Telefon št. 11«. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna števiiUa 1*25 iii POLITIČEN DNEVNIK izhaja >stsk delat liik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po r; znašaieih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Mal h oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malik oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V ogli snem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 47. V Ljubljani, petek 26. februarja 1926. Leto I. Hlapci in hlapčevstvo. Slovenci smo čuden narod. Odkar smo jeli tiipati okrog sebe in vsrkavati‘življenjski in duševni sad svetovne kulture in svetovne civilizacije, pa naj smo ©e že prislonili na katerokoli »materinsko« krilo nositeljice kulture ali civilizacije, vedno in povsod smo 'se prerivali in stiskali h končnemu cilju, namenu in pomenu človeka, naroda in človeštva po čudežno izumetničenih stranskih potih, ovinkih in vedno zgrešili edino pravilno uravnano, ostro zarezano pot. Doba reformacije in protireformacije je bila čednostno zakrinkano in prihuljeno cincanje, kolebanje in kompromisarstvo; na eni strani z nemškim fevdalnim plemstvom, na drugi strani iz politično zrelim in p retkani m rimskim i inperi j a 1 izmom papeštva. C) kaki izrazito narodnostni misiji ni govora, o izrazitih veličinah še manj, najmanj pa o enotnostim, trdno zajemljivim načrtom, ki bi bil že v svojem postanku absolutna garancija tza uspeh pokreta. In tako ostane Trubar iza večno tip slovenskega človeka, ki je mogoče še nekaj in nekam idealno mislil in tudi delal, ni pa bilo v njem tiste silne aktivne in odporne sile, ki hi v borbi znala najti tisoč izhodišč in popriše in ki bi ne klecnila pred udarcem, ki ga eventuelno boj neizogibno zada. y kem znamenju 'sil smo rasli, se dorasli do povprečne zavesti, da smo narod, ali kaj, ko je bila tista zavest tako čudno in. v tako nepri-kladnili razmerah ustvarjena. Človek jo jo imel na ustnah, celo jezik jo je žuižljal, iizMepe,tavala jo je priložnostna pesem, od vinskega navdušenja je žarela na obrazu, do duše se pa ni dokopala in tako je Ibil narod še vedno omledno skiptican pojm taborskih pridigarjev. Liberalna doba, ki je hotela ustvariti zavest. in je ni ustvarila, je prav tako tipična črta slovenskega razvoja in razvoja slovenskega mišljenja in »delovanja.« »Narod« je pridigal in ustanavljal društva, rože si natikal v gumbnice, narod sam ji1 pa klecal in racal svojo stoletno pot, pot hlapcev i.n vernih slug. In čimbolj veren sluga in čim ponižnejši hlapec je bil narod, rekli smo, da stojimo Aa višini kulture, na višini civilizacije in da stojimo že ob plečih evropskih velikih narodov. In narodu je bilo prav, ploskal je in šele doma za zapečkom ali pa v čumnati se je ogledal okrog sebe, da bi ga ja kdo ne videl in ne slišal, potrkal se jo na prsi in samo globoko Knvz.:Dihnil. Še sam prod seboj si ni upal razodeti dušo. In hlapčevstvo je cvetelo, cvetele so stranke, organizacije, čitalnice in telovadna društva. In povsod in,vselej je bil narod ponižen, uda« plačnik članarine, navduševal se, kerso se pač navduševali oni, ki tvorijo pravzaprav narod1, voditelji. Vsaj takq še danes mislijo in tudi izvajajo naši slovenski voditelji. In prav nikoh ni brcnil okrog solbe in še mi,sli seje ustrašil, če je h* v duhu podvomil o poštenosti i.n resnosti svojih voditeljev. Mislil si je: kaj. pa hočem, od vekoma j mi je zapisano, da ostanem to lstir sem. bo že kako. In v vse to »hlapčevstvo« ji1, končno prislinila se naprednost, prav tako omleden pojem kot pri narodu narodnost! pa pri vsem tako potreben kot ocvirki na /gane:h. In čuden je bil ta ocvi- Henačeini sporazum v mčM sprejet. Belgrad, 26. febr. Proračunska debata se nadaljuje. Včeraj je govoril bivši minister Kosta Timotijevič, ki je zlasti kritiziral politiko Radiča ter podvrgel proračun ostri kritiki. Prišlo je zopet do burnih prerekanj padle so prav duhovite in kulturne psovke. Govorili so še razni drugi poslanci, nakar je bil proračun v načelu sprejet. Sedaj se bo še vršilo njegovo podrobno pretresanje v spe-cijelni debati, nakar bo tudi težkega dela naše skupščine in morda tudi sedanje vlade kmalu konec. NEZAPOSLENOST NA ŠTAJERSKEM. Ninčič v Rimu. Rim, 26. febr. Danes se je vršil daljši razgovor med zunanjim ministrom Ninčičem in Mussolinijem. Razgovor je trajal poldrugo uro. Agenzia „Stefani“ pravi, da sta oba ministra podrobno razpravljala v od-nošajih med Italijo in Jugoslavijo, pa o mednarodni situaciji. Razgovor da je pokazal potrebo „še večje učvrstitve" prijateljstva med obema državama. — Italijanski listi pišejo, da tvori jedro razgovor predvsem vprašanje Nemčije in eventualne priključitve Avstrije k Nemčiji. Gre najbrže za določitev skupnega nastopa v slučaju, da bi Nemčija skupno z Avstrijo in Ogrsko skušala priti zopet do moči in vpliva. Razu- me se, da sta ministra hudo v skrbeh tudi zaradi sprejema Nemčije v Zvezo narodov — vendar ne vemo, kaj sta mislila oba ministra, ko se je delal locarnski pakt — še manj pa vemo, kaj in kje naj koristi Jugoslaviji zveza z Italijo, ki se n. pr. zdaj naslanja na London in ki se b - jutri naslonila, če treba, tudi na Nemčijo, — proti nam! Po sredi je seveda tudi vprašanje Balkana in Sredozemskega morja. To oboje pa pravi Italija, da spada pod njeno interesno sfero. Naša diplomacija se je pokazala doslej nesposobna, prav gotovo je, da bo tudi ta Ninčičeva pot obogatela število naših diplomatskih napak. Novo zvišanje Belgrad, 26. febr. Medtem ko naše modre stranke protestirajo proti preobdavčenju Slovenije — z besedami, se pripravlja v Belgra-du nova obremenitev naših davkoplačevalcev. V .smislu ustave se bo izdal nov izakon, s katerim ise hoče bržda izenačiti plačevanje neposrednih davkov v celi državi. Po tern novem zakonu, bo Slovenija plačevala še več davkov nego jih je doslej. Z novim zakonom se obremenjuje delavske davkoplačevalce z novimi davčnimi postavkami, ne uvaža je se pa, da plačujemo mi že ves čas vrsto davkov, ki so enaki onim, ki se jih,sedaj na novo uvaja, vsled: česar se bo v Sloveniji pod različnimi naslovi izterjeval dvakrat eden in isti davek. In 'to v dobi, ko Slovenija propada! Pred zasedanjem zveze narodov. NEVAREN POLOŽAJ. Pariz, 26. febr. Vprašanje pristopa Nemčije v Zvezo narodov in sploh zasedanje Zveze narodov, močno vznemirja vso evropsko oficijelno javnost. To je prvo večje zasedanje po Locarnu, a rezultati naravnost katastrofalni. Italija se taino bolj in bolj oborožuje, Nemčija zahteva svoje pravice, zavezniki intrigirajo med seboj — London p-> stoji po sredi kot sfinga. Gotovo je, da ne bo novo zasedanje učvrstilo položaja, in da se je tudi namera Locarna ponesrečila. Od vsega pacifističnega razpoloženja po Locarnu je ostala v jedru le tendenca k večjemu in hujšemu oboroževanju. Pod temi neugodnimi perspektivami se bo začelo in zaključilo novo zasedanje. Spor med francoskim senatom in zbornico. Pariz, 26. febr. Finančna komisija francoskega 'senata je odobrila vladne fiskalne načrte, ki jih je bila zbornica že zavrnila. Poisebno velja to za pristojbine na plačilno izneske, katerim se je zbornica hudo upirala in jih zavrnila s 389 glasovi proti .112. Seveda je vsled tega zavladalo med vnetimi pristaši kartela, veliko razburjenje in »Quoti-dien« n. pr. piše, da je tako posto- rek in vgriznil je vanj tudi narod, tako, da -se je z njim zastrupil in sploh ,pozabil na to, da. je hlapec. To .je bila najsrečnejša doba Slovencev in takrat so bili tudi najbolj 'srečni in petični voditelji. Ta zlata politična doba ni daleč za nami in je celo blizu nas in ti voditelji celo žive med nami in so telesno prav prijetni gospodje, poglavitno pa je, da 'so delali za napredek, delali za narod in hc pri tem delu prav čedno zredili; kajti ni slabo biti pri »Slovencih voditelj, posebno v dobi, ko hlapčevstvo najbolj poganja v cvet in so jasli najbolj polne. In tako smo se dokopali do današnje dobe hlapčevstva, ki je po svojih oznakah posebno izrazita, pa nič manj panje finančne komisije senata protiustavno. O načrtih bo senat pričel razpravljati v sredo. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo senat odobril vise predloge, ki mu jih ho stavila njegova finančna komisija. Potemtakem bodo finančni načrti pozneje spet predloženi zbornici. Na ta način bo prišlo do očitnega spora med senatom in parlamentom. tragična za razvoji naše mentalitete. Voditelji še vedno žive in v njih je tradicija. Tudi hlapec je tradicija, toda vsaj zakašljati si že upa javno in na skrivaj celo pljuniti in pa tipati je začel v svojo notranjost, sicer redkokdaj, in vselej previdno — hlapec je pa še vedno, ker dvomi in dvom je pol dušne smrti. In ker dvomi,«! ne upa pogledati voditelju v obraz, hlapčevsko se krotiviči pred njim, ne. posluša pa v duši glasu, ki utriplje: vrži okove z rok, pljuni pred gospodarja-voditelja, ki :e je mrcvaril vsa leta. Ali hlapec se še ne upa, klic duše zadam in gre svojo hlapčevsko pot dalje. Kdaj se nam razpre razgled v ostro začrtano pot »nas ,sam i h'? Gradec, 26. febr. V Scholler-Bleckmanovih tvornicah v Miirzzu-schlagu je bilo doslej odpuščenih 247 delavcev. Novi odpusti groze. — V Kindberg-Anmuhlen se obrat alpinske montanske družbe opusti, pri čemer izgubi delo nad šesto delavcev. ITALIJA SE OBOROŽUJE. London, 26. febr. Po angleških poročilih iz Italije je imel Mussolini s šefom mornarice posvetovanje, na katerem sta isklenila, graditi ibro-dovje velikih vojnih ladij brez odobritve parlamenta. Nove vojne ladje bodo najmodernejšega tipa in bodo prekašale znatno dosedanje drinote. Akcije Mussolinija zbujajo vedno bolj pri vseh državah »sum njegove nevarnosti, ki spravlja odnaša j e držav med seboj v očividno nezaupanje in popustljivost v tendenci razoroženja. KOMUNISTI PROSIJO KRALJA ZA MILOST. London, 25. febr. Komunistični poslanec Saplatvala je včeraj predložil v spodnji zbornici peticijo s 300.000 podpisi, med njimi 100 poslancev, v kateri poživlja kralja, da. pomilosti pred nekaj meseci na dolge zaporne kazni obsojene elane komunistične šivanke in rudarskih zvez. RAZPRAVA O SIRIJSKI VSTAJI. tvhn, '6. febr. Mandatna komisija Društva narodov je danes razpravljala o francoskem poročilu glede sirijske vstaje. Današnja seja je trajala skoro do L ure popoldne. Francoski zastopnik Delaiv je odgovarjal komisiji na stavljena vprašanja glede Sirije. Zdi se, da bo komisija pričela že jutri na podlagi francoskega poročila sestavljati zapisnik, katerega bo odposlala Društvu narodov. Zaključki komisije bodo ostali tajni do prihodnjega zasedanja Društva narodov. Kljub temu pa je že sedaj opravičena trditev, da ni mandatna komisija niti v najmanjši meri uva-ževala protestov sirijskih zasto mikov proti francoskim nasiljem v Siriji. REZULTATI OBČINSKIH VOLITEV V BOLGARIJI. Sofija, 26. febr. Vladne stranke so dobile pri zadnjih občinskih volitvah v celi državi 423.000 glasov, opozicijonalne stranke pa le 217.000. Vladni kandidati so dobili do 80 odstotkov vseh mandatov. Rezultat se smatra kot nekaj nepričakovanega. ANGLIJA PROTI VSAKRŠNI IZ-PREMEMR1DRUŠTVA NARODOV. London, 26. febr. Parlamentarni odbor za Zvezo narodov je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da se angleška vlada upre vsakršni temeljni izpremembi sveta Društva narodov ter da se odkaže v svetu Zveze sedež samo Nemčiji. BETHLENA SE SRAMUJEJO V ZVEZI NARODOV. Pariz, 26. febr. V „MATINU“ protestira Sauervvein zoper ,,obupno predrznost", da bi Bethlen prisostvoval seji zveze narodov. Človek,, ki je trpel ponarejanje denarju /dvfch prijateljskih držav, ne more .pričakovati, da mu podasta rokp uriand in Beneš v Genfu. ivAt-a POŽAR V RUDNIKU V NEMČIJI. Bochuni, 26. febr. V Bochumu je nastal v rovu Radbod požar. Jamo so morali poplaviti, da so ogenj pogasili. Zaradi tega bo 3400 rudarjev daljšo dobo brez dela. KULTURNI BOJ V MEHIKI. Mehika, 26. febr. Zaprtje katoliških cerkev in šol ter izgon inozemskih duhovnikov je povzročilo resne demonstracije. Pri cerkvi svete družine je prišlo do pravih bojev med žandarmerijo in verniki, zlasti ženskami. Množica je potem dcmonstri-•rala tudi pred ministrstvom za notranje stvari. Policijski šef najbrže podleže poškodbam. Bsrza. Dauos notira. Zagreb: Berlin 13.5175 do 13.5575 (13.526—13.566), Italija 227.70 do 228.90 (228.03—229.23), London 276.18 do 277.38 (276.19—277.39), Newyork 56.658 do 56.958 (56.675—56.975), Pariz 207—209, Praga 168.09—169.09 (168.11—169.11), Dunaj 7.991—8.031 (7.994—8.034), Curili 10.9339—'10.9739 (10.9352—10.9752). Curih. Bel grad 9.125 (9.125), Pošta 72.70 ( 72.70), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.87 (20.87), London 25.265 (25.2675), .NVuvork 519.50 (519.50), Pariz 18.95 (19.25), Praga 15.375 (15.385), Dunaj 73.10 (73.30), Bukarešt 2.175 (2.195), Sofija 3.75 (3.70), Varšava 68 (64.50), Amsterdam 208.10 (208.12), Bruselj 23.60 (23.62), Madrid 73.30 (73.30), Atene 7.37 (7.40), K open-hagon 135 (135), Stockholm 139.12 (139), Oislo 111.25 (112.50). Praga. Devize: Lira 134.50, Zagreb 59.50, Pariz 123.97, London 165.90, Ne\v-.vork 33.70. Splošna volilna pravica v Egiptu. Zmaga, ki vodi k novim 'bojem ... Po umoru angleškega oblastnika v Egiptu novembra 1924, ki je pritisk angleške oblasti le poostril, šo bile državno-pravne razmere v tej deželi skrajno nerazčiščene. V egipčanskem parlamentu je obstojala za časa atentata pravladujoča večina pripadnikov flacijonalne, stranke, na čelu katere je stal prvoboritelj za neodvisnost Egipta, Jaglul-paša, ki je bil tudi ministrski predsednik. Angleška vlada je izkoristila umor svojega generala in skušala potom ultimata doseči takojšen odstop Jaglula. Na njegovem mestu pa je ustvaril Zivar-paša, ki je bil slepo orodje angleške politike, navidezno vlado, razpustil parlament in izvedel marca 1925. z vsemi sredstvi terorja in podkupovanja nove volitve. A vsa ta sredstva niso pomagala: novi parlament ni bil v svoji setavi nič manj Zaglolski, kakor stari.,Radi tega m je bil že po desetih urah razpuščen. Od tedaj pa je vladal Egiptu Zivar brez parlamenta — s pomočjo angleških bajonetov. Za časa Zaglulove vlade je bil sklenjen nov volini zakon, ki je upeljal splošno volilno pravico za vse moške; a ta zakon ni bil nikdar izveden. Decembra lanskega leta je izdelal Zivar nov zakon, ki pa je volilno pravico zopet sramotno omejil. Obenem je izjavil, da se bodo izvedle nove volitve, katere vsa. dežela najostreje zahteva, na podlagi novega volinega reda. Ta nezakonitost pa je izzvala tolikšen odpor proti kršitvi ustave, da se je naei-por, d ase je nacijonalistični pokret za neodvisnost tako zelo ojačil, da postaja vladi resno nevaren. Spričo te nevarnosti je sedaj vlada popustila. Ministrski predsednik je izjavil deputaeiji senatorjev, da je svoj novi volilni red umaknil, in da se bodo vršile nove volitve na podlagi Zaglulovega volilnega zakona, to se pravi, na podlagi splošne volilne pravice. To je velika zmaga opozicije, obenem pa tudi začetek novih: bojev in zapletljajev. Jasno je namreč in o tem ni nobenega dvoma, da bodo nove volitve — če do njih pride — izkazale le ogromno večino Zaglulovib pristašev. Angleška vlada pa je baje izjavila, da absolutno ne bo dovolila vrnitev Zaglula na mesto ministrskega predsednika. In tako se razvija boj za volino pravico v odločen boj za državno neodvisnost Egipta. Cene in delavske mezde. Kapitalisti znižujejo delavske mezde na dvojen način: prvič, delavcem plačajo komaj eno tretjino ali dve petini kot mezdo od vrednosti produkta, ki so ga delavci izdelali, ako jih tudi sirovi na z obratnimi stroški ne stane več kot eno desetino ali malo več. Drugič, povišajo ceno življenskim' potrebščinam navadno še enkrat tako visoko, kot so povišali mezido. Zadnja leta «o kapitalisti vprizo-rili veliko akcijo za odpravo delavskih strokovnih organizacij, za znižanje delavske mezde, podaljšanje delavnega časa in poslabšanje delavni!) razmer v tovarnah in podjetjih. Delavskih strokovnih organizacij niso tako razbili, kot so si želeli. Uspeh v tem oziru je bil majhen. Tudi delavnega časa niso mogli podaljšati na deset ur. Ali nekaj se jim je le posrečilo. V splošnem so potisnili delavski življenski položaj nazaj, dasiravno so organizirani .delavci še povišali svoje mezde. Posebno dobro se je posrečilo kapitalistom, da je ostala draginja, ne da bi jim bilo treba povišati mezde organiziranim delavcem. Dandanes delajo delavci veliko ceneje, kot .so delali pred dvanajstimi leti, dasirav-no so njih mezde višje, kot .so hib* pred izbruhom svetovne vojne. Te mezde ,so najmanj za eno tretjino nižje. O tem se delavci prepričajo, ko svoj zaslužek izpremene v živi jenske potrebščine, ki jih neobhoduo potrebujejo." Delavci -e motajo zato boriti za višje plače in za znižanje cen življen-skth potrebščin. Kaj še, da bi mogli privoliti, da se plače še znižajo, medtem, ko je draginja še vedno enako huda. idejam. ?a ne mi- ruje. Kadar izbruhne velika delavska stavka ne najamejo kapitalisti le pokojnikov, ampak tudi profesi jonalne lažnivce. Naloga teh je, da varajo javnost z dobro premišljenimi lažmi, med stavkarje pa sejejo neslogo, nezaup-nost in razcepljanje. S takimi potezami igrajo tudi zdaj premogovniški podjetniki. Na eni strani iščejo simpatij v javnosti, na drugi pa hočejo vzeti delavcem pogum. Pri vsaki organizaciji ,se dogodi, da semintje kateri zaupnik postane nezvest ali pa da izvrši dejanje, ki ni vredno zaupnika delavske organizacije. Kajti vsi zaupniki niso angelji, tudi med njimi se najde ljubka kot med najboljšo pšenico. Ampak organizaciji ni pomagano, ako se o takem zaupniku ali zastopniku le govori in .se ne podvzame ničesar drugega proti njemu. Ako se tak zaupnik izsledi, tedaj se vsi fakti p red lože organizaciji, da se ga izključi. Tak zastopnik je še veliko bolj škodljiv delavski organizaciji, kot sta v dokaz ali pa najeti pokojnik. Škodljiv delavski organizaciji pa ni le zastopnik, ki je zlorabil zaupanje svojih tovarišev-de-lavcev, njen škodljivec je tudi oni član organizacije, ki pozna grehe in zločine takega zaupnika, ne mara pa jih predložiti organizaciji, da uvede organizacija postopanje proti nezvestemu zastopniku za.njegovo odstranitev iz or-uuniziieijo. Taki ul rini organizacijo škodujejo organizaciji na dva načina: Prvič, ker ščitijo nevrednega zaupnika. da še nadalje ostane zaupnik in ima tako še enkrat priliko, da izvrši nekaj škodljivega za organizacijo, drugič, ker s takim zamolčanjem širijo nezaupnoust med svojimi tovariši. Delavci so v stavki n. pr.'le toliko časa na potu zmage, dokler is e med nje ne zarije črv nezaupno.sti, ki začne glodati organizacijo od znotraj. In da ,se tak črv ne zaje v telo organizacije, je treba delavcem paziti, da (»stanejo naše vrste in naše organizacije čiste. Nove ideje ,se morajo boriti za svoj obstoj kot kak nezaželjen vsiljivec. To je bil predmet neke razprave, ki jo je spisal ravnatelj znanstvene organizacije Science Service, dr. Edvin 1',. Slossen in ki je bila prečitana na letuem zborovanju ameriškega udruženja za napredek znanosti. »Običaj, da navajamo svetlobo kot simbol znanja in temo kot simbol nevednosti, je tako star kot . znanost sama,« pravi dr. Slossen. »Ali ta prispodoba je bistveno netočna, kajti tema je negativna in ne nudi nikake odporne sile - proti prodiranju svetla. Nevednost pa ni pasivna, marveč .se aktivno upira proti prodiranju znanja.« »Nikaka človeška črepinja ni prazna. Ona je vedno napolnjena z nečim, ali črepinje nekaterih ljudi so napolnjene s snovjo, ki je neprodirljiva, ali' na katero je vsaj težko napraviti kak vti >.« »V vsakdanjem življenju,« nadaljuje dr. Slossen, »jje nevednost zaveznica konservatizma in ta kombinacija je jako močna. Da uvedemo novo idejo v um človeka, treba v: splošnem izgnati kako .staro idejo.« »Kakor.se kaka nova ideja porodi v umu enega človeka, ona ima, ko pride na svet 1.600,000.000 ljudi (vse človeštvo) proti njej in le enega samega za njo. Ako bi ,se vprašanje, da li je zemlja okrogla ali ploščnata, oziroma da li se vrti ali se ne premika, dandanes prepustilo ljud. referendumu po vsem svetu in bi se zahtevalo obvezno glasovanje, bi pretežna večina odklonila Kopernikovo teorijo o vesoljstvu (nauk o sukanju planetov okoli sobica).« Govoreč o instinktivnem odporu ljudstva proti novim idejam, dr. Slossen pravi: »Vzgojevanje odraslih ljudi je težje kot vzgojevanje otrok, kajti možgani starejših ljudi so zabasani z ideju-ini, ki jih je treba še le zapoditi ali premakniti, da, napravijo prostor za nove pojme.« Lahko vložite nasprotujoče si ideje v možgane človeka eno poleg druge, kot niz knjig na polici. Ali to se more napraviti le tedaj, kadar ,so te ideje mrtve. Ko pa žive ideje pridejo med seboj v dotiko, astane vzajemna borba in suvanje.« »Vsak napredek v veri, kakor v znanstvu zadene na isto instinktivno odbojno protidelovanje. To opažamo ob najbolj neznatnih novotarijah, ki se odtrgajo od konvencijonalnih navad, ravno tako kakor tedaj, ko se načelno spreminjajo svetovna naziranja.« Miroslav Krleža: GOLGOTA. Drama v petih dejanjih. Prevci FERDO DELAK. ŽENA: A jaz dobro slišim pse! Cele jate psov! KSAVER: Pa to so, neumnica, mlinarjevi psi. ŽENA: Ne! To niso mlinarjevi! To je jata psov, in kako besno lajajo! KSAVER: Ali, veter ti je zvečer pometel pamet! Najbolje bi bilo, da ležeš! In pozno je že tudi! To se ti vse samo zdi! Če bi že res kaj bilo, bi se pes že javil. (Čuje se zvonenje.) ŽENA (posluša zvonenje): Jaz slišim, vseeno slišim! Vendar! Dobro bi bilo, če bi enkrat ustrelil! Samo enkrat samkrat! KSAVER: Saj vendar ne bom streljal v temo! Smešno! Nima pomena! Kaj ti vse ne pride na misel! Tam glej malega, kako se muči. Daj odpravi raje otroka! Jaz bom pa malo pogledal po koledarju, kako je kaj z normo. (Otrok je med pisanjem zaspal nad knjigo in zvezkom. Zena ga je nežno prijela, privzdignila in ga nese v posteljo; tam ga slači in poljubuje.) ŽENA: Pojdi, pojdi, dragec moj. Jagnje moje belo nedolžno, jagnje moje zlato zaspano! Življenje moje! Moja sreča! (Med tem. ko uspava nudi otroka, prevrača Ksa-ver, ki je prelistal koledar, knjige in zvezke malega. Obstat je na enem mestu in čila z zanimanjem.) KSAVER: Prosim le, kakšne čudne naloge pišejo otroci v šolah! Vse je dandanes obrnjeno na glavo. Še nikoli nisem slišal in čital kaj takega! Ahasver! Enajsta domača naloga! (Čita težko, zlog za zlogom.) „Bilo je na veliki pe- tek popoldne. Gospoda našega Jezusa Kristusa so tirali Judje in farizeji na Golgoto, in on je padel prvič pod križem, in drugič jo padel. In tako je padel tudi tretjič, in to je bilo ravno pred hišo nekega bogataša, ki se je imenoval Ahasver. Gospod naš Jezus Kristus je na kolenih prosil bogatega Ahas-verja, da mu pomaga nesti breme, a oni mu je pljunil v lice. Naš Rog je prosil tega Ahas-verja, da mu dovoli odpočiti se, ker je pred hišo bila klop. Niti čaše vode mu ni hotel dati ta človek, nakar ga je Gospod Jezus Kristus preklel na vse večne čase in ta Ahasver za kazen sedaj nikakor ne more umreti. Hiša mu je zgorela, živina poginila, otroci pomrli, a on še dandanes slep tava po svetu in ne more umreti, preklet in nesrečen!" Čudno, čudno! Ali si ti kdaj kaj slišala o tem? Kaj? ŽENA: Nikoli! KSAVER: Res čudno! In to pišejo otroci v šolah. (Premor. Pcrvel se je nekako privlekel do vrat * ' in potrka.) ŽEN \ (polglasno v strahu): Si slišal? KSAVER: Kaj je zopet? ŽENA: Nekdo je potrkal. KSAVER: To je neznosno, kakšna si ti danes! Kdo bi trkal? Kje je kdo trkal? To je veter! Nič drugega kot veter! ŽENA: Ravno sedaj ni bilo vetra! (Tišina. Prečnor. Val vetra. Trkanje, to pot močnejše.) ŽEN \ (od strahu vsa sključena): O, ali si slišal? To ni veter! KSAVER (tudi sam vznemirjen): Da, resnično! To ni veter! (Premor. Trkanje.) KSAVER (pri oknu. brutalno): Kdo je? PAVEL: Jaz sem! KSAVER: Kdo je to? Kaj želite? Kaj je? • PAVEL: Jaz sem! Človek! ŽENA: Reci mu, da tu ni krčma! KSAVER: To ni krčma, dragi moj! To je privatno stanovanje! Tu se ne more prenočiti! PAVEL: To vse vem! Toda zgrešil sem pot! Veter! Dež! Usmilite se! KSAVER (okleva; sname puško s stene): Hm! Kaj naj napravim? ŽENA: Kakor Boga te prosim, ne odpiraj! Menda nisi znorel! Tako je bilo tudi v mlinu! 1 udi mlinarja so tako izmamili. (Ksaver, zamišljen, je šel ven, k vratom. Zena panično prepadena, Ionu roke.) KSAVER: Odkod prihajate? Mesto ni več daleč! PAVEL: Izgubil sem pol! Iz mesta grem! Krvavim ! KSAVER: Ka-aj? Krvavite? PAVEL: Da! Napadli so me psi in me vsega obgrizli. KSAVER: To je laž! Tu so vsi psi priklenjeni! PAVEL: Pa vendar! Obgrizli so me! Ves krvavim. Padel sem z mosta in sigzlomil kost! KSAVER: Z mosta ste padli? Kaj? (Molk. Premor. Veter.) . ŽENA: To je laž! Vse to je laž! Ne veruj niti besede! Vse to je le past! . , KSAVER: Kaj jaz vem? Mogoče je vendar potnik? Naj odprem? . t c i ŽENA: Ne, ne za Boga milega! Ne. »j zakoljejo nas vse lu. kakor smo! io je La/ \Se lo -|P izmišljeno! To je kak lopov. Menda n,si znorel! Slišiš kako lajajo? In zvonijo! In konjeniki! Vse polno je konjenikov okrog naše hiše! Trobijo! A fi oor, in hočeš odpreti! Ob. Gospod Bog, ti edini sveti! Usmili se! (Puli si lase in glasno tarna. Planila je za Ksaver iem in se postavila pred njega k vratom, in jih ne pusti odpreti!) (Dalje prih.) Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Petek, 26. febr: Pegica mojega srca. Gostovanje v Celju. Izven. Sobota, 27. febr.: Obrt gospe Warre-uove. Red F. Nedelja, 28. febr.: ob la. uri pop.: Nasa kri. Ljudska predstava po znižanih ceniah. Izven. — Ob 20. uri zvečer: Deseti brat. Ljudska predstava .10 znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Petek, 26. febr.: Večni mornar. Red E. SJobota, 27. febr.: Trubadur. Gostovanje baritonista Fran Dragim- Culica. Red D. Nedelja, 28. febr.: ob 15. uri pop.: Aida. Ljudska predstava po znižanih cerih. Izven. E. \Volf-Ferrari. Zvedave ženske. Repriza dne 24. t. m. Slovensko narodno gledališče nas je obdarilo s to muzikalno komedijo tudi.zato, da zadosti tistim, ki si žele »razvedrila«. Predstava je dosegla še v dobršni meri za-željeni uspeh. Režija je topot v rokah g. Bučarja. Skušal nam je pač predstaviti nekako sliko v Benetkah, katera se mu je pa posrečila le delno. Seveda ni to' njegova krivda, ker si mora pač pomagati s tem kgr ima na razpolago; krivda je pa na upravi, ki po 7 letih ni napravila s.koro nič . nove opreme, predvsem pa na vladi, ki daje slov, gledališču tako majhne kredite Orkester je dobro naštudiral g Nef-fat in nam dal. vse kar je pač bilo v njegovi moči; kljub temu nas glasba, ki nas spominja deloma na Mozarta, deloma na Rossinija ni mogla zado-slisti ogreti. Zbor je svojo malo nalogo rešil povsem Zadovoljivo. G. Rum-pelj kot Ottavio in gdč. Potačkova kot Beatrice sta zadovoljila, isto g. Janko kot Lelio in gdč. Ribičeva kot Eleo-nora. Šubelj je v maski in igri dober. G. Banovec kot Florindo na mestu. Njegov lirični tenor postaja vedno •soC-nejši in čistejši tudi v igri je vedno boljši. Uprava naj gleda nato, da še njega prekmalu ne zgubimo. G. Lovšete c vloga R os a m i e delno prija, gla-.- ■. lin ,ie bila g. Banovcu vredna vrst-nica. Ga. Poliževa kot Colombma in g. Zupan kot Arlecchino sta poskrbela za ostalo, posebno zadnji je izvrsten v igri pa tudi pevski mu ne morem ničesar odrekati. Ostali iso pač pripomogli k predstavi, kar je bilo v njihovi moči. -Zadnji eas se nam obetajo v repertoarni boljša dela; če jih resnično dočakamo bomo videli. —s—. Nova ruska drama. Albert Gilmer, profesor dramske literature na kolegiju Tuft-i v Bostonu, ki je zadnje mesece študiral evropsko dramo, je zapustil Evropo kakor javlja pariški poročevalec »Chicago Dail.v NeW'.s« — razočaran vsled najnovejših dramskih produkcij v stari domovini. Gilmer je bil v Franciji, Nemčiji. Avstriji in Rusiji, kjer je iskal novih dramatičnih pojavov in misli. Ob svojem odhodu v Ameriko je dejal, da ni našel nikjer nič novega, razen v Rusiji. Ostala Evropa pa ni producirala ničesar po vojni. Vsi dramatiki izven Rusije se drže •st.n iii k on venci jonalno.st i; ne morejo se otresti običajnega trikota v dramah m komedijah/ v nemško dramo se vrača vojaško življenj,, ^ poskus nacijonalne propagande, da vrne Nemčiji nacij on alističmi ideal. Enaka nacionalistična težnja se napihuje ua ogrskih odrih, v Franciji in drugod. Edino Rusija nudi nekaj novega v drami, je ugotovil profesor Gilmer. Boljševlška gledališka uprava je ne samo ohranila stara gledališča, pač pa j> pretvorila mnoge, bivše carske palače v gledališča. Dalje je sovjetska uprava začela proizvajati kooperativ-n ' dramo. To je drama, ki je delo 'Pine avtorjev, ne več enega samega ;• •atcljn. Pet ali šest avtorjev spiše g'o po navodilu producenta. Vsak vza-ne.kaj iz življenja ali iz starejših (novel in iz tega materijala je urejena drama. Najboljši zgled nudi drama »Destrukcija Evrope«. Začel jo je pisati vojaški učitelj, ki je .skiciral nekaj prizorov, kako mednarodne finance uničujejo Evropo. Drugi avtor je tem skicam dodal romanco, dva druga sta pa dodala še vsak nekaj. Meyerhold, agilni producent in vodilni duh sovjetskega gledališča, je pridal še nekaj svojih idej, nakar je produciral dramo, ki ima velik uspeh. Gilmer pravi, da je treba Rusom čestitati, ker so obrnili hrbet staremu konvencjjonalizmu. j Vedno nedosegljivo v kakovoitl o »Jone ' Schicht ~OVO milo znamke ,j€lcilw. J t ■ Kajti nič na svetu nas ne more napotiti, jj da poslabšamo naše najboljše, kakovost našega mila. i Mogoče bi nam bilo poceniti naše Jeleno- 1 ] v o milo s tem, da bi ne porabljali „iako f s dobre" surovine. Ne siorimo lega, kajti t nam ni samo na Jem, da proizvajamo j .dobro milo", temveč nam je na tem, ■ da proizvajamo najboljše milo! Križem sveta. Boj proti ameriškim filmom v Evropi. Splošemu gibanju proti ameriškim filmom v Evropi se je pridružil tudi medškandinavski filmski kongres, ki začne v maju veliko kampanjo za predavanje domačih filmov. Samomor moža znamenite diinajske operne pevke. Te dni se je zastrupil mož znane umetnice Mici Giinther. Ruske carske dragulje je kupila francoska skupina juvelirjev in sicer carski di-jamantni dijadem za 3 milijone dolarjev. Kupčijske tekme so se udeležili tudi Angleži in Amerikanci, pa so Francozi vendar stavili najvišje ponudbe. Pet let brez hrane. Medicinski institut v Bordeauxu poroča v zagonetnem slučaju 25 letnega dekleta; o njej so vsi svojci in sostanovalci pod častno besedo zatrdili, da že pet let ni okusila nobene hrane. Poklicanih je več slavnih zdravnikov, da preiščejo zagonetnost največje umetnice v gla-dovanju. Metamorfoze v Turčiji. Turški parlament si jc osvojil švicarsko civilno pravo in po tein pravu je mnogoženstvo prepovedano. Mlade Turkinje so to novost seveda sprejele z radostjo. Moški so pa seveda nekoliko godrnjaje pristali na to, upoštevajoč težkočo, biti celo življenje navezan samo na eno ženo. Celo nekaj protestov je bilo sproženih. Pravijo, da je Kemal Paša mogočnejši kot Mohamed sam. Kemal je prepovedal tudi fes in italijanske klobu-čarne prav dobro uspevajo. Kdor noče nositi klobuka, jih dobi ..šestnajst i devet". Kdor bi si privzel še drugo ženo, ga čaka ječa. Le stari agi še smejo uživati sladkosti harema, drugače bo pa harem kmalu ie zgodovinski kuriozum. Škof Zadravecz imh vernega druga V metodističnem škofu Bastu iz Kodanja. Ta ni ponarejal frankovnih tisočakov kot njegov katoliški kolega, temveč zbiral čisto navadne in pristne danske krone. Tudi ni pri tem zasledoval patrijotških, nego povsem dobrodelne namene. Ko so pa z ozirom na Bastovo razkošno in potratno življenje preiskali te dobrodelne cilje, se je izkazalo, da obstoje le v basanju žepov blagorodnega škofa in njegovih prijateljev. Na Podlagi te preiskave je policija metodističnega škofa aretirala. Državno pravdništvo le vložilo proti njemu tožbo radi goljufije v devetih slučajih. Goljufije so se vršile s ponarejanjem obračunov BastoVih dobrodelnih zbirk. Potom tega ponarejanja si je škof ,,zaslužil" baje 635.000 danskih kron. Največ mu je nesla zbirka metodistične centralne komisije. Od 1. 1913. do 1933. je Bast zbral za podpore, božične darove itd. 713 tisoč kron, a siromaki so dobili od tega le 372.000 kron, vse drugo si je pridržal Bast v reprezentativne in administrativne namene. Dnevne Klerikalno sodelovanje. Klerikalna strokovna zveza iii njeni agitatorji se radi pritožujejo, da se jih prezira, da se vodijo delavske akcije brez njih itd. No, pa .so sklicali monopolski delavci protestni shod proti novemu Pravilniku, s katerim se jemlje 111011. delavcem poslednje pravice, in povabili klerikalce, naj pokažejo svojo solidarnost. Pa glej ga šmenta! Klerikalna strokovna zveza je takoj razposlala na svoje verne pristaše, okrožnico, ki smo jo včeraj objavili, in v kateri jim za-btčnje, da ne smejo na naš shod. Taka je morala naših klerikalcev. So za sodelovanje tam, kjer mislijo, da morejo kaj pridobiti strankino ali drugače, niso pa za sodelovanje tam, kjer treba hraniti ogrožene delavske pravice 111 bedno delavsko življenje. Važna utemeljitev. Finančna delegacija objavlja uradno, >da izide v eni prihodnjih številk izkaz o eksekucijah, ki so se radi direktnih davkov leta 1925. izvršile v Sloveniji. Iz tega izkaza je razvidno, da je mobilarna eksekucija v 33.735 (’M%) primerih od 905159, v katerih se je izdal eksekutivni opomin, dospelo do rubeža, a samo v 92 primerih, torej niti 1% od celokupnega. števila rubežev, do prodaje. Davčni zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža .so znašali okroglo 49.8 mil. dinarjev, oni, ki so se mogli iztirjati šele s prodajo, pa okroglo 0.3 mil. Din. V imobilarni eksekuciji se je vknjižila zastavna pravica v 292 primerih za okroglo 8.4 mil. Din; dražbe -o se izvedle v 230 primerih, od teh je pa 229 takih, ki so se uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k dražbehemu postopanju, in le ena taka, ki se je izvršila direktno na predlog erarja. Ustrezni zaostanki so znašali okroglo 0.16 mil. Din.« — Nak, brez komentarja to uradno naznanilo pa le ne moremo priobčiti. Ta objava naj bi vzbudila torej vtis, da stvar z davki in davčno politiko v Sloveniji ni tako huda, ker ni prišlo v vseh slučajih eksekucije in rubeža tudi do prodajo... Pa ne bi raje povedali, kje so se ubogi ljudje spet zadolžili, da so za silo preprečili vsaj najhujše, namreč prodajo poslednje glave živine in poslednjega kosa oprave? Ta objava le potrjuje uradno, kako visoko je število eksekucij v Sloveniji. Zaposlovanje inozetneev. Vsi inozemci, ki so bili zaposleni v naši kraljevini že pred dnem 14. junijem 1922 in na katere se odredbe po paragrafu 103. Zakona o zaščiti delavcev ne nanašajo, se opozarjajo, da se prošnje za izdanje predpisanih uradnih potrdil vlagajo pri pristojnih Inšpekcijah Dela v Ljubljani in v Mariboru. Rok za vložitev teli prošenj poteče dne 2S. februarja 1926. Proti inozoincu, ki bi neopravičeno ne vložil prošnje, se bo uvedlo zakonito kazensko postopanje. (Natančnejše podatke vsebuje razglas v Uradnem listu št. 3 t. I.) Važna zadeva. (V „Nupreju“ štev 7). Kako bi sc imenoval „skrahiran“ (po domače faliran) profesor po slovensko? Razmišljajte, iščite in pošljite svoje nasvete uredništvu „Napreja“ v Ljubljani, ker se ta list v zadnjem času najbrže radi pomanjkanja razredno bojne iti socijalistične snovi namerava resno bavit z slovensko terminologijo. Cas je tak, da potrebujemo te razlage zelo nujno, zlasti zdaj, ko imamo skrahirane stranke, voditelje, taktiko, programe, zadruge, organizacije, profesorje, študente itd., včasih se prizadeti gobezdači izgovarjajo na ljudsko nezavednost, sklicujoč se na svojo namišljeno zavednost in „čistost“, ki pa čisto nič ne vleče. Enako je tudi pri nekih zadrugah. Faliratii profesorji in študentje se pa izgovarjajo ua pedantne profesorje, le na svojo nezmožnost pri tem brezpogojno pozabljajo. Proletarci pač presojamo pravico do eksistence v delavskem pokretu raznih nebodivastreba iz vidika, da naj tisti, ki so zgrešili svoj poklic, uredc najprej svoje zadeve, svojo vest itd. izven naših vrst in pridejo potem šele pometati v delavske vrste. To naj si zapomnijo vse one duševne potence, ki si lastijo pravico svojo lastno življensko smolo razširjati še na druge pod pretvezo doslednosti, natančnosti, poštenosti itd. le zaradi tega, ker so se skregali s celim svetom, zaradi tistega velikega zvonca, ki ga nikoli nosili ne bodo. »Literarno-dramski klub" v Zagorju. V novi občinski dvorani v Zagorju je gostoval 23. t. m. ..Literarno-dramski klub“ iz Ljub- r&o-vic;^. liane s prav zanimivim in pestrim sporedom. Največjo pozornost je vsekakor zbudilo Sr. Kosovelovo uvodno predavanje, ki je obravnavalo vprašanje proletarca do umetnosti. Proletarec se mora kulturno dvigniti, sicer je ves njegov' boj zaman. Dosedaj se je kultura rodila iz kapitalističnega gospodarskega reda. Ta kultura je bila sicer silno bogata in velika, dokler kapitalizem sam ni začel v svojih etičnih temeljih razpadati. Danes po svetovni vojski je kapitalizem sploh brez vsake upravičenosti vladanja in kraljevanja. Že po svetovni vojni se je po-iavil glas, da si proietarjjat more osvojiti ne le vseh produktov materijelne kulture, ampak tudi vse produkte duševne kulture, ampak tudi vse produkte duševne kulture. Ker pa kapitalisti sami ne poskrbijo, da bi se razdelila ta kultura med proletarijat, se mora proletarec sam osvestiti svoje dolžnosti in to kulturo vsprejeti, ter ustvariti vsporedno s svojim političnim razrednim bojem ne.samo nov prorletarski družabni red, ampak tudi novo proletarsko kulturo. V tej smeri naj se giblje kulturno delo proletari-jata. — Po predavanju sta Bratko Kreft in Ciril Debevec recitirala pesmi in črtice klu-bovih članov in najznačilnejših domačih in svetovnih pesnikov. Rimski grobovi na Tržaški cesti. Pri kopanju kanala in nove cesto sredi stanovajske kolonije »Stan in doma« na Tržaški ce.sti. «0 včeraj odkrili ostanke rimskih grobov z žarami, v katerih so bili še ostanki kosti in pepela. Stekleničica z mazili in drugo se je žal pri kopanju razbilo. Ko se bo kopala še druga polovica ceste se bodo najbrže pdkrili novi grobovi. Umestno bi bilo, da se merodajni .krogi za najdbo zanimajo. Zverinski zločin v Belgradu. Pred neko stojnico je nakupovalo bombone petletno dekletce. Pridružil se ji je neznanec in ji obljubil bombonov in vseh mogočih sladkarij, samo če gre z njim. Dekletce mu je naivno verovalo in šlo. Ko sta pa bila že na samem, jo je oskrunil in onesveščeno pustil na mestu. Ponoči je šele začul njeno ihtenje orožnik, ki je dekletce odnesel v bolnico. Napotila sta se dva Črnogorca v Ameriko in v Splitu čakala na odhod. Stanovala sta v nekem privatnem- stanovanju. V ponedeljek so ju dobili pa mrtva. Puščala je plinska cev in oba sta se zadušila. Volkovi so navalili zadnje dni v razne vasi okraja Prizren. Ogrizli so več vaščanov. Ker domnevajo, da so volkovi stekli, so vse ranjence odvedli na posebna prc-izkovanja. Prehitelo jo je. Delavka Emilija H ribe r-šek je prišla na obisk k svojemu zaročencu v Ljubljano. Na Ižanski cesti so jo obšle porodne slabosti in komaj se je priplazila do neke šupe, je že porodila. Na klicanje so jo prepeljali takoj ž rešilnim vozom v bolnico. Mati 111 otrok sc dobro počutita. Zagonetne tatvine v nunicijskih skladiščih v Varšavi. Na nepojasnjen način je bilo iz municijskega skladišča ukradeno 17 zabojev puškinih patron po številu 17.000 in 240 alarmskih raket. Še v čakalnice zdravnikov se splazijo tatovi. Pri zobozdravniku se je namreč mudil Peter Železnik, suknjo pa, kot je običajno, obesil v čakalnici. Ko je končal z zo-pernim opravilom, je moral konstatirati, da mu je med tem zmanjkala suknja, vredna 500 Din. Usodno nagajanje. Krznarskega vajenca Koširja, ki je na dvorišču spiral kože, je neprestano dražil dijak R. Ogranjšek. Košir je pograbil trsko, ter tako nesrečno zadel dijaka, da mu je iztaknil oko, Prepeljali sb ga v bolnico. Hlapec in gospodar, oba z Vrhnike, sta se sprla na dvorišču gostilne pri „Levu“. Oba sta bila precej vročekrvna, beseda je dala besedo. Končno je pa hlapec oplazil gospodarja z vilami po glavi in ga znatno ranil. Ker so ji odpovedati stanovanje, je iz obupa izpila 70 letna starka Sofija KastiČ precejšnjo količino raztopljene sode. Nezavestno so še pravočasno našli ter ji tako rešili življenje. Prireditve. Vabilo na občni zbor SK Svobode, Ljubljana, ki se bo vršil v nedeljo, 28. februarja t. 1. ob pol Ih. uri v gostilni pri »Novem svetu« (Prešernova soba). Gosposvetska cesta. Opozarja se članstvo. da se zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor. Stran 4. „D H L A V S K A P O LI '1' I K A~ Ste v. 47. Sporf. Ileška Gloria v Zagrebu. Da vlada v drugih državah precejšen in zelo velik interes za šport, posebno pa za gotove vrste športa, nam služi kot dokaz ogromno število gledalcev, ki prisostvujejo nedeljo za nedeljo nogometnim tekmam na Duna ju, v Pragi, Nemčiji, posebno v Angliji. Priznati moramo, da ne zaostaja za drugimi državami tudi Italija, v kateri je zavzel šport zavidmo višino. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da ima vsak srednji klub v Italiji po nekaj inozemskih dobrih igralcev, iki istočasno nastopajo za klub ter vodijo trening. Tudi Julijska Benečija (Primorje) ima nekaj prav dobrih klubov, kar nam dokazuje roška Gloria, iki je nedavno porazila zagrebško Concordijo s 6:1. V nedeljo je Gloria gostovala v Zagrebu ter nastopila proti Gradjan-skemu. Po težki borbi se je le posrečilo domačinom premagati goste s 3:1. Reško Glorio vadi znani nekdanji madjanski internacijomalec Kovaes. V Beogradu je gostoval zagrebški Hašk, kje:' je odigral prijateljsko tekmo z državnim prvakom Jugoslavijo. Proti pričakovanju je Hašk zmagal s 3:2. Novinarski športni klub se je ustanovil te dni v Belgradu. Za predsednika kluba je bil izbran urednik Milo-rad Ivanič od »Samouprave«. prosti delavec tisti poštenjak, ki je razkril vse nepoštenosti bivšega ravnatelja iti tako spravil nolens volens vso klerikalno stranko v silno mučen položaj. Pod vplivom te afere še danes težko diha vsa klerikalna stranka. Naključje je tudi hotelo, da je stopil na mesto Kernca novi mož — danes Babičev sodnik v osebi g. Kojkota. Takrat je obljubil Babiča braniti pred eventuelnimi posledicami. Najbolj žalostno vlogo igra pri tem naš mestni svet in župan dr. Leskovar, ki prezirata sklepe občinskega sveta. Mi vemo, da so klerikalci z naslado reševali prošnjo poštenjaka v prepričanju, da se rešujejo klerikalizmu opasnih ljudi. S tem so dosegli baš nasprotno. V kratkem bomo točno posvetili v vse sklade mestne klavnice, naši sodrugi na občini pa bodo obnovili svoj brezobzirni boj zoper klerikalnega eksponenta in njegovo protidelavsko stranko. !z Litije. V nedeljo, dne 28. febr. se vrši v salonu pri Borišku v Litiji okrožna konferenca ob 3. uri popoldne, na katero so vabljena vsa kulturna, strokovna in gospodarska društva. Vabljfc ni so tudi zaupniki. Konferenca je izredne važnosti, ker sc bo razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, ki spadajo v njeno področje. — Akcijski odbor. Celje. Maribor. To so metode. Nedavno smo na tem mestu priobčili interpelacijo socijalističnih občinskih svetovalcev v zadevi nenadnega odpusta delavca s. Babiča iz mestne klavnice. V naslednji občinski seji je župan na interpelacijo odgovarjal in se je končno soglasno sklenilo — ker ni bil podan povod za odpust da se Babiča zopet nastavi v enem izmed ostalih mestnih podjetij. Sprejeto in zapisano. Le radi formalnosti je mora! Babič vložiti prošnjo na mestni svet za sprejem v službo in zoper vse pričakovanje klerikalci so marsičesa sposobni — mu je mestni svet prošnjo odklonil. Tukaj se neha za nas vsa obzirnost. Štiri leta je delal v mestnem podjetju, njegov oče je polovico svojega življenja zaposlen pri mestni občini, ali ker je rekel, da se klavniški ravnatelj premalo briga za delavce, je moral iti Pa vzrok tiči globlje. Babič je marljiv delavec. Na njegovo mesto so nastavili tri druge in kar je še bolj važno: on je poštenjak od pete do glave. Ko je po Mariboru smrdela afera o prešičih, je bil ta pre- že četrti požar v letošnjem letu. V nedeljo, dne 21. t. m. popoldan okoli tretje ure je izlbruhnil požar v hiši gospoda Reijiuška Benjamina v Ipavčevi ulici. Gaisilei iz mesta in Gaberja so bili takoj po signalu na licu mesta. Ogenj je bil v pol uri lokaliziran. Veliko in naporno delo so pa imeli šele po lokalizaciji. Na podstrešju je biilo polno natlačenega sena, katero je tlelo naprej, tako, da so bili primorani ga zmetati rz podstrešja. Delo je trajalo do 24. ur. V hiši stanujejo 4 revne stranke, katerim se je njih skromna imovina deloma rešila in postavila na travnik. Opomniti moramo samo še to, da ni v mestu nobene oblasti, ki bi so v takih nesrečah brigala za revne Pogorelce. Prepušča se jih svoji usodi na travniku pod milim nebom. Bila ,bi dolžnost občine, da preskrbi za takšne namene primerne prostore. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem Delavskemu pevskemu društvo »Naprej« v Celju, ker me je proglasilo za častnega člana pri občnem zboru dne 7. februarja 1926. — Zopet ste me presenetili s to počastitvijo, ker ste mi že n -.7- Kdor želi kupiti priotfsten in • poceni PREMOG in sploh kurivo naj && naroči pri PRODUKCIJI osrednji zadrugi za nakup in prodajo r. as. as o. se. 0 LlUBLJiMI, Tržaško cesta, Kolonij® ,.Stan in Dom". 110 itak izkazali svoje prijateljstvo ob 25 letnici mojega sodelovanja. Dolžnost moja je, da še nadalje podpiram in sodelujem pri društvu, kolikor bo v moji moči. — Sodrugi pevci, bodite na mestu, da bodo delavske pesmi donele med proletarci. — Vaš pevski brat J. Borstner. Iz Mežice! Gospod urednik, tem vrsticam ni namen obrekovati koga ampak služiti hočejo spoznanju resnice. Če se pravi, da je mnogo duhovnikov, ki sami ne verujejo, kar zahteva vera, odnosno cerkev, je- to zgodovinsko dejstvo, ki ne mara žaliti nikogar. Utajevanje takih resnic ne pomaga nič, potrebno je razumevanja. Dvom in nevernost našega časa se pa lahko razume. Vsak stan ima danes toliko .nalog, da ima posameznik dosti opravit, če hoče izvrševati svojo dolžnost. Pre-motrimo to stvar nekoliko brez jeze. Po Mežiški dolini se je razsula v kratkem času četa bernotovcev. Toliko jih je baje, kakor kobilic, le da niso zeleni, ampak naj so pobarvani tako ali tako, ni treba nič druzega kakor, da se malo popraska, pa