Poštnina plačana ▼ eotortad
Leto X, št. 211
Liubliand, torek ?0 septembra 1929
Cevta 2 O n
taosemst-vv 40 Dto.
Uredntttvoi
fcnafltova afcca 6. Tefctoa
»122. 9123. »124. »125 ki »126. Maribori Aleksandrova cesta U. TeJetM k 440
Ceflei Koccoora a. Tetetow ker. tM. Rokopisi M M vračajo. . Oalad pn Utfita.
h«t«rwit m M
*l 1122. 112». 1124. 1121 1124 (Marata oddelek UuhtoMM Pr«*ert»«
•fc* « Tete** k l'W2 fOdrm±olc» Maribor, OekMfMfcma m«
k 1»	k «56
Celi«. Knuomi «c> k 1 TeteUm fe 100
pri oiik 6ek ta-voditi Uuhljaoi k M >42, Praha &sk> 78.180, Wies mr i os 241
Ljubljana, 9. septembra. Jutri poteče deset let, odkar je bila
v St Germainu podpisana mirovna pogodba med diplomatskimi predstavi-telii Avstrije in zavezniškimi silami med njimi tudi našo kraljevino.
S senžermensko pogodbo se je Avstrija, takrat že republika Avstrija, pravna in dejanska naslednica polovice Avstro-ogrske monarhije, odrekla onim deželam, ki so pripadle po narodnostnem odnošaju in pravu narodne samoodločbe nasledstvenim državam. S to pogodbo je Avstrija priznala formalno. kar se je dejansko med tem že zgodilo: ujedinjenje iugoslovenskih pokrajin s Srbijo in Črno goro v kraljevino SHS.
Senžermenski mir je fomalni konec Ovstro-ogrske, stare habsburgovske monarhije, o kateri so zainteresirani tolikokrat napovedovali, da je ustvarjena tako rekoč za večne čase. nujna tvorba, ki bi jo bilo treba ustanoviti, če bi je ne bila k sreči zgodovina že ustvarila. Vse te lepe fraze so šle v prah in v kosce je šla stara črnožolta monarhija, ki je še malo let poprej s toliko ošabnostjo izzivala svet in še posebej svojega malega srbskega soseda na jugu. Od iste velesile, ki je še leta 1914. s tolikimi osvojevalmmi načrti sklenila napraviti konec Srbiji in iu-goslovenskemu nacijonalnemu pokretu, je ostal v senžermenski pogodbi prav majhen ostanek, ki je smel eksistirati še dalje kot samotojna mednarodno-politična organizacija.
Pri nobeni od premaganih držav ni bil padec od predvojne višine tako katastrofalen kot ori Avstriji. Pokazalo se je. da je bila stara Avstrija svojim narodom res samo ječa. zakaj sedaj, ko ni bilo nad narodi nikakega pritiska. marveč je odločala samo svobodna volia. ni hotel nihče od njih več ostati v črnožoltem okviru. Narodna ideja, ki so se je Habsburgovci ves čas. odkar se ie pojavila, bali in jo zatirali. je izšla iz stoletne borbe zmagovita in je vrgla proč vse tradicije, o katerih so nekdaj trdili mnogi, da jim niti narodno gibanje ne more do živega.
Da je senžermenski mir tudi formal-ro zbrisal z zemljivida nekdaj tako mogočno velesilo, je bilo tem usodneje. če pomislimo, da ie ravno ta^ država sprožila veliko vojno, ki je za štiri leta prepregla svet s svoiimi strahotami. Usoda se je Habsburgovcem temeljito osvetila ter jih za njihova zlohotna dejanja in naklepe pahnila v pozabo, iz katere ni povratka. Vsakdo, kdor se je kdaj zamislil v odnošaie med modernimi težnjami probujajočih se narodov in Habsburgovci. je z zadoščenjem sprejel na znanje ta fatalni padec.
Dasi pa pomeni za Jugosilovene in tudi za nas Slovence senžermenski mir zaključni formalni akt osvoboienja. je pa z njim vendarle združen tudi neprijeten soomin. Saj vsebuje ta pqgod-ba tudi določbo, s katero se odreja plebiscit na Koroškem, plebiscit za ozemlje. katereea slovenski značaj je bil za nas absolutno nesporen. Bilo bi odveč, spuščati se nri tej priliki v rekrimina-cije zaradi člena o plebiscitu, saj se danes dobro zavedamo, da smo ga so-krivi tudi sami in da smo z njim plačali svoj učni davek. Da ni bilo nesrečne klavzule o plebiscitu, bi se mogli prve desetletnice senžermensVesca miru spominjati samo z nafbodrejšimi občutki in ne bi bil veselju primešan trpek spomin na Koroško.
Toda razvoi gre svojo pot; pravdo v življenja problemih dobi oni. ki nikdar ne ooonšča in nikdar ne omahne v svoji veri.
Ratifikacija dveh mednarodnih konvencij
Beograd, 9. sept. AA Uradno se sporoča: Nj. VeL kralj je na predlog zastopnika ministra zunanjih poslov, ministra brez portfelja, ministra pravde in ministra za socijalno politiko in narodno zdravje ter po zasiišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o ratifikaciji mednarodne sanitetne konvencije, ki je bila sklenjena v Parizu 21. julija 1926.
Nj. Vel. kralj je na predlog zastopnika ministra" zunanjih poslov in ministra pravde ter po zasiišaniu predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o ratifikaciji konvencije glede pobijanja suženjstva, ki je bila podpisana v Ženevi 25. decembra 1926.
Mahinacije proti pomorski razorožitvi
Newyork, 9. sept. o. Predsednik Hoover je na zahtevo časopisja odredil sodno preiskavo proti nekaterim največjim ameriškim ladjedelnišk;m in železolivarskim podjetjem. Kakor smo že poročali, je neki agent tožil industrijski koncem za izplačilo obljubljene vsote češ, da je izvršil svojo nalogo in obrezuspešil nedavna pogajanja za pomorsko razorožitev med Anglijo in Ameriko Časopisje je sedaj r skrilo še drugo korupcijo. Baje je podkupnino sprejelo tudi nekoliko mornariških izvedencev, ki so pomagali v časopisju kampanji proti razorožitvi. Podjetja so v ta namen razdala ogrorine vsote.
Predlogi in zahteve gospodarskih krogov
Kongres gospodarskih zbornic - Govora trgovinskega in poljedelskega ministra - Ukrepi za povzdigo izvoza Izboljšanje prometne politike
Beograd, 9. septembra m. Včerai doool-dne ob 10 ie bil v veliki dvorani nove univerze otvorien kongres gospodarskih zbornic, organizacij in ustanov iz cele države. Ljubljansko zbornico za TOI zastopa tajnik e Moaorič. Otvoritvi so orisostvo-vali v imenu vlade ministri Uzunovič. De-metrovič in inž. Radoilovič. Kongres te otvoril predsednik beograiske trgovske zbornice g. Stanoievič z daiišim nagovorom. v katerem ie podčrtal veliko važnost tega gospodarskega oarlamenta. ki se sestane vsako leto. da naoravi bilanco in da v glavnih potezah smernice za bodoče ieto. Na njegov predlog je bila odooslana Nt. Vel. kralju udanostna brzoiavka Živahno aklamiran ie nato pozdravil kongres novi minister trgovine in industriie e. Jurai De-metrovič katerega govor obiavliaio danaS-nii beoeraiski listi doslovno. Iziavil ie:
Pozdrav trgovinskega ministra
»Zavzel sem mesto ministra trgovine in industrije do zaupanju Nj Vel. kralia. Iskreno želim, da s svoiim delom opravičim to zaupanie. Morda ^ričakuiete. da Va-n bom razvil nekak Drogram svojega deia. Ne oodceniuiem programov, a iih tudi ne prt-cenjujem. marveč se boli držim one znane prislovice: manj govoriti, a več delan Program nai se vidi iz dela in do delu. Pred vami ie problem našeea gospodarstva v vsej svoji celoti Zelo mi ie drago, ko vidim, da se tudi vi bavite z najosnovnejšimi vorašanii našega gospodarstva. Naloga vsega našega dela mora biti izboljšanje našega poljedelstva, naše nrodukcite. a s tem v zvezi tudi novečanie našega te-voza. Na izrecno želio Ni. Vel. kraiia se bavi vlada s temi problemi in iim posveča vso pažnjo. Nadeiam se. da bo prožil ta kongres državi materiial za zaščito našega sela. a s tem vred tudi za napredek našega celokupnega gospodarstva. Ta kongres, kakor tudi nreišnii. dokazuie volio do ustvarjanja. Mi imamo tak kader dobrih gospodariev da ie v staniu izvršiti nacionalno misiio pri obnovi države. Kar se tiče moiega resora. mislim, da ie numo potreben stalen kontakt z gospodarstvom in da mora biti delo vseh ministrstev v koordinaciji in sodelovanju z gosnodarskimi kor-poraciiami. A naša naloga ie. da služimo kralju in domovini da oodniramo vse pokrajine da dvignemo vse narodne sile.
Za iskrene besede g. ministra se ie toplo zahvalil predsednik kongresa e. Stanoievič. nakar ie tainik beograiske Industrijske zbornice g. Miličevič referiral o uspehu lanskoletnega kongresa in niegovih resolucij. Konstatiral je. da ie vlada uvaževala veliko večino resolucij ali v celoti ali na vsaj deloma.
Predsednik beograjske zbornice g. Miliu-tra Stanoveiič je poročal o zunanii trgovini v preteklem gospodarskem letu. Po ni&-govi statistiki ie bilo od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta t 1. izvoženo za 6 milijard 900 milijonov Din. torej samo za 85 miliionov mani. kakor ie lanski kongres ocenil izvoz. V istem času ie bHo uvoženo za 7 milijard 782 miliionov Din. tako da Se pasivnost trgovinske bilance v tem razdobju znašala 882 miliionov Din.
V svoiecn nadalinem referatu ie g. Sta nojevič obširno razpravlial o izvozu nai-glavneiših predmetov in o Izgledi.i za bodočnost. Zlasti ie povdarial potrebo pospeševanja živinoreie- in nerutninarstva. Po debati o potrebnih ukrepih za oospeševanle izvoza, v katero so Dosegli med drugim načelnik kmetiiskega ministrstva dr. Stoi-kovič. ravnate! i tvornice za dušik v Rušah g. Krejči. načelnik kmetiiskega ministrstva dr. Ljudevit Prohaska izvoznik g. Kostič. trniv. prof. dr. Velimir Baikič in načelnik trg. min. dr. Rudolf Steinmetz. ie bila zaključena dopoldanska seia. Popoldne so se sestale sekciie za ocenitev Izvoza v novem gospodarskem letu.
Drupi dan konsrresa
Danes je kongres nadaljeval svoje delo. Razen tajnika zbornice TOI g. Mohoriča so iz Slovenije navzoči za Zvezo industrijcev še gg. Krejči in Milan Šuklje. Pred prehodom na dnevni red je bila prečitana kraljeva zahvala za včerajšnjo poslano brzojavko. Prvi je referiral danes tajnik zagrebške zbornice dr. Lujo Karmanski o staniu in zadevah železniškega prometa. Sledil je referat tajnika novosadske Trgovske zbornice. Voiislava Besaroviča o potrebah in stanju prometa v Bosni in Hercegovini. O obeh referatih se je razvila obširna debata, v katero je Posegel tudi treneralni direktor državnih železnic. Gjuričič. ki je renliciral na izvajanja predtrovornikov ter priznal, da so želje gospodarskih krocov sicer upravičene, da pa bi bilo treba ogromnih investicij, za kar pa ni na razpolago potrebnih sredstev. Storilo se bo v«e. kar je mogoče v okviru finančne zmožnosti.
Referat «?. Mohoriča o ooštnem in brzojavnem orometn.
Tajnik ljubljanske zbornice TOI g. Mohorič je rodal nato obširen referat o stanju naše pošte brzotava in telefona ter o željah gospodarskih krogov.
Uvodoma je orisal razvoj poStme trnratve od Prevrata do danes: zgradili smo v teh 10 tetiilh 2354 kim novih vodov za telegraf im 364« km za telefon, poteg tega 5e 4265 km v lokata,»h omrežjih; dobiti srno 4 avtomatske telefonske cenitra-le. PoŠta je v lastni režiji organizirala 45 avto-birswi4i tinrfl v skwr>ni doTžVS 3051 km. Ves ta napredek pa še ne zadosHiie potrebam sposipodar-ske^a žiivljefrla. PoStni promet se mora §e iiz-boJSaiti im razŠTritn, zato se kredMi zani ne smejo več tako SrtaiH, kakor se je to dogajalo v tetih. V Stirrfh letih (1924—27) so zm.*5aI5 efektivni dohodki poštne uprave sa 988 milijo-
nov reč kakor proračunski iizdaflrf. Ako bi se ho)
ta denar investiirai, bi imeti danes mnogo botjšo siitmacijo m pošta bi bila še bolj aktivna. FV>B-t&a efcsploatacije poŠte se mora zato iz temelja sprem eniiitd.
Govornik se izjavila proti «a»ner»vani 10% redukciji novega proračuna. Stamje poStne®a osobja je že danes nezadostno, ker poštoi promet vedno bolij narašča. Od 3852 poštnih uradov }e
že sedaj samo 789 državnih, zato se razdržaiv-Ijenje pošt ne sme več nadaljevati Potrebno je trndii, da se zgradi več modemih poštnih poslopij, med drugimi poslopja in skladišča za rzme-trjevakie pošte v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah Poštno osobje ie v primeri s svojim delom in svojo odgovornostjo (sko®i njegove roke gredo ogromne milijarde) preslabo plačano. Za čekovni! promet, ki se trajno množi, poštno osobj-e ne prejema nikak.ih naigTad, kakor so bile pred vojno v vefjavi. in toidii nagrade v brao-jarniti službi so bile odpravljene. Umesitmo bi bilo, da se obe vTsti nagrad obnovita.
V svojih nadaljmijfih izvajanjih je predlagal govornik zniizamje paketnih pristojbin na razdalje do 100 kim, uvedbo denarjih nakazraic in odkupnih paketov za vse evropske države, razširjenje selske dositaive ter razne ukrepe za izboljšanje brzojavnega in telefonskega prometa. Zaradi po-majukamiia kreditov trpi poštni erar ogromno škodo. Tako n. pr. je zaradi zavlačevanja nabave telefonskih aparatov mariborska avtomatska centrala stala leto dni neizkoriščena in čaka v Zagrebu 1000 aibonemiov na telefonski priključek. Med posameznimi pokrajinskimi centri bi bilo treba zgraditi še več zivez, tako med Slovenijo in Vojvodino. Ljubljano in hrvatskim Primer jem ter še eno direktno zvezo z Beogradom. Potrebno je razširjenje telefonskih retecH z Italijo, kamor gre večina našega iizvoaa, potrebna je otvoritev telefonskega prometa z Grčijo, Bolgarijo in ASban.ijo. Nujno ie treba rešiti vprašanje medtn.arodn.ih telefonskih kaiblov r okviru prvotnega načrta, v katerega ie spadala tod; Ljubljana.
Izvajanja e. Mohoriča so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Beograjski industrijalec Bajkič se je v debati izjavil proti posebnim nagradam in premijam poštnemu uradništvu. Na koncu debate je načelnik oddelka za pošte in brzoiav v ministrstvu javnih del, Zlatanovič, obljubil, da bo ministrstvo upoštevalo vse upravičene želje. S tem je bila dopoldanska seja zaključena.
Poljedelski minister o povzdigi žitnega izvoza
Popoldne je prvi podal referat pravni konzulent novosadske zbornice TOI Miho Obulen o rečnem prometu. Po tem referatu je povzel besedo minister poljedelstva dr. F r a n g e š, ki je opravičil svojo odsotnost pri otvoritvi kongresa ter nato v daljšem govoru podal smernice in načrte, ki jih namerava v bližnji bodočnosti izvesti ministrstvo za poljedelstvo. Obširno se je bavil s pravkar podpisanim zakonom za pospeševanje poljedelstva ter se bavil z vzroki natzadovanje in izvoza poljedelskih produktov. Predvsem je naglasil, da je kriva temu v največji meri slaba kvaliteta našega blaga, pa tudi malomarnost producentov in tudi izvoznikov, ki ne posvečajo kvaliteti blaga dovolj pažnje. Posledica tega je, da smo izgubili mnoga tržišča, kei so nas izpodrinile druge države. Zato se je ministrstvo odločilo, da skuša v prvi vrsti dvigniti kvaliteto in v zvezi s tem tudi kvantiteto poljedelske produkcije in blaga za izvoz. Najprej bo potom razdeljevanja izbranega semena, če treba tudi prisilnim potom, izboljšana kvaliteta pšenice in nato po vrsti vseh ostalih žitaric. Na Belju je že za prihodnjo sezono na razpolago 22.000 stotov selekci-rane pšenice, ki se bo razdelila med pro-ducente proti naknadni vrnitvi iste količine.
Govoreč o disproporciii žitnih cen Je minister dr. Frangeš najavil akcijo za osnovanje žitnih zadrug ob sodelovanju Privilegirane agrarne banke, s čimer bo produ-centom omogočeno, da bodo prodali svoje blago v času. ko bodo cene primerne, ne pa tako kot sedaj, ko mora kmet prodati svoie blago za vsako ceno. ker ne more priti drugače do denaria. Poklicani pa so tudi vsi gospodarski krogi, da nri tem aktivno sodeluiejo. Vlada bo storila vse, kar je v nieni moči in bo snreiela tudi vse upravičene želje gospodarskih krogov.
Debata
Sledila je obzirna debata, v kateri so razni govorniki odobravali načrte noliedelske-ga ministrstva in zagotavljali, da bodo gospodarski krogi nodnira'i vsako akcijo, ki gre za t^holišaniem sedanjega stanja. Dr. Hedeon Ditindjerski i? Novega ^ada odobraval predlog ministra dr. Frangeša. nai bi se «k'i<-a!a nosebna anketa, ki bi proti^a vzroke di«oronorci?e žitnih cen iti predlagala Potrebne ukrene. Oh zakliučku debate je r»onovno povzel besedo minister dr. Fran-gpš. ki ie iziavil da je njegov nro^ram za izhnlišanie kvalitete vseh no'i>dp'skih produktov predviden za dobo S let. ker se nadeta. da se bodo že v tej dobi pokazali povolini rezultati.
Ocena letošnjega izvoza
Sledila sta še referata o cestah, o čemer je poročal dr. Vid Djordievič ir Beograda in referat o Prilikah v Črni gori. ki ga Je podal tajnik Trgovske zbornice v Podcoricl, dr. Radu'ovič. nakar so nodali poročila te-ferenti posameznih sekcij, ki so razpravljale o leto?niem izvozu v čas« od 1. septembra 1°?9 do 31. avgusta 1930.
Prva sekcija je sestavila naslednfi proračun: 50.000 vagonov plenice. 100 000 vagonov koruze. 400.000 vagonov iečmena, rži in ovsa. 5000 vagonov fižola, 265.000 vagonov kromoiria. 1500 vagonov otrob in IR vagonov paprike v skimri vrednost? 3 milijard dinarjev. Druga sekcija za sadje in sa-
dne izdelke je preračunala vrednost skupnega izvoza na 226,750.000. Tretja sekcija je razpravljala o izvozu živine in mesnih izdelkov ter je ocenila izvoz na 1.920 milijonov. Četrta sekcija, ki je razpravljala o izvozu lesa, premoga, drv in rud, je preračunala celokupni izvoz na 2.265 milijonov. Peta sekcija je ocenila izvoz raznih industrijskih in obrtnih izdelkov na 683 milijonov. Šesta sekcija, ki je razpravljala o izvozu hmelja, opija. rib. tobaka itd., je preračunala skupni iznos tega izvoza na 509 milijonov, tako da je preračunan celokupni izvoz za prihodnje izvozno leto na 8.627 milijonov dinarjev.
Resolucija
Soglasno je bila nato sprejeta resolucija naslednje vsebine:
1.)	Kongres ugotavlja na osnovi nepobit-nih dejstev, da izvoz poljedelskih produktov zelo naglo nazaduje, čemur je treba nujno odpomoči. Kongres v polni meri pojmuje vse težkoče tega problema, vendar pa smatra, da se morajo za izboljšanje in tipizira-nje poljedelske produkcije podvzeti nujni ukrepi. S polnim priznan iem in hvaležnostjo priznava kongres delo države na tem (obu in prosi vlado, naj takoj izve<1e ukrepe, o katerih se je razpravljalo na kongresu Najti je treba najkrajšo pot. da pridemo čim prej do zaželjenega cilja.
2.)	Kongres ugotavlja, da se je na polju železniškega prometa že mnogo storilo za izpopolnitev in izboljšanje Vendar pa se opažajo še nedostatki. ki občutno vplivajo na nemoten razvoj gosnodarskega dela Potrebno ie. da se naiboli obremeniene nosfa-je ojacijo in da se tehnična ureditev Prilagodi gospodarskim potrebam Stanie voznega parka na vseh progah ne zadostuie potrebam gospodarstva in ee zlasti čuti pomanjkanje lokomotiv ter odprtih -n šneciial-nih vagonov 7»to je nuinn potrebno da se forsira ponraviio poVvarienih vagonov in pospeši dobava novih vagonov in lokomotiv Vlada naj posveti največjo oažnio organizaciji prometne službe, cirkulaciji va<nnov.
tuln razdelitvi, hitrejši odprenii vlakov ia nagli dostavi vagonov. Pri tarifni politiki je potrebno, da se ukine nova tarita za premog, drva in gradbeni materijal. Največja pažnja naj se posveča tehnični in administrativni reorganizaciji železniške eksploa-tacije in železniška uprava naj se pri reševanju teb problemov posvetuje z gospodarskimi krogi.
3.) Današnje stanje pošte, brzojava in te-lefona ne zadovoljuje potreb našega gospo darstva. Pretirana štednja onemogoča red-uo vzdrževanje sedanjih naprav in onemogoča tehnično izpopolnitev, kar povzroča mestoma ogromno škodo Da se to čim prej odpravi, je potrebno, da se zasiguraio do-voljni krediti za vzdrževanje obstoječih naprav in izboljša organizacija Resolucija je dalje osvojila vse predloge in zahteve, ki jih je iznesel v svojem referatu gosp. Mohorič.
i. točka resolucije govori o rečni plovidbi, zahteva revizijo rečnih tarif, ureditev nega prometa zakonskim potom in med drugim tudi regulacijo Drave in pa Save do Zagreba
5.)	Upoštevajoč, da spričo slabo razpredene železniške mreže predstavljajo ceste še vedno komunikacijsko dejstvo za najširše sloje, zlasti pa za kmečko prebivalstvo in da so ceste najvažnejše sredstvo tujskega prometa, naproša kongres vlado da posveti gradbi novih in popravilu starih cest največjo pažnjo in da se izvrše vsa ta dela po določenem programu.
6.	točka resoluciie eovori o prilikah v Črni eori in o ukrepih za izbolišanie ta-mošnHh gospodarskih orilik.
7 Kongres ponavlia za.rtevo. naelašeno že na lanskem kongresu, nai se čim pre» izda zakon o finansiraniu samouprav v smislu lanske resoluciie Zlasti os naproš? vlado da za sestavo proračuna nravučasno izda samoupravam navodila z nalogon da se s samoupravnimi daiatvanu np smeio ob-emenitl surovine pomožn* sredstvi in p<-eonska sila industriie. niti predmeti, določeni za izvoz
Dva velika požara v Beograda
Pogorela so gornja nadstropja največjega beograjskega hotela, istočasno pa neka tvornica na periferiji
Beograd, 9. septembra, p. Danes je Beogradu grozila požarna katastrofa ogromnih dimenzij. Par minut do 12. opoldne je nastal Dožar v Palaee-hote-lu. ki je eden najvičjih hotelov na Balkanu. Ogenj se je pojavil narpre.. na strešni terasi sedemnadstroDne Dalače. Domneva se. da so padale iskre iz dimnika na leseni oboj, ki je začel tleti. Veter, ki je pihal baš v tem času zelo močno, je ogenj razDihal in preden ga je kdo opazil, je bila vsa streha v plamenih. Ogenj se ie bliskovito razširil in je kmalu zajel celo najvišje nadstropje. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč, so bili skoraj brez moči. ker je bil deloma dostop do ognjišča nemogoč, deloma pa so odpovedale gasilne naprave.
Ogromni ognjem zubli so švigali visoko v zrak. a od gorečega Doslopja se je širila taka vročina, da so začele tleti tudi strehe in krovi sosednih hiš. Na pomoč je moralo priti tudi redar-stvo, ki je napravilo kordon in odnni-lo ogromno množico ljudi, ki so z vseh strani prihiteli na kraj požara, nato oa je prav požrtvovalno tudi samo pomagalo pri gasilni akciji.
V hotelu je nastala strahovita panika. Gostje so hoteli poskakati kar skozi okna. Le z veliko muko se ie gasilcem posrečilo, da so spravili vse stanovalce na varno Med tem ie ogeni zajel tudi že šesto nadstropje Vsa oora-va je postala žrtev plamenov. Po št!—
riurnem naporu se je končno gasilcem vendarle posrečilo da so ogeni lokali-zirali in preprečili nadaljnjo širjenje Skoda ie ogromna, ker je deloma poškodovano tudi pohištvo v spodnjih nadstropjih.
Največja nevarnost je bila, da se razšli ogenj tudi na kemični laboratorij beograjske univerze, ki je v neposredni bližini hotela. Tam ie tud knjižnica pravne fakultete. a na drugi strani večja zaloga raznih kemikalij. Če bi se bil požar razš rfl na to stran, bi nastala ne-dog'edna katastrofa, ker bi blo gašenje nemogoče
Veliko paniko pa je izzvala v Beogradu vest. da se je skoraj istočasno pojavil na drugem koncu mesta nov velik požar. Goreti je začela tovarna gumbov »Norma«. Zemunski gasilci, k' so prišli na pomoč, so nato odrin li k tovarni »Norma« vendar pa niso mogli ničesar več reš;ti m je tovarna pogorela do tal.
Beograd, 9. septembra. Škoda je pri obeh požarih zelo velika. V hotelu Palače k) cenijo na več mil .ionov ker je zgorela vsa oprava v gornjih nadstropjih. cela streha in sta se udrla dva stropa. Če bi hotel ne bil zgrajen iz železobetona. bi bil naibrže pogorel do bal. Škodo v tovarn; »Norma« cenijo na dva m:,;,iona dmariev. Večim delom pa 'e škoda v obeh primerih pokrita z zavarovalnino.
Briandova inicijativa za ustanovitev evropske federacije
Delegati evropskih držav potrjujejo ootrebo pakta solidarnosti — Briand predloži spomenico o federaciji vsem evropskim
državam
Pariz, 9. septembra. AA. Listi pričakujejo sestanek evropskih državnikov na obe<Ju, ki ga bo priredil Briand, da se dogovore o načrtu zedinjenih evropskih držav, z največjim zanimanjem in silno nestrpnostjo. Naglašajo. da bo ta najvažnejši dogodek 10 zasedanja Društva narodov Na obed bo povabljenih 30 oseb Anglijo bo zastopal minister Graham, dočim bo minister zunanjih del Henderson posegel v razpravo šele pri kavi, ker je zadržan.
Pariz. 9 septembra, s. Posebni poročevalec »Havasa« poroča iz Ženeve: Obed. na katerega je francoski ministrski preds^-nik Briand povabil glavne delegate 27 evropskih držav, se je zavlekel do 16. ure. Briand je imel na sestanku ekspoze o svojem načrtu za federacijo evropskih -iržav. Njegovemu referatu je sledila splošna deba-
ta, v kateri so sodelovali posebno dr. Stre-semann. Henderson, Streeruwitz. dr. Marin kovič. in Motta. Nihče izmed govornikov nI imel načelnih pomislekov proti francoski ini-cijativi. vendar so posamezniki izražali glede Briandovega načrta nekatere pridržke. Končno je bilo soglasno priznano, da je treba izdelati pakt solidarnosti med evropski mi državami Vsakdo izmed delegatov bo naprosil svojo vlado, naj se posvetuje o vprašanju evropske federacije po memorandumu. ki ga bo Briand noslal v kratkem vsem evropskim vladam Francoski ministrski predsednik bo zbral mnenia vseh prizadetih držav ter nato na za' tevo svojih kole-| gov predložil izčrpno poročHo o tem vprašanju prihodnjemu zasedanju Društva naro-| dov.
Nizozemska eksoedicHa v predgorju Himalaje
Bomfeay, 9. septembra o. Iz Kašnmia poročajo, da je nizozemska ekspedicija pod vodstvom prof. Visserja v Karakorumskem gorovju iPodTotmo proučita doslej neznano ledeniSko ozemlje v dol mah Sa<sir in Sijok. Ozemlie meri 3000 lov. km in obsega preko 50 ogrommh ledenikov. Od vsega ozemHa je odprava tvaipravila zemljevide m ie sedal na po trn protii severovzhodu, da prouči dostel neraziskano gorato puščavo.
Nesreča pri vrtanju za petrolejem
Bukarešta, 9. septembra AA Pri vrta«rju no. vega petno le jskega vrelca je iznenada planil curek petroleja in se vnel 4 delavci so bili pr tom ubiti, 13 pa ranjenih, od teh 5 težko
Priznanje Hermanu Wendlu
Praga, 9. septembra.	AA. SJovamsk' imšfinui »
Pragi je imenovaJ za	svoiega dopisnega čfaraa
znatnega trankfnrtskega	publicista to zgodovinarja Hermana
Dr. Marinkovič izvoljen v svet DN.
Na včerajšnji seji Društva narodov je bila izvoljena^ Jugoslavija z ogromno večino - Lepo zadoščenje Mali
antanti
Ženeva, 9. septembra, f. Danes popoldne ob 1630 se je vršila volitev treh članov v svet Društva narodov. Skrutinatorja sta bila japonski delegat Adači in italijanski delegat Scialoja. Skupno je bilo oddanih 53 glasov. Dobile so: Poljska 50 glasov, Jugoslavija 42 in Peru 36. S tem so bile te tri države izvoljene v svet Društva narodov za dobo treh let. Od novoizvoljenih so dobile Norveška 22. Danska 5 in Grška 1 glas. Za Jugoslavijo je bil izvoljen zunanji minister dr. Vo?a Marinkovič, ki je obenera zastopnik Male antante.
Za Jugoslavijo in Malo antanto znači
izvolitev v svet Društva narodov velik uspeh. S tem so razpršene vse intrige proti nam in brezplodna je ostala široko razpredena propaganda, ki so jo razvijali nasprotniki naše države. Jugoslavija je dobila več glasov, kakor jih je kdaj poprej dobila katerakoli država Male antante. Za Jugoslavijo je glasovala tudi Anglija.
V naši delegaciji vlada praznično razpoloženje Dr. Marinkoviču so čestitali vsi najodličnejši državniki M ■'•d gratu-lanti ie bil tudi bolgarski finančni minister Molov.
Tretji veliki govor v Ženevi
Dr. Stresemann zahteva, da se Društvo narodov ozira na usodo manjšin sploh, ne le na posamezne pritožbe
Žoneva. 8. septembra s Na današniem zasedanju Društva narodov ie eovoril svoi veliki eovor nemški zunanii minister dr. Stresemann. Tribune so bile zasedene do zadnieza Drostora in tudi vse delezaciie so bile zastonane Dolnoštevilno. Niezov zo-vor so delezati oDStovano živahno nazdravljali oosebno bučen oa ie bil aDlavz Dri onem delu. v katerem ie dr Stresemann govoril o zosoodarskih združenih državah Evrope Ves niezov zovor so r. mezato-nom oddajali iz reformaciiske dvorane na cesti kier se ie zbrala velika množica ljudi.
Uvodoma ie minister Doudaril. da ie oo-uolnoma naravno da ie danes ravno zastopnik Nemčiie oosebno močno pod doi-mom oozaiani v Haaazu. V Nemčiii si ie vsakdo ob vsakem trenutku na iasnem. da je šlo v Haazu za naivišie živlienske interese Nemčiie V Haagu ie sedai končno izpolniena nemška zahteva on osvoboditvi uemškeza ozemlia vojaške zasedbe.
Govornik le nato t>odai oreeled o razvoju v vnrašaniu zaščite manišin in z zado-volistv^m ueotovil da so bili Dri oostooa-ri.iu s Dritožbami manišin storieni skleni, ki bodo brez dvoma zbolišali sedanie ra»-tnere. Ti sKlepi upravičuieio nado. da bo n.iih izvedba oiač:la i^mstva Društva narodov. s čimer se bo v krosih narodnih manjšin vzbudilo novo zauoanie. Društvo narodov se Dri izvaianiu svoie dolžnosti ne sme omeiiti na reševanie posameznih on-tožb ki iih bo oreielo. temveč se mora Do cbstoiečem manjšinskem Dravu ozirati tudi na to kakšna ie usoda manišin Dod pogodbami. ki so zanie v veliavi.
Sedanie oostooanie. dasi ie tehnično dovršeno. ne more privesti do zaželieneza usDeha. če si Društvo narodov ni popo! noma na iasnem in edino elede teza. kakšne cilje zasleduie. Društvo narodov se gotovo ne bo obotavljalo izpopolniti sedanie ureditve z nadalinimi izbolišanii.če bodoča praksa ne bo izpolnila pričakovani Mir med narodi bo temboli zasieuran. čin,, boli bodo spoštovane temeline človeške pravice do materinščine kulture in vere brez ozira na državne meie. Država, ki skuša s silo zatirati kulturo svoiih manišin se bo izpostavila sumu. da se čuti oreslabo. da bi vladala nad svojimi narod
Dr. Stresemann se ie nato dotaknil vprašanja nove ureditve zospodarskeza razmerja v Evropi in se ni strinial z načelno skepso raznih pesimistov. Dr. Stresemann
popisuie nato obmejne razmere v Evropi z vsemi državami na zosoodarskem iti prometno-tehničnem ool.iu. na katere bomo v par desetletiih zledali kot na sre.dnieveške razmere On samo vpraša kie ie evronski denar kie ie evropska znamka? Ce le bilo sedai mnzoče v 20 dneh prispeti i» Nemčiie na Dalini vzhod bi nikakor ne bilo nemogoče olaišati tudi eospodarske obmei-ne razmere kakor bi odzovarialo moderni Evropi Zato zoso^darska združitev ni to-enostavitev evropskih držav in utopiia
Za dr Stresemanuom ie eovoril italijanski senator Scialoia kj ie oolazal elavoo važnost na vorašanie 'azor »žitve
Za niim ie eovoril če1ko«iovs*ki /unar.li minister dr Reneš. ki le naiDrei ueotovil. da 'e nastooila periioda nove" -«vitičii?za živlienia Posvetovanja ki tečeio vzporedno s oosvetovanii ored Društvom narodov so pokazal* drazocene nsoehe in pomenilo oiačenie Društva narodov in n!eeove politike. Direktna posledica teza le zmaza ideje razsodišč Cede razorožitvp ni trena zovoriti rnnozo oač oa b-e7 nadMinih besed preiti na deiania Velika večina narodov med niimi oredvsem Ce«kos!ov. Pozdravlja če se eosnodarska politika orl-ientira v smislu močneiše svobodne ire*-vine. Carinske meie tvoriio za evropsko treovino vedno resneiše ovire Tdeia Pan-evrope spada med konstruktivno mirovno delo ter bo ustvarila novo moralo in nove zospodarske momente, ki bodo lahko samo
Ženeva, 9. septembra e. Na popo'danski seji Društva narodov je govoril kot prvi anglešk4 trgovinski minister Drahatn. Go-vr>rn:V ip />bra'-n;'.va.' vj>ra®ai'p eosnidai primerjalne statistike, ki tvori važno podlago za zaključitev neposrednih pogodb, premogovni in cariniki problem ter v zvezi s tem z idejo združenih evropskih držav. Kot naslednji zovornik je govoril švicarski zvezni svetnik Motta. ki ie izvajal med drugim, da je za sedanje zasedanje značilna skorai popolna zmaza ideje obligatornega sodstva stalnega mednarodnega razsodišča v Haazu. Glede Rriandovega načrta za ustanovitev ožje zveze med evropskimi državami, je iziavil Motta. da bi bila takšna zveza vsesko7i koristna.
Za govorom bivšeg* portugalskega ministrskega predsednika de Vasror>zelosa so se vršile dodatne volitve v svet Društva narodov.
Začetek sovražnosti med Rusi in Kitajci
Rusi bombardirajo obmejne postaje vzhodno-kitajske železnice Po angleških poročilih se je sovjetska ofenziva izjalovila
Moskva, 9. sept. o. Zadnje dni so kitajske čete s topovi obstreljevale obmejne ruske položaje pn Habarovsku in pri Po-granični, na reki Amur pa je kitajsko vojaštvo onemogočilo promet ruski rečni pa-roplovbi.
Tokio. 9 sept. o. V odgovor na kitajske napade so sovjetska letala obmetavala z bombami kitajski del postaje Pogranične. Pri tem je bila zažgana postaja in mnogo sosednjih hiš Prebivalstvo se je zateklo v kleti, vendar je kljub temu mnogo mrtvih in ranjenih Po zadnjih vesteh strelja rusko topništvo na kolodvor v Pogranični. Postaja in mesto sta v plamenih
Harbin, 9. sept. o. Potniški vlak, ki je
K atentatom na Poljskem
Varšava, 9. sept. s. Iz Lvova poročajo; Preiskava o obeh atentatih je spravila na dan. da je bil tudi požar, ki je predvčerajšnjim izbruhnil na glavnem kolodvoru posledica bombe Neki mladenič je dal v shrambo za prtljago shraniti kovčeg. v katerem je bila bomba za zažgan je ognja Požar so v ostalem kmalu pogasili. Daije se je izkazalo, da bomba v paviljon ravnateljstva Vzhodnega sejma ni bila vržena skozi okno. temveč izročena v majhnem kov?eku v pisarno. Peklenski stroj je oil uravnan za eksplozijo na pol deseto uto zvečer ker so storilci očividno računali s tem da takrat osobja ne bo več v uradu Policija je našla včeraj na sejmskem prostoru novo bombo, ki so jo naibrže položili isti storilci Policija jih do sedaj ni mogla aretirati. Prijeti ukrajinski dijak M;hailo Tereš?uk noče dati nobene izjave Drv=edaj je policija zaprla še pet drugih oseb.
Ruski polet oreko Tihega oceana
Moskva, 9. septembra s. Letate »Sovjetska zerolija«, ki je dne 22. avgusta druiz^ starta k) v Moskvi Je dne 3. septemrbra pristalo v Habarovsku ter s tem koočalo prvo tretjino poletta tz Moskve preko Datfnena vzhoda v Newyork. 6805 km d«Msso prosro ;z Moskve do Habairo-vska Je letalo kljaib sfeberr.J vremenu preletelo v 45 urah ter dos-e^lo ivwi>re-&w> Iv+rost 150 km na uro
Swt kmarja Uorke
Praga, 9. septembra h. Včwa<j Je tmirl zvzni češkoslovaški kipar Frarota Umika, brat slavne«« slovaškega slikarja Jože Uiprke.
imel oditi iz Pogranične proti Harbinu je zadel na mino, položeno na tir. in bil popolnoma razrušen Kitajsko uradno poročilo javlja samo dve smrtni žrtvi in tn tež1., ranjene.
London, 9. sept. g. Ofenziva, ki so io otvorile sovjetske čete v odseku Madžurija in Pograničnaja, se je izjalovila Rusi so se morali umakniti Ruski artiljerijski ogenj je napravil v Poaranični veliko škode Po japonskih esteh trpi mesto najbolj zaradi požarov, ki so nastali zaradi bombardiranja Rusi so obstreljevali železniški vlak, v katerem so ubili dva potnika, tri pa ranili.
3sfenj na oarniku
Rotterdam. 9. sept. s. Parnik »Vismeire« iz Glasgowa. ki je pristal v Rotterdamu zaradi čiščenja, je začel danes popoldne nenadoma goreti Med čiščenjem so se vnele oljnate mlake na morju okoli ladje. Požar, se ie kmalu prijel ladje tako da posadka in osobie, ki je bilo zaposleno s čiščenjem ni imelo niti pota za beg. Zato je večina poskakala v morje ter se skušala rešiti s plavanjem KolikoT so dosedaj ugotovili je pri tem zmanikalo 8 do 10 oseb. Tri močno zogljenela trupla so že našli.
Švehla se vrne v politično
V« 1 • •
ziMi^nie
Praga, 9. sept. h. Včeraj se je vršila v Hostivaru. bivališču bivšega češkoslovaškega ministrskega predsednika Švehle manifestacija agrarne stranke, na kateri je glavni tajnik stranke Beran iziavil. da je dr Švehla skoraj popolnoma okreval in se bo v kratkem vrnil v politično življenje Vsi listi komentirajo danes to Beranovo izjavo.
Pogreb ponesrečenega letalca kapetana Kovačeviča
Zagreb, 9 septembra n. Danes ob 7-30 Je prispel semkaj) vajo« s telesnimi ostanki letalskega kaipetana Kovačeviča. ki se je smrtno ponesrečil v bližini Sarajeva ob priEM krožnega poleta dne 6. t. m. Krsta s telesnimi ostanki ostane do jutri v vagotvu, ki sa čuva častna četa Juitrl ob 10 se bo vršil pogreb z vsem" vo'a5k;:m' častmi. Posrreba se bo »deleži! ves zagrebški letalski polk
Ponesrečen avtomobilski izlet v Šumadijo
Beograd, 9. sept r. Kakor znano, se je na izletu beograjskega Avtokluba v Šumadijo pripetila pri Kragujevcu težka nesreča. Prevrnil se je pri Kragujevcu avtomobil beograjskega veletrgovca Uskokoviča, ki je s svojo zeno obležal mrtev Vodstvo beograjskega Avtokluba je zato v soboto proglasilo, da je izlet prekinjen in da ^e naj avtomobilisti vrnejo že iz Kragujevca naravnost v Beograd. Ta odločitev je z-letnike razdvojila. Večina avtomobilistov je bila mnenja, da je pri podobnih prireditvah vedno računati z eventualnimi nesrečami in da ne gre prekinjati programa, kakor se to tudi drugod nikjer ne zgodi. Opustiti je le bučne prireditve, a vožnjo je treba nadaljevati, tembolj ker so radi nje dospeli avtomobilisti iz cele države, me-1 njimi mnogi iz Maribora. Ljubljane. Splita Ker je beograjska sekcija Avtokluba vztraiala pri svoji odločitvi, se je izlet razbil Večina Beograjčanov se je vrnila domov, ostali pa so nadaljevali vožnjo po programu, sKstirane so bile le razne prireditve Ta grupa je včeraj dospela v Beograd. odkoder so se zastopniki avtokhibov iz vse države podali še na Avalo; kier *o položili venec na »rob neznanega iunaka. Danes zjutraj so avtomobilisti iz Slovenije. Hrvatske in D^Tnnciie zapustili Beograd ter se odpeliali do^ov
Zatrjuje se. da bodo dogodki na izletu predmet posebnega razčiščevanja med beograjsko in ostalimi sekcijami.
Pokrajinska razstava zaključena z velikim uspehom
V soboto in nedeljo je posetilo razstavo okrog 30.000 UudL
Z uspehom letošnje pokrajinske razstave smo lahko zadovoljni. Razstava nam je v resnici nudila mnogo, kar so priznali tudi nosetniki. ki so v soboto in nedeljo v ogromnem številu obiskali prireditev. Sanio v nedeljo le bilo na razstavi okro« 20,000 ljudi, v soboto pa okrog 10.000. Kar Da je v vzgo,no-poučnem DOgledu posebno razveseljivo. je to. da je bil poset interesentov z dežele izredno velik. To je razumljivo. saj so pokrajinske razstave v veliki meri posvečene baš našemu kmetijstvu.
Za tak lep uspeh prireditve gre zasluga požrtvovalnim gospodarskim in kulturnim delavcem, ki so vložili vse svoje znanje in ves svoj trud. da razstava čim lepše uspe. Zahvala gre predvsem prirediteljem zadružne razstave, kmetijske razstave, razstave domače obrti in razstave društva Zoo. Prav tako pa gre zasluga za usneh agilnemu ravnatelju velesejma dr. Dularju in ve-lesejmskemu uradništvu.
Izredno usDešno je bilo v nedeljo zaključeno ftudi tekmovanje slovenskih harmonikarjev, za katero je kazalo občinstvo nenavadno zanimanje. Tekmovanje je trajalo skoro ves dan in se ie konkurence udeležilo 96 harmonikarjev. Ta prireditev, ki jo imamo že drugič na pokrajinski razstavi, je gotovo mnogo pripomogla k sijajnemu celotnemu uspehu.
Rezultat obeh komisij, ki sta ves dan ocenjevali igranje harmonikarjev, je bil ( naslednji. V lažji kategoriji za diato-I nično harmoniko so bili nagrajeni z darili: 1.) Omahen Josip. 2.) Bertoncelj Marija, 3.) Siobodan Slavko; v težji kategoriji pa : 1.) dr. Schweiger (izven konkurence Stanko Avgust). 2. Zabu-kovec.
V lažji kategoriji za kromatično harmoniko so bili obdarovani: 1.) Sternad Josipina (ameriška Slovenka, ki se mudi doma). 2.) Malovrh Mailin: v težji kategoriji pa: 1.) Premčič Vlad.. 2.) Oj-stršek Fran. 3.) Metelko Fran.
Končno so bili Dri mladinskem tekmovanju za otroke do 10 let nagrajeni: 1.) Knelar Leopold. 2.) Rakar Tonček (ki je bil lani Drvi). 3.) Prevalnik Jožica. 4.) Justin Felicijan.
Za nagrade ie bilo razdeljenih 6 novih finih harmonik poleg tega oa še 3 kovčki za harmonike. 2 kitari, 2 kina in tri usnjate torbice.
Končno naj še omenimo, da je imela letošnja pokrajinska razstava poleg moralnega uspeha, ki ie bil prav za prav glavni cilj vse Drireditve. tudi znatne kupčiiske uspehe. Zelo dobre kupčije ie zabeležiti v pohištveni stroki. ki je bila izredno močno zastoDana. Mnogo na se ie kupovalo tudi glasbenih instrumentov, zlasti harmonik, dalje preprog, radijskih aparatov, stroiev za obdelovanje lesa. vozov motornih koles. kmetijskih strojev, kožuhovine. tekstilnih in galanterijskih izdelkov ter tehničnih novosti. Prezreti Da ne smemo tudi velikega usneha razstave društva Zoo. ki si je oridobilo mnosro novih ljubiteljev pa tudi nekaj več denarnih sredstev za nadaljnje uspešno delovanje.
Poročila iz velesejma
Na letoSnJem velesejma Je imela t-vrdka Jakob Skrblnc, pohištvo lil mizarstvo, Vlžmarje St. 39. razstavljeno svojo krasno izdelano Wito:co ia spaJnioo. Obilno }e bilo za to interesentov in kupcev. ka<r Je dobro znamenje, da Izdeluje ta domača tvrdka res prvovrstno poivšftvo po zelo so!:dti.ih cenah. Tvrdlko vsakomur lahko priporočamo.
Tvrdki Iran Novak, mizarstvo, ViimarJe • Št. Vid nad Ljubili no. Je raestavila na velesejnvu zelo sol-dno in okusno izdelano pohiStvo. spalnico in jedflnioo. ki ga le občinstvo z interesom občudovalo "n t«ii naročalo. Vsekakor lahko vsem priporočamo, da te domače, tako lepo izvršene izdelke pohištva Se nadalje naročajo.
Roi 7a nrv®nsN v sahu
VTiesbaden. 9 sept. o. Druga Igra na turnirju za naslov svetovnega šahovskega mojstra med AHebmom In BogoiMihovim , je potekla remis. Prvo je izgubil Bogolju-4 bov.
Katastrofa našega (hinavskega parnika
V Železnih vratih se je včeraj potopil naš parnik »Vojvoda Mišic« — Potnike in posadko so rešili
Beograd, 9. septembra- p. V železnih vratih v bližini Juda se je davi okrog 8. na Dunavu ponesrečil naš potništo parnik »Vojvoda M šič«. Zadei je ob pečino in se začel naglo potapljati. Na krovu je bilo nad 100 pesnikov, med katefmi je zavladala silna panika. Nekateri so hotelo posikalkati v vodo, drugi zopet so se skušali rešiti v rešilne čolne. Posadika je morala naravnost s silo delati red in
Lep uspeh šumarskega kongresa
Maribor, 9. septembra
V	vrsti raznih mariborskih prireditev zadnjih dni je bil tudi konzres Jugosloven-skega šumarskega udruženja. ki se Je pričel v sredo zvečer s prihodom prvih delegatov. sejo upravnega odbora in zasedanjem posameznih sekcij Ostali delegati in udeleženci kongresa so pa prispeli večinoma tekom noči in včeraj zjutraj. Kongres, ki se ga je udeležilo preko 100 šumarjev iz vse države, je otvoril ob 10. dopoldne v veHki dvorani pivovarne »Union« predsednik centrale inž Milan Lenarčič iz Ribnice na Pohorju.
Zastopniki oblasti in društev.
Kako veliko ie biio zanimanje za ta kongres. dokazuje že to, da so poslale vse važnejše oblasti in razne privatne kornoracije k otvoritvi svoje oficijelne zastopnike. Nj. Vel. kralja je zastopal general Živko Sta-ni^avlievjd
V	otvoritvenem govoru ie inž. T^enarčič pozdravil vse predstavnike oblasti, društev, časopisja in udeležence kongresa, izrazil veseMe. da se kongres vrši v Mariboru ter orisal nleza nomen in smotre. Osebno so se za pozdrav zahvalili ter želeli zborovanju obilo u^o^ha: zastopnik ministra inž. Črnelik. zastopnik velikega žuoana g. dr. Stare ki ie omenil pomen eozdov v gospodarskem žlvlieniu mariborske oblasti, oblastni komisar z. dr. T ckovar. ki ie izrazil ?e'lo. da bi bila posledica kongresa sko-raišnia ustanovitev nižje gozdarske šole v Mariboru- Pod?unan z. dr I inold in g. dr. inž. Mačko, ki ie v le^o zasnovanem zo-vnru omenjal vezi med Tuzoelaviio in Češkoslovaško spominjal se nokolreza ve'i-keza "panika Ive Voinnvi-4* ter želel, da bi se c*5ki med češkoslovaškimi in iuzoslo-venskiml šnmarii. kakor tudi med obema nam^oma čim boli noz'obili.
Po fpti pozdravih ie inž. Lenarčič prečita! tudi številne br7oiavne po7drave odsotnih ;n 7pdržanib članov, večinoma onih It bitnih delov države.
Stante gozdovla ▼ mariborski oblasti.
Sledilo le predavanje šefa mariborske šu-marske uprave nadsvetnika inž. Urbasa o pompnii kmečkih gozdov v mariborski oblasti Predavate!! ie podrobno ori-al in s statističnimi podatki obeležji poližai gozdov. zozdarstva in lesne industriie v mariborski ob'asfi. ki ie po 4? *'•> Porastla z po^dnlm drevjem. Vpfveč ie zozdov na za-nadn naimanl pa v Prekmnriu. Mediimuriu in S'ovenskib corleah Oo7dovi so večinoma na eo7dnih tleh do 15D0 m višine tn se nabafalo po pretežni večini v lasti malih posestnikov Oržavnih ali samoupravnih eo7dov v mariborski oblasti ni. Vaivečie zo7dno veleposestvo meri 7-*?1 ha. V privatne roke so zozdovi prešli v 18. in v nrvi polovici 19. stoletja To dejstvo pa je bjio veMkeza pomena tudi 7a našo slovensko obrambo pod Avstrijo, kajti samostojni in dobro situiranj nohorsk? gozdni posestniki in veleposestniki so bili največja ovira zermari'aci.ii teb krajev. V oblasti je točasno 12^0 kmečkih žag, veneciiank ter 78 drevesnic. 5 državnih in 73 privatnih. Oozd z lesno industrijo ie glavni vir bla-gostanla. — Drugi predavatelj inž. Perušič je podal
sliko gozdov v zaoadnf Rrvatskl, kjer se je zelo neracionalno gospodarilo. Izsekan ie skoraj docela srednji les dočim prastara drevesa, ki bi se morala podreti, stojijo, ker jih zaradi prometnih težav ni mogoče spraviti do žag ali železnice. Prometno vprašanje je tu sploh glavno vprašanje. kateremu se pridružuje kot ovira še pomanjkanje vodnih sil za žage. Zage so po večini postavljene na neprimernih kra-iih in predaleč od gozdov. Posledica je. da se prodaja les pod ceno in v nepredelanem stanju. Tu je potrebna pomoč vseh mero-dajnih činiteljev. v prvi vrsti pa ministrstva za šume in celokupne vlade. Ob koncu je predavatelj povabil udruženje. da bi prihodnje leto priredilo kongres na Sušaku in si potem na terenu ogledalo tamkajšnje razmere
Popoldansko zborovanje.
je kmalu po 15. uri otvoril sam predsednik z. inž. Vi'im Čmelik ter postavil na dnevni red poročilo glavne uprave. K temu poročilu se Je oglasil g nadsvetnik inž. Ružič. ki je v stvarnem govoru kritiziral nekatere zadeve šumarstva, uprave udruženja in zakonodaje Po krajši debati Ie bilo poročilo soglasno odobreno, istotako tudi blazainiško poročile, ki ie pokazalo, da so finance udruženja v naileršem redu. Ob tei Priliki je bilo tudi sklenjeno, da se bo vršil prihodnje leto kongres v Ljublianl. in sicer za časa zozdarske razstave, ki se namerava prirediti v okviru lesenske sejmske prireditve.
Predlogi In resoinclle.
Soglasno in z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog, da se udruženie zavzame za ustanovitev nižje gozdarske šole v Mariboru. Ministrstvo je za to šolo že določilo prve kredite, oblast pa obljubila. da preskrbi 'okale in t.sta'o. >ola bo dveletna: po vzorcu kmetijskih nižjih šol In prva te vrste v naši državi. NT2mer,iena bo v prvi vrsti sinovom mani^ih in srednjih go7dnih posestnikov. Na predlog podpredsednika le bilo sklenjeno da'ie. zahtevat' deoutat za drva za vse državne šu-marie in pavšal za 'efe šumskih unrav v mariborski, ljubljanski. sHitsk! In dulirovni-5k» oblasti Ostro le udruženje nastonilo proti nameščanju tuicev na ra'lh velepo-sestvih. proti nesistematičnim davkom na produkciio lastne provemjence in proti nameščanju dnevničariev v državni šumski upravi Med ostalimi sklepi pa Je omeniti načelni pristanek za izda h knjlee o go-br.h. ki io v srbohrvaščini priredita Ante Bez in ?nž. Pužič ter skien. da se nodari na'bosemu lovskemu strelcu vsedrzavne strelske tekme s srebrom okovan rog, ki bo
preprečiti nepremišljena dejairr^ Vodo, (ki je naglo udiraj a v spodnie dele ladje, so z modernimi sesalkami, s katerimi je 'bil opremljen parnik šele -nedavno, sproti zopet izčrpal:, tako da se je parnik držal tako dolgo na površju, da je prispel na pomoč remorfcer »Srb ja«, ki je vizel na krov vse potnike in posadko. »Vojvoda Mišic« se je nato tana-hi potopil.
potem prehajal vsako leto na državnega lovskega strelskega prvaka.
Volitev nove uprave.
Po pravilih inoraio vsako leto iz uprave izstopiti nekateri člani. Ker pa se bo prihodnji kongres vršil že po novih, spremenjenih pravilih. Je bilo soglasno sklenjeno, da ostanejo do tedaj v odboru vsi doseaa-t;ji člani. Po slučajnostih, ki so se pečale z raznimi man..šu.»i stauovskimi in strokovnimi zadevami, je bil kongres pn.f večeru v najlepši hai.iiotnji zaključen, nakar se je vrši) v Gambrinovi dvorani družabni sestanek s skupno večerjo.
Izleti in ekskurzije.
Danes ob 5.40 so se udeleženci kongresa odpeljali z vlakom ia Falo, kjer so si ogledali elektrarno ter se potem preko Ruš vrnili v Maribor in se udeležili potem strelskih tekem na strelišju v Radvanju. Jutri odide ena skupina v Sv. Lovrenc na Pohorju. da si ogleda pohorske gozdove in žage, druga skupina pa potuje preko fleč k Mariborski in Ruški koči, od tam pa dalje v Ruše, kjer se sestane s orvo skupino. Po povratku v Maribor bo razhod. Utis, ki ga je Maribor s svojo okolico napravil na udeležence iz drugih delov države, je bil kar najboljši Vsi so izjavljali, da bodo lepe dneve v Mariboru ohranili v trajnem spominu.
\ ———-
Imenovanja v ministrstvu pravde
Beograd, 9. sept. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja so bile izvršene v ministrstvu pravde naslednje tzpremembe:
Za načelnika odseka za kazenske zavode je imenovan Svetolik Milutinovič, dosedanji sodnik mestnega sodišča v Beogradu. Dosedanji načelnik Vlada Petrovič je postavljen za šefa administrativnega odseka za Srbijo in Črno goro Dosedanji načel nik odseka za vere Dragutin Janič. je imenovan za šefa odseka za Bačko, Baranjo in Banat v ministrstvu pravde. Na njegovo mesto je postavljen Sokrat Petrovič, bivši oddelni predstojnik pokrajinske uprave za Bosno in Hercegovino. Dt Ran-ko Danič. šef administrativnega odseka za Srbijo in Črno goro je dodeljen na službovanje kot sodnik k apelacijskemu sodišču v Beogradu.
Povratek ministra Švrljuge
Beograd, 9. septembra. AA. Minister financ dr. Stanko Švrljuga se je vrnil dar nes z Bleda v Beograd.
Požar v tovarni Remec na Duplici
Kamnik. 8. septembra.
Včeraj zvečer ob 9. ie pričelo nenadoma goreti v skladišču lesa tovarne Ramec n* Duplici V delu skladišča, ki ie ob Doti. so bili zloženi skladi bukovih desk. ki so popolnoma ooeoreli Kako ie nastal oženi, se še ne ve. Zadevo so vzeli danes dopoldne v roke orožniki. Prvotno se ie mislilo, da ie bil oženi podtaknjen, kar pa ni verietno. ker bi imel tisti, ki bi hotel zažzati. na kakem dTugem mestu več priložnosti. Oeen! je moral nastati aH iz neprevidnosti s cigareto enega izmed nasantov. ki ie šel ek> potu. ki vodi skozi tovarno, ali oa so zanetili požar otroci, sai se ie tudi uzotovilo. da so se tam dopoldne in ooooldne igrali.
Ogenj so lokalizirali in oozasili gasilci -domačini iz Šmarce-Dnplice. Na pomoč sta prispeli še gasilni društvi lz Kamnika iti Radomelj, ki pa nista stopili več v akciio. ker so medtem požrtvovalni domači zasilci pogasili oženi in tako obvarovali tovarno ogromne škode. Škoda znaša okroz 20.000 dinarjev, ki ie pa krita z zavarovalnino.
Hmeljski trg
+ S hmeljskih tržišž. Na nflrnber-š k e m bmeljskem trgu je pretekli teden znašal dovoz okrog 1000 bal, prodanih pa je bilo 450 bal. Pri mirni tendenci so cene napram zadnjemu tednu nekoliko popustile. I.allertauski hmelj prvovrstni notira S5 95 mark za 50 kg (23.05—25.75 Din za k?;), srednji 60—80 mark (16.25—21.70 Din), tržni in gorski pa 30—50 mark (8.10—13.55 Din zt kg). — Na žateškem hmeljskem trgu je bil pretekli teden živahen promet Samo švicarske pivovarne eo kupile okrog 1000 stotov najboljšega in izbranega blasa po 630—650 Kč. Kakor se ceni eo žateški hmeljarj' prodali doslej že okrog 40.000 stotov letošnjega pridelka. Cene 6o se v glavnem stabilizirale, le za srednievrstno blago 60 za malenkost popustile. Koncem tedna se je plačevalo za izbrano blago 630—650 Kč za 50 kg (21.25—21.90 Din), za prvovrstno žateško blaeo 550—600 Kč (18.55-2025 Din), za srednje pa 450-?-500 KS (15.15—16.85 Din za kg). Zadnje dni obrani hmelj je nekoliko porjavel, v splošnem pa je lepo zelen.
+ Alzaško hmeljsko poročil®. Na letnem sestanku hmeljskih trgovcev v Hagenau-u so bile prodane prve partije štajerskega hmelia po 12 Din vagon Žalec. Vzorci so vzbujali snlofno pozornost ker je letošnje blago dosti težje in bogatejše na lupnlinu kakor lansko, izgleda za proda io imajo le prvovrstne partije, kot nadomestilo za žateško blago, medtem ko slabše vrste ne bodo mogle dobr« konkurirati z alzaškim pridelkom ki ee plačuje v ma'ih množinah po 300—350 frankov Kakovost alzaškega hmelja je boljša, množina pa večja kakor ee je
pričakovalo. — J. L a v r i č.
★
tatee, 9. septembra h. ZeJo JRvafono nakupovanje na deželi. Tako? po letošnjem obiranj« le bito s prve roke prodanih 70.000 stotov brnela. Cene se rMejo med 375 in 625 Kč. za prvovrstno »brano bla«o pa dosegano 650 Kč. ProdaJaJ-ci prodajajo zelo labfco. Današnja tendenca Je Ida reio trama.
Naši Kraji in
Pogreb triglavskih ponesrečencev
O lepem pogrebu obeh mladih triglavskih ponesrečencev je prinesel podrobnejše poročilo včerajšnji »Ponedeljek*. Krsto Herberta Brandta, ki je vsa obložena z venci in ob častni straži po dveh Skalašev ležala oa kata.falku v evangeljski cerkvi na Go-sposvet^ki cesti, so ves dan kropile mno-
Herbert Brandt in Ernest Bračič
flce Ljubljančanov In deželanov, ki so tam mimo šli na velesejem. Popoldne ob pol 5. se je zbrala v cerkvi in pred njo velika množica občinstva. Po krasnem poslovilnem govoru pastorja Beckerja in žalostinki »Vigred« ki so jo zapeli pevci Ljubljanskega Zvona«, se je razvil velik pogrebni sprevod z železničarsko godbo na čelu. Za nosilci krasnih vencev so stopali Skalaši, za vozom z venci, za krsto in potrto rodbino pa so se razvrstili številni predstavniki m uslužbenci ljubljanskih tiskarskih podjetij, člani evangeljske občine in mnogo ženskega sveta. Ob mrtvaškem vozu so razen šestih belo oblečenih deklet stopali po trije, Skalaši. ki so krsto prenesli k grobu sredi evanseliskega pokopališča. Po molitvi in kratki poslovitvi pastorja je bil ganljivo lepi pogrebni obred končan.
Skoro istočasno se je v praveni enakem obsegu in z isto Pijeteto vršil v Celju Pogreb Ernesta Bračiča. čigar truplo je bilo v nedeljo prepeljano iz Ljubljane v mrtvašnico na celjskem mestnem pokopališču. K pokopu se je zbralo mnogoštevilno občinstvo iz mesta in okolice. Položenih je bilo mnogo krasnih vencev, ki so razodevali globoko žalovanje za tragično preminulim mladim akademikom.
Razširjenje omrežja ^ (inMianske cestne žeWnice
Na velikem županstvu se ie včeraj dopoldne pričelo posvetovanje 45 zastopnikov raznih oblasti, uradov in korporacij o razširjenju omrežja liublianske cestne železnice. ki naj bi v kratkem zvezala 7 mestom močno naraslo predmestje, predvsem Vie r, ^iško. Sedanje omrežje iznaša komaj okroglih 5 km. razširjerje pa nai bi se glasom poročila, ki ga ie na včeraišniem dopoldanskem sestanku podal direktor mestnega gradbenega urada inž. Prelovšek. izvršilo takole:
Za zvezo z Vjčem se odcepi nova dvotirna proea pred glavno oošto in vodi skozi Šelenburgovo ulico in Gradišče mimo tobačne tovarne do viške cerke. Dolžina bi iznašala 2.76 km in postajališč je predvidenih devet Dvotirna nova proga bi se seveda v ožjih nredelih v mestu strnila v eno progo, od tobačne tovarne do Viča pa bi vobče zadostovala enotna proga.
Proti Šiški bi se odcepila nova proga na Dunaiski cesti nred Figovcem ter bi tekla po Oosposvetski cesti preko železnice kot dvotirna od velesejma dalje do hiše št. 49 v Zgomii Šiški Pa kot enotirna. Skupna dolžina 1.04 km. pet postaia'išč.
Zaradi odcepitve obeh novih prog bo seveda potrebno razširiti sedanio enotirno progo na Dunajski cesti v dvotimo. Materija! za povečanje tramvajske mreže se bo nabavil prvovrsten, novi vozovi bodo nai-moderneiše konstrukcije z 20 sedeži in 25 stojišči. Da se snravi novi vorni park pod streho in poveča obstoječa delavnica, je Splošna ma1ože1e7niška družba že nakupila zemljišče pri sedanii remizi ob Zaloški cesti. kjer se bo zgradilo enonadstropno poslopje s pisarnami in stanovanjem za obra-
Pri revmatizmu v glavi. lerflTh. Mečih.
živčnih bolečina.! v kolkih, usedu (Hexen-schuss) se uporablja naravna »Franz Josef-ova voda« z velikim pridom pri vsakda. njem izpiranju preoavnega kanala. Un'ver-zitetne klinike izpričujejo, da ie »Franz Josef-ova voda« sosebno v srednjih letfn fe starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. Dobi se v vseh lekarnah drogeriiah in soec trgovinah.
to vodja Električni tok bo seveda dajala mestna elektrarna.
Posvetovanje o nujnem razširjenju tramvajskega omrežja je vodil okrajni glavar Mramor. Zastopniki so z zanimanjem posegli v debato o projektu in se je opoldne na predlog g. Turka podala komisija na ogled trase proti Viču. Popoldne se je anketa nadaljevala v mestni posvetovalnici Pretresali so se le posamezni predlogi in nekateri protesti hišnih posestnikov. Danes se bo vršil ogled trase v smeri proti Šiški.
Blejsko pismo
Bled, 9. septembra
Kmečki praznik je potekel v veselem razpoloženju. Bil je dobro obiskan. Veliko zanimanje so vzbudile konjske dirke. Pri dirki toplokrvnih konj ie zmagala kobila Mihe Primožiča iz Pristave. Pri dirki ameriških enovprežnih konj na progi 2700 m je odnesel prvo darilo konj Matije Kodele iz Ljubljane. Pri zadnji dirki pa je zmagal jahač Lovrenc Marinšek iz Nakla. Po končanih dirkah se je razvila animirana veselica.
Interes, ki ga je začelo rojiti inozemstvc za nas, podjrtuje dejstvo, da je ta kmečka prireditev Privabila z Dunaja zastopnika newyorške »Fox-News«, ki ie prišel z namenom. da uiame slavje v svoj filmski aparat. G. Jonak snema to za »Fox Journal« in pošlje negative takoj v Nevvvork. odkoder nas — ta ena največjih filmskih družb na svetu — v svoji tedenski kroniki predstavi svetu. G Jonak se mudi letos že drugič na Bledu. Zadn'ič ie bil tu pred tremi tedni, ko ie fotografiral tudi našega vladarja ob prilike »Concurs Hippioue«. Hb isti priliki je navil tudi daljši nosnetek B'edi kot enega najlepših evropski letovišč. Ta posnetek je že pri centrali v Nevvvorku m bo v kratkem prijel v svetovno iavnost.
V	nedeljo le prišel sem insnektor prometnega ministrstva dr. ?ižek. ki ie zaradi zimske sezone sklical konferenco zastonni-.. kov vseh troreniskih tujsko-prometnih krajev. Te konference so se poleg lokalnih faktorjev udeležili še 'astinmki Zveze za tujski promet, ravnateli *P»trika« g- pjr|-tar in za Zimsko-sprotni savez g. Gnido-vec. Konferenca se le vršila v Zdraviliškem domu. Njen namen je enotna orea-nizacija zimske sezone. Najvažnejši sklepi so naslednji:
Skrbi naj se za najusodnejše zveze Bleda s Kranjsko goro. Bohiniem in drno-imi gorenjskimi kraii Bled na? bi bil izhodišče in center, odkoder bi bilo možno na naibob ucoden način dobiti /veze 7 drugimi kraji. Ustanovi nai se stalna zimska sezona in naj se skrbi, da bi tuici imeli vse udobnosti. Do ponolnosti ie treba izvesti markacije. Vse športne prireditve, zlasti smučarske nai se do potankosti organizirajo, za goste pa prireiajo izleti nod vodstvom izkušenih domačinov smučariev. Zimsko-snor-tni savez ie sklenil za višek sezone od 20. ianuaria dr> 2 februarja organizirati mednarodna tekmovanja zimskih športnikov. Vršila se bo nrav za prav tekma za državno prvenstvo, ker ie vsako leto dovoljena le ena res mednarodna prirec1it°v. ki se bo vršila letošnjo sezono na Norveškem.
V	Oraiski kopeli le utonil v nedeljo ob 11. dopoldne tesarski pomočnik Tanko Bernard. doma 7 Tesenic in star 24 let. Zadnji čas ie bil zanoslen v Kranju in ie oriše! z jutranjim vlakom na Lesce. *Jaibrž ga ie zade'a kap. Potonil se ie tako natr'o. da številni kopalci niti opazili niso nesreče.
Smo že imeli kdai na en dan toliko prireditev kakor preteklo nedelio? Če vnaprej odštejemo velike proslave in druge slavnostne nrigode kakor jubilejni manifestaciji narodnih železničarjev in Pokoininskega zavoda v LJubljani. pa šumarski konsrres. strelske tekme in otvoritev avtomatične centrale v Mariboru, ostane vendar še cela dolga vrsta drugačnih prireditev na katerih so se v nedeljo razvedril? veselja željni Slovenci. Prav nič ne grešimo, če v te kategorije prištejemo tudi mnoga malomašna romanja, na katerih ie vedno »luštno«. a kaj ob tako lepem Malem šmarnu, kakor smo ga imeli v nedeljo. Največ pobožnega ljudstva se je seveda zbralo na Rakovniku. kjer so častili blaženega laneza Bosca. in pa v Raihenburgu. kier ie bila velika cerkev prekrščena v baziliko.
Marsikod po deželi so se vršile veselice v večjem in manjšem obsega, razen na ve-leseimu pa so mnogi kmetie pohiteli tudi h kmečkemu prazniku na Bledu Prav nikjer ni manikalo ljudi a najbolj živahno ie seveda bilo v Ljubljani Na veleseimu pra-viio. da je bilo okrog 20.000 obiskovalcev Kdor se ie sam preriva! tam v gneči, skoro lahko veriame Šlo ie. kakor pravijo nad vse zadovoljni lastniki hud. ki znajo vse v verzih- Fden nutri. drugi van — tako ide celi dan. Razen tekmovinia harmonikariev
pnvaonalo ogromne sroge posinsaiccv, so se vlekle procesije skozi vse paviljone in se ustavljale na prostem pred tingel-tan-glom, uživajoč že v samem grobem humorju: »Se daje na znanje slavnemu občinstvu galapredstava. Pričetek bo zdej — stare babe brez glave so pa frej!«
Bilo je mnogo krohota, zadovoljne zabave, radovednosti 'n prav nič skopuštva z mošnjičkom. Kratkomalo: nedelja dobre tetine, kakor je nekdo umestno pripomnil.
Tragična smrt uglednega m**** moza
Št Lambert. 8. septembra
Pred nekaj dnevi smo poročali, da se ni vrni! domov trgovec g. Rudolf Baš, ki je 4. t. m. odšel od doma tako potrt, da so to vsi opazili, ki so ga srečali. Svoj' hčerki ie pri odhodu rekel, da gre v bolnico in k temr le še pristavil, naj rrižge zanj dve sveči. Hčerki se ie zdelo to govorjenje sicer iako čudno, na nesrečo pa je sklepala šele pozneje, ko	n' bilo od nikoder
in ko so tudi drugi pripovedovali, da se jim je zdel zelo čuden. O nesreči se je dalo še posebno sklepati, ker so naši' njegovo palico ob vodi. Že tedaj so iskali ob Savi trunlo nesrečnega moža. *ruplo pa se ie pojavilo Šele nekaj dn' pozneje na desnem breeu Save blizu Renk. Trunlo so ona žili ljudie. ki so bili na poti v Zagorje. Reševanje je bilo nevarno, ker ie voda napla-v>'la trunlo pod Cesajsko kamro, kier se dvigajo nad strmo ^trug-? isoke stene in so okrog njih hudi vrtinci. Eden od reševalcev se ie no vrvi spustil navzdol do vode (n so morali tudi truplo utopljenca z vrvjo no+°rrpjt; navzgor.
Nesrečni g Baš s» le vzel življenje v duševni zmedenosti. Zanustil ie ženo in štiri otroke. Bi! ie na ze'o dobrem rlasu in vsi. ki ga poznajo, obžalujejo njegov tragičen konec.
Dve smrtni	v celjski
oko^i
Ce"e. 9. septembra
V soboto sta bila v celjsko javno bolnico snreieta dva ponesrečenca, ki pa sta oba zarari; neozdravljivih. absolutno smrtnih noškodb kmalu no snreiemn umrla. Prvi ie bil nrine'?an v bolnico 15-'etni tovarniški ^e'avec Varol Černak iz Brnice v občini Petrovče. ki ie imel razbito lobanio. Med zabavo s tovariši ca ie nek? znanec baie po nesreči zadel t debe'im kamnom v elavo in ga tako nobil na tla. Kli"!1 vsem nano-rom zdravnikov, da bi ga obdržali nri živ-lieniii. je mladi delavec podlegel težki poskrbi.
Kma'u nato so nripeliali v bolnico 66 letnega berača Antona c?fok1asa. ki ie brez stalneea t^Valjčča. prjstoien pa v Roeinsko gorco Stok'asa ie novozil na glavni državni cesti V>'izu Snodnie Hndinie neki osebni avtomobi' in ga na nol mrtvega pustil ležati v prahu sredi ceste. Vmalu po Prevozu v bolnico ie uboci hrp7(jome<- umrl. V obeh zadevah je omžništvo usedlo podrobno preiskavo in bomo o rezultatu še poročali.
Vtisi s pota
Morje — Dalmacija — rivijera — Putnik — vse lepo Toda še mnogo manjka.
Vozili smo se od Karlovca proti Splitu. V vagonu je tri četrtine Cehov. Ker je železniška uprava s III. razredom zelo skopa, je naravno, da je vagon prenapolnjen, kajti vsak si ne more privoščiti spalni coupe II. razreda. V vagonu so cele družine, ki skušajo za silo poskrbeti ležišče otrokom. Potniki se stiskajo in si pripravljajo da vsaj malo zadremljejo na ceionočni vožnji. Za nas. ki smo vstopili v Zagrebu, bi še šlo, ker smo šele prvo noč na potu. A Čehi se vozijo že drugo noč. Pozna se jim utrujenost in dolžnost uprave bi bila, da jim to drugo noč kolikor mogoče olajša. Zdi pa se. da se ne vpošteva, da to niso navadni potniki, ampak naši ladranski gostje. Zato prihaja do neprijetnih konfliktov.
Naenkrat slišim kako neki Čeh »nadava na juhoslovinske bratri«. Zakaj? Imel je svoj sedež zaznamovan od potniške pisarne v Pragi kaiti vagon gre iz Prage. Nad sedeži so prilepljeni listki praške potniške pisarne Zadano za . . .« Ves čas je imel svoi prostor. \ Karlovcu ni pazil in so mu prostor zasedli. Čeh zahteva svoj prostor. Konduktei pravi, da ga to ne briga, če hoče nai sam izžene damo, ki se ie vsedla na njegovr mesto. Čeh dokazuje, da je to kondukterjeva dolžnost Kondukter postaja surov in vpraša Čeha. ali »razumi nemač-ki«, da mu bo nemško razložil. Čeh se razjezi. da v bratski etc. državi ne bo govoril nemško in da mu ni treba znati. Kondukter mu kaže neke predpise in se nato pridruži
veseli hrvaški družbi, ki se je vračala t nekega izleta In do ene ponoči motila potnike s svojim petjem. Za nje, ki so se vozili eno uro, se je brigal kondukter bolj nego za goste, ki se vozijo že drugo noč. Mislimo, da ni važno samo poznanje predpisov, ampak da je treba tudi nekaj priljudnosti in uslužnosti. ki se razume tudi brez predpisov. Vprašanje, ali zna češki potnik »ne-mački«. ie naravnost žaljivo. Pa se je zgodilo par tednov po zborovanju lig v Sarajevu kjer je spremljal goste sprevodnik, ki je znal češki. Vse lepo. Vprašanje Je, ali bi se spodobilo dati takega sprevodnika vsaj za čas sezone na progo Zagreb-Sušak in Split, ker se po nji vozi večina čeških Potnikov To bi se reklo, da skušamo gostom olajšati dolgo potovanje, ki gotovo ni prijetno. Seveda bi bilo treba tudi drugih lastnosti dobrega sprevodnika. Gotovo ne spada na tako progo sprevodnik, ki s svojim nastopom napravlja vtis, da nam do čepkih gostov ni ležeče.
O higijeni se mnogo piše. A tu ne pomagajo sami predpisi, ki jih maVrdo pozna, a še manj drži Treba bi bilo ugotoviti ne-dostatke na licu mesta. N. pr. takoj v Splitu v znani restavraciji roleg kolodvora. Pa še marsikje Naši gostje so re« potrpežljivi. Dubrovnik je imel letos visoke goste — Angleže in Amerikance — zato je bil drag. Bilo pa je dovoli tudi drusih narodov. Res le 'ep ta na? biser ob Adriji — q pritožb ni manjkalo Na povratku se le čulo po va-l zrniih mnogo slovesov za vselej. Vemo. da bodo prišli drugi, a Dalmacija ie že 'etos čutila, da ie začela roste izgubljati. Pravijo, da se bo zdaj začelo z zidaniem hotelov. Samo. da ne bodo potem hoteli brez gostov. Dalmatinci sami pravijo da ne more vsega napraviti Barbulica.
Sezona se zak'iučuie — želeli bi, da bi bila bilanca aktivna ne-le za par hotelov, amnak za vse ono kar razumemo ood besedo: tuiski nromet Tn predvsem za aoma-če ljudstvo, ki čaka rešitve od drugih.
Akademija gledaliških igralcev
»Udruženje g!edališk'h igralcev« v Ljubljani bo priredilo 14 t. m. Akademijo in 15. t. m. Boemsko-umetniški večer, obakrat ob 20. v Union u v korist svojega bolniškega in pokojninskega fonda.
Akademijo otvori in govori uvodno besedo naš pesnik in upravnik Narodnega gledališča g Oton Župančič. Nato sledi operni orkester pod vodstvom g. ravnatelja Poliča.
Koncertne točke izvajajo naši najboljši operni pevci gge. Kunčeva. Thierryeva in gg. Janko, na novo angažirani g. Križaj, Grba. Kovač in Gostič. Od dramskih umetnikov sodelujejo z recitacijami ga Šaričeva, gg. Levar in Jan. Ga. Gusti Danilova recitira ob skremljevanju klavirja. Moški operni zbor zanoie z g. Betettom Prelovčeve »Rdeče nageljne«, s katerimi je na letošnjem kongresu v Beogradu vzbudi! splošno Pozornost in navdušeno priznanje. Mešani zbor pa zaooje par novih pesmi iugosloven-skih skladateljev. Koncertne točke spremljajo gg. kapelniki Štritof. Neffat. Kogoj, Svetel in Lipovšek Cene so za akademijo, ki bo nudila našemu glasbotjubečemu občinstvu maksimum naše vokalne in besedne reprodnkciie — zelo zmerne.
Umetniško boemski večer bo tvoril zelo pester spored, sestavljen iz komičnih nastopov. duetov tercetcv itd. Program izvajajo naši priljubljeni, operni, ooeretni in dramski člani gg Poličeva. Rakarjeva, Špa-nova. Ramšakova ter gg Povhe, Plut Pe-ček. Sancin Smerkolj. Potokar. Gospa Danilova vprizori originalni ameriški skeč »Ra-tapli. Ratapla«. g. Železnik pa bo presenetil z resno grotesknimi eksperimenti iz področja okultnih ved, kar bo izzvalo salve smeha. Originalne kuplete. ki jih specijalno za to priliko piše ravnatelj naše drame g. Pavel Golia. avtor originalnega in izredno duhovito sestavljenega »O jejmine« iz »Utopljencev«, bo prednašal g. Plut. Baletne točke bo spremljal g Lipovšek.
Posebna atrakcija in krona tega večera pa bo vsekakor volitev »Miss Thalie«, ki bo dobila v dar celoleten gledališki abonma. Volitev »Miss Thalie« se bo vršila po posebnih nalašč za to opremljenih razglednicah. ki bodo že v predprodaii na razpolago. Predkonkurence al' razstave kandidatinj ne bo, temveč bo vsakemu na prosto dano. da voli damo. ki se mu zdi najprimernejša. Članice Narodnega gledališča ne morejo biti izvoljene V svrho vseh notrebnih in-
Svetislav Petrovi
kot
„Poročn k Njenega — Visočanstva" —
Kulturni pregled
Splitski slikar Em&nael Vidovih, ki obha-
a letoe slikarsko štiridesetletni«), priredi kolektivno razstavo svojih del v zagrebškem Umetniškem paviljonu še ta mesec. Razstava se otvori dne 21. septembra.
Osiješko-novosadsko gledališče v Varai-dinu. Dramsko osobje kombiniranega osije-ško-novosadskega gledališča pride v polovici septembra v Varaždin in ostane tam do 81. oktobra. V tem času bo abeolviralo pol-drugomesečno gostovanje z naslednim sporedom: Krleža: V agoniji; Kulundžič: Gabrijelov obraz; Nušič: Gospa minietrovka; Svet; Tolstoj: Ana Korenina; Gogolj: Revizor; Dostojevskij: Idiot; Turgenjev: Plemiško gnezdo; Žeromski: Pobegla prepelica; Hašek: Vrli vojak Švejk; Veiller: Sln-žaj Mary Duganove; Flers & Caillavet: Zeleni frak; Nivoix: Naga Eva; Molnar: Pust; Ibeen: Nora. Začetkom novembra odide an-samberl v Osijek, potem pa v Novi Sad.
Djarilcvov balet ostane. Po smrti velikega ruskega mojstra plesne umetnosti Sergeja Djagileva je pretila nevarnost, da se njegov plesni zbor razpusti in razide. Zdaj pa javljajo iz Moskve, da je sklenil prevzeti Djagilevo nasledstvo Sergej Grigo-rijev, dosedanji glavni režiser baleta. Gri-gorijevu bosta dodeljena ko pomočnika npravnik Nonvel in pisatelj Boris Kohno.
Dan knjige v Franciji Po vzorcu drugih evropskih držav so se zdaj tudi na Franco-
skem odločili prirediti »dan knjigec, ki naj bi propagiral nakup knjižnih edicij. Francoski knjigotržci se zaradi prireditve že dogovarjajo s pisatelji in pričakujejo, da jih pri njihovem stremljenju podpre tudi vlada.
Ernest Erenek. skladatelj %Jonnyja<. jo napisal glasbeno spremljavo za Shakespear-eov >Sen letne noči«. Premijera drame v tej obliki bo še letos v Konigsbergu.
Toseanini kontnoveljavno ostavlja milansko »Scalo«. Iz Milana poročajo, da je dirigent Toseanini definitivno odložil umetnostno vodstvo opere, ki je pod njegovo taktirko doživela toliko triumfov. V bodoče bo nastopal v »Scali« samo ob izrednih prilikah. Vse prigovarjanje, da bi 06tal na dosedanjem mestu, je bilo zaman. Edino izjemo hoče Toseanini napraviti kot operni dirigent prihodnje leto in v Beyreuthu dirigirati Wagnerjevega »Tristana in Izoldo<. Ostali čas v 1. 1930. bo porabil za šestdeset simfoničnih koncertov v New Yorku. Iz Amerike pride Toseanini z orkestrom v Evropo. Najbrže postane Toscaninijev naslednik v Milanu skladatelj Pietro Mascagni.
Ervin Piseator je otvoril sezono v svojem obnovljenem berlinskem gledališču s politično revijo iz našega časa »Berlinski trgovec«. Pisec prizorov pod tem imenom je Walter Mehring, povprečen avtor, kolebajoč med patosom, satiro in sentimentalnostjo. »Berlinski trgovec« se deklarira za »zgodo-
vinsko dramo izza let nemške inflacije« in prikazuje Žida, ki pride z Vzhoda v Berlin s sto dolarji. Njegove vešče manipulacije 9 krediti ga napravijo čez noč bogataša, ko se pa marka stabilizira, nastopi polom. Mehring je vstavil v svoj kos tudi popevke, ki naj bi dvignile efekt na odru Vendar je bila premijera zelo hrupna baš v nasprotnem kakor sta gotovo želela pisec in insce-nator. Ko so vrgli moža s čelado (Stahl-helmerja) na smetarjev voz, se je polastila gledalcev zaradi neokusnosti ogorčenje in •rledališki škandal so komaj pieprečili reži serjevi prijatelji. Listi očitajo Piscatorju, da končuje njegovo gledališko stremljenje v literarno pobarvanem kabaretu.
Dunajski pisatelj in feljtonist Felix Sal-ten je obhajal 6. t m. šestdesetletnico svojega rojstva. Saltena prištevajo k generaciji »mladega Dunaja«. Kot takšen gre v vrsto sodobnikov Hermanna Bahra. V pisateljskem ozira je Salten učenec Maupassanta, v esejistični stroki se je pa najvplivnejše uveljavljal kot gledališki poročevalec.
Nikola Tesla Ivanu Meštroviču. V Chi-cago so pripeljali ogromna Meštrovičeva kipa, predstavljajoča Indijanca in cowboya na konjih. Naš veliki rojak Nikola Tesla si je kipa ogledal in brzoiavil kiparju Meštro-viču v domovino: »Težko in s solzami v očeh sem se odtrgal od Vaših divnib kipov indijanskih konjenikov v borbi. Ne morem povedati, kako silno ste izrazili v hladnem materijalu iz medi strašen fizičen napor, divjo bojno strast in napeto silo, ki se hoče razklati baš v zadnjem trenutku pred spo-
padom Slava Vam, veliki rojaki Obožuje Vas Vaš Nikola Tesla.«
Režiser Karlheinz Martin je uprizoril v Berlinu »Dantonovo smrt« od Buchnerja. Navzlic temu. da je revolucijonarno dramo pred njim režiral Reinhardt je dosegel časten uspeh, ki ga merodajni krogi popolnoma priznavajo.
Sassmannov »Metternieh« na Dunaja. Dunajski Burgtheate-r se pripravlja na senzacionalno novost letošnje sezone. Pisatelj Han6 Sa6sner je napisal veliko zgodovinsko žabigro »Metternieh«, v kateri prikazuje Met-ternicha v začetku njegove karijere Dejanje je zelo razgibano in tako bogato na figurah, da bo zaposlen skoro ves moški per-sonal gledališča. Metternicha bo igral Aslan, cesarja Franca Thaller, režiral bo sam He-terich.
Letošnje salrburške svečanosti so se zaključile z manjšim primanjkljajem kakor prejšnja leta Zadnja predstava je bil Straussov »Kavalir z rožo« ki se je petkrat ponavljal. Višek glasbenih produkcij pa je dosegel Mozartov »Don Juan« pod dirigentom Schalkom, ki je dirigiral tudi Beethovnovega »Fidelia«. Spominu pokojnega pesnika Hofmannsthala je bila posvečena predstava »Jedermann« z igralcem Moissi-jem v naslovni ulogi. Koncertni večeri so bili še zanimivejši Na njih so se vrstile kompozicije skladateljev Mozarta in Webra, Beethovna in Brucknerja ter modernejših Korngolda, Respighija, Graingerja in drugih. Poseben večer je bil odmerjen Rusoma Stravinskemu in Prokofjevu.
V
saka britvica Gillette pride iz tovarne v promet šele po večkratni kar najtočnejši preizkušnji.
Na trg poieljefo samo one britvice, ki so brez sle* herne pogrešite in tato omo-
5'očaju brezhibno britje. Za-oiite se pravočasno z njimii
HKMI H -
Gillette
formacij (eruiranje Imen navzočih dam Itd.) bo interesentom na razpolago poseben detektivski komisarijat, ki bo razpolagal z izbranimi In v tej stroki izvežbanimi Sherlok Holmesi. Tudi bodo opremljeni z vidnim znaki Prav tako bo urad komisarijata na vidnem in vsem dostopnem mestu. Okoli polnoči bo komisija izvršila skrutinij in proglasila za »Miss Thalio« damo. ki bo imela naj reč otasov. Darilo ji bo izr oceno na iz-redno svečan način.
T' stranski dvorani se bo vrš3 ples. Plesne točke bo izvajala jazz-kapela našega opernega orkestra, ki jo sestavljajo gg. Gre-gore, Šušteršič in drugi i) ki je letošnje poletje žela priznanje kopališke publike na Bledu.
Večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Cene zelo zmerne. Sceno vodi višji režiser prot Osip Šest Vstopnice za oba večera bodo v predprodaii v Matični knjigarni na Kongres* nem trgu.
Vsa Ljubljana govori
o lepo<ti, odJiiSai in nensiljm igri roškega filma:
SELO GREHU
kateri Je narv<fa5H in ostat nepozaben v sredi vseh posetnikov.
Danes zadnji dani »Elitni kino Matica«
Telefon 2124.
Porota
Llubliana. 9. septembra 1925t
Umor nezakonskega otroka
Meseca oktobra lani ie nastopila službo služkinje v Ljubljani nri generalštabnem polkovniku Rupniku neka Gabrijela Stritarjeva. rojena leta 1909. na Bregu pri Zidanem mostu. Služkinja ie bila že od iulila noseča, kar oa ie skrbno prekrivala, tako. da tudi v njeni novi službi ni nihče opazil na nii kake spremembe.
Dne 29. marca letos so se iele ori ir!I pojavljati porodne bolečine, vendar ni nikomur odkrila svoie taine =n se ie izgovarjala na običajne bolečine. Naslednji dan zjutraj je začutila, da se ii bliža čas poroda Odšla ie v stranišče, kjer ie porodila zdravega fantička, ki ie bil normalno razvit. Umorila ga ie s tem. da ga ie šiloma stisnila skozi odvodno cev in s ta-n povzročila da ie otroče padlo v grezm-o. kiet so
Obtoženka ie v preiskavi taiila vsako krivdo umora. češ. da ie res vedela, da ie noseča, da oa ni vedela, da le porodila. Trdi da se otroka sploh ni niti dotaknila, niti ga ni videla.
Razpravi ie predsedoval sodnik okrožnega sodišča Mladič-, prisednika sta bila sodnika okrožnega sodišča Krali in Gorečan. zapisnikar avskultant Prohinar. Držav, to-žitelistvo ie zastopal prvi drž. tožilec dr. Ogoreutz. a obtoženko ie zagovarial odvetnik dr. Krivic.
Plašno ie sedla na zatožno kloo mlada obtoženka. dokaj orikuplllve zunanjosti bledega obraza. Ko ie pričel zapisnikar citati obtožnico ie zaolakala. Jokala ie skoro ves čas razprave.
Ko ie predsednik obtoženki ©redočfl. da ie komisija ugotovila, da ie bilo dete 50 c-n dolgo in čez pleča 17 cm Široko, ie obtoženka snet trdila, da se otroka rti dotekni-la da ie bila zmešana m da soloh ničesar ne ve.
Poslodaialca sta opisala obtoženko kot pridno, vestno in sramežljivo dekle, ki se ni nikoli pajdašilo z moškimi. Nosečnosti pač ni skrivala, a sama nista opazila na nii spremembe Usodni dan ie ležala 00 porodu in bila ie zelo bleda, gosoei ie rekla, da ima krče.
Izvedenec zdravnik dr. Suber le navedel, da ie bil otrok normalno roien. zdrav in pravilno razvit. Potrdil ie tudi. da ie bila pri naidbi glavica uokvariena. Po niegovem mneniu otrok ni mogel zdrkniti skozi odprtino brez tuiega pritiska.
Porotniki so dobili v pretres 1 glavno In 3 eventualna vprašania. Prvo glavno vpra-šanie ie bilo dano zaradi krivde umora in sicer, če ie obtoženka tako ravnala namenjena otroka usmrtiti da ie zaradi tega res nastooila smrt Porotniki so potrdili le prvo eventualno vprašanje, češ. da ie obtožena kriva, da ie namenjena, da otroka usmrti, namenoma opustila nuditi cm ob porodu Dotrebno oomoč.
Gobriiela Striiarieva ie bila obsojena zaradi hudodelstva umora 00 § 139 kaz. zakona na 1 leto ieče. Preiskovalni in zavarovalni zapor od 5. maia letos H ie bil vštet	0
Jutri se vrSta dve razpravi in sicer proti Iv. Breskvariu zaradi tatvine in Francetu Pravfcarhi zaradi težke telesne poškodbe.
SolsGe icnfige in vse
solsiee potrebščine
WL <ticai, £juUjana
Domače vesti
*	^ovratet ▼estfaJskfh izletnikov. Z riutranjira v+akom ob 6.52 se danes odpeljejo iz Ljubljane preko Jesenic nazaj v svoje revirje na Westfalskem. Holandskem (n v Belgiji oni naši izseljenci, ki so prejšnji teden prišli na obisk v domače kraje. Za skupni povratek so se že včeraj skoro vsi zopet zbral! v Ljubljani, kier so dobili prenočišče r Akademskem kolegiju. Le pre^iitro so jfcn potekli dnevi v domovini, odkoder pa odnašajo najlepše vlise in spomine. Želimo dragim rojakom srečno pot, na tujem pa mnogo uspehov pri trdem delu *a vsakdanji kruh. Ostanite nacn zdravi m pozdravite vse one brate in sestre, ki tokrat niso mogli z vami!
*	Izprememba v državni službi. Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani Branko Goslar je potrjen za stalnega in pomaknjen v 8. skupino I. kategorije. Bla-sajnflc pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani Alojzij Potočnik m uradnik pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Aloj-zšj Arnešek sta trajno upokojena.
*	Vojaške vesti. Ekonomski kapetan I. «-sreda Franc Dernič je prideljen na službovanje pomorski vojni akademiji. Inže-njerski porod. Vincenc Jalen je premeščen w pomorski arzena!, poročnik bojnega bro-da L razreda Miroslav Gogola pa v pomorsko zrakoplovno komando. Izpit za rezervnega fnženjerskega podporočnika so napravili podnaredniki-dtjaki 4. pijonirske-ga bataljona: Jager Drago, Topolovec Anton, Adamič Branko, Cižek Otmar, Mastin-5ek fvan, Ajholcer Emerih, Bačnar Vinko, Furlan Josip, Nekrep Alojzij, Šiftar Kolo-oion, LJupša Maks m Kosec Josip.
•Dnhovniška vest. Bivši župnik in dekan v Trnovem na Notranjskem g. Janko Dolenc je imenovan za župnika v Trebel-nem ter je bil preteklo soboto vmeščen na mnenj eno župni jo.
*	»Uradni list« objavlja v 90. Številki: eakon o razprodajah, naredbo o oprostitvi poljedelskih in obrtnih zadrug od plačevanja taks, pojasnilo o odkupnini osebnega idela ter naredbo o odkupovanju izumkov pri vojni mornarici.
*	Velika skupščina CM družbe bo 15. t. m. v Kranju ob 11.; ob 9. zaupni shod. Vožnja polovična. Za skupen obed se je prijaviti g. dr. S. Dolarju v Kranju.
*	Kongres slovanskih županov. V dneh lS.ml6.tm.sebov Poznanju vršil prvi kongres županov slovanskih mest. Na kongres so razen poljskih županov povabljeni tudi župani mest Ljubljana, Beograd, Zagreb, Praga, Bratislava, Brno in Sofija.
•Dr. Gustav Janeček mnrl. V nedeljo le ob pol 6. dutraj umrl v Zagrebu bivši predsednik Jugoslovenske akademiie znanosti v Zagrebu, redni univ. profesor «r. dr. Gustav Janeček. Pokojnik le bil rodom Čeh iz Ko-nopišta. kjer se je rodil 'eta 1845 DoIeo vrsto let ie deloval na zaersdški univerzi ter si pridobil mnoge zasluge na znanstvenem fn kulturnem polju. SDisal it tudi več znanstvenih razprav. Danes poooldne ga v Zagrebu polože k večnemu počitku. Čast njegovemu spominu!
*	Izpiti za slovensko stenografijo. Uspo-sobljenostni izpiti za slovensko stenografijo na srednjih in tem sorodnfn šolah se bodo vršili 29. oktobra v županijskem poslopju v LJubljani, Bleiweisova cesta 10, soba št 2L Pismeni izpit se bo pričel ob devetih zjutraj, ustni pa istega dne popoldne. Prošnje za pripust k izpitu naj se vlo-že najkasneje do 10. oktobra pri predsedniku izpraševalne komisije, gimnazijskem ravnatelju v p. Franu Novaku, Tavčarjeva alica 10.
*	Mavzolej hrvatskih kraljev odkrit.
Gimnazijski profesor Lovro Katič Je v arhivu splitskega kapi tla odkril zanimiv dokument Iz leta 1397., v katerem se navaja, da Je na Gospir.em otoku v Solmu bila ne samo cerkev sv. Marije, v kateri so našli grob kraljice Jelene, ampak tudi cerkev srv. Stjepana, v kateri so po sporočilu splitskega bistorika Tome Arhidiiakona bili pokopani »magirificus rex Cresimirus cum pltirtbus aliis regrbus et reginis Croato-artnTK. Hrvatsko arheološko društvo je že pričelo z odkopavanjem, ki ga bo kot strokovnjak nadaljeval danski arheolog Dygg-ve, ki je evropskemu znanstvenemu svetu znan po svojih raziskavanjih v Solinu.
*	Štipendije za hotelsko stroko. Kakor »mo že omenili, namerava ministrstvo trgovine In industrije, odsek za tujski promet, v tekočem šolskem letu podeliti štipendij« za enega slušatelja tečaja za hotelske direktorje na Dunaju in dva dijaka višje hotelske strokovne šole v Dresdenu. Pogoji za štipendijo za tečaj za hotelske direktorje na Dunaju so naslednji: Reflek-tant mora dokazati odgovarjajočo prakso m zadostno šolsko naobrazbo. Poleg svojega materinskega jezika mora brezpogojno obvladati nemški in še enega svetovnih jezikov (francoski ali angleški), Kurz se bo začel 7. oktobra t L in bo končal v drugi polovici decembra letos. Ministrstvo bo izbranemu kandidatu izplačalo vozno karto za odhod in povratek, šolske pristoj-
' bine in potrebni minimum za vzdržavanje za časa trajanja kurza. Štipendist se mor« obvezati, da bo po končanem kurzu stopil ▼ službo ministrstva trgovine in industrije kot hotelirski inštruktor za dobo dvC.i let. Pogoji za štipendijo za višjo hotelsko strokovno šolo v Dresdenu: Kandidat mora imeti najmanj 16 let m konča« osnovne šolo, mora znati nemški, a prednost bodo hnefi kandidati z znanjem kakega tujega iezika. Imeti mora dovoljenje staršev, od-
oosno varuha, da sme obiskovati to šolo pod danimi pogoji. Tečaj sc bo začel oktobra L I. in bo trajal do marca 193G. Mh msrtstvo bo kandidatom plačalo vse šolske takse, potne stroške za odhod in pcvrateV in potrebni minimum za vzdrževanje za časa trajanja kurza. Štipendist se morata obvezati, da bosta po končanem tečaju 5 tel zaposlena v domačih hota.,ks.i podjetjih. Podrobnejše informacije daje Zveza za tujski promet v Sloveniii Ljubljana, Dunajska cesta 1, III. nadstropje.
•	Generalno tajništvo Vseslovanskega umetniškega kongresa, ki naj bi se vršil dne 22. t m. v Varšavi, javlja, da je kongres odložen, ker se je prijavilo premalo udeležencev. Verjetno pa je, da se bo sklical pomladi 1930.
*	Dovršenje sprejemne kakovosti z iznajdbo danskega inž. Kiaudiia Thenebroka. Če se uporabljajo v nizkofrekvenčnem delu transformatorji, se vsekakor poudarjajo gotove višje glasovne lege na škodo ostalih. Godba in govor dobi nenaraven, kovinsko ostri zvok. Pri močnejši jakosti glasu znatno ojačenje zaradi neharmoničnih zvokov, ki izvirajo iz predmagnetiziranja železnega jedra transformatorjev. Odporni ojačevalci pa poudarjajo srednle glasovne lege. Glasba in govor postaneta temna, mehkobno zastrta. Godala izgube svojo značilno barvo, ki jo povzročajo visoki gornji harmonični toni. Močno ojačenje zaradi visoke frekvence v končni stopnji. Thenebrokova iznajdba Izloča prvič visoko frekvenco iz nižjefrekvenčnega dela avtomatično in popolnoma, zato ie reprodukcija čista in prosta tujih glasov. Drugič ojačuje popolnoma enakomerno vse glasovne lege od najnižjih do najvišjih in se zato glasi glasba in govor dovršeno naravno. Godba je čista, polna in nepre-kosljivo plemenita. Thenebrokovo iznajdbo izkorišča edino družba Slord ter fona Slordov aparat nesporno glede kakovosti vodilno mesto.
Danes vesela premiJera!
»Silvestrov© v Parizu«
Ot) 4., pol 6., J»1 9. Diia 2, 4, 6.
Kino »Ideal«
*	Palača Pokojninskega zavoda v Splitu.
Pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani, pri katerem so včlanjeni tudi dalmatinski privatni nameščenci, namerava zgraditi v Splitu na Wilsonovi obali veliko palačo. Gradbeni stroški so preračunani na okroglo 3 milijone dinarjev. V to svrho je že kupljeno potrebno stavbišče, doslej last dr. Škarice in Š. Raka.
*	Železnica Bakar postaja — Bakar pristanišče, ki je dolga deset kilometrov, bo meseca novembra dovršena in izročena prometu. Tračnice za to progo so naročene na račun reparacij in bodo v kratkem prispele iz Nemčije.
*	Gradba velike železniške delavnice. Kakor poročajo beograjski listi, se bodo pospešila dela za gradbo železniške delavnice v Kralj evu, ki bo vršila popravila 'o-komotiv in vagonov. Delavnica v Kraljevu bo znatno večja kakor ona v Nišu. Zaposleni«! bo v Kraljevu nad 3000 delavcev Obenem z delavnico se zgrade stanovanja za uradnike in delavce. Gradbeni stroški so preračunani na okroglo 200 milijonov dinarjev.
*	Zavarovanje posmrtnine. Zastopnik velikega župana ljubljarfske oblasti je Franu Kavčiču, restavraterju in posestniku v Ljubljani, in drugovom dovolil, da smejo osnovati pomožno blagajno z imenom »Go-stilničarska samopomoč zveze gostilničar-skih zadrug« v Ljubljani, ki se bo bavila z zavarovanjem posmrtnine, odnesno po-grebščine. Enako dovoljenje so dobili urar-ski mojster Milko Krapež v Liubljani in drugovi, ki snujejo »Obrtniško samopomoč« za zavarovanje posmrtnine.
*	Sokolsko društvo v ŠL Vidu nad Liubliano je priredilo preteklo nedeljo na svojem lastnem telovadišču svoi redni ;avni nastop, ki nam priča, da se je tudi v tem društvu letos pričelo delati s podvojenimi silami. Sicer v strokovnem ozjiu marsikaj še ni bilo tako, kakor bi bilo 2e'eti, toda s trdno voljo in vztrajnim delom bo mlada četa šentviškin Sokolov ir Soko';c dosegla tudi to. Pred javnim nastopom so se zbrala sokolska društva v Zapužah ori br. starosti Šušteršiču in odkoraka'* ob taktih godbe Sokola I. v Št Vid Kier se ie pričel kmalu po 15. javni nastop ob precejšni udeležbi. Najprej so odvežbaii člani predpisane župne vaje prav dobro, nakar ie sledil ženski naraščaj s svojimi dobro izvajanimi prostimi vajami- Tudi nastop moške dece je bil dober. Pri orodni telovadbi sta nastopili dve kombiniran' vrsii, ki sta bili v splošnem kos svjii nalogi* toda nekaj telovadcev po navežbanosti ni moglo dohajati ostalih po vrstah. Tudi naraščaj je nastopil z dvema vrstama prav zadovoljivo. Nato so izvedle članice svoje proste vaje prav lepo in tudi moški naraščaj ni zaostajal. Savezne proste vaje so uspele dobro in tudi število nastopajočih Je bilo prav lepo. Telovadba je pokazala, da se bo dalo v Št Vidu društvo močno oja-Sti ob vztrajnem delu. Med veselico so v mraku nastopili najprej telovadci iz Šišk« z Murnikovim »Turškim maršem«, ki je
dobro uspel, še večjega odobravanja pa je bila deležna naslednja točka, vaje z gorečimi kiji, ki so bile lepo skladno in enakomerno izvajane. Obisk veselice je bil precej velik, tako da bo gmotno tudi zaznamovati dober uspeh prireditve. Prav pridno je sviral pri celi prireditvi oddelek sokolske godbe s Tabora.
*	V Radovištu je pogorela protestantska cerkev. V Radovištu je v soboto ponoči izbruhnil požar v tamkajšnji protestantski cerkvi. Ker je pihal močan veter, je bila kmalu vsa cerkev v plamenu. Vsi poskusi, da bi se pogasil požar, so ostali brez uspeha. Cerkev je pogorela do tal. Ogenj je uničil tudi vse cerkvene knjige, cerkveno biblioteko in '.larmonij. Kako je požar nastal, se ni moglo ugotoviti.
*	Okraden skladatelj. Znani hrvatski skladatelj in profesor glasbenega zavoda v Zagrebu Franjo Dugan je imel prošli petek nesrečen dan. S svojim sinom Čedomi-lom se je iz Beograda vračal v Zagreb. Ko je v Zagrebu izstopil, je opazil, da mu je neki žepar ukradel listnico, v kateri Je imel 900 Din gotovine in legitimacijo za polovično vožnjo.
*	»Ne bomo se več pravdali«. V selu Orlovcu pri Belovaru je seljak Stevo Širni č ubil SArojega očma Antona Kemenovi-ča, s katerim se je prepiral zaradi razdelitve posestva. S sekiro mu je prebil prsni koš ter mu razbil glavo in čeljusti, tako da je smrt nastopila takoj. Vzrok večnin prepirov so bile tožbe pri sodišču. Karakteristično je, da je Simič takoi po uboju prišel k svojemu odvetniku v Belovar ter ga ogovoril z besedami: »Končano je. Ne bomo se več pravd ali!«
*	Velik požar v Kalcah. Kako: nam pc-n-čajo iz Krškega, je 6. t m. cb eni ponoči v Kalcah nastal požar v kozolci, pc-sestnice Ane Jurečičeve ter sk raj istodobno tudi v gospodarskem poslopju Jožefe Turkove. Požar se je naglo razširil in je v kratkem času uničil gospodarska poslopja Jožefe Turkove, Josipa Flaišmana. Ane Jurečičeve in Franca Pirca Gasilna akcija je zaradi pomanjkanja vode ostala biviuspešna. Škoda znaša nad 200.N00 Din in ie le deloma krita z zavarovalnino.
ITO — zobna oasta najboljša l
*	Obleke kemično čisti, barva, piisira In lika tovarna Jos. Reich.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda ie nakazal gosp. dr. M. Pire, odvetnik v Liubljani, 100 Din namesto venca na krsto pok. g. J. Medveda, trgovca v Ljubljani. Iskrena hvala!
Iz ljubi ?ane
Vsem bratom Jezdecem Sokolom!
Vse brate Sokole jezdece obveščamo, da nastopi pri sprevodu na žffpnem zletu na Viču v nedeljo 15. t m. tudi sokolska konjenica. Jezdnemu odseku se je posrečilo dobiti 12 konjev za sprevod. Vsi oni bratje, ki reflektirajo na konja, morajo pa biti dobri jezdeci, naj se pismeno prijavijo najkasneje do četrtka 13. t m. pri br. Vladimiru Janušiču, uradniku Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
u— Zahvala Sokola v Mostah. Po tako lepo uspelem slavju naše 15-letnice in razvitju sokolskega prapora si šteje moščan-ski Sokol včast, da se bratsko zahvali na naklonjenosti in pomoči vsem bratom in sestram in sploh vsem sokolskim društvom, ki so prihiteli od vseh strani v tolikem številu na našo slavnost. Osobita ?a nam je dolžnost, da se najprisrčnejše zahvalimo g. polkovniku Knezu, ki je v imenu NJ. Vis. prestolonaslednika Petra pripel na naš prapor krasen trak. Naša nadalina zahvala velja tudi br. starosti JSS Ganglu in s.aro-sti ljubljanske župe br. Maroltu ter dv >nii dami g. dr. Tavčarjevi za njihovo pozornost napram našemu društvu. Vsem, ki so pripomogli, da se je proslava našega p az-nika tako lepo izvršila, bodi prav bratska hvala! — Sokolsko društvo Moste.
u— Dramski tečaj ZKD bo obsegal letos dva letnika. Pouk se bo vršil vsak torek od 7.—10. zvečer na srednji tehniški šoli. Vpisovanje vsak dan med 5. in 7. v pisarni ZKD (Kojina, II. nadstr.). Šolnina znaša 30 Din mesečno. Tečaj bo trajal od oktobra do marca.
u— Ljubljanski mesarji In podražitev mesa. Prejeli smo iz krogov ljubljanskih mesarjev: Na notico v »Slovencu« z dne 8. t m. sporočamo javnosti, da se meso ni podražilo in so cene mesu 18—20 Din. Pisec članka v »Slovencu« o podražitvi mesa je mlajši mesar, dobavitelj nekega zavoda v Ljubljani, ki ima pogodbo dobavljati meso zavodu po tržnih cenah. Ker so mu pa tržne cene prenizke, je skušal doseči po-višek cen, da bi na hiter in enostaven način pridobil mesečno 1000—5000 Din. Mo-gotski mesarji, kakor jih pisec imenuje, pa zaenkrat niso nasedli ter bodo prodajali prvovrstno meso pitanih volov po stari ceni, to je po 18—20 Din. Toliko v vednost javnosti!
u— Dekliški študij na Ilubllansklh srednjih šolah. V notici, ki smo jo pod tem naslovom priobčili v nedeljo, je pravilno brati: »med prizadetimi starši«, ne pa: »tovariši«.
n— Življenje in umiranje v Liubljani. Po
podatkin mestnega fizikata je bilo v Ljubljani meseca avgusta rojenih 124 otrok (64 moškega in 60 ženskega spola), med temi 5 mrtvorojencev. Umrlo pa je v istem mesecu 48 moških in 47 žensk, skupaj torej 95 oseb, in sicer: 11 oseb za Jetiko, 11 za boleznijo na srcu, 11 za prirojeno slabostjo. 10 za rakom, 6 za ostarelostjo, 4 z* pljučnico, 4 za Skrlatinko. 3 za vnetjem
<0r. Jrotf fercoit
m« ordSnSra do fčenca
moptetnbra. 11135
slepiča, 3 za zamotanjem čreves, 3 za vnetjem ledvic, 2 za davico, 1 za vnetjem možganske mrene, 1 za vnetjem črevesa, 1 za krčenjem jeter, 18 oseb zaradi drugih naravnih smrtnih vzrokov, 3 zaradi smrtne nezgode, 3 osebe pa so izvršile samomor. Starost nad 70 let je doseglo 20 oseb. Za nalezljivimi boleznimi je obolelo 14 oseb: 6 za škrlatinko, 5 za davico, l za legarjent, 1 za ošpicami in 1 za šenom.
<P. *Ma$dic
Ljubljana, Aleksandrova cesta 1
llllllllllllllItlllMIlllllinllllllllllllllllllllllllllMIllllllMIIIIIIIIIIIIIIIII
M reeicife
zadnje mode za dame in gospode. Oglejte si v izložbah;
(P. Magdic
o— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes v torek 10. t. m. ob 20. skupna vaja mešanega zbora. Brez izjeme vsi!
u— Ponesrečen delavec. V bolnico so pripeljali delavca Janeza Vranka iz Domžal. Omenjeni se je pri rezanju slame uro-zal po neprevidnosti v desno roko. Njegova poškodba je precej težka in bo imela nerodne posledice.
u— Tatica, ki spi na ukradenem cerkvenem prtu. Helena Možinova. stanujoča v Študentovskj ulici št. 9, je predsinočnjim okrog 19. odšla v svojo drvarnico v kleti. Komaj pa je vstopila spodaj na hodnik, je ugledala tik vrat svoje drvarnice neznano 35 let staro žensko, ki je očividno spala. Možinova je neznanko zbudila in izprego-vorila z njo par besed. Istočasno pa je opazila, da ima ženska za zglavje lep cerkven prt. Pustila je žensko pn miru in se podala na ulico, kier je opozorila na zadevo prvega stražnika, ki pa ni več naše! ženske na mestu, pač pa je bil še tamkaj cerkveni prt. Stražnik je prt zaplenil in preiskuje sedaj policija, v kateri cerkvi je bila tatvina izvršena.
u— Zloben napad. Na cesti v Št. Vidu ?e pričakal predsinočnjim neznan napadalec čevljarskega pomočnika Maksa Štruklja in ga napadel brez povoda, udaril ga je večkrat s tako silo po glavi, da so ga morali prepeljati še istega večera na zdravljenje v bolnico.
u— Prijeta tatica. Včeraj popoidne se Je
pojavila na Žabjaku neka stareiš-i žerska, vodeča s seboj kolo, ki ga je pričela pio-dajati nekim moškim v gostilni pr. »Sodčku«. Gostom se je zazdelo nieno ponašanje sumljivo, zaradi česar so pok1:ca'i stražnika, ki je dognal, da je kolo ukradeno. Ženska je kmalu priznala, da j-* kolo res ukradla, in sicer z dvorišča hiše St. 17 v Florjanski ulici. Marija Kavčičeva, kakor se zove imenovana, je pozneje izpovedala, da se je polastila predvčerajšnjim tudi aktovke, v kateri je našla nekaj le-zilnega orodja. Aktovko je uKradli na škodo trgovca Julija Kleina v W):fov, ulici. Orodje ie prodala neznanemu steklarju za 30 Din, a je bilo vredno 400 Din. Kavčičevo so izročili sodišču.
u— Nasilen gost. V M:'<'<čevi g'^st'Ini v Kolodvorski ulici se je pojavi, v sredo do-polnde 521etni snažilec čevljev France S. Zahteval je vina, ki mu ga pa natakar ni i:ctei dati, ker je bil f'.ance že itak prtv.*e' oksien. France je p ičil v c^stiini ra?gra-jati, zaradi česar ga je skuš.il natakai Mihael Sekonja potisniti z gostilne. To pa je Franceta tako vjezilo, da ga je strnil s palico in sicer naravn >st v oko Sekonio so morali odpraviti v bo aico. dočim ie Frarre razgrajal še dalje po gostilni in razbil 150 Din vredno šipo. Us/oril ga je šele poklicani stražnik, ki ga ie spravil iz gostii-nr. Nasilnež se bo noral zagevarati pred sodiščem zaradi težke telos-ie poškodbe.
u— Žalne obleke za dame. plašči in črne suknje za gospode najceneje v veliki izberi mi tvrdki Fr. Lukič v Stritarjevi ulici.
Iz Celia
aeN HUR
mil« brHvfca t* srebrnega jekla, tndi ts najbolj ob&atlfi-▼o koSo.
S
Frtprodaflatoi naj k obrne*) m: Gustav Honer & sin, Wiea VII.. RfcMefgaste 1«
e— G Petovar zapustil bolnico. Včeraj je postalo zdravstveno stanje veleposestnika g. Lovra Petovarja, ki se ie ponesrečil v četrtek zvečer pri avtomobilski nesreči poleg Grajske vasi pri Gomilskem, tako povoljno, da je mogel zapustiti celjsko javno bolnico. Z opoldanskim brzo-valkom se je odpeljal g. Petovar domov v fvanjkovce. kjer se bo zdravil v domači oskrbi. G. Petovarju želimo skorajšnjega popolnega okrevanja.
e— Od celjske podružnice Slovenskega lovskega društva smo prejeli glede na notico iz Laškega o odstrelu divjačine naslednje pojasnilo: Vsi lovd. včlanjeni v celjski podružnici SLD, prav tako kakor dopisnik obžalujejo, da se glede prepovedanega lovskega časa v mariborski in ljubljanski oblasti niso izdale istočasno enake uredbe. Ker pa je bila pri tej priliki naslovljena na SLD težka obdolžitev, da bodo lovski najemniki, katerih lovišča mejijo na laški okraj, to neenakost nelovsko izkoristili, mora celjska podružnica SLD ugotoviti, da je glede na gornjo trditev zadevo stvarno in objektivno preiskala, a ni našla v dosedanjem postopanju melašev iz celjskega sreza nobenega povoda za tako težko in pavšalno izrečeno sumnlčenje.
e— Umrljlv"«t v Celju. V mesecu avgustu je umrlo v Celju 22 oseb, od teh 2 v mestu in 20 v celjski javni bolnici.
e— Nepošten stanovanjski najemnik. Pri nekem hišnem posestniku v Zrinisko-Fran-kopanki je stanoval pred meseci krojaški prikrojevalec Josip B., ki je imel pri nišni gospodinji tudi hrano. Meseca iulija pa je nenadoma zapustil Celje in ostal dolžan na hrani in stanovanju lep znesek 1539 Din. Baje Je odšel poskušat svojo srečo v Zagreb.
e— Uslužen tovariš. Brezposelni kurjač ( Rdolf Babnik, ki je trenutno brez stalnega 1 bivališča, se je pripeljal v soboto zjutraj v.
Kino LJUBLJANSKI OVC R
Danes t herese Raqu.|i
_z JG1NO MANE S.
Zidani most v družbi svojega tovariša, 26-letnega Juiijana Hauptnana iz Hrastnika, s katerim sta skupaj delala ▼ brastni-škj glažuti. Ko sta skupno zapustila delo, sta se dogovorila, da bosta poiskala novo službo v Celju. Ko sta med vožnjo v Zidanem mostu izstopila h vlaka, je izročil Babnik Hauptmanu v varstvo ve5ji zavitek, v katerem je imel vso svoie skromno imetje, za čas, ko je odšel na stranišče. Ko se je vrnil, je presenečen usrotovil. da je Hauptman brezvestno izkoristil prijateljsko zaupanje in z zavitkom, v katerttm je imel Babnik svojo obleko, perilo in če\v lje. brez sledu izginil. Babnik ie oškodovan za 1500 Din.
e— Brezvestni divfl ribiči. Predvčerajšnjim je bil v Lokah pri Mozirju zasačen od vaškin fantov posestnik C„ ko je na koruzni njivi med stebla skril kup tatinsko nalovljenih rib. Fantje so ribe po odstranitvi divjega ribiča pobrali in jih oddali na orožniški postaji, ki je takoj uvedla preiskavo. Vseh ukradenih rib je bilo 2.70 kg; pri tem pa je vse obsodbe vredno, da je bila večina rib pod zakonito, za lov dovoljeno mero. Med ribami so bili mlad sulček, dolg komaj 35 cm in dve postrvici.
e— Nočni vlom na Ložnici pri Celju. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v hišo sodnika pri celiskem okrajnem sodišču g. dr. Josipa Brečka na Ložnici pri Celju. Hiša stoji ob Ljubljanski cesti v bližini znanega Butejevega mostu. Vlomilec, o katerem zaenkrat nimajo še nobenega sledu, je domače hišne razmere očividno zelo dobro poznal, ker je ukradel le iz malega predala v šivalnem stroiu znesek 1500 Din, do&m se ničesar drugega ni pritaknil. Denar je bil last hišne najemnice, ker lastnik hiše g. dr. Brečko stanuje v Celju m je oddal hišo z vinotočem v najem.
e— Velika izguba. Delavka ln branjev
ka Ana Sternova, stanujoča v Prešernovi ulici, je izgubila pred dnevi v mestu svojo usnjato rjavo listnico, v kateri je imela 2050 Din gotovine in potrdilo o odplačanem dolgu v neki celjski manufakturni trgovini.
e— Poskusen samomor. Včeraj dopoldne Ie bil s savinjskim vlakom pripeljan v celjsko javno bolnico v nezavestnem stanju okrog 3fVletni lesni manipulant Ivan Hribernik iz Šoštanja, ki se ie včeraj zjutraj ustrelil s samokresom v samomorilnem namenu Pravi vzrok njegovega obupnega dejanja se še m" mogel ugotoviti, ker se Je nahajal Hribernik včeraj ves dan v globoki nezavesti. Če bo okreval, še ni gotovo, ker ie rana zelo nevarna. Prestreljena ima pljuča. Baje je izvršil poskus samomora v vinjenem stanju.
iz Maribora
a— Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru bo imelo v sredo 11. t m. v društveni sobi v Narodnem domu svoj 21. redni občni zbor ob 8. zvečer. S tem stopa društvo v svoje 10. poslovno leto. Naj se članstvo ob priliki te desetletnice v kar največjem številu udeleži jesenskega sestanka. Obravnavale se bodo važne društvene zadeve. Letošnji abituriienti iskreno vabljeni! — Tajnik.
a— Kako Je naraščal telefonski promet v Mariboru. Za porast telefonskega prometa v Mariboru so značilne naslednje številke: Leta 1925. je bilo v centrali zabeleženih 100.700 govorilnih enot, leta 1926. že 103.622. leta 1927. — 122.018. leta 1928. že 141.245. V letošnjem letu pa je že v prvih osmih mesecih prekoračeno število celega leta 1925. Koncem avgusta je bilo zabeleženih že 108.661 govorilnih enot. kar je v znatni meri obremenjevalo brezhibnost poslovanja v telefonski centrali, ki je z velikimi napori in trudom z istim osebjem vendar zmagovala ogromno delo. Avtomatska centrala nas je torej rešila velike skrbi.
a— Novosti v Ljudski knjižnici. V zadnjem času je prejela Ljudska knjižnica naslednje krasne novosti: Sinclair Uptons Hundert Prozent Petroleum. Sundenlohn, Konig Koble, Der Sumpf, Boston. Die gol-dene Kette, Man nennt mich Zimmermann. H. H. Ewers: Fundvogel. Zubkoff A: Mein Leben und Ueben. Remarque: Im Westen nichts neues. Knut Hamsun: Das letzte Kapitel. Wassermann: Der FalI Maurizius. Dekobra M: Madonna im Schlafcoupe Claude Anet: Russische Frauen. Kleinstadt Lcdwig E- Juli 14, Wilhelm IL London Jack: Siwacsh, Die Herrin des grossen Hauses, Die riserne Ferse, Konig AlkohoL Klabund: Rasputin. Borgia. Renn: Krieg M. Dekobra: Mein Freund der Dieb, 30 neue Erzanlungen des neuen Russland. London Jack: Seewolf. Conrad Joseph: Der Geheimagent Die Schattenlinie. Ed-gar Wallace: vse knjige.
a— Nova gradbena dovoljenja. Na zadnji sejj mestnega sveta so bila odobrena naslednja gradbena dovoljenja: Miha Počivalnik, gradnja garaže in naprava ograje ob državni cesti. — Anton Poš. prezidava prodajalnega paviljona ob Cafovi ulici pri hiši št 27. na Aleksandrovi cesti. —
! Mariborčani!
Šolske knjige
za vse šole v najmoie r,ejšib izda« jab <ma v zalogi
K rna Tiskovne zadmge v Mariboru, Aleksandrova 13
Franc Cverfln, preureditev pritlične InSe It. 32 v Gosposki ulici. — Anton Brecetj,. prezidava pisarne in gravira tobačnega pa viljona, Koroška cesta 19. — Josip Te-mene. sradba enonadstropne stanovanjske m trgovske hiše. Magdalenska ul. 32 -Matija Weutz. zgradba pritlične stanovanj, ske hiše in gospodarskega poslopja. Rdd-vanjska 33. — Josip Smrdu. zgradba pri-Uične stanovanjske hiše. Radvanjska 14 — Roza Thur. naprava izložbenega porta'a. Gosposka ulica 19 — Štajerska sadjarska zadruga, zgradba skladišča v Miklošičevi nlici. — Kari Marko, gradba pritličnsga stanovanja hiše v Primorski ulici. — Vik-ior Arlati, gradba pritlične stanovanj.sKe hiše v Primorski ulici. Jakob Polajnai, gradba pritlične stanovanjske hiše. Jela-čičeva ulica 10. — Marija Vogler. gradba pridične stanovanjske niše, Radvanjska 12.
a— Delo dobi: 6 kovačev. 5 čevljarjev, 1 mlinar, 10 cestnih delavcev. 1 navijalka za pletenine. 1 trgovska	2 *"or-
iriški delavki, 1 kuharica za Bitolj in 2 ku-fearici za orožniško postajo. Interensenti dobe podrobne informacije pri Borza dela ▼ Mariboru.
a— Ponovna komisija v Derwnschkovi tovarni. Te dni je odredil sreski pogiavar iopet zdravstveno komisijo za pre'sicavo barak Derwuschkove opekarne, kier naj bi stanovali delavci. Slednji so se namreč zopet pritožili, da tovarnar še ni izvršil onih higienskih naprav v delavskih barakah, ki jtti je odredil sreski poglavar že davno.
a— Zopet komunistični letaki. V n iči od sobote na nedeljo so bili v Studenci.! pri Mariboru zopet raztreseni komunistični letaki z običajno vsebino m natiskam • a enakem papirju, kakor so bili letaki, k 'in Je policija že večkrat izsledila v Ma.iboru Ni znano, ali je oblastvo ugotovilo, kdo lih je tokrat delil in razpečaval in od kod potekajo.
Iz Konjic
nj— Odlikovanje G. Alojzij Slemenik, •oficijant pri tukajšnjem okrajnem sodišču ia občinski tajnik v občini Bezina, je bil odlikovan za svoje marljivo delovanje s srebrno medajlo Čestitamo!
Iz šoštania
St— Admiral Priča v Šoštanju. V petek «4> 17 se je pripeljal s svojim salonskim vozom »Sava« v spremstvu več sorodnikov admiral Priča v Šoštanj, odkoder se je podal v Topolšco obiskat svojega sina, ki se tair zdravi.
št— Smrtna kosa V soboto dopoldne se je vršil pogreb starega Soštanjčana g Franca Hliša, ki ga je vse poznalo pod imenom »Hanzl« Ko je bila občina še v nemških rokah, je bil njen odbornik Mnogoštevilna udeležba pri pogrebu je dokazala, da znajo Šoštanjčani spoštovati starejše someščane — Umrli sta Antonija Tozerje-va. žena uslužbenca v tovarni usnja, stara 57. in Terezija Stojanova. mati tuk. trafikanta. v starosti 81 let N v m. p.l
št— Napad iz jeze Zaradi nekega spora, ki je baje nastal ob priliki fantovskega streljanja na predvečer otvoritve Slomškovega dom;*, je nedavno napadel 211etni Honovšek France iz Lokovice svojega so vaščana Slavka Rogelška na samotni poti In mu zadal s čevljarskim nožem na vratu pod levim ušesom 24 cm dolgo rano. ki je bila mestoma 5 cm široka Vročekrvne-aev čin seda i obra- ^ava orožništvo
št— Avtomobil Organizacije vojnih invalidov, ki je pokvarjen skoraj eno ieto počival v garaži, je sedaj zopet popravljen Organizacija je dobila novega šoferja, tako da zopet redno vozi. S tem ima sedaj Šoštanj dva avtotaksa.
št*— Davčna uprava v Šoštanju razglaša: Razporede pridnbnie na poslovni pTO-met in rentnine za leto 1929 je finančna direkcija v Ljubljani pregledala in odobrila. Davčnim zavezancem so na vpogled med uradnimi urami od 10 do 18 t. m. pri oornji upravi Davčni zavezanci se bodo o odmeri pridnbnme. davka na poslovni promet in rent obveščeni s plačilnim nalogom.
It Trbovelj
t— Pretepi Ob plačilnih dneh je pri nas navadno živahnejše kakor druge dni. V zadnjem času so ob takih dneh vedno po-gosteji pretepi, ki jih pa navadno ne povzročajo domačini, temveč delavci, ki prihajajo k nam od drugod V nedeljo zvečer je pilo več delavcev Dukičevega podjetja v gostilni Pelko na Dobrni Med njimi je prišlo do prepira in nazadnje do pretepa. Gostilničar Pelko jih je skušal pomiriti, ali je naletel slabo Nekdo ga ie treščil 8 steklenico po glavi, nekdo drugi pa ga je sunil z nožem v hrbet Gostilničar Pelko je dobil težje poškodbe. — V ponedeljek pa so se stepli hlapci podjetnika Hancka tn je bil tudi eden izmed njih težje ranjen Tudi temu pretepu je bila vzrok pijača.
narija in gostilna. Z lepe trate pred cer-kovnikovo hišico se nudi lep razgled na Savo od Zidanega mosta tja proti starodavni Loki Tudi pretečeno nedeljo in praznik Malo mašo je bil obisk pri Sv. Juriju rekorden. Pravijo, da je bilo na hribu kar vse črno ljudi Popopldne. po službi božji je rajalo staro in mlado, navdušeno od božje prirode po že omenjeni trati pred mežnarijo ob zvokih rudniške godbe
h— Nesreča. 2ena upokojenega rudarja, Marija Slokan, stanujoča v Domu rudniških upokojencev se "e vračala v nedeljo popoldne z božje poti iz Lurda pri Rimskih toplicah Do Hrastnika se je pripeljala z vlakom Na postaji se je pa pridružila nekaterim ser »aricam, ki so se peljale z nekim dolskim voznikom proti Dolu. Med potjo se je pa iz neznanega vzroka voz zvrnil in Marija Slokan si je pri padcu zlomila roko. Oddali so jo v domačo oskrbo.
Z JP.SPIIJC
s— Stanovalcem ob državni cesti proti kolodvoru in dalje proti izhodu iz mesta preti nevarnost, da se zaduše v cestnem prahu. Vs." ta cesta je nakopičeno polna prahu, katerega dvigajo mimo drveči avtomobili v ogromnih oblakih Pešci, ki jih zalotijo avtomobili, sr -»rimorani obstati na mestu, ker jim dvignjen prah pira vsak pregled hodišča. — Hodnik ->b cesti pa je komai dostopen Posut je z ilovico, iz katere štrli posamezno debelo kamenje. Pasanti ne smejo niti za trenutek odmakniti pogleda od tal. sicer leže aa zobeh Ob deževnem vremenu zaostajajo ženskam in otrokom čevlji v ilovnatem b'-*-- m ie prava muka gledati te prizore Mestna oblina nai odctrani te nedostatke, ki bi ne smeli obstojati tako v zdravstvenih kakor varnostnih ozirov	K.
\j Kamni!?;*
ka— Seznam pridobninskih zavezancev za davčno leto 1929 z odmerno podlago davčnega oblastva je v občinski pisarni od 11. — 18. t m na vpogled
ka— Vrtna veselica v mestnem parku je bila slabo obiskana Sedaj ni več čas za prirejanje veselic na prostem, posebno ne v mestnem parku, ki leži ob Bistrici.
kvartet*. — 17.45: Vofcrffca godba. — 20: Wat-nerjeva opera Tristaa m Is okla« na gramofonskih ploščah. - Lahka godba - LONDON 19.45: Klavirski dueta — 20: Prenos promenad-nega koncerta. - 22.16: Vatiete - RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Dramski m koncerta! večeT. - STOCKHOLM 18JO: Lahka glasba. -20: Dramski večer. — 22-30: Godba za ples.
Šport
Iz Hrastnika
h— To-nbolski odsek tombole v Narodnem domu vljudno prosi vse prijatelje izven Hrastnika, ki so prejeli od odseka tombolske srečke, da zanj čimprej nakažejo pripadajoče zneske ali pa vsaj vrnejo 6rečke.
h— Sv. Jurij nad Tur jem je prav prijeten vrh, visok 791 na, z malo romarsko cerkvico, podružnico dolske župnije Največji pritok romarjev in izletnikov je vsako leto na praznik Male maše. Cerkveno slavnost vsako leto poveča rudniška godba iz Hrastnika Pod cerkvijo je mež-
Šolstvo
Na držav tri dekliški meščanski šoti v Celju bo
vpisovanje 14. t tn od 8.—12., 16. t. m. pa ob pol 9 služba božja.
Državna meščanska šola v Ormoža. Šolska maša bo 16. t. m. ob pol 9., reden pouk 17. trn ob 8
Vpisovanje na drž. konservatorij v LJubljani bo
v sredo 11 hi v četrtek 12. t. m., vsak dan od 9.—12 in od 15.—17. v sobi 17 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici Pred vpisom mora vsak goienec izpolnit5 uradno prijavo ki Jo dob' pri zavodovem slmgi že koMcovano za 8 Din. Redni sprejemni izpit« v petek in soboto 13 im 14 t. m., ponk v vseh oddetkib tn predmetih pa v ponedeljek 16. t m. Vse podrobnosti glede vpisa v veži konserva torija
Vpisovanje na šolo Glasbene (Katice, ki obstoja že 47 let, bo od srede do »ključno sobote od 11 do 14 t. m., vsaik dan od 9.—12 in od 15. do 17 v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Gojenci naj pridejo v spremstvu staršev ter prinese s seboj zadnje šolsko spričevalo in na novo vstopivš' tudi rojstni list Priporoča se. da vsak že pred vpisom izpohv stanovski zka-z. ki ga dob: brezplačno v pisarni Glasbene Matice. Vsn' vpisani gojencL stari m novi. nai pridejo k razdelitvi omika v soboto 14 t m pop., in sicer klavirski gojeno* ob 3.. violimslc gojenci ob 4.. gojenci solopetja. oddelka za orkestrske mstruimemte in drugi pa naj pridelo istega dne pop ob pol 5 Vsi v sobo št. 14 Glasben« Matice. Podrobnosti v veži obe-h učnih poslopij.
Izvleček iz programov
Torek, 10. septembra.
LJUBLJANA 12-30: Repr giasba. — 13: Napoved časa. borza, repr glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov — 17 Koncert radio-orkestra - 19-30: Slovenska literarna zgodovina - 20: Rostamd: »Cyrano de Bergerac«. tgrato člani nar. gled. — 21: Koncert 'adio-orkestra. — 22: Napoved časa io poročila
Sreda. 11 septembra.
LJUBLJANA 12-30: Repr glasba. — 13: Napoved časa. borza, repr glasba — 13.30: Poročila & dnevnikov. — 17. Konce« radto-orke-stira. — 19: Otroški kotiček - 19 30. Literarna ura. — 20: Violinski večer gdč Vide Jerajeve — 21: Koncert radio-orkestra — 22 Napoved časa in poročila. — ZAGREB 11.30. Reprodnci-rana glasba — 19.30: Prenos programa b Ljubljane (?). - BEOGRAD 1245. Koncert. - 20 25 Koncert komorne glasbe — 21-30: Poročila. — 21.40: Koncert orkestra mandolin. — 22.15: Re-prod glasba. — PRAGA 19 05 Prenos koncerta i-z Brna. — 20: Koncert češke filharmonije: skladbe Cajkovskejga - BRNO 19.05: Koncert tamburaSkega zbora. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert orkestra mandolin. — 20-30: Koncert solnsto>v. - 23: Godba za ples — DUNAJ U: Dopoldanski konce« -16: Koncert orkestra. — 20: Literaren večer in koncert lahke glasbe. - BERLIN 17: Koncert orkestra. - 20.30- Draimski večer — Godba za Ples. - FRANKFURT 16 15: Konce« iz Stutt-gairta. — 20- Kabarettv program. — 24: Program ie Scuttgarta - LANGENBERG 1735: Večerni koncert. - 20.30: Konce« orkestra. — 21: Nemška simfonija - Lahka glasba. - STUTTGART 16.15: Popoldansk"' koncert — 20: Mešan program. — 21: Zabaven večer. — BUDIMPEŠTA 9.16: Dopoldamsk« konce« — 12.05: Koncert
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubliani. 9. septembra 1929.	Višina barometra 808.8 m
Kraj
Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe
Barom.
76« 1 '66-2 76' -4 ' 6 9 76i»-0
766-8
76^-9
Temper.
11
H 14 14 10
14
19
os «0 /0 70 '0 70 60
30
Smer vetra in brzina v m. in se*.
E 4 N W2 SSE 2 NW 4 mirno mirno
NNE 4
fi
7 4 3 3
T
I
Padavine
Vrsta
» mm de
7. ure
10
Split
NajviSja temperatura danes v Ljubliani 25.1, najnižja 8.6. Solnce vzhaja ob 531. zahaja ob 1^.22, luna vzhaja ob 13.33, zahaja ob 21.32. Dunajska vremenska napoved sa torek: Dopoldne jasno in toplejše, popoldne najbrže
ooslabšanje od zapada.
Nedeljski športni drobiž
Osmo kolo državno-prvenstvenih tekem je za nami. To kolo predstavlja za zagrebški nogometni šport hud poraz V Zagrebu je bil poražen zagrebški prvak Hašk, a v Beogradu je moralo kloniti moštvo Gradjanskega pred moštvom Jugoslavije, ki ima sicer zelo malo izgleda v tekmovanju za državno prvenstvo. Rezultata sta bila: Hajduk : Hašk 2 : 1 (2 : 1), Jugoslavija : Gradjanski 4 : 0 (1 : 0) Po nedeljskem kolu si je Hajduk zelo ojačil svojo pozicijo na čelu prvenstvene tabele Spli-čam vodijo sedaj z devetimi točkami, ki so jih dosegli v petih tekmah Drugo mesto zavzema po sedmih tekmah s sednimi točkami Hašk BSK pa si je v štirih tekmah pribori! pet točk Kako slabo je dosedanji državni prvak Gradjanski odrezal v *em tekmovanju, se vidi iz tega. da je v šestih tekmah izvojeval samo dve točki. Njegov nedeljski nasprotnik pa je dosegel v šestih tekmah pet točk ter ranžira pred Gradjanskim na predzadnjem mestu.
V	Ljubljani smo imeli dve zanimivi tekmi z zagrebškimi športniki, odnosno športnicami Nogometno moštvo Concordije je docela zasluženo porazilo slovenskega prvaka Primorje s 3 : 0 (1 : 0) Primorje ie pokazalo prav šibko igro V nedeljo dopoldne je hazenska družina Concordije porazila Ateno s 14 : 8 (5 : 3)
V	nedeljo se je pričelo tudi tekmovanje za pokale Delavske zbomice in Zveze gra-f;6n:h delavcev Rezultati so bili nastopni: Amater (Trbovlje) . Zora (Hrastnik! 3 : 2 (1 : 1). Svoboda n (Ljnihljana) • Dobrna CCelie) 5 0 (2 : 0). Grafika (Ljubljana) : Svoboda (Maribor) 3 • 1 (1 : 1)
Od inozemskih tekem bi bilo omeniti srečanje med Češkoslovaško in Madžarsko. ki je končalo neodločno z 1 : 1 '1 : 0) Pri tekmi je prišlo do težkih incidentov, zaradi katerih se bodo mogoče prekinili soortni odnošaji med Češkoslovaško tn Madžarsko.
Naš? kolesarji ttrdfi preteklo nedeljo niso počivali Na 134 km dolgi prosi Mari-bor-Celje-Liubljana se je vršila kolesarska dirka za prvenstvo Slovepiie. Prvak Slovenije ie postal član motokolesarske Ilirije Ivan Valant. ki ie prevozil prodo v 4:37 43 2 Izven konkurence je startal Deneš Erdely
od Lrablj. velocipedskega bataljona, ki je dosegel s 4:37 47 5 najboljši čas.
Na Dunaju se je vršila tradicijonelna lahkoatletska prireditev, tek »Ring-Rund«. Startali so tudi trije Jugosloveni. namreč Štefanovič, Pred-anič in Kumer Od teh pa se ni plasiral niti eden. Zmagal je na pet in pol km dolgi progi Cehoslovak Koziak od Moravske Slavije v času 17 '6 Drugi je bil Nemec Heiber iz Stuttgarta, ki je prišel na cilj 40 m za prvim Kozjak je dobili zlat pokal Tej prireditvi j« prisostvovalo približno 200.000 ljudi
Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora LNP bo v torek. 10. t. m. ob 20 v masli dvorami Delavske zbornice. Vsi odborniki se vabijo, da se iste sigurno in točno udeleže — Tajnik I.
SK Dlrija (nogometna sekcija). Danes v *o-refc točno ob 17JO trening skupine I. (I moštvo in rezerva). Prosim polnostevi!«ioI — Načelnik
SK Svoboda. Jutra v sredo od 16. dalje trening prve Skupine, v petek istočasno trening II. aktppme in huniorjev. Prosim polnoSteviilno ki točno. — Načelnik.
Zmaga na »Durkopp« kolesa
Na tekmi za prvenstvo Slovenije zadnjo nedeljo je v glavni dirki dosegel prvo mesto Ivan Variant, v tuniorski skupini ie dospel prvi na oill Svetisflav Krušič. med tem ko le izven konkurence dosegel najboljši čas dneva Denes Erdely Interesantno Je, da so vsi navedeni dosegli svoje zmage na *D0RKOPP< kolesa, ki se tri izkazalo samo kot zelo trpežno, temveč mdi za dirke najboljše in najprikladnejše kolo — Zastopstvo »Dflrkopp« koles Ima ljubljanska tvrdka Josip Banj al.
Potnik

Najboljše, naftrafne^e. zato 13	najcenejše 1
Gospodarstvo
Proslava desetletnice Pokojninskega zavoda za nameščence
V nedeljo dopoldne ee je vršil v posveta valDici mestnega magistrata v Ljubljani osmi redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence, ki je bil oben°ra zvezan s ooslav.i desetletnic obs oja in dvajsetletnice veljavnosti zakona o pokojninskem
zavir-ivHp^u.
Kmalu po 9 uri je predsednik Pokojninskega zavoda g. Vekoslav Vrtovee dvoril občni zbor na«ar je v kratkem nair-jviru pozdravil zastopnik* velikega žunaoa vladnega svetnika dr. Andrejko ter referenta dr K a r 1 i n a Navzočih je bilo 47 delegatov in sicer 22 od strani delodajalcev in 25 od strani delojemalcev. Po izvršeni predpisani zaprisegi, ki jo je izvršil vladni svetnik dr Andrejka in po odobreni dotaciji od BO.nOO Din za izredne draginiske doklade vdovam in sirotam je predsednik g. Vrtovee podal poročilo o stanju zavoda z dnem 5. t. m.
Premoženisko stanj" »avoda.
Premoženje Pokojninskega zavoda, ki je po bilanci za preteklo leto znašalo 106.5 milijona Din se ie v prvih 9 mesecih tekočega leta povefalo že na 128 miPjonov Din. Od te imovine je naloženih 28 3 miliiona Din v državnih vrednostni^ papirjih (22 6 milijona Din v 7% investiriiskem posojilu. 48 milijona Din v	Blairovem posojilu,
ostalo pa v delnicah Privilegirane agrarne banke, v agrarnih obvoznicah in v obveznicah vojne 5kode) Dalje je investiranih '56 mili iona Din v nepremičninah od lega jdpade 10.9 mili »na Din na obe palači v Ljubliani in 93 milijona Din na palačo v Mariboru Končno je v posojilih naloženih «91 milijona Din
Nato je predsednik g- Vrtovee prečital revizijsko poročilo, ki sta ga podala revizorja gg dr Jos Jerič in Leo Franke Pri obravnavi računskega zaključka za preteklo leto se je razvila kraiga debata Generalni tajnik Zbornice za TOI dr Fran Windischer je kot delegat izraz'l željo, da bi se v bodoče redni občni zbor vršil preje, vsaj v aprilu ali maju. da je še v pravem času mogoče presoditi poslovanje zavoda in sklepati o eventuelnih spremembah finančne politike, če bi bile take spremembe potrebne. Stavil je tudi v nasvet in v uvaževanje. ali ne bi kazalo, da se prihodnji občni zbor vrši v Mariboru Na njegovo vprašanje ali se revizija nanaša samo na številčno pravilnost računov je g predsednik pojasnil, da se v praksi presoia tudi mat»riielna pravilnost bilance. Nasvet dr Windischerja, po katerem naj bi se prihodnji občni zbor vršil v Mariboru, glede na Statute ni bilo mogoče uvnževati Glede zaVasnitve letošnjega občnega zbora pa je predsednik g. Vrtovee pojasnil, da zaradi težkoč pri sestavi tehnične bilance brez nadurnega dela ni bilo mogoče sklicati občnega zbora pred poletjem. ;redi poletja pa ni kazalo sklicevati zborovanja. Dal pa je delegatom zatrdilo, da se bo prihodnji redni občni zbor vršil pred poletjem.
Rentabilnost naloib.
Na vprašanje delegata ravnatelja ČeČa glede rentabilnosti naložb je g. predsednik pojasnil, da znaša povprečna rentabilnost naloženega premoženja 7.8%, in sicer pri vlogah 8%. pri izposojilih 8-7%, pri vrednostnih papirjih 8.3in pri realitetah 5.7 (rentabilnost uradnega poslopja znaSa 4.7%. stanovanjskih hiš nff Brinju 4 palače na Miklošičevi cesti 8.5% in palače v Mariboru 5.4%).
Glede potrebe, da se delegati pred občnim zborom informirajo o poslovanju zavoda, ee le razvila krajša debata, tekom katere ee je
izkazalo, da so 6i delegati delojemalcev že ustanovili svoj klub. kjer redno razpravljajo o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje Pokojninskega zavoda, pravtako delegati iz Dalmacije
V	tem smislu je odvetnik dr Fran Nf>vak prosil načelstvo. da naj delegate vedno primerno informira o tekočih podlih ter o svojih sklepih in intencijah Nato je bilo načelstvo soglasno pooblaščeno, da k zemljišču Pokojninskega zavoda v Splitu, ki je na eni najlepših točk obale, dokupi od erarja za arondacijo parcele 138 m2 zemljišča 'n izdela projekt za 4 do 5nadstropne palače e poslovnimi prostori v vrednosti 2.5 do 3 milijone Din: poleg tega je bilo načelstvo pooblaščeno, da sme kupiti od Ljubljanske kreditne banke, če smatra za koristno, tri parcele ob Dunajski, Gajevi m Beethovnovi ulici v Ljubljani.
Slavnostni občni zbor.
V	proslavo desetletnice Pokojninskega zavoda in 201etnice veljavnosti zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ee je nato ob pol 12 vršil izredni občni zbor. ki ga je v daljšem govoru otvoril predsednik gosp. Vrtovee Z ovacijami kraljevskemu lomu je bil sprejet njegov predlog da «e pošlje Nj Vel kralju vdanostna brzojavka. Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi ministrskemu predsedniku, ministru za eo-cijalno politiko in ministru za šume in rudnike.
Potem ko Je pozdravil zastopnika ministra za "ocijalno politiko načelnika dr Tuj-koviča in ostale predstavnike oblastev in korporacij. je predsednik gosp Vrtovee podal kratek historijat postanka In razvoja Pokojninskega zavoda za nameščence, ki si je leta 1919 moral izposoditi 50 000 kron. da je lahko pričel poslovati danes pa 'ma že *?koro 130 milijonov premoženja ter S500 zavarovancev Kljub defieitu ki je nastal s prevzemom starih zavarovancev in rentni-kov brez odgovarjajočih premijskih rezerv, si je zavod kmalu postavil solidno finančno podlago Na rentah je še leta 1922 plačal samo 36 000. lani pa že 4 milijone Din. Končno je omenil, da ni zgolj slučaj, da nosijo uredbe in pravilniki, ki se nanašajo na Pokojninski zavod, vseskozi podpise slovenskih ministrov, in sicer Gostinearja. Kukov-ca in dr Žerjava, ki je izdal statut in pravilnik za pokojninsko zavarovanje Z izrazom hvaležnosti se je spomnil vseh mož. ki so si za razvoj zavoda v teku 10 let pridobili zaslug Ravnatelj Pokojninskega zavida dr. Sacadin je nato podal sliko nzvoia po-106.. kateri se je potem leta 1909.. torej točno pred dvajsetimi leti. pričel izvajati. Navzlic temu. da je vojna uničila v 10. letih zbrano premoženje, je Pokojninskemu zavodu na podlagi dobreg8 finančnega gospodarstva uspelo valorizirati rente.
Po pozdravnem govoru podpredsednika g. Lovšina se je zahvalil za pozdrav zastopnik ministra za eocijalno politiko dr. Tujkovič. V svojem nagovoru je čestita) Pokojninskemu zavodu k doseženim uspehom in izrazil nado. da tudi ostale pokrajine dobe take ustanove.
Svoje čestitke so nato izrazili še predstavniki oblastev in korporacij. in sicer v imenu ljubljanskega velikega župana vladni svetnik dr. Andrejka, dalje oblastni komisar dr. Natlačen, oredsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin in dr Fran Windischer. predsednik Delavske zbornice g. Čobal. predsednik OUZD g Krek in v imenu mestne občine ljubljanske obč svetnik g Ivan Tavčar. Z navdušenjem so pozdravili vsi navzoči izjavo splitskega delegata g Donadiniia. da j bo Dalmarija vedno podpirala Slovenijo, če ; bo treba braniti pridobitve Pokojninskega zavoda. Na predlog delegata gosp Pin'irja ; je bilo sklenjeno, da se izplačaio uradništvu Pokojninskega zavoda v znak priznanja eno- I mesečni prejemki, a na predlog podpred- 1
sednika gosp Lovšina je bil upravni odbor pooblaščen, da izplača tudi vseiu rentuikom jubilejno darilo v obliki enomesečnih prejemkov Ž zahvalo vsem soirudnikom je predsednik g06p Vrtovee ob l zaključil slavnostno zborovanje. Ob 8. zvečer se je vršil v hotelu Union za zaključek proslave slavnostni banket
= Ustanovitev Mlekarskega društva za Jugoslavijo Kakor smo že poročali se bo ob priliki jesenskega sejma Zagrebškega zbora vršila v Zagrebu ustanovna skupščina Mlekarskega društva za Jugoslavijo Skuj> ščina je sklicana za 15 september ob 10. uri dopoldne v Jeronimsko dvorano (trg kralja Tomislava št 20) z naslednjim dnevnim redom 1. Poročilo; 2 čitanje in odo-brenje pravil; 3 Volitev glavnega odbora? 4. slučajnosti Med interesenti vlada za osnovanje društva veliko zanimanje in so mnogi že prijavili svojo udeležbo, med njimi ne samo mlekarji in producenti, temveč tudi lepo število strokovnjakov in oblastnih in sreskih ekonomov, iz področij, kjer je mlekarstvo razvito. V smislu projekta pravil morejo biti člani društva: producenti, trgovci z mlekom in mlečnimi proizvodi, gospodarski strokovnjaki kakor so veterinarji, profesorji in učitelji na poljedelskih šolah, izdelovalci in trgovci mleKarskih strojev in potrebščin, dalje v obče osebe, ki se na katerikoli način bavijo z mlekarstvom Kakor čujemo bo Slovenija na skupščini odlično zastopana.
= Trgovee opozarjamo na predpise zakona o razprodajah, ki je obisvtjen v »Uradnem listu« od 7 t m Kakoi smo že svoj čas omenili se smejo po tem zakonu vršiti razprodaje le v zvezi s prestankom obrtne pravice.
ki se razume na stromi obrat s transmisi-jami ae takoj sprejme Javi naj se čimprej event. še danes dopoldne pri S.. Zrinskega cesta 15
Borze
9. septembra
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nenavadno velik Znatna je bila potreba predvsem v devizah na Prago. London. Pariz. Trst in Curih Tečaji deviz so večinoma popustili, in sicer deviza na Nevvvork 56 82—56.80. deviza na London od 275 96 na 275.88. deviza na Dunaj od 80197 na 8.011 ter deviza na Prago od 168 60 na 168.49. Potrebo v devizah na Berlin in Dunaj in deloma v devizi na Tret je krila privatna ponudba
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda po prvotno čvrstejši tendenci nekoliko popustila Za kaso sc je najprej trgovalo po 407. pozneje po 405.50. za december pa je notirala 417 —418 50 Investicijsko posojilo je notiraio 89.25—89.75 brez prometa Bančne vrednote 60 ostale povsem zanemarjene in je prišlo do zaključka eamo v Poljedelski po 15.75 Med industrijskimi papirji se je Trboveljska v skladu z inozemskimi borzami ponovno dvignila ter se je trgovala po 485 V ostalem je prišlo do zaključka samo še v Slaveksu po 97 Vevče so dalje čvrste pri 132 denar brez blaga. Dovik> ' in valute Ljubljana. Amsterdam 22 8075. Berlin 13.535 - 13 565 (13 55), Bruselj 7 909. Budimpešta 9.9348. Curih 1094.4 — 1097.4 (1095 9). Dunai 790« - 8.026 (8.011). London 275 48—276 28 (276 88). Newyork 56 80, Pariz 221 66 - 223 66 '22266V Praga 16^09 do 168.89 (168.49). Trst 296 64 - 298.64 Zagreb London 275.48—276 28. Newyork 56.70—56 90. Pariz 22166—223 66. Trst 296 64—298.64. Curih 1094 4—1097 4. Berlin 13 535-13.565. Dunaj 7 996—8.026. Prnga 168 09-168 89. Budimpešta 99198—9 9498.
Cnrih Zagreb 9.1275. London 25 17. New-vork 519 35. Pariz 20.32. Milan 27 16 Berlin 123.73. Dunaj 73.18. Praga 15.375. Bukarešta 3.08125. Budimpešta 90.65. Sofija 3.76, Efekti.
Ljubljana Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 855 den.. Kreditni zavod 170 den.. Vevče 130 den« Kranjska industrijska 285 den.. Ruše 250 — 260, Zagreb Državne vrednote Voina škoda aranžma 405 5 — 406- kasa 405 25 _ 406. za december 417 — 418.5. investieijsko 89 35 do 89 75. agrarne 53.25 — 54 bančne vrednote- Praštediona 855 — 859. Union 202 do 204. Kreditna 93 den., Srpska 155 den.. J-igo 81 - 83. Narodna 8150 den- Zemaljska 125 do 127 Ljubljanska kreditna 123 den., Po-ljo 15 75 — 16. industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 45. Gutmann 196 -199, Slaveks 97 — 98. Slavonija 85 - lnO. Drava 430 — 460. šečerana 415 - 425. Brod vagon 130 den.. Union mlin 155 _ 167.5. Tsis 15-30 Dubrovaeka 420 den., Trbovlje 485 do 495 Oceanija 195 den
Beograd Vojna škoda 406, investicijsko posojilo 89.5. agrarne 54—55, Narodna banka 8170 _ 8200
Blagovna tržišča
Les
+ Ljubljanska horza (9. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za remeljne in letve (24 /48. »4/68. 68/68. 78/78. 98/98 m) za madrijerje (73X220 mm, 3. 3 33. 366. 4, 4.33. 4.66 itd do 8 m), za lipove plohe L. II. (od 2 m dolž navzgor), za deske (II. III. 38 mm) in za madrijerje (40% smreka, 76 In 96 mm. 22 cm šir. navzgor 5—8 m).
Žito
+ Žitni trg (9. L m.) Kakor na ameriških borzah, je v soboto na budimpeštanski ter-minski borzi nastopilo čvrstejše razpoloženje in tudi današnje cene na tej borzi so bile pri živahnejšem prometu nekoliko višje, kakor koncem zadnjega tedna. Pri nas še ni opažati oživljenja, vendar ee vidi neka na-gibnost k višjim cenam. To velja za pšenico in rž. koruza pa je dalje slaba Baška uz.-infina pšenica (76 kg) stane še 195 Din, gore-ojebaška (80 kg težka) 210 Din. dočim no-tira blago na uvoznih postajah 2125 — 215.
-I- Ljubljanska borza (9. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšeniea( slov. post. mlev. tar. plač. 30 dni): baška stara. 80 kg, 2 % po 252.5 do 255. nova 80/81 kg. 1 % po 252.5 — 255; 79/80 kg, 2 % po 247.5 - 250; sremska, 80 kg. 1 % po 242.5 _ 245 ; 77 kg, 2 % po 237-5 — 240; slavonska, 77 kg 2 %. po 2:-~5.5 do 237-5; rž: 72/73 kg po 222 5 — 225; moka »0«. fco Ljubljana, plač po prejemu po 365 — 370; koruza: baška, slov. postaja, mlevska tarifa po 237.5 — 240; navadna tarifa po 240 — 242.5; oves: baški, slov. postaja 215 — 217-
-f Novosadska blagovna boria (9. t. m.) Tendenca nespremenjena Cene koruzi so popustile Promet: 37 vag pšenice 26 vag. ovsa. 56 vag koruze in 4 vag moke Plenica: baška 192.5 - 197.5 potiska 207-5 do 210 sremska 187 5 — 190.25 Ječmen: baški 137.5 - 142 5 Oves: baški in banaškl 157.5 — 160. Koruza: baškg 172 5 _ 177.5. Moka- baška „0g< 297.5 _ 302 5; >2« 277.5 do 282.5; »5* 257-5 — 262.5; »6« 232.5 do 237-5: >7« 205.5 - 207.5. Otrobi: baški 110 do 115. Fiiol: baški, beli 440 — 450.
Iz življenja in
Kako je kralj najedel pustolovca
Sin bogatega bukareskega trgovca - goljuf — Grški kralj Jutij in Ve nize los — Potvorjeni dokumenti proti voditeljem rutnun-ske opozicije — Tiček jo je prinesel v mlin...
V nekem finem bukareštanskem hotelu so aretirali sina bogatega ta* mošnjega trgovca Goida. Cepr
_____,_„„ „„____ ______ Jeprav iz
odlične družine ima mladi Gold za sabo kaj pisano zločinsko kanjero.
Pred desetimi leti se je bil podal v Pariz študirat, tam se je seznanil z ne* kim RosescuiBizonom. prevejanim po* narejevalcem dokumentov, ki ga je nas vdušil za svoj posel. Kmalu se je po* nudila ugodna prilika za prvo preiz* kušnjo Bizonovih naukov v praksi.
Kako sta goljufa potegnila grškega kralja
Takrat je vladal na Grškem mladi kralj Jurij, ki je imel vedno težje stališče proti sklenjeni fronti svojih nasprotnikov, zlasti še proti Venize* losu in njegovim pristašem. Izkorišča® joč ta napeti položaj v grški deželi, je odpotoval Gold v Atene, da bi prodal kralju dokument, ki je postavljal Ve* nizelosa v zelo slabo luč. Ko je prejel za to listino 100.000 frankov, jo je hi* tro odkuril. a kralj je pozval svojega nasprotnika k sebi in mu zapretil. da objavi vsebino dokumenta, če ne za* pusti dežele v teku 24 ur. Seveda je Venizelos z lahkoto dokazal, da gre za nizkotno potvorbo in kralj si je svoje šanse samo poslabšal. Sleparski dokument proti voditelju rumunske opozicije.
Kmalu po tej aferi sta si oba pona» rejevalca izmislila še večjo sleparijo. Takrat je bila v Rumuniji na krmilu liberalna stranka, a njene postojanke so se občutno majale pod navalom opozicije, zlasti pa pod pritiskom vo* diteljev kmečke stranke. Prav tedaj
so se vršila tudi pogajanja za združi* tev kmečke stranke z nacijonalno stranko. V tem trenutku je odpotoval RostscusBizon v Ženevo, kjer se je mudil tedanji rumunski zunanji mini* ster Duca. Ponudil mu je za 20.00*1 frankov dokument, iz katerega je iz* hajalo, da je neki vodja kmečke stran* ke v sovjetski službi in da prejema za to svoje delo mastna plačila. Seveda je minister dokument brez obotavlja* nja kupil in v naslednjih dm h se je začela ostra časopisna kampanja proti obrekovancu.
Tedaj sta slepar ia izdala svojo lastno
potvorbo oroziciji — za denar in posledica je bila ta, da je moral vladni tisk ustaviti svojo ofenzivo z velikansko blamažo.
Nedoloo za tem so aretirali Bizona, ko je prišel obiskat svojega umirajo* čeffa očeta. Zanrli so <?a v trd«" -ko ječo. a iim ie že po dveh tednih ušel v Nemčijo, kier se je ponovno sestal s svoii"i naidašem in sta nadaljevala z goljufanjem.
Bizon se ie izdair' za rumuntkega vojaškega ataše ia Gold za njegovega
pomočnika in s pomočjo ponarejenih diplomat« sk:h listin sta izvabila mnogim nem* škim tvrdkam velika naplačila za na* bave v Rumuniji Ko pa tvrdke niso prejele naročenega blaga, so naznanili oba prekanjenca oblastim. In kakor omenjamo v začetku, se je rumunski policiji pravkar posrečilo, da je Golda aretirala s pomočjo nemške tiralice, dočim ni za njegovim pajdašem za se* daj ne duha ne sluha.
Radij, uničevalec življenj
Že cela desetletja umirajo rudarji, ki so zaposleni v jahimovskih radij* skih rudnikih na Češkem, zaradi skriv* nostne bolezni, ki je znana med ljud* stvom pod imenom »rudarska bole» zen«, a ji v ostalem ne vedo pravega vzroka. Ta bolezen se odlikuje tudi po izredno nizki starostni dobi, v kateri spravlja svoje žrtve na oni svet. Do* čim znaša povprečna starostna doba za jahimovsko prebivalstvo 59 let. se giblje pri ondotnih rudarjih okoli 42. leta.
Med to umrljivostjo tn rudarskim delom obstoji torej neka očitna zveza, ki jo hočejo sedaj preiskati po nalogu češkoslovaškega p^inistrst-va. za narod* no zdravje in ministrstva za delo. Že od letošnjega julija dalje preiskujeta profesor i a Pelnar in Nonnenbruch ob ponedeljkih vsak po tri jachimovske rudarje, ne da bi bila doslej prišla do kakšnega pozitivnega rezultata. Veči* na zdravnikov je mnenja, da gre pri tej bolezni za raka v pljučih, vendar so tudi takšni, ki opozarjajo na smrt* ne učinke radiievih žarkov, ki so jim rudarji neprenehoma izpostavljeni
Ramsay Macdonald govori
Po*aeiek angleškega državnika pd njegove« zadnjem nastopo v leoenU
Za roke obešena
V Eichbergu na Štajerskem je mi* nuli teden neki oosestnik obesil svojo ženo za roke. Zvezal ji je roke na hrb* tu z debelo vrvjo, potem pa vrv prive» zal na kol. Reva je visela v tem po* ložaju več ur. Solnce je pripekalo na» njo z vso močjo. Vaščani Eichberga so ženo sicer videli v nečloveški pozi, a so se ji bali priti blizu, ker je njen mož daleč naokoli znan kot maščeva« len človek in kot surovina brez pri* mere. Šele dva Žagarja, ki sta slučajno prišla ondot mimo. sta imela toliko poguma, da sta revo rešila in io spra* vila k zemlji, brezsrčnega suroveža pa naznanila orožnikom. Zdravnik je ugo» tovil, da žena*mučenica krvavi na več mestih, ker so jo medtem, ko je visela na kolu, opikali obadi in brenči il do krvi. Zverinski mož se piše Jauschnegg in je bil že enkrat obsojen zaradi slič* nega početja.
Injekcija za zločince
Londonsko policijsko ravnateljstvo je zadnje dni prizorišče jako zanimivih zdravniških poskusov, kateri se vrše v navzočnosti prvovrstnih medicincev in pravnikov. Eksperimenti naj pokaže* jo, da se da z gotovimi injekcijami lahko izsiliti priznanja od zločincev, ki svoja dejanja zamolčujejo ali pa iz* jave zavijajo. Injekcije so mešanica morfija in skopolamina. Ta strup povzroča, da pride zločinec v stanje ta* ko zvanega bdečega sna. Volja mu ta» ko oslabi, da živci popolnoma odpo* vedo pokorščino. Baje ni takšen člo» vek več zmožen tajiti dejanja ali pa lagati. Dosedanji poskusi kažejo dobre rezultf^e. Sredstvo bo aprobirano ta* koj, čTm bodo eksperimenti dovršeni in bo o njih podano strokovno mnenje.
Viseči most čez Rokavski preliv
Angleški mornariški in vladni krogi se zadnje čase bavijo z načrtom grad* nje visečega mostu čez Rokavski pre» liv. Most bi imel blizu francoske in an» tfleške obale po en močan steber, do* čim bi ga na ostalih mestih podpirali nekakšne vrste i metni nlavaioči otoki Baie bi taV5r>a konstrukcija lahko z usnfhom kljubovala viharjem in valo* vom.
Preračunano le tudi, nai bi bil ta most tako širok, da bi bilo na njem prostora za štiri vozila, ki bi šla dru* go vštric drugega. Poleg tega bi bilo nad mostom prostora za dva para
sveta
tračnic. Železnica bi tekla 15 m nad morjem. S pomočjo dveh velikih pn* prav bi bilo mogoče most vsak čas ta* ko regulirati, da bi pod njim lahko pa* siral; največji parniki.
Angleški vojaški krogi so temu na* črtu zeio naklonjeni, mnogo bolj nego projektu podvodnega predora med Francijo in Anglijo. Projekt predvide* va tudi zgraditev dveh ogromnih ho» telov, ki bi stala na obeh izhodiščih mostu. Če bi misel načrta simpatično odjeknila v angleški in francoski jav* nosti, bi bila angleška vlada takoj pri* pravljena pristati na predlog, da se začne projekt realizirati
Goreči fakir
V Olomoucu so imeli pretečeni te* den ljudsko veselico, na kateri je na* stopal fakir. ki je bil osrednja točka zanimanja na prireditvi. Požiral je namreč ogenj. Najprej je srknil poži* rek bencina, tega je v ustih razredčil z vodo. nakar je mešanico prižgal z bakljo. Toda imel je smolo. Bil je obr* njen proti vetru, ki mu je vrgel pla* mene v obraz. Lasje so se mu takoj vneli. Ogenj se je trenutkoma prijel tudi obleke in mož je bil v nekaj tre* nutkih živa baklja. Fakirjev pribočnik je imel k sreči toliko prisoJnosti duha, da je vrgel na gospodarja plašč in za* dušil ogenj. Kljub temu je fakir zado* bil težke opekline. Morali so ga pre* nesti v bolnišnico. Občinstvo na ljud* ski veselici je bilo po tem dogodku tako konsternirano. da je začelo tru* moma zapuščati veselični prostor.
Tisoči ženskih toalet na dražbi
Pred nekaj tedni je imel odriniti iz Francije v Ameriko francoski preko* mornik »Pariz«. Toda v Le Havreu je nastal ogenj in ladia ni mogla na pot. »Pariz« je imel nalogo prepeljati on* stran Oceana 125.000 ženskih oblek. Pošiljatev se je Paradi ognja zakasni* la in so jo pozneje prenesli na drugo ladjo.
Čeprav so bile toalete nedotaknjene, so zahtevale ameriške tvrdke od fran* coskih pošiljateljev 20 odst. popust, v nasprotnem slučaju so se branili pTe*
Nežno lice in
fine, mehke roke
So posebnost odlične dame. Z dnevno uporabo naše » A L E M « kreme bo ostala svežost vašega telesa za dolgo dobo nespremenjena. Vse nečistoče v kratkem izginejo, ker » A L E M « globoko prodre v pore in daie s tem koži zdravje m lepoto.
vzeti blago. Pošiljatelj, ki je sam na« tovori! polovico toalet in je bil zava* rovan, je pristal ua -»ahtevani odbitek. Druga skupina izvoznikov pa se i te» mu uprla in je sklenila prodati toalete na javni držabi sama.
Te dni se bo vršila v Newyorku -e* lika licitacija 12.500 kosov ženskih oblek. Zanimanje za prodajo je enorm* no. V Newyorku menijo, da bodo francoski trgovci na ta način prodali blago mnogo dražje kakor Američani ki so ga pri njih naročili, a niso hoteli prevzeiti toalet po dogovorjeni ceni
Velike vojaške vafe francoske vojske v Lotaringiji
Masttran oddelek s strojnica .nI sa drevjem ta vedami.
Navigacijska kabina »Grofa Zeppelina«
s dr. Eckeaedoa prt zemljevidih.
Mussolinijeva družina se je povečala
za novega ženskega člana, Ano Marijo. Na sttld vidimo docela z njegovo ženo Rafaelo, dvema to bferto Edo (pol«« očeta). Mali dai t aaročfe otroka, U se ie rodU pred Uo Jtarife
Papež je zvišal plače svojim uslužbencem ^
Papež Pij XI. je dal v zadnjem časn nev dober zgled krščanske pravično* sti. Zaradi draginie je odredil, da se ima njegovim uslužber em zvišati plača s 1. septembrom. Poviški se se* veda ravnajo pc činih. Najboljše so pri tem odrezali člani svetega kolegi" ja, ki bodo prejemali odslej po 100.000 lir letno. Kardinalom, ki so člani ku» rije. pa se plača zviša za 25.000 lir na leto. Nižji uslužbenci so takisto preje* li poviške, kajpada v skladu z njiho* vimi osnovnimi plačami in dTaginjski* mi dokladami. To razumevanje pape* ža za socijalni položaj vatikanskega osobja je izzvalo v Vatikanskem me« stu splošno zadovoljstvo. ^
Izšolani vlomilci
Da imajo vlomilci svoje organizacije in v okviru teh organizacij prave stro* kovne šole za vlamljanje, ni novo dej* stvo. Listi poročajo čestokrat o odkrit* ju takšnih šol in o njih uredbi — ven* dar se dogajajo še vedno odkritja, ki so v stanu vzbujati senzacijo. Kaj pra* vite n. pr. o poglavarju tiste moravske vlomilske družbe, ki je dajal svoje po* magače v šolo, da se izobrazijo za ume*nostno*zgodovinske strokovnjake, kakor poročajo iz Prage? Seveda ni šlo tem čudnim strokovnjakom za umetnost samo na sebi, temveč zgolj za razlikovanje med pravimi in nepra* vimi umetninami, med umetninami in njihovimi golimi kopijami, na katere bi naleteli med izvrševanjem svoje »obrti«. Družba je bila specijalizirana za vlome v stare moravske gradove, v njih dragocene zbirke umetniških pred metov vseh vrst. Nikoli se ni zgodilo* da bi odnesli ničvreden izdelek name* sto pristnega umotvora m tudi polici« ja jih je dolgo iskala zaman, dokler ni te dni čisto slučajno naletela na moža* karja, ki je skušal ukradeno umetniško delo spraviti v denar. Namesto dela v denar so pa spravili njega in vso nje» govo kompanijo v luknjo. Kaj hoče* mo, tudi najboljša šola marsikdaj v življenju odreče.
dbovoCiujemo &if
k Jesecsfci sez$i opomniti cenjene dame oa mo* deroe vzorce blaga sa damske plošče, ki smo jik prejeti ter na naš kroja a<elje, la kroji po prana«« eleganci. Vate Vas BvTdfca:	1
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
Moderna nevednost
»Se nikoli ni bilo toliko učenosti na svetu kakor danes«, začenja Arthur Mee svoj članek v nekem londonskem obzorniku, »a še nikoli niso bile nevarnosti neznanja tako velike kakor danes. Obdaja nas vse polno aparatov in izumov, čijih posebnosti ne poznamo in to nas ograža. Tako se dogajajo nesreče zaradi brezskrbnega ravnanja z brezžičnimi aparati. O nevarnostih elektrike, s katero prihajamo v dotiko vsak čas, pa je le malo ljudi dobro poučenih. Vsak dan se dogajajo smrtna slučaji z električnimi kurilnimi napravami v kopalnicah, slabo nameščena ali pokvarjena električna stikala so usmrtila že mnogo ljudi in pred nekoliko dnevi je dobil neki londonski natakar težke opekline, ko je prižgal samo električno namizno svetiljko. Tu^i navadni svetilni plin ni nič manj nevaren od elektrike. Pl nsike naprave so neprestano vir nesreč, zlasti pa plinska peči. Z bencinom ravna večina ljudi skrajno lahkomiselno in nič drugače ni z neštevilnimi medicinskimi preparati ki jih Ir-dje uporabljajo, ne da bi podali anb ses*»ve in učinke.
Schneiderjev pokal
prav u prav ni nikuk&ea pokal. ampak skulptura, predstavljajoča žensko bitje s kril], U sa poljublja morska deklica. Za pokal se vrši Uuta borba te od L 1913. SchneMerjevi predpisi določajo, da postane pokal last tiste narodnosti, Id si ca osvoji trikrat »aporedo-v treh letih ali pa trikrat petih tet. Doslej se ni to posrečilo nikomur. L. 1927. so bili Italijani že na tem, da ta pridobe zase, a so ga Iztrgati Angleži. Letos so zopet zmagali Angleži nad Italijani. Schnelder le »mrl lani kot reven mož, pozabljen od
MJchel Zžvaco:
221
V krempiiih inkvizicije
Zgodovinski roman
In Pardaillan ji je odgovoril z zamolklim glasom, kakor da se mu meša od žalosti:
»Ne še!«	.	.
To rekši je brzo kreniil proti vozičku, kakor da se niti ne zaveda
strašnega udarca, kri ji ga je zadal
Juana ni zakričala, niti zajokala ni. A pogledala ga je tako bolestno in očitajoče, da je nehote sklonil glavo, ko je šel mimo nje. Nato se je obrnila in kakor v sanjah krenila za njim. Dospevši do vozička, je PandašHan položil Giral-do Barbari v naročje in osorno velel:
»Ukrenite z njo, kar veste, da je treba.«
Po teh besedah se je sklonil in rahlo spustil ranjenca v zarjavel
travo, ki je rasla ob poti.
Ko je Juana zagledala svojo živo igračko tako bledo « obrito s krvjo, jo je prešinila brezmejna boL Brez glasu se je sesedia na kolena.
Kakor da je vise ostalo oko® nje izginilo, je vzela bledo glavo svojega prijatelja v naročje ter jo jela rahlo zibati, med tem ko so njena usta z neskončno nežnostjo mrmrala: »Chioo!... Chico!... Chico!...«
In ljubezen, ki se je izlivala v to milovanje, je pokazala svojo moč: ranjenec se je zavedel.	_
VMel ie, da počiva v Juairrinih oboževanih rokah, ki spoznal
svojega velikega prijatelja, ki se je sklanjal k njem«. Bled, a srečen, nasmeh mu je zaigraj na ustnicah.
Zavedal se ni popolnoma, toda obup ijubljene deklice in skrb, ki se je odražala na Pardaillainovem obličju, sta mu povedala, da je njegovo stanje resno.
Z nemim vprašanjem v očeh je pogledal svojega velikega prijatelja, a ta se je kakor v zadregi obrnil v stram. »Vendar... rad bi vedel,« je zamnmral ranjenec. »Na žalost!...« je vzdihnil PardaiUan.
Razumel je. Bolesten iizraiz je spačil črte njegovega zalega obraza.
A to cirvstvo je bilo samo bežen oblak. V naslednjem trenutku se je že obrzdal in odvrnil z vdanostjo zvestega psička: »Nu da... saj je bolje, da je tako.«
Juana ga je raziumela in solze so se ji curkoma udrle po licih. »Zakaij piakaš, Juana?« je nežno vprašal Chico. »Oh, Luis, Luis... kako moreš vprašati?« Pritlikavec jo je oboeujoče pogledal in nadaljeval: »Nikar ne plakaj. Saj vidiš, bolje je, da umrem... Samo v nadlego bi ti bil... in kako bi bil nesrečen s to zavestjo!« »Lutis!... Luis!...«
»Vidiš, zdaj ti lahko povem... zdaj, ko mi je umreti...« In kakor da se hoče do dobra prepričati, preden izreče usodno besedo, se je obrnil k Pardaillanu: »Saj bom umrl, jelite?«
Ubogi Pardaillan, ki ni vedel, ali naj se na glas zasmeje ali naj se razjoče od ganjenosti, se je prijel za glavo in kakor v muki
zastokal:
»Da, <fa!«	1
Pritlikavec, ki ni opazil v tem čudnem vedenja ničesar sumljivega, je nadaljeval:
»Ker mi je umreti... ti zdaj lahko povem... Ljubil sem te, Juana... tolikanj sem te ljubil...«
»Joj nama! Jaz tebe tudi!« je jeknilo dekletce. »A jaz, Juana,« je z žalostnim nasmeškom rekel ranjenec, »jaz te nisem ljubil po braitovsko... Rad bi te bil dobil za ženo!...«
Dotorej je bil ta čudni zaljubljenec nezmožen verjeti, da bi ga utegnila oboževarfka drugače ljubiti nego brata!
»•Nikar ne bodi huda,« je nadaljeval »Nikoli ti ne bi bil povedal... a zdaj, ko bom umrl, je vse eno... Spomni se časih, Juana... da sem te imel rad... tako zelo rad!...«
»Chico!« je vsa obupana zaihtela Juana, »Chico, srce mi tr-ga§... Ali mar ne veš, da ljubim tudi jaz tebe... in tudi ne tako kakor sestra?...«
»Oh!« Ranjenec je ves vztrepetal in mahoma našel toliko moči, da je vzdignil glavo. »Kaj praviš? Saj ni mogoče!...«
»Luis!« je vzkliknila uboga Juana in nežno stisnila njegovo glavico k sebi. »Luis, tudi jaz sem te ljubila ... Zmerom, zmerom!...«
Izraz nebeške blaženosti se je razlil po pritlikavčevem obličju. Z velikim naporom je objel svojo ljubljeno gospico okoli vratu in potopil svoje oči v njene oči: »Res si me ljubila?...« »Nikoli nikogar drugega kakor tebe!« Teda-j je Chico žalostno zaječal: »Oh, prepozno!... Zdaj moram umreti...« »Luisl« je kliknila Juana, napol blazna od bolečine. »Luis, .ne umri... Ljubim te! Ljubim te!...«
ČRNOMELJ. Delo v Sokolskem domu t Črnomlju lepo napreduje, tako da se bo črnomeljski Sokol že letošnjo jesen preselil pod svoj lastni krov. Zlasti lepe, moderne in okusne so nove kulise, katere je naslikal akademski slikar je. Zupan iz Novega mesta. Društvo si je s skromnimi sredstvi začelo graditi svoi dom in ponosna ter mogčna stavba je dokaz požrtvovalnega in nesebičnega dela stavbnega odseka Tudi radodarne roke so pridno na delu. Prijatelji sokolske misli na Vrnniki so darovali v korist tombole lep znesek 900 Din. Najlepša hvala nabiratelju e. dr. G. L., ki ni pozabil svojih rojakov. — Velika javna tombola Sokolskega društva se bo vršila nepreklicno 22. t. m. ob 3. popoldne pred Posojilnico. V primeru slabega vremena pa bo tombola v Sokolskem domu. Tombola bo imela mnogo lepih in bogatih dobitkov, katerih vrednost znaša nad 20.000 Din.
Za jagosfovensfci patent St. 1859 od 1. )nm«a
1923 na:
»Postopek za valjanje lemežev«
(»Verfaihrea suai Wa.feea von Pflragsdiaireit«) se iščejo kupci aK odjemalci licenc. — Cend. ponudbe na: Inž. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.	11132
Natečaj.
Na dan 10. tek. mes. se bo vršila v 1. Divizkmu konjičke ar-iilenje v Slovensko) Bistrici direktna pogodba za sledeče artikle:
Krompirja . . . . Kupusa sladkog * * Pasulja . . . » « Makarona . » • . Griža Geršle Pir nča Sirčeta Šečera Čaja Kave
*	* R * . « • »
*	* . »
•	«	«	»
D	»	«	«
«	»	«	»
•	*	•	*
. ■	■	k	«
v •	■	■	ii
Prženog jecma Crnog luka . Zejtina . . Loja ........
Pogoji so za vpogled 1. Diviziona konjičke v Slovenskoj Bistrici.
2200 kg 2200 770 600 700 800 800 70 750 36 120 120 680 200 60
v pisarni artilerije
Volkuljo
11138
udomačeno, 5 mesecev staro, prodam. Biažek, Celje, Aškerčeva ulica 6. 11138
OGLAŠUJTE V ,JUTRU"!

Automaf čne fvsdi ne cmare
in m le zd»ne hlad inice
primerne za mesar e »n pi*eka'e«alce i oba vi takoj „VEHft" ci. z o. z , Liubljana, Gosiosvet-ka cest* 8 Telefon 27-56
Za vodjo podružnice veletvrdke sprejmemo
samostojnega elektr©inženjerja
z dokazano daljšo prakso. — Obširne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Podružnica 3«.	11113
Jngosdavenski patent br. 1633 pod naslovom:	lil 129
Noseče krilo za leteču spravo
Icao i dopurosJri pateat br. 1927 pod naslovom:
Noseče krilo oklopljeno talasastim Umom
prodajo se, daje se licence.
Informacije daje Dr Janko Olip, advokat n Beograda, Kralja Milana 48.
Finma Lloyd PropuJsioai Ltd., Eidsvoidrveck (Norveška), lastnica jttgosloivenskega patenta br. 2859	11130
Pokretači za ladje, naročito za rečne brodove za vuču
že M prodati ta patent afi dati licenco istega.
Informacije daje Or. Janko Olip, advokat a Beograda, Kralja Milana 48.
Gg. Rudolif Wsmter iz Teplitz - Schona« in Klemen* Donig iz Tischau pri TeipMteu (Gsl. rep.), lastnika joigoslovemskega patenta br. 4380	l)U27a
»Peč, naročito za zagrevanje stakla i pripadajučfli goriljka«
želita prodati ta patent ali daiti licenoo istega.
Informacije daje Dr. Janko Olip, advokat s Beograda, Kralja Milana 48.
in®. Ture Robert Haigliund, Stockhohn, lastnik jisgostovenakega paterata br. 3922	ll<13Ja
»Postupak za izradu oksida i t. d. koji su nesagorljivi na visokoj temperaturi«
že® prodati ta patent aii datii licenco istega.
Informacije daje Dr. Janko Olip, advokat a Beograda, Kralja Milana 48.
Ernest o Cuirti, industrijalec, Milano (Itajfija), lastnik jugoslo venskega patenta br. 4262:	11128
»Postupak za proizvodjenje tekučih struja u raznim pneumatičkim fazama, orudja kretara takvim strujama i sprave za to'
ioS prodati ta patent a® dati licenco iste
Informacije daje Dr. Janko Olip, aavokat a Beograda, __Kralja MUana 48.
©
najcenejša, prvovrstna Ša-
Hutss in •Monolit peci
v
Samote | mota za peči in štedilnik £ie&ttcmototji	ditona (faafoenfeCc
Ing. tilZKLJ, Ljubljana VII.
Jernejev« cest« St. 5	Telefon St.
Zahvala.
Zahvaljujem se zavarovataici Feaiks ra tofiiio ijcplačik) ravarovalmine moje omrJe sojot« ter dimžbo vsakoronr priporočaan.	11137
Korar Franjo.
šlegatev internat §a študente
•Maribor	•Maribor
tudi za meščanske in srednje šole. Centralna lega, solnčno stanovanje, prvovrstna hrana, strogo nadzorstvo. Vpraša se v trgovin.: Ant Rud. Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7. Telefo^ 100.	11043 a
Samo iz originalne $e dobiva tiajbcjljje pecivol
LLLLU»t
IJJJJJJ^

v ~ *	^ • V-
/*	, ' . - T''- -i;-.
V nedeljo, dne 8. t. m. zjutraj je preminul v Zagrebu naš dolgoletni, velezaslužni predsednik, gospod
dr. Gustav Janeček
redni univ. profesor, bivši predsednik Jugoslovenske akademije
znanosti itd.
Pogreb se bo vršil dne 10. t. m. v Zagrebu. Čast njegovemu spominu!
Zagreb - Beograd - Ljubljana, dne 9. septembra 1929.
-ISIS« d. <L, veledrogerija.
> , .	A-• w. SS V
X' -

Pri nakupil šolskih knjig:
za vse šole v predpisanih izdajah se priporoča
njigarna Tiskovne
v MllBLJAIVI, Prešernova ulica štev
Seznami za vse srednje šole in učiteljišče istotam brezplačno na razpolago


RAZPRODAJA manufakturnesa blaga
1 KOSTEVC
UUBUANA
Wo fova uMca štev. 12.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
A^/l _f	I V da se mu posije
vVctor fteee po pcsc
al? GaGe drugo informacijo iicoco se malih oglasov naj priloii v nnamGah a sicer ne bo prejel odgovora t *
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

Prikrojevalko
fZuschneiderinJ prvovrstno, u moško perilo, ki je tmožna samostojno voditi izdelovalnico perila, »prejme m proti dobri plači. To-nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prikrojevalka« 21422
Šoieria
U U tadi opravljal domača dela, sprejmem za avto-takso. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31421
SVeč dobrih
monterjev
-aa eentralno kurjavo, ki morajo znati tudi autogen-sko varjenje, sprejme takoj večje tehniško podjetje v Beogradu. Pismene ponudbe v državnem ali nemškem jeziku na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Monterji za Beograd«.
31678
Dekle za vse
■tarljivo, pridno in pošteno — vešče po možnosti nemščine in šivanja, sprejme boljša obitelj za opravljanje vseh hišnih del poleg še enega dekleta. V fci-ii je enoletno dete. Samo resna dekleta, ki reflekti-rajo na stalno mesto in dobro ravnanje, naj pošljejo svoje ponudbe na naslov pa. Zon Pelčič. SuJak.
31676
!Več mizarskih
pomočnikov
dobro izvežbanih v stalno delo sprejme Andrej Kre par, mizarski mojster v St. Vidu nad Ljubljana.
31666
Trg. vajenca
ba manufakturno trgovino t Ljub'jani, ob svoji oskr-t>i sprejmem. Ponudbe na •glas. oddelek »Jutra« pod »Vestnost 100«.	31646
Učenca
•dravega, pridnega ta poštenega, za medičareko in slaščičarsko obrt sprejmem takoj. Drugo po dogovoru. IPonudbe ped »Pošten učenec« na oglasni oddelek »Jutra«.	31611
Trg. učenca
a primerno šolsko izobrazbo, ki ima re9 veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejmem Ponudbe z lastnoročno prepisom zadnjega spričevala na tvrako Ivan Rojnik, Slovenjgradee 21423
Hlapca
poštenega, pridnega in treznega, vajenega vseh kmet-ekih del, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	31301
Trg. pomočnik
samostojna moč. dobi shiž-bo v večji delikatesni trgovini v Ljubljani. Ponudbe :na oglasni oddelek »Jutra« ipod značko »Vodja delika <*ese«.	29333
Učenko
pridno in pošteno, z odRČ-' ujm spričevalom osnovne šole, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove oglasni Oddelek »Jutra«. 31792
Železoprivijalca
(Eisenbieger) samostojnega in natančnega sprejmemo takoj za stavbo v Celju — za akerdno delo ca. 30.000 kg. Ponudbe na Rudolfa Kiffmann, stavbenik, Maribor.	31700
K 2 otrokoma
iščem za popoldanske ure gospodično za nemško konverzacijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
31682
Pek. pomočnika
samostojnega mešača sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31718
Žagovodjo
vestnega, z večletno prakso v re-žnji mehkega lesa, išče za takoj lesna industrija na Gorenjskem. Ponudbe z referencami nasloviti na poštni predal 153, Ljubljana.	51729
Finem mehaniku
v tehniki 6labega toka, posebno telefoniji popolnoma verziranemu nudi prvorazredna tvrdka v Zagrebu stalno zaposlen}« in možnost dobrega zaslužka. Dopise pod »Priden in zanesljiv« na Publicitas d. d. — Zagreb, Gunduličeva 11 31706
Čevljar, pomočnika
dobro izvežbanega v najfinejšem delu. sprejme takoj Franc Sifrer. splošno čevljarstvo, Skofja Loka.
S1738
Tapet, pomočnika
sprejme Karol Sitar v Wolf<m ulici 18. 31744
2 kamnoseka
ftl bi bila vajena pri betonskih stopnicah, sprejmem v trajno delo. — Ivan Sedej, Rožna dolina, cesta Vm, 12.	31754
Tovarna perila
G. Vojska, TVolfova 12. sprejme ve? učenk. 31765
Učenca
mrejme na Sletno učno dobo trgovina železnine v Lmbljani. Naslov v osrl-odd. »Jutra«.	31770
Gospodično
notteno, pridno, sprejmemo s primerno izobrazbo za splošna dela v trgovini. Orlasljo naj se samo v Ljubljani stanujoče. — Slavo Kolar, Ljubljana. Dunajska cesta 22. 31777
•adhrtifi i
Po enega
zastopnika
išče velfka zavarovalnica za ljubljansko in mariborsko oblast in enega za Celje s širšo okolico. Re~ flektanti naj se javijo v Ljubljani v četrtek okoli 10. ure v hotelu Union, v Celju v petek okoli 11. ure v hotelu Evropa, v Mariboru v soboto okoli 10. ure v hotelu »Zamorcu«, povsod pri portirju in naj vprašajo za šifro »10«.	S1764
Pletilja
vzame delo na dom. Wa-elov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31714
IG. Tfa. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Gospod Kozamnrnik se je na srečo spomnil, da ima še nekaj bencina s seboj, in je takoj pričel nalivati motor. Toda kaj je bilo to? Vob je jel odskakovati, kaši jati in prhati kakor človek.
Oddamo v vseh mestih z okolico
pravico sunopoetavitve ln obrata epohalne novosti avtomata. Nudimo ugodno trajno zaposlenje. Potreben sapital La vsakih 1000 prebivalcev ca 700 Din — pri polni varnosti ta posebno dobrem obrestovanju. Dopise z dokazom potrebnega kapitala na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avtomat družba«.	31142
Žaganje drv
najceneje pri tiran Frane, Vilharjeva c., telefon 2820.
186
Za Maribor
in okolico išče zastopnika večja zavarovalnica. Istotam se sprejme potnik, vešč življenjskega savaro-vanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopnik« 31772
Potnika
tekstilne stroke, z znanjem hrvatskega ta nemškega jezika, išče veletrgovina sukna v Zagrebu za obisk province. Pismene ponudbe z oznako starosti, dosedanje zaposlitve in zahtevo plače (ponudbe brez teh podatkov se ne uvažujejo) na oglasni odd. Jutra pdo »Stav. 779«.
1109«
Prva oblast, koaeesljonlrans
šolerska šola
Camernlk. Ljubljana (Jogo-avto), Dunajska cesta 36.
Telefon 2236. StTOkovnjaški teoretični pouk in pra/ktične vožnje na različnih moder nih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija. Studentovska nL 9-L 29176
Nemško govoriti
6e nauči vsakdo hitro po moji metodi. — Salendrova ulica 4/H.	31715
Francoščino
in klavir
poučuje zopet A. Potočnik strokovno izprašana učiteljica, Mirje — vila »Roža« (pri mostu) Groharjeva cesta.	81690
Inštrulra
meščansko - šolske dijake in dijake nižjih srednjih šol, pri va tiste meščanskih šol ta učence ljudskih šol proti honorarju, hrani ali stanovanju učiteljiščnik III. letnika. Ponudbe pod »Sigurefn uspeh 45« na ogl. odd. Jutra.	31745
Dipl. učiteljica
poučuje klavir, francoščino in nemščino. Naslov v ogL odd. Jutra 31768
n<r « k
Zobotehnlkl ali zobozdravniki!
Mlada gospodična, ki ima veselje za izučitev v zobo-tehniki, prosi za mesto. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	31403
Zmožen uradnik
knjigovodja-bilancist, slov., srbohrv., nemški in italijanski kerespondent, dolgoleten bančni, trgovski in industrijski praktik, verzi-ran v lesu, žela primernega nameščenja. Ponudbe pod »PoverljSv« na oglasni od delek »Jutra«.	31650
Blagajničarka
izurjena, vešča vseh pisarniških del v neodpovedani službi, v veliki trgovini, želi premeniti službo Cenj. ponudbe pod šifro: »Spretna za vel dela« na oglasni oddel. »Jutra«. 31.535
Natakarica
čedne zunanjosti, išče mesta, kot začetnica v boljšem lokalu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31.464
Ključavničar
zmožen vseh del. išče službo za talkoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
31689
Krojaški pomočnik
išče delo. Franc Volkar, Vranja peč št. 13, pošta Kamnik.	31723
Trgovec
z večletno službo, vsestransko zanesljiv, dobra moč, išče službo kot knjigovodja, poslovodja, skladiščnik ali potnik, v mestu ali na deželi. Ponudbe pod šifro »Izgnanec«.	31140
Moška moč
izvežbana, išče stalno mesto v večjem podjetju v Ljubljani — Samostojen v skladiščnem poslu, paketo-vanju in računstvu, perfek-ten v slov in nemščini ter vsestransko izobražen ter z najboljšimi referencami. — Po potrebi hi nadzoroval tudi električno svetilno in signalno napravo Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestranski delavec«.
31024
Mlajši uradnik
z visoko izobrazbo, želi kakršnegakoli zaposlenja s stalno plačo ali sicer sigurnim zaslužkom Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« . pod »Takoj 35«.
29380
Kontoristlnja
s triletno prakso, išče službe pri zobozdravniku ali drugem podjetju. Ponudbe pod »Tudi nemške« na ogl. oddelek »Jutra«. 31691
Kot hišnica
ali gospodinja
gre vdova. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 728«. 31728
Prodajalka
stara 20 let, mešane stroke, dobra računarica, ki zna tudi Svati, želi premeniti mesto kadarkoli. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31705
Šteparica
fšče mesta, event. vzame delo tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
31742
Kontoristinja
z večletno prakso, zmožna nemške in slovenske korespondence, strojepisja in knjigovodstva, ka*kor tudi vseh ostalih pisarniških del, želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 66«.	31766
Mesto gospodinje
išče nesrečno poročena žena. Ima 61etnega fantka. Dopise na »J. B. Cret 60« pošta Teharje.	31779
Kuharico
samostojno in učenko natakarico, vetčo slovenščine, nemščine, z daljšimi spričevali, čedne zunanjosti, išče za takoj Hotel Balkan, Celje. — Osebno predstaviti dopoldne. 31781
Orožnik
npokojenec, išče kot vratar, skladiščnik, Hišnik, pisarniški sluga, oskrbnik, nočni čuvaj ali slično službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod šifro »Delaven«,	31782
Modistlnja
samostojna, išče mesta za takoj. Ponudbe na podr. »Jutra« Celje pod »Modi-stinja«.	31783

Majhne kadi
do 3001 ugodno proda No-vakovič, Ljubljana, Kolizej 31660
Kot majer, viničar
iščem službo ali h konjem. Sem poročen. Službo lahko takoj nastopim. Bevc Anton, Leveč 22, p. Petrov-če.	31784
Mesarski vajenec
s 26meeečno učno dobo ieli mesta pri mesarju, kateri poseduje arvtomo-bil. Anton Juteršek, šofer, Lubečno 19, pri Celju. — 31785
lSletna deklica
želi učno mesto frizerke s hrano ta stanovanjem. Je inteligentna in govori slovensko in nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Izven Maribora«.	»1.788
Oskrbnik
izkušen v vsakem defcif-ekem in gozdnem delu, išče službo. Je oženj en, brez otrok. Ponudbe na unravo Jutra Maribor pod »Dobra roka«.	31790
Dražba avtomobila
Glasom sodnega edikta ee vrši v Mozirju štev. 106 dražba šestsedežnega osebnega avtomobila dne 10. septembra ob % 12. uri — na kar se opozarjajo interesenti.	31696
Okno
112/215, z nadsvetlobo ta dvojno zaporo naprodaj v hotelu Štrukelj. 31576
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg L Brozovič. ke mička Cistična perja. Za greb. Ilica 32.	183
DivB kostanj
v mestnem	parku in ostalih mestnih nasadih odda Olepševalno	društvo v Mariboru	31695
Otroško posteljico
prodam. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 31725
Očiščene cunje
za čiščenje strojev razpošilja po najugodnejših oe-nah Franc Vozlič, Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
31722
Razno pohištvo ter golobi
črni ta rujavi (Nonnentau-
ben) čiste pasme naprodaj v Šiški 117 — poleg mitnice.	31732
Pozor, peki!
Železne neške (BackvSge), pečna vTatica, tiple. mlini za žemlje, preiše, parne peči in vsi drugi stroji in pripomočki za peke in slaščičarje vedno v zalogi na Sušaku. Ing. C. Komfeld, Sušak, Račkog 1. Zahtevajte prospekte. 31756
Osebno pravico
oddam za nekaj let event. sodelovanje. Ponudbe pod »Reprezentanten« na ogl. odd. Jutra.	Sml
Mesarija
dobro idoča, v centra Maribora, z velikim krogom odjemalcev, je zaradi starosti lastnika na prodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
31791
fCu^Um
Polnojarmenik
rabljen in še dobro ohranjen, kupim, 50—55 cm razpona za takojšnjo upo-stavitev. Solino Peter, Sv. Jurij ob južni žel. 31780
^uarf sil
3000 Din posojila
išče mlada vdova pri gospodu. Vrne v 14 dneh. — Blagohotne ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovka«.	31726
Resna gospodična
trgovsko izobražena, išče gospoda ozir. plemenito osebo. katera bi ji pripomogla do posojila od Din 15.000. — Ponudbe pod »Mlada trgovka« na ogl. odd. Jutra.	31773

Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
C e r a e — juveiir
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Hišo s pekarno
na najprometnejši ulici Za greba zelo dobro vpeljano, obstoječo že nad 60 let — prodam V hiši se nahaja tudi branja.iji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31299
Hiša
v kateri se nahaja gcstSna in pekarija, naprodaj. — Prednost imajo z zalogo vina na veliko. Naslov pove oglasa oddelek »Jutra«.
31240
Peki, pozor!
Radi odpotovanja ugodno prodam z vsem inventarjem dobro vpeljano pekarno
v Zagrebu na Hici. — F. Skipala, Zagreb. Ilica 110.
31163
Stavbna parcela
Dvignite pismo pod »Stav-bna parcela«.	31749
Posestvo
30 oralov zemlje, r leipd legi na stranski cesti, z gospodarskimi poslopji — ugodno prodam. Naslov v podr. »Jutra« Celje. 31787
Pozor, mesarji!
Na prometnem kraju oddam mesarski lokal z inventarjem in stanovanjem v najem. Naslov y oglas, oddelku »Jutra«. 31735
Lokal In stanovanje
skupno ali posamezno, — iščem v sredini mesta. Ponudbe pod: »Kakršnokoli 52« na ogL odd. Jutra.	31752
Traliko ali bulet
rzamem ▼ najem ali proti pieviziji, r centru mesta. — Pripravljena sem plačati odstopnmo. — Cenjene po-..udbe na naslov: Julijo Starz, poste restante Pa krač.	28973
Gostilno v Mariboru
dobro idočo, oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31699
Trgovino
oddam ▼ najem, kakor tudi
prostore za pekarijo
v prometnem trgu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober najem« 81680
Mlekarno
takoj oddam, zelo dobro idočo. s stanovanjem in inventarjem. Dnevni promet 170 litrov mleka, zaradi nujnega odpotovanja. Ponudbe pod »Lepa prilika 110« na ogl odd. Jutra.	31758
Dijaka-nižješolca
sprejme v vso oskrbo učiteljska družina v bližini realke. Strogo nadzorstvo. Naslov v ogL odelku »Jutra«.	31.534
Dijaka-nižješolca
sprejme v vso oskrbo boljša družina blizu m. državne realne gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31.525
Dijak
revnih starišev dobi hrano opoldne ali zvečer proti poučevanju otrok osnovne šole. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra«.	31.506
Dva dijaka
nižješolca sprejme učiteljska rodbina v neposredni bližini vseh šol v popolno oskrbo, pomoč pri učenju. Naslov v opravi Jutra v Maribora.	31443
3 dijake (inje)
sprejmem t popolno oskrbo v sredini mesta, poleg humanistične gimnazije. — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«.	31358
Dijakinjo
sprejmem v lepo stanovanje in dobro oskrbo, nasproti H. realne gimnazije Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31711
2 dijakinji
sprejme učiteljica v sredi ni mesta v dobro oskrbo. Zračna solnčna soba. — Vprašati v trgovini Pod-krajšek, Jurčičev trg.
31747
Dijaka
sprejmem v lepo stanovanje, z dobro oskrbo in strogo nadzorstvo, nasproti druge realne gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37710
2 dijakinji
sprejmem v vso oskrb* — Nemška konverzacija in klavir na razpolago. Na-riov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31707
3 dijake ali gospode
eamn iz dobre rodbine, v centru mesta spre:mem na stanovanje. Naslov v 02I. oddelku »Jutra«. 31712
Nižješolca
sprejmem na stanovanje in hrano. Klavir in inštrnk-cija na razpnlaro Vri-iov v oglasnem o Ide" u -Tti*ra 31717
Dijakinjo
v vso oskrbo (klavir). Riatska e. 3/1.
31.516
2 dijakinji
z vso oskrbo, v centru mesta sprejmem. Klavir na razpolago. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31720
Dijakinjo
sprejme v dobro oskrt>o Breščak, Maribor, Glavni trg 4/1.	31698
2 dijaka (Inji)
sprejmem na stanovanje ta hrano ali tudi brez iste. Pomoč pri učenju. Alešev-čeva štev. 29 — manzarda.
31719
Mlajše dijake (hije)
sprejmem. Dobra oskrba, instrukeije, nemščina, klavir. Naelov v ogL odd. »Jutra«.	31746
Dijakinjo
iz Bne hiše sprejme profesor. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	31760
2 nižješolca
sprejmem na stanovanje z dobro hrano ta strogim nadzorstvom v mestni hiši na Poljanah. Naslov v ogl. odd. Jutra.	31762
Dijake
sprejmem v oskrbo. Lastna solnčna soba. Pomoč pri učenju. Naslov v ogl. odd. Jutra.	31769
Dijake
gprf Juiflin na stanovanje z
zajtrkom. — Razsvetljava električna. V bližini sta realka in tehniška šola. Naslov pove ogL odd. Ju-tra.	31778
Zamenjava oskrbe dijaka
Katera družina iz Ljubljane ali Celja pusti študirati fcvojega otroka v Mariboru? Pripravljena bi bila istega sprejeti v popolno oskrbo pod pogojem, da sprejme dotična družina mojega sina zaradi šolanja v enako oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Zamenjava«.
81789
Stanovanje
prazno, enodružinsko iščem s l. septembrom, event. e L oktobrom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stran-ka 39«.	31397
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklta i ,š č e miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Snaga«.	31605
Stanovanje
2 sob, kuhinje, verande In jritiklin oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	31579
Stanovanje
obstoječe ta 2—3 sob b kopalnico išče mirna stranka od 3 oseb za november. Ponudbe na Miroslav fcabka, Miklošičeva 14 ali pa telef. »t. 2534.
188
Stanovanje
2 parketiranih sob. kuhinje in pritiklin oddam takog ali s 15. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	81368
Stanovanje
3—4 sob iščem v centru. Ponudbe na oglas, oddsiek »Jutra« pod šifro »Okrog 2000 Din«.	81337
Stanovanje
obstoječe iz 2 eob, kuhinje in pritiklin oddam z novembrom v novi hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31241
Stanovanje
2 60h, kabineta in pritiklin, event s kopalnico iščem s 1. februarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vdovec«.	31721
Stanovanje
3 ali 4 sob oddam v graščini Fužine, D. M v Polju. (Avtobus).	31713
Stanovanje
sobe. kuhin:e in pritiklin (najTaje v Šiški) iščem za takoj ali Oktober. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stranka«.
31724
Sobo
prazno ali opremljeno, v pritličju iščem za takoj ali e 1. oktobrom. — Pismene ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod šifro »Miren in soliden 4«.	31396
Lepo sobo
brez ali z vso oskrbo ta koj oddam 2 gospodoma ali gospodičnama v Židovski ulici 6/1 — Ljubljana.
31659
Sobo
s posebnim vhodom oddam
samo bolj® 06ebd. Naslov r oglasnem oddelku Jutra 31709
Opremljeno sobo
lepo in solnčno, 6 po-e-b-nim vhodom oddam dvema boljšima gospodoma z zajtrkom v sredini mesta s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31692
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31688
Opremljeno sobo
oddam v Tavčarjevi u ici št. 3/n, levo.	31716
Sobo
prazno ali opremljeno, e separatnim vhodom išče Mme Dolivo, učiteljica francoščine takoj ali v oktobru v bližini Gosposvettfke ceste, pošte ali Gradišča Plača dobro. — Ponudbe na gdfc. Kane. Tržaška cesta št 45.
31566
Elegantno sobo
v vili, separirano, 3 kopalnico, zajtrkom in event. z vso oskrbo i š č e m s 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. odelek »Jutra« pod šifro »Stalen gospod«. 31727
Lepo sobo
s posebnim vhodom ta električno razsvetljavo oddam s 15. septembrom — event. tudi zakonskemu paru — v Požni dolini. Cesta IX št. 43.	31741
m
m
Sobo za 2 osebi
s kuhinjo ali vporabo kuhinje, za 3—4 mesece iščem Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Reit« 31737
Prazno sobo
parketarano in z elektriko takoj oddam v Jenkovi ul. št. 18.	31743
Lepo, prazno sobo
parketirano ta s posebnim vhcdom oddam na Dunajski cesti. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31731
Opremljeno sobo
z razgledom na ulico ta 6epariranim vhodom event s hrano takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 31761
Mesečno sobo
poleg nunske cerkve oddam gospodični. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 31753
Sobo
oddam gospodu 9 15. septembrom. Celovška 88.
31748
Sobo s hrano
in klavirjem v bližini univerze iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gospodična 59«.	31759
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko z vso oskrbo, klavir na razpolago. Sv. Petra nasip 43.	31750
Opremljeno sobo
čedno in zračno oddam gospodični. Naslov v ogl. odd. Jutra.	31763
Sobo
z dvema posteljama oddam. Tržna ulica 5. — Ljubljana VU. 31774
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom, elektriko, za 1 ali 2 osebi oddam takoj v Sp. Šiška, tudi zakoncema brez otrok Naslov v ogl. odd. Jutra	31776
Vdova
sredn^h let, želi spoznat: gospoda v državni službi, radi skupnega gospodinjstva. Ponudbe pod »2eni-tev ni izključena« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	31701
Znanja želim
z mlado in lepo gospodično, popolnoma čiste preteklosti. Ponudb* s sliko, katera se na zahtevo vrne, pod šifro »Skozinskozi varan 1904« na oglasni oddelek »Jutra«. — Tajnost častno zajamčena. V slučaju harmonije ženitev zajamčena.	31740
Inteligentna gdč.
simpatična, srednje starosti, želi radi pomanjkanja priložnosti dopisovati s starejšim, boljšim, resnim gospodom. v svrho poznejšega znanja. Dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Odkrita duša«. 31642
Jadran 22830
Vabim Te, ako Ti je drago, na razgovor. Sporoči! Srda-čni pozdrav. 31755
Nujno 800
Pismo prepozno prejela, pridite jutri torrt 10. — Čas in kraj kakor v Vašem pismu označeno. »St 800«.	31767
3.
Ne vem, če	bo mogoče.
SpoToči za	vsak slučaj
dan prej.	31775
Poročim takoj
čedno gospodično ali mlado vdovo, ki ima veselje do lepe kavarne, lepega stanovanja in lepega posestva, ležeče v zdTavem prometnem kraju Slovenije. Reflektiram na sliko in nekaj dote. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilnost 42«.	31703
Amerikanec
star 45 let. s 100.000 Din premoženja, ee želi spoznata radi ženitvi z odkritosrčno žensko, staro 30—35 let, ki ima kmetijo. Dopise na naslov: Franc Zaletel. Vižmarje 90, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
31733
Vdovec
stair 47 let, drž uslužbenec z dobro plačo in drugimi ugodnostmi, naobra-žen, simpatičen ta mirnega značaji, z dvema odraslima sinovo-ma. se želi takoj poročiti z naobraženo gospodično, staro od 35 do 45 let, ki poseduje nekaj premoženja. Vdove niso izključene. L9 resne ponudbe pod »Srečen zakon 36« na ogl. oddelek Jutra.
31736
Drž. uradnik
371etnik, 6impaučen. Slovenec, nastavljen v Subo-tici, se je odločil. čimprej ee poročiti. Gospodične, ki bi imele veselje s» poročiti in imajo malt premoženja, kar pa ni' pogoj, prosim za resne ponudbe pod »Sreča v Šu-botici« na ogl odd. »Jutra«.	31751
Lža&diJL
Pianino
skoro nov prodam Dobrajc, Maribor, Frančiškan ska 2L	31.480
Klavir
(Koncertfliige) na prodaj. Glince, Tržaška cesta 2S. pritličje, desno. 31757
Ušli so trije
kanarčki
z obročki na nogah, črld E. S. Izročiti proti nagra. di: Gosposka 3, IH. nad. Ed. Sever.
Psa volčjaka
starega do 6 mesecev, ku-pim takoj Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Pes volčjak« na oglasni oddelek »Jetra«.	21250
Pisalni stroj
Adler-Oliever-Courier. dobro bro ohranjen, kupi Udruženje vojnih iDvalidov 31300
Pisalni stroj
dobro ohranjen »Kappel« po zelo ugodni ceni prodam Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	31739
Ne obupajte!
ako nimate vložka v hranilnici, kajti to je mnogo manj neprijetno, kot če nimate
posteljnega vložka
ki gfc dobite najceneje pri Fr. S t v p i c i v Ljubljani,
Gosposvetska cesta št. 1. Istotam dobi če tudi kopalne banje, klozetne garniture, vzmeti za modroee, morsko travo, žimo in vso železnino	168
Črna listnica
se je zgubila v soboto. —. Pošten najditelj naj jo proti dobri nagTadi odda v Kolodvorski ulici št. 23 na ime, ki je označeno v orožnem listu.	31693
Org. zasto
z najboljšimi referencami, vpeljan pri raznih industrijah in drž. oblastih v državi fšče zastopništvo domače stru-garne, zmožne konkurence, ki izdeluje razkl-opliene kovčege za paketi« ranje. Obrniti se je na Rudoli Mosse, Beograd, pod »484«.
KUPI
2 lepa, mlada KONJA ZA KOČIJO, po možaos«
»Eisenschimmel«, dobra tekača, in 2 m«ona, mlada KONJA za težko vožnjo, taipe postave.	11071 a
Ponudbe, vsebujoče oaris konj glede starosti barve, višin«, pasme Ln cene, z navedbo kje ia kdaj se konje lahko ogleda, je poslati na oglasna oddelek »Jutra« pod značko »Konji št. 555«.
Največja Izbera — najnižje cene oajtio vejšib dvokoles dirkalnih, ta ceste tur«-n damskib, motorjev, malib dvokole* za otroke, igraonib ln otroških vozičkov raznih modelov od najcenejšega do oa) finejšega. brzoštvalnih strojev Central Bobbin Pred naku pom oglejte ri zalogo pri tvrdta Tribuna P B L, tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana Karlovška e. 4. Ceniki tranko.
Prodaja oa obroke.
Trebušne pasove, steznike,
Reform steznike, oblikovalce vitkosti, moderčke za
prsa izde uie no mer. in s re ema popravila. O. HUT TER, LJUBLJAN Tavčar eva ul. li/II nad>tr.
pol g s< dn'e.	11134
(Dve prodajal/Sip
starejši in
dva tr\
verzirana v že ez inski stioki
spre'me trgovina * &etexntno v JCfublfani.
Ponu ibe na o^asni odde'ek „Jutra" pod „Marljiv< moči"	1103/
il^duie Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij .Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja iranc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij; Novak. Vsi v LjubljanL