svete radi starine.
Da se je našla na Hrvaškem vla da, ki je zabranila cirilico kot hrvaškemu narodu tuje pismo, je pa znak velike dekadence tako zvane hrvaške vladine stranke. Bromus.
kalci stopili v volilno borbo, pod pirali pa jih bod ) naukoma Nemci z vso silo Kakor smo že zabeležili, se med klerikalnimi agitat rji najbolj odlikujejo ženske, ki so neprestano na nogah, da vlove Čim največ po-oblast 1 PL sebno m arij va v tem osiru j« PavlaČeva ILša s Hv. Petra oeste, ki je pravi strah volilkam v peter-skem predmes'ii. Nobeni volilki ne da miru vs-k) pesti tako dolgo, da ji podpiše pooblastilo aH pa dajo s silo vrže skozi vrata. Naprednim volilkam bi prpročaii, naj bi se preti klerikalnemu „strahu- posluževale zad* njega najuspešnejšega sredstva.
— ,,Sedaj pa se idite zahvalit gospodom v „Narodni Tiskarni''. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je te dni vršilo več obravnav radi razširjanja knjižice „Krenjska hranilnica".  Tvžoe je zastopal zaaui nem-škutar - avskultant   O h m   J a n u 8ohowsky, ki piše skupno s svojim očete m   najstrupenejše  Članke proti Slovencem  v   prilogi   nGrazer Tag blatta** — p, Deutsche S ti m menVsi obtežecei so bili seveda obsojeni radi prestopka   § 23. tiskovnega zakona. Teh obsodb ne bomo kritifcovali. ker smo  ža  itak   o  njih   izrekli svoje mnenje,    odločno    pa moramo protestirati proti temu, da se drzne  funkcionar državnega pravdništva imenovani Ohm • Januschowsky po izrečeni ob sodbi rogati obsojenoem s ško-deželjnimi, z žgočim sarkaz-momizgovorjenimi besedami: „Sedaj pa se idite zahvali gospodom v „Narodni Tiskarni". Ta poba menda misli, da sne nastopati, kakor bi bil v redakciji „Gra zer Tagblattau. Zahtevamo z vso ne izprosnostjo, da pouči predsednik de želnega sodišča gospoda O'ma, da je ljubljansko okrajno sodišče vendaj le nekaj drugega, kakor uredništvo „Gra zer Tagblatta".
— Kranjska hranilnica in graško uadsodišče- Kakor znano, revidirala sta pred kratkim tukajšnjo sodišče nadsodai predsedaik Pittreioh in viiji svetnik Elsner. O tej reviziji je sedaj poslalo nadsodno predsedni-Štvo okrajnemu sodišču svoje mnenja (takozvani revisionsbefuad) v katerem glede hranilnice ukazuje, da naj sj piŠče nalaga pup.larui denar enkrat v Kranjski, drugič pa v Mestni hranilnici, to ko.ikor mogoče v enakih zneskih, da se ne bo mogla sodišču očitati pristranost, — to seveda tedaj, kadar v tem obz:ru ne stavijo eni ali drugi zastopniki drugih predlogov. Kakor vidimo, je prevzelo nadsodišče v Gradcu protektorat nad Kranjsko hranilnico Po našem mnenju to ni pravilno, za to bodemo š* natančneje govorili o tej najnovejši nar^doi. Zi danes le toliko, di bode občinstvo znalo, kako očetovsko skrbe oblastva za nas in to tudi tedaj, kadar gre za naš denar.
— Grobost v Kranjski hranilnici Uradniki v Kranjski hranilnici so zadnji Čas postali silno grobi s strankami. Vpijejo nad njimi in nobene prijazne besede nimajo zanje. Posebno nad kmečkimi ženskami stresajo Svojo slabo voljo. Z asti pretekli teden so bili vsi nasajeni. Vzrok temu pa je bil, ker je neki Slovenec nalepil na več krajih po tej nemški šparkasi črnoobrobljen kolek „-20/IX. 1908u Nemško nacionalno uradništvo šparkase je bilo vse iz sebe in neki visok gospod, menda „Kaiser von Krainu, je „puoalu slugo Antona, da tako malo nmerkau na snago in red !
— Klerikalna značajnost. Pri občinskih volitvah v Idriji si klerikalci niso upali postaviti lastne kandidate, marveč neodvisne. Tako so kandidirali rudarja Jakoba Kristana, bivšega socialnega demokrata. Mož je bil znan kot eden prvih ateistov v Idriji in več let ni videl od znotraj cerkve. Pa glejte! Volili So ga vsi idrijski duhovniki od Arkota do Zev-nika. Kaj torej pomaga izdajati škofa Bonaventuri pastirske liste proti .Svobodni Misli,4* ko pa njemu podrejeni duhovniki glasujejo in agitujejo za svobodemisleoa. Ni se torej Čuditi, da se svobodomiselno gibanje na Slovenskem tako lepo razvija. Kaj poreko tiste pobožne volilke, ki so dale klerikalcem pooblastila, in zvedo, da se je z njihovimi pooblastili volilo brez veroa. Velika je pač klerikalna brez-značajnost! Ali se je potem Čuditi, da zavedno idrijsko ljudstvo obrača hrbet vseskoz korumpirani Oswaldovi kliki!
— V mostni kuriji Celje, tako se nam piše iz gornje Savinjske doline, kandidirajo kakor znano, spod-nje§tajerskiv rNemoiu Hans Voaoh-naga iz Si.stanja. — To je tisti Vošnak, ki komaj za silo nemščino lomi ter je svoj Čas bil Član in podpornik nS svinjskega Sokola". Hans, ali si že pozabil na to ? ? — Mati Germanija, ti pa si lahko ponosna na svoje spodnješta^erske sinove!
— Poslanca Trglava mislijo, tako se nam piše iz Spod. Štajerskega, klerikalci spet kandidirati v S a vinski dolini. Terglav je mož,
ki komaj za silo svoje ime napisati zna. Res sramota, da bi tak moi le nadalje zastopal Slovence v deželni zbornioi Štajerski! — Ali pa je morda vendar zadnja hmeljska kriza sicer tako zavedne Savinčane popolnoma prelevila?!
— Dr. Banko i tč j sub generalisn-mas klerikalne „KmeČke zveze" na Š ^jerskem, misli, kakor se nam piše od Sare, svoj stan is Brežio preme* s'.iti v — C al je. Dvomimo, da bi de mogla ta premestitev rešiti celjskih klerikalcev glavno pozioijo povsem, nz*furano" tamošnjo — „Ljudsko hranilnico in posojilnico"
— „Sudmftrkiscke Volkshank" v Gradcu je ob sadnji svoji letni bilanci podelila znane podpore nemškemu „Scnulvereiiiuu, „^udmarki" in raznim * „Studentenheimom", torej u - mim institucijam, ki so nam Slo seuoem skrajno sovražne. — Štajerski včiteljski nBand", čigar član je 3udi organizovano slovenko učite Ijstvo štajersko, pa ima, kakor se nam piše is učiteljskih krogov slovenske Štajerske, kot upravitelj Frano Josipove ustanove za uboge uč teljske vdove in sirote vso tozadevno glavnico naloženo pri tej banki. — UČitelJstvo slovensko na] po svoji    Zvezi slov-
t Merskih učiteljev in učiteljic" erergično zahteva, da ,,Bund" omenjeni kapital absolutno naloži pri kreditnem zavodu, 'ki v«ef nt tendenciozno nasproten slovenstvu! — Zavedajmo se vendar povsod svoie narodnosti ter ne izro-čajmo se zasmehovanju svojih na sprotnikov!
— Novi    člani gosposke
zbornice. Kakor poročajo češki listi, bo cesar imenoval za člane gospo* ske zbornice bivšega praškega župana dr. Šoloa, založnika O t ta, bivšega podpredsednika posl. zbornice Zeithammerja in književnika Ji-rečka. Izmed Slovencev seveda tudi to pot ne bo nihče imenovan. Slo-venoi smo pač qiantite negligeable!
— V industrijski svet za čas od 1909 — 1913 so bili voljeni: g Lenarčič, predsednik trgovske m obrtne zbornice v Ljubljani, g. H Noot, predsednik kranjske industrijske družbe ter g. M. Sam as s a to varnar v Ljubljani.
— Iz šolske službe. Bivša su-plentinja v Mokronoga gdč V. Vidic je postala prov. učite jioa pri Sv. Križu pri Kostanjevioi.
— Iz poštne službe na Štajerskem. Pcšcni svetnik J. Gin s je postal podravnatelj poštnega in brzojavnega urada v VI plačilnm razredu, svetnife N. Dudan pa višji svetnik
Narodna založba Ker za snoči sklicani občni zbor Narodne založbe ni bd sklepčen, sklicuje odbor na dan 22. t. m. nov oboui zbor, ki bo sklepčen ne glede na število na niem za stopanih deležev. Spored ostane nespremenjen.
Podpora „Olasbeni Matici". ^Notranjska posojilnica* v Postojni" je naklonila 50 K, „ Posojilnica v Logatca" pa 40 K podpore.
Kreditno društro -Mestne hranilnice ljubljanske'* Po posebnem razglasa naznanja ravnateljstvo „Me-stne hranilnice ljubljanske", da je c kr. deželna vlada odobrila pravila za kreditno društvo, ki ga ustanavlja hranilnica. Društvo se sestavi, ko je vsprejel hranilnični upravni odbor prvih 20 članov. Pristop k društvu je prijaviti pismeno. Za pojasnila, društvena pravila in tiskovino za prijavo pristopa se je ustmeno ali pismeno obrniti na „Mestno hranilnico ljubljansko.
Domače hranilnike je vpeljala .Mestna  hranilnica ljubljanska.
Namen teh hranilnikov je pospeŠeva nje Štedljivosti, kar naj se doseže tudi z manjšimi denarnimi sredstvi. V domačem hranilniku se lahko vsak hip spravi denar, ne da bi ga mogel hranilec tudi vsak hip potrošiti za kak drug namen. Ugajali bodo torej do maci hranilniki zlasti mladini. Uvedba domaČih hranilnikov pri raznih drugih hracilnicah se je pravdobro obnesla. Upati je torej, da se ta naprava tudi pri nas Slovenoih prav kmalo udomači. Tiskane določbe za izdavanje in uporabo domačih hranilnikov ter vsa potrebna pojasnila se dobe pri Mestni hranilnici ljubljanski.
„Sokolova varijete večer. Dodatno zadnjemu poročilu o „Sokolove mu variete večeru na velikonočni pondeljek poročamo, da svira pri prireditvi „Ljubljanski sekstet", ker je bila za isti večer že preje oddana „Slovenska Filharmonija" glasbenemu društvu „Ljubljanau. Ker je pa iz včerajšnje notiee v J9L Nar.u povzeti, da priredi JBL Filharmonija" velikonočni koncert v „Unionu", se je zgodila gotovo kaka prememba v tem oziru. nSokol" je svojo prireditev pravočasno naznanil in se bo ta tudi vršila, kakor je bilo napovedano. Dolžnost narodno-naprednega občinstva je, da podpira prireditve narodnih društev, kar je v tem slučaju gotovo prijetna požrtvovalnost, ker se bo nudil občinstvu krasen spored, nežnejšim posetnioam pa — ples. Zatorej
elani in prijatelji sokolski: na Vel;ko-noČni  pondeljek v Narodni dom!
Okraien|e ljubljanskih kal-konev In eken s cvetteaaaL Pri
nas se še vedno premalo ceni vred nost in pomen cvetic, okusno in pri merno razvrščenih po oknih in balkonih. Da se s tem prav posebno pospešuje promet tujcev, je po dragih mestih ie davno snana stvar, s ka tero tudi računajo. V to svrho se po-rabljajo lepe vsote, ki pa se jim dobro obrestujejo. Nemalokrat se tudi dogaja, da hišni gospodarji dado svojim najemnikom cvetlične tružioe s cvetlicami vred popolnoma zastonj, samo da so njihove hiše miČno okrašene. V Ljubljani, kjer je, kakor znano, aelo mnogo balkonov, pa se ta vse hvale vredna navada ni] še nič kaj udomačila, dasiravno se mestna občina v tem oziru mnogo trudi in si prizadeva vzbudit, splošno zanimanje za okrašenje balkonov. Že nekaj let sem ozaljša vsako pomlad mestni ma gistrat in sploh vsa svoja poslopja s svežim zelenjem in pestrobojnim cvetjem, da tako z lepim vzgledom spod bua svoje someščane k enakemu ravnanju. Res so se nekateri poprijeli te lepe navade, velika večiaa pa jih je dozdaj še mlačnih in se ne zmeni dosti za take reči. In vendar je tudi najdražja scavba brez ovetlio in zelenja nekako hladna in mrtva. Zimsko ledeni dih veje s teh kamenitih podob in stebričev, će pa postaviš med nje nekaj zelenih grmičev in par prija« nih, okusno izbran h cvetic kaka temeljita izprememba na mah, kako živahno življenje! V sredino mesta, kamor se iztekajo vse glavne prometne žile, pohiti vsak tojeo najprej in če ne najde nikjer nič zelenja in cvetja, da bi mu oko nekoliko odpo čilo, se mu mesto v svoji enoličnosti pristudi in vprašanje, če se mu bo Še kdaj stožilo po naših golih mestnih stenah. Ker je ravno sedaj nastopila topla pomlad, naj bi te vrstice rodile obilonajlep-šega — cvetja!
Sv. Jurja proščeaje je bil lani
narodni praznik, &i je privabil na mi-čni ljubljanski grad silno množico ljudi iz vseh stanov in slojev, da se udeleži starodavne cerkvene slavnosti. In kako živahno življenje se je po maši razvilo po grajskem dvorišču, ki je biio izpremenjeno v pes trobojno sejmišča! — Kaj pa letos?! —
Brlvnice so na velikonočno nedeljo dopoldne odprte, na velikonočni ponedeljek pa so zaprte ves dan. To se naznanja občinstva v ravnanje.
Preme rabo pravil deželne zveze dimnikarjev je potrdila daž. vlada.
,,Slovensko abecedo za ženska ročna dela1' spisala gdč. Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnih dei v Preski pri Medvodah je odobril deželni šolski svet kot učno knjigo na slovenskih ljudskih šolah. Knjižica se naroči pri izdajateljioi, stane 20 vin, ter se dopošlje poštnine presto.
Vinska razstava v z rezi s pre« movanjem vin v Novem mestu se
prične v soboto, dne 17. aprila dopoldne ob 11. uri. Zaradi je treba da se se vina dopošljejo do petka 16. t. m. V soboto deluje presojevalna komisija, za kupčijo se pa odpre razstava na Belo redeljo 18. t. m. ob 11. dopoldne in traja do ponedeljka. Razstava je odprta vsak dan do 6 zvečer. Presojevalna komisija v kateri so zastopniki vinogradnikov, vinskih trgovcev in strokovnjakov, deluje v 3 skupinah, posebej za cvičke (rdeče vino), za bela vina in za belokranjska vina.
Diplomo častnega meščanstva mesta Radovljice je izročil v pondeljek občinski zsstop po županu in dež. poslancu g. dr J Vilfana in občin, svetniku g. R Kunsteljnu finančnemu komisarja g. Valentinu Ž a n u v Logatca v znak priznanja njegovega plodouosnega in neumornega delovanja v prospeh mesta in občeznane priljubljenosti i a spoštovanja. Diploma, katero je napravil jako okusno v s-^oesijskem slogu domačin gesp. J. Pavlin, predstavlja vodovodni spomenik na Glavnem trgu mesta, ob katerem nazdravlja slavij en ou s kozarcem v roki brhka Go-renjka v krasni narodni noši.
Pri okrajni učiteljski konferenci v Postojni dne 6. majnika bode predaval profesor na ljubljanskem ženskem učiteljišču v Ljubljani gosp. Franc Orožen o zemljepisnem pouku v ljudski šoli.
Postojnsko Jamo je obiskalo v meseou buscu 252 tujcev. Kljub letošnjim slabim vremenskim razmeram je letošnji obisk meseca sušca večji nego lansko leto.
Zrakoplov so videli v sredo zjutraj okoli polu sedme ure v St. Jnrju ob Taboru. Bržkotne je to tisti, katerega so opazovali, kakor smo omenili včeraj, tudi v Litiji. Plovel je približno 1000 m visoko od vzhoda proti zapada. Ž daljnogledom so dognali, da je bil „registrirni" zrakoplov.
Škrlitica Je razširjena v občinah Št. Peter v Sav. dolini, Polzela, Sv, Štefan, Loka in Laški trg, deloma se
nahaja rudi v Celjski okolici, v Dobrni in Vojniku.
Umrl Je v Radiooih 32 letni trgovec Josip Razlag.
Ma 1 mesec zapora je bil ob sojen pri goriškem o&rožoem sodišča ie večkrat kaznovani L Zei, ker je povodom bakljade v čast novoizvoljenemu županu Bombigu kot laški zastavonoša kričal po mestu „Abasso i ičavi"
Ravnopravnost pri istrskih SOdtiČfh. VVodnjauu v litri je bilo razpisano mesto sodnega kanoli-sta. Ker je tam hrvaški živelj močno razširjen in do sedaj še ni enega urad nika, ki bi znal hrvaški, je hrvaško časopisje solidarno s sodnim vodjem svetnikom Golombis prosilo, da bi se podelilo mesto uradniku, ki bi bil zmožen hrvaškega jezika. A brezuspešno, imenovan je bil trd Lah L. O on t i iz Kopra v dokaz, da brezobzirno bijeta po Slovanih roko v roki Nemec in Italijan
Stavka lekarniških asistentov
V Trstu Včeraj opoldne so pričeli s stavko vsi lekarniški asistenti v Trstu, ker so lekarnarji onim uslužbeuo?m, kateri so bili podpisani na spomenici, ki zahteva ureditev njih zavarovalnine, brez da bi bili oškodovani, ali ustanovitev lastnega pokojninskega zaklada, dne 1 aprila po običajni šesttedenski odpovedi odpovedali službo.
Puljskl prost Zanetti v Ar g en tlttlji. Lam jo je popihal puljskl prost in bivši italijanski državni poslanec, Adam Zanetti iz Pulja neznano kam. Po njegovem begu so prišli na sled raznim sleparijam, ki jih je izvr«ii ubegli prost. Te dni je dobilo okrožno sod Šče v R ivinju obvestilo, da Zanetti biva v Buenos Aire3u v Ar gentlniji. Ker se nahaja Zanetti ped policijskim nadzorstvom da ne more uteči, bo sodišče najorže zahtevalo, da ga Argentinca izroči avstro ogrskim oblastvom
Mesinski mulec Deček, katerega so svoječasno prijeli v Gorici in ki je napisal, da je iz Mašine, kjer ]e povodom potresa onemel in izgabil starše, se je v Vidmu na Laškem naveličal biti mutast. Nataučneja preiskava je dognala, da prefriganeo ni iz M^sine, marveč laški cvet iz Trsta, kamor bo ga poslali, da dozori.
Poslanec Supilo proti proa lesarju dr. Frledjungu. Vseučuiski
profesor   dr.   Friedjung je  v listu „Neue Freie Preske" obdolžil hrvat skega poslanca  Frana   Šupila, ured nika  reškega  „Novega lista",  da :e bil zapleten   nv   veliko  srbsko revolucionarno   propagando"    in   bil v zvezi s srbsko   vlado.    Poslanec  S i pile je ta dni po odvetniku dr Harp-nerju na Dunaju vozi pri sodišča težbo proti dr. Friedjuaga zaradi obrekovanja.
Stavki mizarskih pomočnikov
V Z t grebu katera traja že 4 tedne, so se pridružili delavci tapetniške tvrdke Bothe in Ehrm^n, ker jim ni hotela zvišati plače. Stavkujoči razpolagajo s precejšnimi sredstvi, ter so dobro organizirani.
Na črnih kozah sta obolela 2 kmeta v Virovitici pri Zagrebu
Prememba posesti- Stavbišče ob Prisojni ulici na Friškovcu, poleg nove Hafnerjeve zgradbe, dosedaj last g. Auerjevih dedičev, je kupil g. Hinko Privšek. Novi posestnik namerava zgraditi lepo dvonadstropno vilo in obširno poslopje za veliko, moderno špecerijsko in delikatesno trgovino. Z delom se bo v kratkem pričelo.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 21. marca do vštevši 28. marca 79 voov, 6 krav, 4 biki, 113 pra šičev, 142 telet, 36 koštrunov in kozlov, 210 kozličkov, zaklane živine se je vpelja'o 1 vol, 3 prašiči, 67 telet, 14 koŠtruna, 14 kozličkov in 894kg mesa.
P0Žfg*v Včersj popoldne so k posestniku Šušteršiču v Zgornji Šiški pripeljali voz stelje. Le ta je bila ponoči zažgana in so takoj, ko so ogenj opazili voz s gorečo steljo odpeljali od hiše, ter jo zvrnili v Vodnikov ribnik, t. j. v onega, v katerem je naš pesnik Valentin Vodnik v de-ttnskih letih žabe lovil. Ker so pa požar prepozno opazili in je bila že tudi hiša v plamenu, je požarna bramba ni mogla več rešiti ter se je moralala slednjič omejiti le na bližnje objekte S-ioda nam še ni znana in se govori, da je steljo nekdo nalašč zažgal.
Ubitega so našli danes zjutraj ob oesti med Dravljami in Šiško posestnika Tometa iz Dravelj. Je li nboj ali roparski umor, nam še ni znano. Poleg mrtveca je ležal kol. Tome je imel razvado, da se je po gostilnah med družbo zelo rad po* bahal z denarjem in ni izključeno, da bi tega ne bil kdaj opazil kak ne • poklioaneo.
Iigublleno in najdeno. Posestnik g. Ivan S polj ar i 6 je našel nikljast ščipalnik. — Posestnioa ga. Ivana Budinekova je izgubila bar-žunasto torbi oo. — Kuhar i oa Frančiška Zarnikova je izgubila v belem robou zavito denarnico z vsebino 21K in zlatim prstanom, vrednim 20 K
Drobne novice.
— Zveza med Združenimi državami In srednjeameriškimi republikami« Predsednik Taft je naročil državnemu tajnika zunanjih del, naj prične pogajanja s srednjeameriškimi republikami, da sklenejo ali-anco z Združenimi državami. Tofcov predlog zajamčnje republikam popolno integriteto in neodvisnost, zahteva pa, da bi bile armade vseh teh držav pod vrhovnim vodstvom Združenih držav.
— Stavka rudarjev v Kladnem in Slaneh je končana, ker je ravnateljstvo premogovnika ugodilo zahtevam delavstva.
— Hupčija z orožjem. V Pe-trogradu s j aretovali dva uradnika vojnega ministrstva, Andrejeva in Stalnova, ker sta bila na čelu dražbe, ki je pošiljala orožje na Kavkaz in v Perzijo. Istočasno je polioija areto-vala 20 oseb Družba je imela orožje sirito v skladišču ča a tvrdke Šmarnov. Pri hišni preiskavi pri Andreje vu so našli veliko zalogo orožja in 20 000 patron.
— Samomor najstarejšega Sr ba V Bosni. V Sarajevu se je včeraj ustrelil 115 letni Kosta Nikolio, ki je bil po splošni sodbi najstarejši Srb v Sarajevu in v Bosni sploh.
— 1500 ribičev, kateri so lovili
v Vzhodnem morju na ledenih p'.oŠČah ob obrežiu je zanesel vihar na odprto morje. 37 se jih je rešilo, usoda ostalih je Še neznana.
— Podružnica češkega kore s-pondenčnega urada se ustanovi v kratkem v Brnu
— Nečloveška mačeha« o kateri smo svoječasno poročali, aa je umorila otroka s tem. da mu je potisnila v telo 25 cm dolg količek, ki mu je prebodel Čreva in prsi, je bila obsojena pred porotniki v Pragi v smrt na vešalih.
Razne stvori.
* lfebo v Malem travnu« Naraščajoči dnevni lok solno* podaljša nam dan v tem mesecu i v jutru in v večeru za precejšen Čas. Izmed zvezd premičnio Merkurja in Venere v tem mesecu ne vidimo, ker sta oba z našega stališča za solncem, I ali skrita v njegovih žarkih Očividao sta torej tudi ravno v tem meseou na bolj oddaljena od zemlje in sicer Merkur 200 ml. km. in Venera 260 mil. km Venera nam ostane skrita do druge polovice rtžaiks, med tem ko se pokaže Merkur kcn jem majnika kot večerna zvezda v žark h zahajajočega solnoa Mars se nam pokaže približno eno uro pred jutranjo zarjo v jugovzhodni smeri, se pomakne v ozvezdje Strelca in koncem meseca proti severovzhoda v bližino Kozla. Jupiter se krasno opaža na večernem nebu, stoji v prvih nočnih urah visoko na juga ter se odlikuje z blestečo močno svetlobo od vseh stalnih zvezd. Saturn se nahaja enako Merkurju in Veneri onstran solnca in se nam pokaže šele začetkom majnika na jutranjem nebu. Krasno se bodo v tem meseca opazovali 4 Jupitrovi trabantje, katere sta našla in opisala že Galilej in Ma-rius. ko bodo leteli skozi seaćni sto žeo planetov, kar je za zvezdoznance jako zanimiv pojav, katerega so svoječasno uporabljali tudi pri določitvi zemljepisne dolžine. Let s se bodo pri ugodnih vremenskih razmerah epa žali lahko ti prehodi oziroma vstopi in izstopi iz senčnega stožca z navadnim boljšim daljnogledom in sicer: dne 8 ob 1 40 m., dne 9. ob 8 zvečer, dne 16 ob 10 zvečer prehod prvega trabanti, dae 4 ob 11. sve čer drugega, dne 21. ob 11 zvečer tretjega največjega in dne 8 ob
I 12 m zjutraj vstop iu  dne 24 ob
II 3 m. zvečer izstop Četrtega zadnjega večjega trabanta, kateri se imenujejo tudi Štiri Jupitrove lune.
kmrtsko    budalost skušajo Nemci svoji mostni mladini dokazati.
predočiti  in  pojasniti b različnimi
sredstvi, kateri pač jasno kažejo njih neumno nadutost in naravnost hudob no Dresiranje in sovraštvo do kmečkega stanu. Česa so zmožni posnamemo lahko iz povesti, katera se nahaja v nemškem berilu   aa dunajske šole, ki ga je sestavil e. kr. dvorni svetnik dr. K. Rieger po pritisku   in nalogu krščansko socijalne dunajske mestne oheine.     (Jlasi se: Kmečki fant pride v mesto (bržkotne Dunaj) in vidi ondi papigo. — Ker podobne Hvali v svojih domaČih gozdih ni videl, ob stane ter zija z   odprtimi  ustini tope v njo. Papiga ga pozdraei mito:
»Dober dan porednož^. Seveda se iler ku sedaj na enkrat zabliska v glavi in takoj spozna, koga ima pred saboj. I*tie ne more biti. tako razmišlja, ker bi ga moral poznati, in ker si drsne imenovati kmetu poivduež;«, umni biti seveda gospod. Sname ponižno klobuk, se prikloni papigi iu reee: opn> stile mi dobri gospini, mislil sem, da
ste ptič«. Vsak apoena  kako bedast*
je ta primera in kako hudobno zavita. Nehote mora obuditi v domišljiji
mestne mladino grozne sliki* O kmetski neumnosti. Vendar jia je kljub vse njihove »kunšti« poleg tega kolikor toliko značilna za ono mestno gospodo eamo, kajti potegnjena paralela hi nam predočila poleg gromovite nemilosti in omejenosti kmečkega dečka gospodo, sosebno tako, ki smatra, tla v blaženem višku kot nekaj posebnega sme na stroške kmeta brit i barke iu se norčevati, pripodobljene papigam.
* Napaden sodnik. V Moguneu un Nemškem je obsodil sodnik dva brata po 1 leto ječe, ker sta vlomila nek avtomat, in pokradla denar in blago. — Po razglasitvi sodbe za-kriči eden izmed obtožencev: »Kako morete obsoditi mojega brata., ki je uinobolen!« Na te besede plane umobolni na sodnika, ga pobije na tla, brat pa bližnjega stražnika, na kar pobegneta iz sobe. Ko so jih drug dan ujeli, sta hlinila oba nmobolnost, k;ir jima je seveda pomagalo le do prisilnega jopiča, kateri jih je kmalu ozdravil.
Znamenit rokopis. V dvorni knjižnici carjeve palače v Moskvi je našel arhivar dragocen rokopis cesarice Katarine, obsegajoč .*>Sf> -trani. V tem rokopisu, kateri je pisan deloma v francoskem (Udoma v ruskem jeziku, izraža cesarica Katarina svoje nazore o postavodaji in ljudskih sodiščih. Njena obravnava je temeljita in jako zanimiva, ter jo bode akademija znanosti, ka-terej je car rokopis podaril, javno objavila.
* Koliko stanejo vojne. Rusko turška vojska v 1. 1877., ki je trajala 10 mesecev in 9 dni je stala Rusijo 1300 milijonov kron. Prusko-avstrijska vojna 1. 1866., ki je traja la 35 dni, je stala Prusijo 282 milijonov mark. Nemško - francoska vojna 1. 1870, ki j«1 trajala G mesecev 9 dni je stala Francijo 14 milijard frankov in Nemčijo 1024 mil. mark. Južnoafriška vojna, ki je trajala 31 mesecev in 9 dni je stala Anglijo 4846 mil. kron. Rusko - japonska vojna L 1904. 05. pa je stala Rusijo 3390 mil. in Japonsko 2800 mil. kron, to je povprečno na dan za ene-gra vojaka v Rusiji G K 10 v in na Japonskem 2 K 50 v. Na podlagi leh proračunov, ter vpoštevaje sedanje draginjske razmere se sme računati v slučaju vojne danes povprečno za vsakega vojaka 1*2 K na dan. ker i »i stalo, v slučaju, da se oboroži 100.000 mož na dan 4 mil. 800.000 K loraj na mesec okroglo 149 mil kron. Ako bi trajala torej vojna 3 mesece, kar pa je pri te/kočah, katere so objavili v tem slučaju že vojaški strokovni listi, jako dvomljivo, bi znašali stroški okroglo 450 mil. kron ne vštevši eventualno zasedanje tnj«» zemlje, pokojnine ranjencem in vdo-
nm padlih, kar se tudi lahko računa na najmanj 200 mil. kron. Okroglo torej bi slala vojna milijardo kron. - To je res ogromna svota, vse bi se preneslo, da ni uničenih loliko tisoč človeških življenj. Ne >levilke, ne denar, ampak potoki krvi nam delajo vojno strašno.
' Jesenski odhod in pomladanska
vrnitev ptic selilk. sosebno pa najbolj priljubljene domače ptice lastavice, katera se ljubko pridruži človeku in napravi pod okriljem   njegove hiše -talno gnezdo, ga leto za letom redno ebiskava, ter pomeni njen izostanek, ali uničenje gnezda po ljudskem nazi-ranju, nesrečo za rodbino, sta   že v davnin časih dovedla živahno ljudsko domišljijo do bajnih naziranj o njihovem zimskem pohodu. -- Tako se je • »hranila do konca    18. stoletja med ljudstvom trditev, katero so popolno resno pripovedovale babice vnukom in mladim slnšalcem    v hvaležnem priljubljenem krogu otrok,   o kateri ->o bili pa tudi vsi odraščeni prepriča ni. da odidejo lastavke v pozni jeseni, ko paca velo listje, ko zabrije ledena burja, kot znaki došle mrzle, snežene in sanjave zime s svojili odgojenimi mladiči na luno, in tam prezimijo. .Nasprotno je   utrjeno   precej manj bajno in domišljavo mnenje    pri se vernih narodih, sosebno    pri Laponcih, da prezimijo ptice   globoko pod ledeno ekorjo v   globočinah   rek in morskih zalivov.    Potopisci pripovedujejo mične pripovedke, kako se bo* sebne lastavice zbero v velik trop, kateri se vedno bolj in bolj. gosti, ob-ietava obrežja in   skale,   VTŠec nad vodno gladino išče primernih kotlov in globočm, ter se nenadoma v skupnem zaletu potopi, ter na dnu, opri jcinšj se korenin in debkrv, otrpne in zaspi.    - Dalje pripovedujejo, da on-dotni ribiči opetovano  donašajo do-»no\ z lova zmrznjene lastavice, katere so dobiti, prebivši v svrho ribar jenja .h. bele ledene plošče, prizeble ob kaki korenini ali steblu.       Doma ji!: ogrevajo ob ognju in ptice so po preteku par ur, ko se polagoma znebe ledene skorje in se jim telo v toliko sc greje, da se lahko pretaka kri, popolnoma pri moči, iu zlete krepke in čvrste kot preje po leti. -    Seveda potopisci tega niso videli,  pač pa se jim je kot verodostojno pripovedovalo in se splošno verjelo ne samo od tamo-
šnjih narodov, marveč je imelo to nazivanje več privržencev celo koncem 1*. stoletja.
* triov verskega bab|ovoratva.
Kmetski fm t J Ser ari iz Vago za na Ogrskem je postal blazen. Pobožne ženske v vasi, katere so bile tudi na glasu, da znajo tudi zdraviti, so očeta prepričale, da je sin obseden od hudiča, katerega more le z razbeljenim železom odgnati. Kmet v svoji verski blaznosti in premotenju od dozdevnih svetohlink res razbe i železno ploščo, na katero posadi in dobro priveze svojega sina ter začne med glasno molitvijo vražnio izganjati hudiča. — Hudič je res del, odnesel pa je seveda tudi življenje nesrečnega mla deniča, kateri je med strašnimi mukami vsled groznih opeklin umrl. Grozen prizor, katerega so hotele ublažiti babnioe z glasno molitvijo, nam kaže« kako globoko preslepljea je moral biti oče, da je verjel vpričo groznih bolečin in bolestnega krika svojega siaa zatrjevanju žensk, da mu bolečine provzroča le hudič, ki zapušča mladeniča, kateri bo po njegovem odhodu ne samo duševno popolnoma zdrav, mar?eč tudi opek line ne bodo vplivale nanj in bo vstal s plošče kot prerojen v sv. Duha. Tako daleč dovede verska blaznost in zagrizenost naivno ljud stvo s tako infamnim verskim hujskanjem.
Književnost
— Slovenski Sokol ima v 3. št.
naslednjo vsebino: 1. S kolskim vaditeljem! 2 Povelja za redovne vaje v zboiu. 3 tekmovalni red „Slov. sokolske zvezeu. 4 Iz slovanskega So-kolstva. 5. Vestnik slovenskega Sokol-stva. 6. Raznoterosti.
— Faksimile ,Bi*?snikovega rokopisa'1 Prešernovih „Poezif".
B asnikova tiskarna je prva izdala Prešernove „ Poezije" 1. 1847. Prej-šrjega leta, dne 10. junija 1846, je bil predložil svoj rokopis cenzuri; ta je Črtala, kar ji ni bilo všeč, na pr. celo pesem „Zdravljioau (str. 25 —27), nato se je dalo dovoljenje za natis, definitivno s podpisom cenzorja Pav-šeka i^aufcrjef\. Rokopis je ponatisa ostai — shranjen — v tiskarni. Leta 1 900 se je tvrdka, zvesta svojim tradicijam, »kljub velikim stroškom odloČila, izdati ga v tr*jen spomin našemu pesniku prvaku v natančnem posnetku. Ta faksimile je tu izvršen. Posneto je vse tako, kakor stoji v izvirniku; na 1 str. vidimo zgoraj omenjene podatke glede cenzure, v levem kotu je založmkova pripomnja, da se bo knjiga natisnila v 1200 izvodih („1200 (šr\ t. j. (šremplare i itd. Natančno posnete so seveda tudi vse korekture, lastnoročne Prešernove m tuintam tiskarske (z rdečilom) Pri-piski, kakor n. pr. na str. 89.: „Lit. 6 Pag 8iu so tiskarski in pomenijo, da se v natisnjeni knjigi tu začenja 6. pola z 81. seraejo; kdor ima pri rokah naiiscjen izvod iz 1. 1847., naj se lahko prepriča o resničnosti tega prepiska. Tako ima torej ta izdaja neomahljivo vrednost za vse Čase. Tiskan Prešeren se more izprazniti, more biti napačen: rokopis v faksimila govori avtentično in merodajno; Prešeren sam stoji pred nami. (Dr. J. T) Podpisano založništvo vabi vse ljubi telje Prešerna, da si naroče to izdajo. Ker je natisnjenih le zelo omejeno število izvodov, naj se izvolijo naročniki oglasiti Čim preje. V pristno svinjsko usnje vezan izvod stane 20 K. — J. Blasnika našle d. Ljubljana, Breg št. 12.
M sodifto.
Kazemaka obravnave pred eeielalai ■odiičem.
Vsega se |e te naveličal. Andrej Monfredo iz Tolmina, kovač brez stalnega bivališča, se je pri svojih 53 letih že dela naveličat. Postal je vlaČugar ter se preživlja z beračenjem. Dne 12. marca t. 1. ga je orožnik aretoval. Vsled tega je začel na cesti preklinjati Boga. Sam je priznal, da ni tega storil v pijanosti, marveč zaradi tega, ker ga že vse na svetu jezi. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe
Tatinski hlapec. Jakob Dolenc, hlapec v Dolenji vasi, je bil že dvakrat zaradi tatvine kaznovan. Nazadnje je služil pri Jožefa Seliškarju, kateremu je izmaknil, kakor sam priznava, banke ve c za 20 K. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Zopet poide v prisilno delavnico. Franc Kotnik, delavec iz Ger-keJj, je bil že 9krat zaradi tatvine kaznovau. Lansko leto meseca septembra so ga izpustili iz prisilne delavnice, a od tedaj ni prijel za nobeno delo, temveč se je brez posla vlačil i u kradel okrog Njegov očim, Janez Galjot, mu je očital, da je lenuh in ga opominjal, naj gre na delo. Vsled tega ga Kotnik s kamenom po nosu udaril. Dalje je v Cešnovarjevi gostilni obdolženec jedel in pil, ne da bi kaj plačal, Matevžu Kernu v Cerkljah je pa izmaknil 19 K vreden sod,
katerega je privalil v naprodaj Janeau
Jenku Ker je pa Jenko vedel, čigav je sod, ga je pridržal in lastniku vrnil. Z glasil se je obtoieneo tndi pri županstvu v Cerkljah ter zahteval od župana 4 K podpore in delavsko knjižico. Potemtakem je Kotnik res postal skrajno nadležen, zato so ga orožniki aretovali. Pri tem pa je opsoval orožnika z besedami: „zapri me, hudič, saj obesil me ne boš!u Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev težke ječe, po prestani kazni ga zopet oddajo v prisilno delavnico.
Brat proti bratu. Janez Gostila, 22 let stari hlapeo v Dolenjem Lo gatcu, je zvečer dne 19. svečana t. 1. prišel pred hlev, kjer je spal njegov brat France, s katerim si nista nič posebno prijatelja Ker mu ,ni hotel dati Janez zahtevanih 2 K zagrozil mu je France, da ga pretepe. Obdolženec Janez je stopil z železnimi gra-bljami v rokah pred hlev in pozval brata, naj miruje. France pa je skočil proti njemu in ker se je zdelo Jane zu da ima brat nož v rokah, se obrne iiazbj in udari z grabljami Franceta po glavi. Po mnenju zvedenoev je imel okvarjeneo jako tenko lobanjsko kost in to je bilo povod, da je brat Franoe po peteku par dni umrl. Sodišče je Janeza Gostiša obsodilo zaradi pregreška zoper varnost življenja na en teden strogega zapora
Telefonsko in Brzojavni poročila.
Praški poštni podravnatelj prida v Oradeo.
Dana! 9 aprila. Praški poštni podravnatelj znani nemški naoionaleo Swoboda, proti kateremu je bila pravkar končana disoiplinarna preiskava, je premeščen v Gradec.
Rezervisti so prod Veliko nočjo ne vrnejo d?mov.
Uuiaj, 9. aprila. „Fremdenblatt" priobČaje noto, v kateri naznanja, da se reservisti, ki stoje ob srbski meji, pred Veliko nočjo ne vrnejo domov. Mlađi Jagić - vseučiiiški prefesor.
Dunaj, 9. aprila. Dr. Nikolaj Jagić, sin slavista profesorja Jagića, je potrjen kot privatni docent za notranjo med c:no na dunajskem vse učilišču. Kdo ve, ali je ta Jagić Slovan ?
Poslanec baroi pražak — obsojen.
BrnO| 9. aprila. Iz Trše valni odbor narodnega sveta za Moravsko je sklenil izreči, da je poslanec baron Pražak škodoval interesom češkega naroda, ker je posredoval pri prodaji neke sladkorne tovarne Nemcem. Splošno se sodi, da bo Pražak vsled te resolucije narodnega sveta odložil mandat in vsa druga častna mesta. Kraljevski dar pisatelju.
Lvov. 9 aprila. Maloruski deželni poslanec Pavel Dumka je sprožil predlog, na i se podari najznamenitejšemu živečemu pisatelju maloruskemu dr. Ivanu Franko časten narodni dar v znesku 300 000 K. Ta vsota se bi naj nabrala na ta način, vsak Malo-rus — in teh je po sodbi poslanca Domke 30 milijonov — daroval v to svrho 10 vinarjev.
Grof Kazimir Badeni obolel.
Lvov 9. aprila. Bivši ministrski predsednik grof Kazimir Badeni je tu nevarno obolel. Poklicali so k njemu dvornega svetnika profesorjaNeusserja z Dunaja.
Zvišanje vojaškega kontingenta.
Budimpešta 9 aprila. nPester Lloydu napoveduje, da namerava vlada zopet zvišati rekrutni kontingent armade in vojne mornarice. Pred vsem pa hoče vojna uprava ojačitd vojno mornarico.
Kraljević   Ojorgjs   postane zopet prestol, naslednik.
Belgrad 9 aprila. „Mali Žurnalu javlja, da se prestolonaslednik Aleksander takoj po povratku svojega brata z Angleškega odpove prestolo-nasledstvu na korist kraljeviču Gjorgju.
Za carinsko unijo med Srbijo in Bolgarsko.
Belgradf 9. aprila. Vlada je sklenila, da bo z vsemi silami delovala na to, da pride med Srbijo in Bolgarsko do carinske unije. Srbski poslanik v Sofiji, ki se mudi sedaj v Švici, je pozvan domov. Pošljejo ga takoj v Sofijo, da sondira razpoloženje bolgarskih političnih krogov glede oarinske unije.
Kralj Peter ne potuje v Potrograd.
Petrograd, 9. aprila. „ Večer" dementuje po informacijah na srbskem poslaništvu vest, da poseti kralj Peter meseca maja ruski oarsfei dvor.
Kemenček k zbližanju Rusov in in Poljakov. Moskva, 9. aprila. Predsedstvo „Slavjanskega občestva" v Moskvi je poslalo mestnemu občinskemu svetu v Varšavi pismo glede udeležbe Rusov pri proslavi obletnioe bitve pri Grunvaldu „Slavjansko občestvo"
je razpisalo nagrado v znesku 1000 rublje v za najboljše delo o temi „Bitka pod G run val dom — prvi slučaj edinstva Slovanov". Predsednik občestva te daroval iz svojega 500 rabljev za drugo delo o iatej temi. Umotvora, ki bosta proglašena za najboljša, izda „Slavjansko občestvo" na svoje stroške v 200 000 eksempla-rih Rok, do katerega je treba predložiti imenovana dela, poteče z 11. listopadom 1909 Kakor javljajo iz Varšave je ta korak „Slavjanskega občestva" vzbudil v poljskih krogih veliko senzacijo in zadoščenje, ker se smatra kot prvi začetek akcije, da se doseže med Rasi in Poljaki vsa) modus vivendi, ako ž-j ne sporazum-ljenje.
Neuspeh pruskih hakatistov
Poznani, 9. aprila. Društvo za nemško kolonizacijo na Poznanjskem je pred leti nakupilo poljsko velepo-sestvo Rasinowo ter prodalo nekemu nemškemu graščaku. To posestvo, ki obsega 1900 oralov, je Nemec zopet prodal Poljakom za 587.000 mark. Nemški cesar prida v Mesino.
Bim 9 aprila. „Tribuna" javlja baje iz eanesjivega vira, da ooseti cesar Viljem na povratku s Krfa Mesino in Kalabrijo.
..Prekleta Švabinja".
Berolin 9. aprila. Poljak Peter -son v Norimbergu je v prepiru za-klioal neki ženski „prekleta švabinjau. Sodišče ga je zato obsodilo v 15-dnevno ječo.
izvoljskij ne bo odstopil.
London, 9 aprila. Iz Petro grada j avl j*-j o,   da   bo   minister Isvoljskij ostal na svojem mestu. Demisioniral bi le, ako bi podal celokupni Stoljpi nov kabinet svojo demisijo.
Darila
Dohodki »Družbe sv. Cirila in Metoda" v mesecu marcu 1909
I. Prispevki nabiralnikov: J Komljanc, Htuj, i. s Čitalnica K 16*40, Muršec K 7 77, Moh rič K 658, Havelka K 4 06 Brenćič-Zupančič 48 h, skupaj K 35 29, Ant. Maha, Lokev, K 2<>, Tomaž Miki, Sv. Marjeta. K 2 60, J. Ušlakar, Črnomelj, Spreicarjev nabiralnik, K 15, J. Frelih, Št. Rupert, K 5, trgovina Snoj, Ljubljana, K 3 84, moška podružnica Idrija, Črni orel, K 20 20, I. Građen, K 8, M. Kobai, K 4 60, Fr. Božiček, K 4, I. Paa, K 118, Šmeiler K 3'30, J. Seljak, K o, skupaj K 46*28, Fran Drnovšek, Sevnica, K 14 60, Karol Havelka, Krško, K 7 70, Fr. Seljak, Podmelje, 10 K, podružnica Rajhenburg K 1 765, P. Kokošar, Podmelc, K 1*27, G. Pikel, Postojina, i. s. Arko K 201*. Paternost K 17 13, Burger K 23 75, skupaj K. 61*03, podružnica Rečica i. s. Turnšek K 17, Stiglic K 9, Kolenc K 1 40, skupaj K 27 40, hotel Devetak, Kobarid, K 16*50, Viki Dolenc, Vrhnika, K 6*22, M Lončar, Tržić, K 32 74, A. J. Vrtovfc, Tolmin, K 11 67, Čehovin, Braniča, K 4, E. Grizoid, Račje, K 6, A. Košenjak, Sv. Barbara, K 2 20, Pri Žmavc, Gornjigrad, K 1440, Fran Oset, gostilna Fala, K 748, gostilna Krivic, Novacprkev, K 320, Helena Forbelska, Ormož, iz go • gostilne Gomzi, K 26, M. Peklar, Sv. Jakob, K 10. M. Pernat, Sv. Lovrenc, K i2*12, gostilna na „Zelenem liri 1 m-, Ljubljana, K 3*15, trafika Pihler. Ljuh j »na, K 9, pri Lahovniku, Preval je, K 20 M. <!!<>-bočnik, v Vogljah, K 2, gostila« DetiTek Šmarje, K 17, restavr Auer, Ljubljana, K 1 79, gostilna Crlarc, Šiška, K 12 09, gostilna Zaje, Šiška, K 4* 19, gostilna Pod skalco, Ljubljana, K 14 »i 5, gostilna Fortuna, Ljubljana, K i0, Ant. Klemenčič, Dol. Trabuša, K 3, gostilna pri Kajzru, Borovlje, K 10, dr. VI. Sernec, Maribor, i. s. Nar. dom K 24, pri Rapocu K i4, „pri Pošti41 K 4*73, skupaj K 42 73, V. Ogorelc, Škofljica, K 6, podružnica Ljutomer, i. s. pri Sršenu, K 5, restavracija i^vicarija, Ljubljana, K 4 04, druž-bina pisarna, Ljubljana, K 2, moška podružnica Kranj, i. s. Fr Benedik, Stra-žišče, K 11 90, podr. Vransko i. s. gostilna Košenina, K 8, nabiralnik v Dol. Brusnici, K 4 30, Jos Tušak, sv. Anton, na gostiji Tušak-Pernat, K 80. Iv. Babšek, Šmarje, K 5 07, Seb. Zablačan, Glinje, K 13 70, M. Korenčan, Vrhnika, K 55o, Drag. Klavzer, Prezid, K 6, Fr. Poljšak, Stverid, K 1102, hotel Austria, SI Bistrica, K 6, Fr. Ks. Jelovčan, Gorenjavas, Iv. Maselj, Novomesto, i. s. Ferlič K 98*20, Jakše K 30, Gačnik K 29, Paola K 3830, kavarna K 22 60, Jacag K 18, Vrata (Rorman) K 16, Bruner K 11*60, Tuček K 10, Stemhur, Kandija, Kil, skupaj K 884*70, J Rahne, Brdo, i. s. na Pre-vojih K 13 21, ženska podružnica Trbovlje Plavšak K 1335, Dimnik K 4 5o, Forte K 3 33, skupaj K 2ll8, M Brlisk, Žre-tale, K 12*93, pri Gašperlinu, Šem-ur, K <>, I Išlakar, Črnomelj: iz nabiralnika Špreicerjev, K 15, dr. A. Žižek, Ormož, K 9 40, trafika Blaž, tu, K 240, dr. J. Tičar, Kranjska gora. hotel Razor K 2 i 80, gost Slavec K 13.70, hotel Mangart K 8 30, skupaj K 43*80, V. Watzak, Šmartno i. s. Zg. Zore K 5*30, Robavs K 4, Razboršek K 1*60, Haslinger K 15*63, Primfalk K 10 68, Mešek K 3 84, Fortuna h 20, Lajovic sin K 7 89, Lajo-vic Fr. K 3'24, pl. Wurzbach 8*49, in K 8, hotel Chicago K 117, skupaj K 7004. I (Konec prihodnjič.)
--------.---------
j      Ustna voda
1 „euodin"
Specijalke za kadilce« 48i 3   Glavna zaloga lekarna 16
^ Ob. pl. Trnk6czy ? Ljubljani. ^
Skatljica 40 vin. Pa vseh lekarnah Učinek presenetljiv. Ob prieetkn na-
D<-'i    «koro nezmothiv napeh. *018--9
Umrli so v Ljubljani.
Dne 6. aprila: Stanko Snoj, črevljar, 77 let, Japljeve ulice 2 — Juri Cemažar, s odar, 71 let, Konjušne ulice 4. Brigita Kastelic, krojačeva hči, 17 mes, Vodnikov trg 4
Dne 7. aprila: Lovro Čokert, delovodjev sin, 6 let, Florijanske ulice iS. — Leopold Dopfer, dimnikarjev sin, 3 leta, Streliške ulice 15.
V deželni bolnici: Dne 5. aprda: Ivan Jert, dninar, 72 let.
Sitne oana Bud^npe&tt
l>n* 8. aprila 1909. 'T j** ***ler 9
Pienica za april 1909 . za 50 kg K 14 10 Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 11 40 Rž za april m za 50 kg K 0— Koruza za maj 9     za 5C kg K  7 47
Oves    za april       .     za 50 kg K 871 Efektiv. Nespremenjeno
'/iilna nad morjem 80« 1. Srednji craAni tlak 73« 0 mm.
rt
»a O.
Cas
Stanj«	
baro-	
metra	£ «
V 535»	
Vetrovi
Nebo
s.;	9. zv.	739 3	80
9	7. zj.	739*2	22
m	2. pop.	725*9	19*2
brezvetr.
jasno
st. jzahod del jasno
3redm> včerajšnja temperatura 8 9', norm. 8 3   Padavina v 24 urah 0*0 mm
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče, gospod
Josip Basiaco
c. kr. gozdar v Idriji
po dolgi bolezni v 44. letu svoje dobe. 1439
Blagega pokojnika priporočamo v trajen spomin.
V Idriji, dne 7. aprila 1909.
Josfplna Basiaco
vdova z otroki.
M* Zahvala.
Za vse ljubeznjive doka;e iskrenega s čutja ob bolezni in bridki izgubi naštga iskrenoljubljenega očeta, brata in strica, gospoda
jfurja Čemažarja
posestnika
in za častečo udeležbo pogreba izrekamo vsem udeležaikom presrčno globoko zahvalo.
Posebno se zahvaljejemo našemu domačemu gosp. župniku Vrhovniku in ljubemu darovalcu  lepega venca
V Ljubljani, 9 aprila 1909.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Moj pokojni soprog dr. Albin KapilSf ki je umrl dne 26. februarja t. L, je bil pri
banki „Mi"
zavarovan za slučaj doživetja in smrti za skupni kapital K 49000. Na police, ki so bile večinoma le malo let v veljavi iu je bila na nje vplačana primeroma le neznatna zavarovalnina, izplačala mi je b&nka „Slavijau po svojem generalnem zastopa v Ljubljani takoj po predložitvi polio in dokaza o smrti, ves zavarovani kapital.
Za to kulantno postopanje čutim se obvezana, banki „Slavijiu izreči javno zahvalo, ter jo vsakomur naj-topleje priporočati. 1418
V Ljubljani, 10. aprila 1909.
Olga Kapusova.
Sparilo.
Svarica vsakega, kdor bi utegnil dati densr ali denarne vrednosti na najino %'rxe, da jas in moja Žena nisva plačnika za nobenega.
Marija in Ludovik VVidmevar __v HnbllmL       14 6 -2
Kasproti „Evrope" se eddasta 8
15 aprilom
meblironi sobi
s posebnim vbodom.
Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". 1350-3
lipov, hrastov, gabrov in =— javorjev ^
{o  nt proda}.   Cena  po dogovoru.
Več se izve v tovarni sodov v Smarci pri Kamnika. 14 8-1
100.000 visokostebel- ^rinif nih in grmičastih - - Vil HI t
v okoli 2 U najhe'j pre'skašenih vrstih. 1 »i-sokoste e\a* vrta-.ca z dveletno krono korrad od K — naprej. 1 pozimi c^p'jeoa visoko te-belniea (dobavna maja), komad od K r< o naprej. 1 enoletna grmii-asta vrtnica od 3^ h 1 2 i a S letna grmičasta vttuica od 5 h naprei. Dalie sadna in drevoredna drevesa, lepotni grmi, igličasto drevje, gozdne in grmičaste sadike itd. v veliki izberi. Civilne eene. — jNa željo plavm k»ta log erat s. I 85—2
Grofa Žiga Bafthyanyja graščinska uprava Cseadlak pri Radgoni.
Kdor se želi na iabki način v eni vinuti brez vsake bolečine noia in nevarnosti resiti
kurjih oče
naj blagohotno izvoli priti v hotel pri „Maličn" soba štev, 16 od 12. Opoldne dO 2. popoldne, kjer se bom zadrževal do 14. aprila 1909.
Ivam Gorčan
3417—2 c p era te ur kurjih očes.
Hotel „ILIRIJA"
UobUana. Kolodvorske ulice 22.
Priporoča svojo 1415-2
restauracijo In ilzvistno Rufilnjo.
Abonement na hrano
- po najnižjih cenah. -
% § _<->_». rn rM " inženir-hidrotekt 9
VOdOVOdl Konrad £achnik, fjubljana
hunollzncile, topolHRe naprave
Proda ae dobro ohranjen
avtomobil
Becthovcnove ulice štev. 4.
Brzojavi: £achnik-£jubljana.
Projekti in Uvišitev pri d mat
specialni tvrdki (tehn. zvcd. mnenja ob poverit gradbe zastonj)
s 4 sedeži.
Ved pove Lovro Sebe nI k v Sp.
fifŠki. 1437 1
Vsak don sveže črno
(426
pivo „Bock"
v sodčkih in steklenicah se toči
i restavraciji pri „LEVII"
na Marile Terezijo ooati 16
! Pozor !
gg. lovci in učitelji
Priporočam se «a nagačtnfe (§Optn|e)iivjih petelinov in vseh drugih živali in pripravljan tndi rogove! vse po nalntiji cent. D »so
je izborno, kar največ mogoče po naravi   ffi|bol|fte  referenco. Na
željo pridem po naročilo sam in pri* nesem tudi sam nazaj. Zadošča dopisnica ali se pa delo lahko odda pri hišniku na glavni poŠti. 1442—1
Ivan Robida
v Llttbltanl, Triaika ceata it. 22.
1A litra po E 1*50
1382-4
Za slabokrvno in prebolelo!
1« M|b«ljia ptjata
Pristni maršala v steklenicah
PT Za velikonočne praznike
najfinejše vino Uerfflouth u steklenicah , litra po 1 K
in druga razna najfinejša vina V Steklenicah priporoča
FRAN CAJCIO, LJubljana, v ielenbursovih ulicah it. 6.
Razglas.
V smislu § a 45. pravil »Mestne hranilni pisano ravnateljstvo,  da je c. kr. deželna vlada pisom z dne 4. aprila, Št. 7600 odobrila k točk hramlničnih zakladov, dodatno določbo, da sme ta denarna sredstva obrestonosno posojati tndi nilnica ustanovi na  podlagi  sklepa občinskega 17. novembra 1908 in sicer po dotičnih določili
Dalje naznanja ravnateljstvo, da je deželna
ce ljubljanske« naznanja po
za Kranjsko v Ljubljani z raz, i 9. § a 25, tičočega se porabe
»Mestna hranilnica ljubljanska« kreditnemu društvu, ki ga hra-
sveta mesta Ljubljane z dne h državno odobrenih pravil.
vlada odobrila pravila za
kreditno društvo „jVlestne hranilnice ljubljanske".
Po določbi § a 3. teh pravil se kreditno društvo sestavi, ko upravni odbor ime« novane hranilnice sprejme prvih 20 članov.
Pristop k društvu je prijaviti pismeno. Kdor torei želi društvu pristopiti kot njega Član, naj se ustno ali pismeno obrne na »Mestno hranilnico ljubljansko«, kjer dobi vsa zahtevana pojasnila, društvena pravila in tiskovine <ja prijavo pristopa. 144$ - \
.  Ravnateljstvo »Mestne hranilnice ljubljanske'*.
Št. 9829.
Razglas.
14)2 1
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji
dne 25 maroa 1909 sklenil, da se petpot na zapadni strani Sv. Martina ceste parcel št. 618 katestersfee občine Sv. Petra predmestje I. del v obsegu 1306 m- kot |avna pešpot opustil v zaznamku cest, trgov in potov mestne občine v Sv. Petra predmestju zbriše in prenese kot last mestne občine ljubljanske v zemljiško knjigo Sv. Petra predmestje I del.
To se javno razglaša z dostavkom. da je vsakemu dano na prosto voljo, da do 30, aprila L h svoje morebitne ugovora proti sklepu občinskega sveta pn podpisanem mestnem magistratu ob navadnih uradnih urah vloži ustmeno ali pismeno. Na ugovore, ki bi se vložili po preteku danega obroka, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubi anski
dne o  aprila 1909
Župan: Ivan Hribar.
Uinetoč:
Namizni cucek, cviček (is Gadove peč), beli cviček (od Sv. Duha), belo vipavsko« črno istrsko« goriški rizling, vodice« zavriftko« te ran, Dol-Portugalce, reloftko, Ver* montb.
Čez *ulico pri litru za 8 vin. ceneje.
Vedno sveže pivo iz delniških pivo-varen Žalec-Laiki trg in plzenskO
pivo.
Udobno urejene elegantne sohe za tulce.
Poaor! Pozor!
V kratkem se otvori na novozgrajeno
SP kegljišče!
Za obilen obisk se priporoma Telefon st. 163. JW, Ko*ak.
Krasno
pomlcdansKo zalogo modnega blaga za
gospode in dame
naj topleje priporoča. 46
V
Za pomladansko in letno sezono
velikanska zaloga 1157 s
narejenih oblek
In modernesa blaga zo naročila po meri.
Priznano Hna poatrezba. Stalne, najnižje cene.
Dvorski trg itev. 3.        Avarski trg štev. 3.
Podružnica: Noto mesto, Dolenjsko.
1435
v £jnbljan§, J(olodvorske ulice Stev. 22
Ljubljana Mestni trg štev. 19,
8? Veliko izbiro
moških, ženskih in otročjih
čevljev
priporoča najtopleje 1380—4
Josipina Herrisch v Ljubljani,
'     seda] v Židovskih ulicah itsv. 7. ==
Zunanja naročila se točno izvriu|efo.
Prodaja iz konkurza.
Iz konkurzne mase Josip Uroka V S08fao|OVfol se proda trgovinska zaloga v inventurni vrednosti 6168 K 60 k (fakturna vrednost okroglo 10 700 K obstoječa iz
manuf akturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga.
Ponudbe, ki naj zlasti osebujejo ponuđeni kupninski znesek v številkah (ne pa v % glede na inventurno vrednost), naj se izroče konkurznemu upravitelju g. RadO JorokUj  notarskemu substitutu  v Kostanjevici najkasneje do
16 aprila t. I. dopoludne ob   ,11 uri.
Vsak ponudnik mora ob izročitvi ponudbe položiti vadij 10% inventurne vrednosti t. j. 616 K 86 h v roke konkurznega upravitelja.
Ponudbe se odpro 16. aprila t. 1. ob 11. dopoldne v notarski pisarni v Kostanjevici, koder naj se snidejo vsi ponudniki v svrho ponudbe event. višjih ponudkov, katerih sprejem si upravništvo konkurzne mase pridrži, kakor tudi pravico eventualno vse ponudke zavrniti. Ponudnik, čigar ponudba se sprejme, mora celo skupilo, odračunši vadij takoj izplačati v roke konkurznega upravitelja in blagovno zalogo prevzeti tekom treh dni. 1436—1
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju Rado Jerebu in pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici. Zaloga se na vsakokratno zahtevo izkaže po konkurznem upravitelju.
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga ne prevzame konkurzna masa nikake odgovornosti.
Rado   vJdrcbj   konkurzni upravitelj.
V restavraciji HOTEL UNI N
se bode točilo
1408-2
na velikonočne praznike
znamenito št. pnvelsko pira.
nNa Velikonočni ponedeljek   g ■ velik koncert I f
s s      pri pogrnjenih mizah.     s s
fafelfaaska kreditna banka v
Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
m  K  S,ttOO.OOO. StrltaijaVO nllOO StOV. S. Re>er«Nl   fond   K 2S«]
■prejema vlOf« M kaittit* in M tsksO rsEUN ter jih obrestuje od da* VlSflS po »Stik
11 Ol
14-40
4
O
Xm*J« trn »fdaja srrfht hi wrUm%%tit
j t wth vrt t po dntvntm kursu.
......iiiiiniiitaaaMaaajai
Izdajatelj in odgovorni  urednik Kasto PnstoslemSek.
Lastnina in tlak »Narodna tiskarna«.
W+Q