•S'/
~ &
Domovim
A/lt C WI e^-ill—HQIWg
AMERICA?* IN SPIRIT IN IAN&UAG« ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1966
$LOV€NIAN
MORNING. N€WSPAJPfij|
STEV. LXIV — VOL, LXIV
Komsomolsks Pra?da
o kitajski Rdeč! prd?
Otroci so pustili šole in šli širit ter utrjevat nauke Mao-Tsetunga.
MOSKVA. ZSSR. — Kako hudo je, kadar se fanatiki spro med seboj in si začno očitati grehe, je opisal lepo že pokojni Dostojevski. Ako bi še živel, bi mu današnje stanje med rusko in kitajsko mladino dalo prav tudi v življenju. V Peipingu živi namreč tudi dopisnik moskovske Komsomolske Pravde, ki je poslal svojemu listu sila zanimivo poročilo o zlih delih mladih kitajskih komunistov. Radi bi dali kratko vsebino njegovih izvajanj, da pokažemo, kako ruski mladi komunisti gledajo na sedanje počenjanje njihovih kitajskih tovarišev.
V peipinških šolah ni danes nobenih otrok. Dobili so novo nalogo: Morajo študirati, širiti in zagovarjati ideje tovariša Mao. Njihov posel obstoji v tem, da hodijo po ulicah, pišejo letake in zmerjajo učitelje in druge nezanesljive elemente, ako so osumljeni, da so postali revizijo-nisti. Rdepa garda-je naročila u-ničevanje vseh knjig, ki niso napisane , v duhu idej tovariša Mao. Ker pa o tem odloča Rdeča garda, so ljudje iz previdnosti uničili sploh vse knjige, da ne bi padel na nje katerikoli sum. In to se dogaja v deželi, ki je iznašla papir in tisk vred tisočletji! V tiskarnah upajo tiskati samo še knjige tovariša Mao, v knjigarnah pa razen teh na policah ni nič. šol niso rdeči gardisti zapirali radi tega, da bi šolarji sodelovali z njimi, ampak še bolj zato, da odtegnejo učence vplivu učiteljskih zborov.
Sploh je vsak pouk postal sumljiv, za njim se skriva samo revizijonizem, zato tako divji napadi na učne moči in na profesorje.
Dopisnik dodaja pravilno, da kitajsko divjanje v znamenju kulturne revolucije škoduje mednarodnemu kom unistične-mu gibanju. Nismisel vse kitajske akcije je dosegel stopnjo, da je učenje odveč, nevednost pa odlika pravovernega komunista. Tako nekako zaključuje dopisnik svoje poročilo. Le kako bodo kitajski tovariši odgovorili na ta napad iz Moskve, ki z njim le težko tekmuje poročilo tudi najbolj zagrizenega zastopnika reakcije v svobodnem svetu.
Nova preiskava umora predsednika Kenne-dyja?
WASHINGTON, D. C. — Republikanski kongresnik T. R. Kupferman iz New Yorka je Predložil v Kongresu, naj ta imenuje poseben odbor, ki bo odločil, ali naj se izvede nova preiskava umora predsednika J. L. Kennedyja.
Kongresnik je utemeljil svoj Predlog s trditvijo, da so kritiki v zadnjem času ustvarili “resen dvom“ v poročilo Warrenove komisije o umoru.
Severni flelnam krepi
svoje fefalsb obrambo
WASHINGTON, D.C. — Ameriški vojaški strokovnjaki trdijo, da Severni Vietnam stalno krepi svojo letalsko obrambo, največ s podporo Sovjetske zveze. Ustvaril je obrambni sistem, kot ga ameriške letalske sile doslej še niso nikjer srečale.
Od pretekle jeseni je število protiletalskih topov v Severnem Vietnamu porastlo od 1,500 na 5.000 ali celo, kot trdijo nekateri, na 7,000. Lani so imeli le 4 baterije protiletalskih raket vrste SAM, sedaj jih je v Severnem Vietnamu do 30 ali celo več. Vietnam ima boljšo radarsko mrežo kot vzhodno-evropske države vzdolž železne zavese. Izpopolnjen je zlasti radar za odkrivanje nizko letečih letal.
Posebno uspešno je protiletalsko topništvo, ki je doslej sestrelilo po ameriških podatkih vsaj 370 ameriških letal, med tem ko so jih rakete SAM 2 le 14, četudi je bilo izstreljenih vsaj 500. Prav uspešnost obrambe ustvarja vtis, da sodelujejo pri njej ruski strokovnjaki, oziroma “svetovalci”. Teh je v Severnem Vietnamu precejšnje število, nekateri govore o stotinah, drugi pa kar o tisočih.
Budistično združenje se nahaja ¥ razsulu
¥ss politične sči so obrnjene v O^slnnafi
larodna garfe mm črnes v San Francise*!
Poraz upora v Hue in Da-nangu v letošnji pomladi je vsaj začasno ubil politični vpliv organiziranega budizma v Juž, Vietnamu.
Hladno z verjetnostjo dežja v poznih popoldanskih in večernih urah. Najvišja temperatura 60.
SAN FRANCISCO, Calif. — Guv. P. Brown je pozval pod o-rožie včeraj 2,000 narodnih gar-aistov, ■ ko policija ni bila več sposobna vzdrževati mir in red v črnskem predelu mesta. Do izgredov je prišlo po sončnem zahodu, ko je policaj A. Johnson streljal za 16 let starim črncem, ki je zbežal iz ukradenega avtomobila in se na policajev poziv ni maral ustaviti.
Ko se je pojavila na cestah narodna garda, je bil mir naglo vzpostavljen. Vsaj 5 oseb je bilo ranjenih toliko, da so iskale pomoč v bolnici. Kot drugod so tudi pri teh izgredih mladi črnci metali kamenje in steklenice na policijo ter podtikali požare.
Preteklo noč je prišlo do novih, še hujših nemirov, požiganja in plenjenja. Policija je morala uporabiti strelno orožje, pa noložaju ni bila kos. Mir in red ie vzpos* ila šele narodna garda. P' m 70 oseb je bilo ranjenih, n) od strelov, 85 pa aretiranih.
SAIGON, J. Viet. — Bili so časi, ko so organizirani budisti pomenili politično silo v Južnem Vietnamu. Sedež njihove organizacije je bil Budistični zavod za posvetne zadeve, tam se je sestajalo vodstvo in odločalo o budistični politiki. Danes je pa ta sedež postal prazen prostor, kjer še ni pravega gospodarja.
Svoje dni je tam gospodaril menih Tri Quang, ki je veljal za zagrizenega nasprotnika sedanje vojaške diktature. Njegov nasprotnik Tam Chau je bil pa zmeren voditej, ki se ni hotel spuščati v prerekanje s Tri Quangom. Se je pred par meseci umaknil na deželo in prepustil vodstvo Quangovim pristašem. Ti so pa imeli od takrat smolo. Naprvo so zgubili bitko z generalom Kyjem v Danangu in mestu Hue. Porazu so sledili samomori, ki pa niso nikogar več ganili. Za njimi so prišle volitve za konstituanto, ki nanje budistična agitacija za bojkot ni u-spela. Med tem je pa budistični patrijarh Tinh Khiet prepovedal Tri Quangu. da se posti še naprej. Gladovne stavke je bilo konec, s tem pa tudi Tri Quan-govega vpliva.
Pred dobrim tednom se je pa v Saigonu zopet pokazal Tam Chau in izjavil, da bo zopet prevzel vodstvo Budističnega zavoda za posvetne zadeve. Quan-govi pristaši pa s tem niso bili zadovoljni, hočejo sami šariti v zavodu. Tako je zavod danes brez pravega gospodarja ali pa z dvema, kakor hočete. Politično je pa mrtev.
Mislijo, da bo Tam Chau sklical izredni kongres budistične organizacije in na njem dobil tudi večino. Na njegovi strani ie baje tudi sam patrijarh. Tam Chau misli, da bo poskusil doseči sporazum z generalom Kyjem, kakor hitro postane zopet gospodar v budističnem zavodu.
Tako je zaenkrat budistično gibanje žrtev notranjih prepirov med vodilnimi menihi. Lahko se pa menihi pobotajo in v tem slučaju lahko postanejo odločil-
CLEVELAND, O. — Kar imamo politikov v naši državi, demokratskih in republikanskih, vsi gledajo proti prvemu voliv-nemu okraju v Cincinnatiju. Tam se namreč b >rita za zmago republikanec Ta' in demokrat Gilligan. Nobede. ni novinec v politiki, oba str že doma na Kapitolu, le Taft ie imel včasih smolo. Gilligan p t ne. Ker je ime Taft pri republikancih že postalo simbol — . aj so pokojnemu Taftovemu očetu in ohajskemu senatorju dali ime “Mr. Republican" — je r žumljivo, da bodo republikanci napeli vse sile. da dobijo to im a zopet na Kapitel. Pa tudi Ta :t sam je že pred tedni začel tako živahno agitacijo, kot da I i bile volitve pred vrati. Gilliga a seveda tudi ne spi, z njim vret‘ so glasni tudi proroki, ki napovedujejo zmago obema, toda z majhno večino. kakor je kdo ' azpoložen.
Za Tafta govori ime, ki ga v Cinncinatiju pozna že vsak o-trok. Zanj govorilo tudi nove meje prvega volilnega okraja, ki so odsekale od prejšnjega o-kraja vse dele, kje’ živijo črnci. Za Tafta se bo ko ično potegnil tudi guverner Rhodes, ki je v Cinncinatiju politima sila prvega razreda.
Za Gilligana bo o šle v boj unije, črnske org mizacije in “mali ljudje”. Ker ih veliko še ni registriranih. Gilliganov oolitičen štab začl a davno živahno akcijo za registracijo. Pravijo, da je imela uspeh.
Volivni boj je že tako vroč, da navadna gesla kot vietnamska vojna, draginja, civilne pravice, ne zaležejo dosti, ker sta v tem pogledu oba kandidata precej istih misli. Zato ne najdeta lahko predmetov, kjer bi se spoprijela. Pri tem ima pa do sedaj Gilligan več sreče. Bil je s Taftom že šestkrat na radiju, pa je dobro odrezal, kajti Taftovi ljudje so sklenili, da mora biti skupnih nastopov v javnosti konec. Zelo verjetno pa je, da bodo črnski glasovi odločilni. Ni jih veliko v novem voliv-nem okraju, toda do vloge jezička na volivni tehtnici pa lahko pridejo.
HURIKAN INEZ DIVJA PREKO OTOKA HISPAN0LE
Hurkan Inez je mimo Puerto Rica udaril na področje Dominikanske republike na otoku Hi-soanola in se pomika preko republike Haiti dalje oroti zahodu.
Iz Clevelanda in okolice
SAN JUAN, P. R. — Hurikan Inez je v torek divjal preko francoskega otoka Gvadaluoe v Malih Antilih in povzročil tam velikansko škodo. Okoli 6,000 ljudi je ostalo brez strehe, 72 je bilo ranjenih, 15 pa mrtvih, ko ie hurikan oddivjal dalje proti severozahodu. Ob Puerto Rico ni udaril naravnost in z vso močjo, zato tam ni pustil večjega razdejanja. Hudo naj je prizadel del Dominikanske republike in republike Haiti na otoku Hispanola, kamor je pridivjal danes zjutraj. Podrobnih podatkov še ni, bali pa so se posebno hudega razdejanja na področju obmorskega mesta Barabona in njegove okolice z ozko dolino med gorami in polotokom, kjer živi okoli 200.000 ljudi.
Hurikan Inez kaže svojo moč
na okoli 65,000 kv. miljah, dosegel je brzino 160 milj na uro in potuje nekako z brzino 16 milj; na ur O' v smeri proti zahodu.! Trdijo, da se hurikani z močjo in obsegom Ineza pojavijo kvečjemu vsake štiri ali pet let. Sreča je bila, da je hurikan Inez v. glavnem divjal preko morja in pustil na svoji poti proti zahod u; gostonaseljeni Puerto Rico se-: verno od svoje poti. Kot treh. poročilo danes zjutraj, hurikan s svojim središčem tudi ni udaril, na področje Dominikanske republike, ampak je šel dalje tik; mimo polotoka Barabona, kjer je večina prebivalstva v strahu pred njim poiskala zavetje na; varnejših krajih.
na politična sila pri volitvah za reden parlament, ki se bodo predvidoma vršile prihodnje leto.
Švedska vlada v tihi krizi
STOCKHOLM. Šved. — Soci-jalno-demokratska vlada predsednika Erlangerja se nahaja v tihi krizi. Pri pokrajinskih in občinskih volitvah, ki so se vršile pred 10 dnevi, je namreč dobila vsega skupaj samo 42% glasov, pred štirimi leti pa 49%. Nad rezultatom so razočarani posebno mladi socijalni demo-kratje, ki zahtevajo razpust parlamenta in izredne parlamentarne volitve.
Hočejo čim preje vedeti, ali dežela še zmeraj zaupa njihovi stranki, ki je na vladi že od leta 1933, dočim Erlanger sam vodi vlado že skoraj 20 let. Pravijo, da se ne bojijo, ako bi stranka zgubila večino in morala prepustiti vlado opoziciji. L. 1968 se morajo itak vršiti redne parla-
V bolnici—
Rojak Tony Krampel s 1117 E. 67 St. je v St. Vincent Charity bolnici. Obiski so dovoljeni. Seja—
Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 2. oktobra, ob 2.30 popoldne sejo v SDD na 10814 Prince Avenue.
Drsanje—
Jutri, v petek, se gredo člani Slov. športnega kluba drsat na Northfield Plaza. Vsi, ki se žele pridružiti, naj pridejo ob 7.20 pred Baragov dom. Začetek drsanja bo ob 8.30.
Noč republikanskih kandidatov—
Klub mladih republikancev
mentarne volitve in do takrat bi i priredi 4. oktobra svojo letno stranka skušala popraviti napa- | "Noč kandidatov” v Pick-Carter ke in zonet zmagati. Erlanger bo I Hotelu na Prospect- in E. 9 St. menda še ta teden povedal, ali I Navzoči bodo vsi republikanski se strinja s to taktiko.	j kandidati v okraju Cuyahoga.
Vlada je pogorela radi običaj- i Začetek sestanka ob osmih, nih razlogov: draginja, inflacija,!	--------°--------
premalo stanovanj in premalo;	7nrlni(P> IlOcti
dela, zato pa preveč direktnih in j	^	UtZ&Ll
indirektnih davkov. Opozicijo i SAIGON, J. Viet. — Pretekli
tvorijo liberalna, konservativna in agrarna stranka. Ta bi tudi prevzela vlado, ako ne bi na novih volitvah zmagali socijalni demokrat je.
Boj za vietnamski riž
Ameriško vojaštvo ja ve.er.U
Dominikanska republika pod svobodnim soncem
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Tako vsaj je mislilo pred 3 dnevi veliko Dominikancev, ko so opazovali, kako odhajajo zadnji vojaki posadke OAD na transportna letala. Ni bilo nri tem nobenih manifestacij ali demonstracij, odhod pa potekal kar lepo v miru, “narod” v dominikanski prestolici se je pa veselil, da je vendarle enkrat dočakal “svobodo”. Dominikanski kongres je celo smatral za potrebno, da proglasi 21. september za narodni praznik, ker je bila ta dan obnovljena dominikanska suverenost. Voditelj male k r š č ansko-demokratske stranke je bil tako navdušen, da je časnikarjem rekel, da “je z odhodom čet OAD končan naj-nesrečnejši in zločinski akt v a-meriški zgodovini”.
Odhod čet OAD je res pomenil konec dobe vojaške intervencije v Dominikanski republiki, ki se je začela 28. aprila 1965 in trajala skoraj 17 mesecev. Ni bila pa ta doba noben zločinski akt nad dominikanskim naro-
dom, saj je ta narod odkritosrčno pozdravljal prve ameriške čete, ki so prišle, da varujejo življenje in premoženje nedolžnih ljudi in ne samo bogatašev. Še bolj se je narod veselil ameriške podpore, posebno tiste v hrani. Pa kaj, ko ljudje vse tako hitro pozabijo, posebno to, kar bi morali ohraniti v hvaležnem spominu,-
Poleg tistih, ki so se veselili odhoda čet OAD, je pa bilo tudi precej takih z desne in leve, ki so mislili v prihodnjost in se spraševali, kaj bo pa sedaj. Ce na hitro pregledamo sedanje politično stanje v Dominikanski republiki, vidimo tole:
Tako imenovana levica zaenkrat ne pomeni dosti. Spori vladajo v njeni glavni sili, to je komunistični stranki, če smemo d o m i n i k anskim komunistom sploh privoščiti ta naslov. Razcepili so se namreč že davno na tri struje: kubansko, moskovsko in kitajsko in se je prepad med njimi v zadnjih mesecih še po-
globil. Nobene strnjenosti ni tu- nju skromnosti in varčevanja di med ostalimi levičarji, zato je, kar nalaga vsem slojem prebi-
njihov nekdanji voditelj polkovnik Caamano ostal kar na tujem, dasiravno bi bil lahko prišel domov. Režimu predsednika Balaguera ne grozi torej od leve nobena bližnja nevarnost. Od
valstva nekaj več bremen, je vendarle v javnosti dobro zapisan. Nima prave opozicije tudi v Kongresu. Stranka bivšega predsednika dr. J. Boscha se kar dostojno obnaša in ne nasprotu-
tam ne bo nobenega upora, kveč- je načelno vsakemu vladnemu
jemu demonstracije, da dominikanska mladina lahko da duška svojim čustvom.
Nobene sloge ni tudi med desničarji, civilisti in vojaki. Vendar pa s tem ni rečeno, da od tam ne utegne priti nevarnost. Saj je ravno te dni pisal neki časopis, da bodo “28. septembra” generali poskusili napraviti puč. Seveda iz tega ni bilo nič. Bala-guer je pa razmere v desničarskih vrstah spretno izrabil; pritegnil je del desničarjev v vlado, ostalim pa dovolil, da lahko kujejo načrte brez upa, da bi jih mogli uresničiti.
Balaguer ima kar lepo oporo v javnosti. Čeprav je začel novo gospodarsko politiko v zname-
zakonu in načrtu. Ako misli, da je dober, glasuje zanj. Le tako je Balaguer mogel urediti gospodarstvo v državnih tovarnah za sladkor, ki so bile vse na robu propada; le tako je mogel omejiti in nanovo organizirati uvoz, le tako je lahko zmanjšal število državnih uradnikov.
Previdnost svetuje, da na podlagi sedanjega stanja ne delamo preoptimističnih sklepov za bodočnost. Jih ne dela niti sam dr. Balaguer. Dominikanci so nestanovitni ljudje, se hitro naveličajo vsega, kar jih vsak dan ne razburja. Balaguerov režim je pa tak, da nikomur ne nudi ne povoda ne gradiva za razburjanje. Morda je ravno to zanj nevarna točka.
nrevzemati boi z rdečimi tudi na področju delte reke Mekong.
SAIGON, J. Viet. — Močvirnati del spodnjega Južnega Vietnama, znan pod imenom delta reke Mekong, je žitnica za rietnamski riž. Tam ga pridelajo toliko, da zadostuje za prehrano obeh delov Vietnama in ia ga nekaj ostane za izvoz. Selan j a državljanska vojna je pa nromet z rižem postavila na ’lavo.
Delta reke Mekong je tisti del lužnega Vietnama, kjer se državljanska vojna čuti zelo malo, nekje pa celo nič. Tam je sicer lastanjeno saigonsko poveljstvo četrtega vojnega okrožja, ki ima ood seboj tri saigonske divizije, ‘oda bojev je pa tam le malo. Tam vlada neka čudna vrsta tihega sožitja med saigonskimi če-ami in partizani. Ameriških čet am ni. samo nekaj ameriških o-icirjev opravlja službo uradnih wetovalcev, ki pa ne morejo nič vplivati na saigonske poveljnike.
Kmetom je to prav. Lahko nirno obdelujejo in pridelujejo "iž in ga prodajajo kot po navali lokalnim trgovcem. Tu pa se žačne problem. Trgovci proda-iajo namreč riž vsakomur, ki več plača. To so pa sedaj agent-ie partizanov in pa zastopniki kitajskih trgovcev iz Kambodže. Tako gre večji del riževega pri-lelka ali na sever v partizanske kraje ali pa v Kambodžo, od tam ->a po svetu, največ v Hanoi. Saigon sam ne dobi od tam niti toliko riža, da bi se preživel. Zato ga mora dobavljati Amerika; na plačilo seveda Amerika ne more računati.
To stanje je postalo nevzdržno. Zato mislijo v Pentagonu, da je treba najti pot, kako bi pridelek riža iz delte našel pot v Saigon. To se da doseči le z izgonom partizanov iz delte, torej z vojaško operacijo. Značilno pa je, da se saigonske čete na jugu ne vnemajo za idejo večjih bojev in so proti ameriškemu sodelovanju v takih bojih. Jim je
teden so imele ameriške oborožene sile v bojih z rdečimi 142 mrtvih, 825 ranjenih in 3 pogrešane. To so doslej največje izgube v enem tednu tekom vsega vojskovanja v Vietnamu. Včeraj in danes so bili najhujši boji tik južno od nevtralnega pasu in v njem
v*’’f .»-j-	* * J T’ N	•
ški marini z enotami redne severnovietnamska a r m ade. Včeraj je bilo objavljeno, da so že dva tedna deli ameriške 25. pehotne divizije v akciji proti rdečim na področju Me-kongove delte.
NEW YORK, N.Y. — Med American Airlines in Unijo transportnega delavstva je bil včeraj dosežen sporazum o novi kolektivni pogodbi, s čimer je nevarnost štrajka prešla.
ATLANTA, Ga. — Pri včerajšnjih primarnih volitvah za demokratskega g u v ernerskega kandidata je zmagal Lester G. Maddox, znan po svojem ostrem nasprotovanju integraciji. Dobil je okoli 56% vseli glasov. V novembru bo nastopil proti republikanskemu kandidatu, kong. H. Callawa-yu.
LONDON, Val. Brit. — Razgovori med predstavnikoma britanske vlade in vlado Smitha v Rodeziji niso pokazali nobene poti k sporazumu. Zastopnika britanske vlade sta se danes vrnila sem iz Salis-buryja.
Ulbricht v Zagrebu
in Ljubljani
BELGRAD, SFRJ. — Predsednik Vzhodne Nemčije W. Ulbricht, ki je prišel v začetku tedna v Jugoslavijo na uraden o-bisk, se je včeraj mudil v Zagrebu, danes pa si ogleduje Ljubljano. Jutri in v soboto se bo pogovarjal s Titom na Brionih, nato pa se bo vrnil domov.
— Ameriški legiji je odobril Kongres ustanovno listino leta 1919.
kar všeč, da imajo mir pred partizani, četudi morajo mir plačati z dobavo riža komunističnim a-gentom.
Nedavno so v sporazumu z vlado v Saigonu prišle v področje delte prve enote ameriških oboroženih sil, da začno načrten in odločen boj proti rdečim.
/tifEEišKJi mmomm

6117 St. Clair Ave. — flj£nder»on >-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
its Združene države:
$16.09 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za. Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
ga profesorja Mihajla Mihajlova. Hotel je pot v politično svobodo doseči, pa so ga zaradi tega v okviru zakonov in ustave spravili za zapahe.
Mi nasilja ne zagovarjamo in ga ne podpiramo, smatramo pa, da se Tito in njegovi nimajo pravice pritoževati, ker so sami rabili nasilje, da so se povzpeli na oblast, ker so sami morili in pobijali v množicah in ker se tudi danes ne drže svojih lastnih zakonov, ko branijo svojo oblast!
Do neke mere lahko osovraženost svojih predstavnikov v tujini in napade na nje omeje s tem, da pošiljajo ven le poštene, kulturne ljudi, ki nimajo krvavih rok. Rablji, krvniki in-policaji kot zastopniki vlade v tujini, mečejo brez dvoma svojevrstno luč na tiste, ki so jih kot svoje predstavnike v tujino poslali.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$15.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Cecond Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 187 Thurs., Sept. 29, 1966
Napadi na Titove diplomate
;‘Na 30. avgusta 1966 okoli 8.45 zvečer je bil ubit v Stuttgartu načelnik tamkajšnjega urada generalnega konzulata v Muenchenu Sava Milovanovič.... Zločin v Stuttgartu je le eden v vrsti, ki jih izvajajo sistematično proti jugoslovanskim uradnim predstavnikom in državljanom na ozemlju Federativne republike Nemčije . .. člani različnih ekstremističnih emigrantskih skupin ...” stoji zapisano v protestni poti, ki jo je vlada Socialistične Federativne Republike Jugoslavije preko Švedske poslala vladi Zahodne Nemčije.
Nota navaja vsa druga nasilja, ki so se zgodila v zadnjih letih proti Titovim predstavnikom v Zahodni Nemčiji. Tako je bil decembra 1962 umorjen pri napadu na prostore jugoslovanske uradne misije v Melemu Momčilo Popovič, junija 1965 pa je bil resno ranjen jugoslovanski konzul Andrija Klarič v Mersburgu. Titova vlada se jezi, ker so že vsi napadalci na urad v Melemu z izjemo Perčiča, ki je bil obtožen zaradi umora Popoviča na 15 let ječe, na svobodi. Še bolj jo draži to, da je bil napadalec na konzula Klariča obsojen le na 2 leti in 9 mesecev zapora.
Komaj par dni po umoru Save Milovanoviča je bil ubit neki Stipan Medvidovič v Frankfurtu, neki drug jugoslovanski delavec pa v Duesseldorfu. Napaden je bil tudi jugoslovanski konzulat v Duesseldorfu, ki je ravno nasproti glavnega policijskega urada. Titovsko časopisje trdi, da ni policija niti mignila, da bi napad na poslopje preprečila.
jugoslovanska nota trdi, da je vesti o pripravljajočih se napadih na Titova zastopnike v Zahodni Nemčiji prineslo še pred umorom v Stuttgartu nemško časopisje. Oblasti so imele torej dovolj vzroka povečati svoj nadzor nad “ustaškimi” skupinami, ki jih Jugoslavija dolži za vse napade. Jugoslovanski uradni zastopniki so nemške oblasti ponovno opozorili na grožnje, ki so jih dobili in ki so bile izrečene proti njim, pa vse to ni imelo uspeha. Jugoslavija je celo zahtevala od vlade Zahodne Nemčije, da prepove jugoslovanskim emigrantom vsako dejavnost in razpusti njihove organizacije. Ta zahteva je bila seveda gladko zavrnjena.
Jugoslovanska vlada trdi, da daje Zahodna Nemčija, posebno Bavarska, naravnost potuho hrvaškim “ustašem”, ki so poiskali zavetje na njenih tleh, v njihovem boju proti Jugoslaviji. Hrvaško nacionalistično časopisje v tujini se istočasno pritožuje, da gredo zahodno nemške oblasti Jugoslaviji preveč na roko in da preostro postopajo s hrvaškimi “nacionalisti”, ki hočejo z napadi na Titove diplomatske predstavnike opozoriti svet na hrvaško vprašanje in na nezadovoljnost hrvaškega naroda v “ječi Jugoslaviji”.
Pritožbe Titove vlade in hrvaških emigrantskih skupin nad nemškimi oblastmi dokazujejo, da te postopajo pri vseh teh političnih umorih in nasiljih verjetno kar točno po zakonu in se ne marajo podati nobenemu pritisku ne od 'desne ne od leve. Pri tem tudi prav nič ne taje, da so jim vse te stvari neljube.
Hrvaški viri trdijo, da sta bila tako Popovič kot Milovanovič člana UDBE. poslana v Zahodno Nemčijo s posebnimi nalogami med emigranti. Milovanoviča je ubil po dveh urah mirnega razgovora v gostilni neki Franjo Goreta, ki naj bi bil po trditvah jugoslovanske vlade “ustaša”, po trditvah nekaterih Hrvatov pa “agent UDBE”, ki se je sprl z Milovanovičem.
V kolikor imajo napadi hrvaških nacionalističnih skupin v Zahodni Nemčiji res le značaj protesta proti Jugoslaviji kot “ječi hrvatskega naroda”, imajo predhodnike v delovanju “ustašev” proti Jugoslaviji pred drugo svetovno vojno. Tedaj so “ustaši res uživali do neke mere podporo fašistične Italije in Madžarske. Da bi jo uživali danes od zahodnonemških oblasti, ne verjame nihče, nemara tudi sama vlada v Beogradu ne.
Napadi na Titove predstavnike v tujini niso omejeni le na Zahodno Nemčijo. Dogodili so se tudi v raznih drugih evropskih državah in tudi v naši deželi, celo v samem našem mestu. Pri teh zadnjih napadih ni bilo nobenih “ustašev”, bili so le pošteni srbski rodoljubi, ki so načelni nasprotniki komunizma. Izjavljali so, da niso nastopili proti Titovim predstavnikom le zato, ker so predstavniki komunistične diktature, ampak tudi za to, ker so imeli z njimi osebne obračune iz časa državljanske vojne v Jugoslaviji.
Nasilje je v rabi v politiki, kar ta obstoja. Svobodoljubni Grki in Rimljani so smatrali umor tirana za junaštvo, za vse hvale vredno delo, ki je bilo izvršeno v korist celega naroda. Tirani in diktatorji so se nevarnosti umora zavedali in z njo računali. Titov komunistični režim je diktatura, je nasilje, ki se ga ljudstvo ne more znebiti po nobeni zakoniti poti, kot prav lepo dokazuje primer zadrske-

BESEDA IZ NARODA
Pmžabš večer s plesom
CLEVELAND, O. — V jeseni smo in čas izletov in prireditev v prosti naravi je za nami. Društveni prostori spet odpirajo svoja vrata. Zvest svoji stari navadi priredi Družabni klub Baragovega doma svoj prvi družabni večer z večerjo in plesom dne 8. oktobra 1.1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Za ta večer nam obetajo nekaj posebnega. Pravijo, da bodo kuhali in pekli samo moški in servirali tudi le moški. Je to reakcija na to, da nas ženske vedno bolj spodrivajo od povsod. Sedaj po II. vatikanskem koncilu že na prižnice in za fajmoštre silijo. Govornice so sicer dobre, toda malo težko je radi konca. Samo, da ne bo tako kakor takrat v Novem mestu, ko je sodnik vpra-
isgr. John E, Seliiffrer, župnik pr! Sv, Jolefu i’ fllsfidištii, ¥ pokefu
CHISHOLM, Minn. — Rt. Rev. Msgr. John E. Schiffrer, župnik pri Sv. Jožefu, je bil letošnjega 18. avgusta od duluth-skega škofa F. Schenka upoko-
šal ženico kai ie videla t-krat j6n in 86 je V nedelj0’ 2L aVgU' sai zenico Raj je videla takrat, sta; uradno poslovil od svojih
ko ga je udaril. In žena je pripovedovala in pripovedovala .. . Sodnik jo je nekaj časa poslušal, nato jo prekine in pravi: “Mat’, samo tisto povejte, kaj ste videli takrat, ko ga je udaril.” Žena pogleda sodnika, se oddahne in reče: “Gaspud, bom pa še enkrat od kraja povedava...”
In kaj nam obetajo ti kuharji. Pravijo, da bodo dali najprej predjed, to je mrzel narezek, nato bo sledila glavna jed in sicer praška rolada, dunajski zrezek in “bones frites”, po domače gobova rižota, in zraven še mešana solata. Ko bomo vse to pospravili, bo za zaključek še čokoladna torta in kava. Pravijo, da je kaka sprememba mogoča, toda v istem stilu in ne v slabo. In vse to samo za 2 dolarja. Vstopnina za ples pa še 1 dolar posebej. Začetek serviranja bo ob 7. uri.
Podprti po tej večerji bomo lahko malo posedeli, popili kozarček ta dobrega in se pogovorili. Za mlade in mlade po srcu bo pa poskrbel “Sonet”, ki je pokazal, da zna izvabiti iz svojih instrumentov melodije, ki potegnejo marsikoga na gladki ood. Odložite za ta večer vsakdanje skrbi, ki vam zrejo živce, in privoščite si lep večer v družbi svojih prijateljev in znancev. Razgovorite se z njimi, povejte svoje težave in probleme in čutili boste, da vam odleže. Od pril jateljev boste zvedeli stvari in novice, ki vas zanimajo in spet boste na tekočem o dogodkih v naši skupnosti. Delo, počitek in zabava se morajo menjati, sicer nastopijo motnje v vašem telesu in hodili boste predčasno okrog zdravnikov. Povabite tudi svoje prijatelje in povejte jim, da greste ta večer v Baragov dom. Ne pozabite na svoje ženke, ki so stalno privezane na kuho in čiščenje. Tudi one si žele, morda še bolj kot mi, da pridejo v družbo, da si povedo novice in porazgovore med svojimi sovrstnicami. Četudi bi se tebi ne ljubilo, spomni se, kaj si nekoč obljubil, vzemi križ na svoje rame in pripelji ženko s seboj. In videl boš, da ti ne bo žal.
Na veselo svidenje!
F. Sfiligoj
vernikov z zadnjo nedeljsko službo božjo. Od tedaj živi v svojem prvotnem domu nasproti cerkve sv. Jožefa, ki ga je kupil od Centovi1. Za novega župnika pri Sv. Sžefu je bil imenovan msgr. . ^mes M. Hayden, za njegovega Zaplana pa rev. Ronald R. C
Splošno poznani in priljubljeni monsignor John E. Schiffrer, brat pokojnega rev. Antona Schiffrerja, župnika pri fari sv. Janeza v Milwaukee, je bil rojen v Stari Loki na Gorenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Kranju. Leta 1902 je prišel s skupino slovenskih abiturientov, med katerimi je bil tudi poznani in spoštovani slovenski zdravnik dr. Frank J. Kern, v Ameriko in vstopil v semenišče v St. Paulu v Minnesoti, kjer je bil leta 1908 posvečen v duhovnika.
V prvih letih svojega duhovniškega službovanja je misijo-naril med Indijanci, katerih jezika se je naučil, ter med zgodnjimi naseljenci v krajih Ely, Beroun, Hinckley in drugod. Leta 1910 je postal prvi župnik pri Sv. Jožefu na Gilbertu. Faro je inkorporiral in jo s svojo spretnostjo in požrtvovalnostjo postavil na trdno osnovo.
Leto kasneje je bil monsignor Schiffrer premeščen k Sv. Jožefu v Chisholmu, kjer se je prav tako izkazal za gorečega duhovnika, sposobnega upravnika in gospodarja. Staro cerkev je ponovno prenovil in pregradil, dokler ni leta 1957 postavil nove, ki je postala arhitektonska posebnost vsega severnega Srednjega zahoda in ki slovi po svoji krasoti in izvirnosti. Pri krasitvi in opremi te cerkve je sodeloval znani slovenski kipar France Gorše. Monsignor Schiffrer je zgradil tudi moderno župnišče in sestrski samostan.
Msgr. John E. Schiffrer je splošno spoštovan in priljubljen ne le med svojimi župljani, ampak tudi med prebivalci drugih veroizpovedi. V dolgi dobi preko pol stoletja si je pridobil nešteto , prijateljev in postal eden najuglednejših in najbolj spoštovanih katoliških duhovnikov v vsej široki okolici Železnega o-krožja. Njegova beseda je bila
najrazličnejših načrtih in naporih za vzgojo mladine. Pri skoraj vseh teh programih je bil on dejanski njihov začetnik in vodnik. S svojo preudarno besedo, dobro voljo in šaljivostjo je znal premagati tudi največje težave. Uradno je sedaj v pokoju, toda nobenega dvoma ni, da bo s svojimi skušnjami in sposobnostmi še vedno na razpolago tistim, ki se bodo s takim namenom pri njem oglasili.
Ko je bil v začetku meseca na obisku v Minnesoti med tamkajšnjimi slovenskimi rojaki ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, se je 7. septembra oglasil v spremstvu rev. Dolšine in rev. D. Slapšaka tudi pri msgr. J. E. Schiffrerju, kot naj starejšemu slovenskemu duhovniku v tem delu Amerike.
Zvestemu služabniku Gospodovemu in zavednemu Slovencu msgr. Johnu E. Schiffrerju želimo, da bi v miru in zadovoljnosti preživel večer svojega življenja med svojimi priljubljenimi verniki, starimi prijatelji in znanci v domačnosti Chishol-ma, s katerim je bil tako tesno povezan nad pol stoletja v delu za dušno in telesno korist neštetih.
Bog ga nam še dolgo ohrani!
AD
Prisrčen sprejem nad-škefa Plačnika pri iarlji fnskvieli
CLEVELAND, O. — Težko pričakovani obisk ljubljanskega nadpastirja se je uresničil v nedeljo, 18. septembra, ko je prišel med nas, farane Marije Vnebo-vzete, prevzvišeni nadškof dr. Jožef Pogačnik.
Vse predpriprave za dostojen sprejem nadškofa je vodil Father Raymond Hobart, ki je z veliko vnemo organiziral vsa cerkvena društva in organizacije ter mobiliziral dolgo kolono narodnih noš, ki so nas dobesedno presenetile, kajti med njimi je bilo veliko število Belokranjcev v slikovitih belih narodnih nošah, ki so po svoji originalnosti vzbujale vseobčo pozornost; poleg narodnih noš so nastopile tudi kadetke Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v krasnih plavih uniformah ter znatno povečale slovesnost.
Točno ob 7.30 zvečer se je pričela veličastna procesija, ki se je vila med dolgotrajnim zvonjenjem iz župnišča proti cerkvi; spredaj dolga vrsta ministrantov s svečami in križem na čelu, zadaj pa čč. duhovščina z dr. Pogačnikom v nadškofovskem ornatu. V cerkvi je zaorila s kora mogočna Marijina pesem “Mi smo mornarji”, ki jo je izvajal pevski zbor Ilirija pod vodstvom organista g. Martina Rakarja. Pesem “Mi smo mornarji” je bila izbrana od g. Rakarja v pozdrav nadškofu, ker je sam nadškof dr. Pogačnik sestavil besedilo te pesmi, a skladatelj dr. Kimovec jo je pa uglasbil. Pevci so navdušeno zapeli še dve kitici v pozdrav, nato je prevzvišeni nadškof stopil k prižnici ter se faranom zahvalil za prisrčen sprejem in rekel med drugim, da smo farani lahko srečni, ko imamo Mater Božjo za farno patrono. Le k Mariji se zatecimo v svojih dušnih in telesnih potrebah, posebno pa za našo srečno zadnjo uro; iz zgledov in vzorov svetnikov povzamemo, da so bili vsi veliki svetniki tudi veliki častilci Matere Božje, ki so se zaupno priporočali Mariji v varstvo; opevajmo tedaj Marijino čast in hvalo in se priporočajmo Mariji zlasti v molitvi: Pod Tvoje varstvo pribežimo.
Po teh besedah se je nadškof s svojim spremstvom zopet vrnil k glavnemu oltarju in pete litanije so se pričele; napeve je vo-
blagoslovu so skupno zapeli Zahvalno pesem in cerkvena pobožnost se je slovesno zaključila.
Nato smo se podali v šolski avditorij, kjer smo pričakovali nadškofa, da se mu poklonimo. Velika dvorana je 'bila vsa polna, ravno tako poln je bil stranski koridor; nad zagrnjenim o-drom se je blestel velik napis: Gle, Tvoj Sin! — To je škofovsko geslo dr. Pogačnika, ki si ga je izbral, ko je postal škof; vzel ga je iz prizora, ko je naš Odrešenik visel na križu, zraven križa je pa stala žalostna Mati in se jokala, tedaj je rekel umirajoči Kristus žalostni Materi: Glej, Tvoj Sin!
Naposled je nadškof prišel v dvorano in z njim čč. gg. duhovniki, ki so ga spremljali: msgr. L. B. Baznik, Božidar Slapšak, Julij Slapšak, Anton Rebol, Jožef Godina, Victor Tomc in Raymond Hobart. Zastor na o-
kih besedah poudarjal, da smo Slovenci na splošno ostali zvesti svoji veri in svojemu narodu, čeprav nas usoda večkrat razže-ne na vse vetrove; pohvalil je tudi slovenske domove, okrašene s cvetjem in gredicami; zahvalil se je ob koncu vsem rojakom in rojakinjam, ki so mu priredili tako iskren sprejem. O-krog nadškofa se je zdajci razgrnila nešteta množica in vsak je hotel prevzvišenemu seči v roko ter mu izraziti svojo vda nost. Ko je bilo vse to končan je sledila nekakšna zakuska nadškofa; naša dva fanta od : (Rev. Victor Tomc in Rev. L, mond Hobart) sta prišla na originalno idejo, da sta pripravila za nadškofa kranjske klobase, kislo zelje in ješprenj, s čemur je bilo nadškofu zelo ustreženo in jako všeč.
ROMANJE DSPB V FRANK, OHIO. — Zadnja prilika za ro-
dru se je dvignil in prikazala se j manje k Žalostni Materi Božji v je krasna slika “Mladih harmo-j Frank, O., bo v nedeljo, 2. okt.; nikarjev”, ki so, vsi v narodnih romanje bo vodil Father Ray-nošah, pod vodstvom učitelja- mond Hobart ob vsakem vreme-umetnika g. Rudija Kneza za- nu in opravil sv. mašo v Franku, igrali par krasnih komadov. Na-! O., ob pol enajstih dopoldne. Po to je g. Mihael Sršen zaigral še' maši bo kosilo v kafeteriji; po-solo; mladi Ivan Tominec je pa v imenu Slovenske šole pozdravi nadškofa s krasnim nagovorom ter mu izročil mali dar Slovenske šole. Prevzvišeni se je zahvalil ter malemu Tomincu daroval spominček. Nato so pevci in pevke Ilirije pod vodstvom pevovodje g. Rakarja navdušeno zapeli dve domoljubni pesmi:
“Bodi zdrava domovina” in “Pozdravljen Savinjski dol!” Pevske točke je spremljala na klavirju Miss Josephine Terček.
Naposled je stopil na oder sam prevzvišeni nadškof ter v krat-
poldne bo skupni križev pot v gozdiču in zatem bodo v cerkvi pete litanije. Vožnja za tja in nazaj bo $2.50; avtobus bo čakal na romarje ob 7.30 zjutraj na vogalu 156. ceste pri stari cerkvi Marije Vnebovzete; prijave za romanje in za kosilo sprejemata: Anton Meglic, tel. HE 1-1447, in Lojze Bajc, tel. 531-4306. Rojaki in rojakinje, poslužite se te lepe prilike za romanje k Žalostni Materi Božji ter prijavite se pi’avočasno zgoraj omenjenima gospodoma v velikem številu.
Ernest Terpin
Oranpfan, ©gledalo !i febele
Poskusi indijskega na Malajskem.
Indijski naravoslovec Uman Glagul proučuje že vrsto let o-rangutane, ki jih je v Maleziji le še 59 in so zato zaščiteni. Z njimi je napravil več zanimivih poskusov, in sicer zlasti s 6 čevljev visokim Butanom, “gozdnim človekom”, kakor se v našem prevodu glasi malajski izraz “o-rang-utan”. S tem orangutanom je sklenil naravoslovec skorajda prijateljstvo.
Začelo se je s srebrnkasto verižico, na kateri je bingljalo kovinsko zrcalce in ki jo je naravoslovec obesil na vejo. Orangutan se je približal, snel verižico in si jo skušal pripeti okoli vratu, kakor je bil prej videl Gla-gula. To mu sicer ni uspelo, zato pa se je pogosto ogledoval v zrcalcu. Čez čas je verižico izgubil.
Druga verižica, ki jo je naravoslovec Glagul prinesel s seboj, je bila dovolj dolga, da si jo je orangutan —- zdaj je že slišal na ime Butan — nadel čez glavo, kakor mu je nekajkrat pokazal raziskovalec. Potem je Butan dovolil članom svojega krdela, da so se vsi po vrsti gledali v zrcalu.
Glagul je vzel iz žepa drugo zrcalce, s katerim je ujel sončne žarke in z njimi zaslepil orangutana. Ta ga je skušal posnemati, čez čas mu je uspelo, nazadnje so sončni žarki iz njegovega zrcala zaplesali na naravoslov-čevem obrazu. Orangutan je poskakoval od zadovoljstva. Dve uri kasneje se je že kar dobro spoznal na to reč.
Nato je bil na vrsti drugi del poskusa. Orangutanom je med zelo všeč. Radi iščejo divje čebele, v satovje vtikajo prste in jih oblizujejo. Pri tem se ne boje brenčečih čebel, ki s svojimi želi le redkokdaj najdejo skozi dlako občutljiva mesta.
Naravoslovec Glagul si je izbral orangutana Butana za svoj poskus zaradi tega, ker je bil u-med daljšim opazova-
naravoslovca z “gozdnim človekom”
Butan je pogosto hodil okoli divjih čebel in si oblizoval ustnice, bliže pa si ni upal.
In je nastopil Glagul s svojim zrcalcem. Vroče sončne žarke je usmeril skozi špranjo v votli štor, kjer so domovale čebele. Zaradi vročine so brenčeče muhe zletele iz panja.
Orangutan si je ogledoval, kaj dela naravoslovec. Skušal ga je posnemati, končno mu je uspelo z odbojem sončnih žarkov pregnati čebele, potem pa je brez nevarnosti segel s prsti v duplo in lizal sladko strd.
Ko se je naravoslovec vrnil po nekaj mesecih, mu je orangutan dal znamenje, naj pride bliže, nato pa je privlekel iz skrivališča shranjeno zrcalce in u-smeril sončne žarke v duplo z divjimi čebelami. — Tako je dobil Glagul presenetljiv dokaz o umskih sposobnostih teh opic.
IZ NAŠIH VRST * *
V prometu eno petino spoštovana tudi na drugih pod-;dil prevzvišeni nadškof, a na ko-WASHINGTON, D. C. — V ročjih javnega življenja, zlasti iru ie g- Rakar intoniral krasne1 gotovil naši deželi je zaposlenih v pro- na PoI;U vzgoje. Nad pol stoletja i ^ariline odpeve, ki jih je pela njem, da se ta velika opica izo-metu eno petino vse delovne si- l® kil v odboru krajevne javne Vsa cerkev, da je mogočno grme- giba čebel, ki so jo poprej nekoč le.	| knjižnice in je sodeloval pri ]o P° prostranem svetišču. Po! opikale po ustnicah in jeziku.
Gilbert, Minn. — Cenjeno u-redništvo! S priloženim čekom poravnavamo naročnino za A-meriško Domovino še za nadalj-ne leto.
Tisti, ki smo bolj oddaljeni od večjih slovenskih naselbin, potrebujemo list še bolj, da smo potom njega povezani z vsemi Slovenci po svetu.
Vsem, ki se trudite, da je ta časopis tako priljubljen, želimo še nadaljnih uspehov in se Vam vsem iz srca zahvaljujemo!
Iskreen pozdrave uredništvu in vsem bralcem Ameriške Domovine pošiljata hvaležna
Miha in Ivanka Sodnik
in otroci
*
Pueblo, Colo. — Cenjena u-prava Ameriške Domovine! Priložena je denarna nakaznica za celoletno naročnino, ki mi bo v kratkem zapadla. Čeprav me vid zelo zapušča, ne bi bil rad brez tega slovenskega lista.
Z rodoljubnimi pozdravi vsemu osobju ostajam Vaš stari naročnik
Anton Gradishar
tT II TKTITt	.fr bit'll
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
CxxxYxYxYxYYYYYYTYYxxxxxxxxxYxsYYYxxYYYYxYYYxzYYYYYXlH
Če bi se bil moral pognati le za komolec dlje, bi kri ne bila vzdržala; padel bi bil. Tako se je pa krčevito držal trdnih oprijemov, kakor bi sam sebi ne mogel verjeti, da je rešen.
Nadaljnja pot do torbe, cokel in čutare tudi ni bila lahka, pa Marko jo je preplezal, da niti enkrat ni pomislil na nevarnost.
Odžejal se je z opelinjeno vodo in se odpočil. Potem je še tretjič preplezal žleb, obul nogavice in nataknil cokle. Videi je v skali krvave odtiske svojih nog in desnice in mirno presodil, v kako nevarno peč se je zaskočil: “Naka! Tudi za konje in parizar ne grem še enkrat preskakovat tega mesta samo na lastno kri oprt.”
Hitro se je povzpenjal navzgor, obšel Veliki plaz, stopil na Čelu na rob in se oglasil Joku: “Da ne bo v skrbeh.”
Nad Orliščem je krožilo in krakalo nekaj krokarjev in Marko se je spomnil, kako malo je manjkalo, da ne obletavajo krokarji in kavke sedaj njega, kakor so obletavali Urha, mačev-skega ovčarja. In Ančka bi za pogrebom še jokati ne smela, da bi ljudje ne zvedeli.
“Hvala Bogu.”
* * :»
V nedeljo popoldne so kljub vročemu soncu oživela pota in steze čez Peči. Senoseki in grabi j evke, skoro sami fantje in dekleta, redkokdo je bil oženjen med njimi, so1 odhajali Zavrh na rovte. Bolj praznično kakor de-lavniško oblečeni, z nageljni in rožmarinom na klobukih in na životnik, s koso- ali grabljami čez ramo, so postajali, peli in vriskali, da je bilo v vaseh pod njimi marsikomu hudo, ker je moral ostati doma.
Na njivah sta odganjali jeda in repa, po mejah je že zelenela otava, na Blatih, kjer raste le rudina in trdo seno, se je pa še vedno poznalo, kako široke redove so risale kose.
Ko se je znočilo, so zaplapolali ob pobočju Stola številni kresovi in kakor njim v odgovor so kmalu nato zagoreli kresovi tudi v Jelovici in na Pokluki:
“Blejci in Gorjanci so že kar vsi na rovtih.” In pesmi in vriski niso potihnili pozno v noč.
Vreme je bilo stanovitno in ni priganjalo k delu, pa so v ponedeljek vendar senoseki že na vse zgodaj šekli, ker zjutraj kosa najbolj reže.
Ančka, katero so vsi pohvalili, kako dobre krape je skuhala za kosilo, je imela z gospodinjstvom ves dan zadrego, dasi jr je pomagala Rozalka.
Po večerji so senoseki in gra-bljevke zakurili vrh rovta in polegli in posedli okrog ognja. Od vseh strani so prihajali vasovalci. večinoma fantje, pa tudi nekaj deklet, kakor bi se bili dogovorili, da pridejo pozdravit novo gospodinjo na rovtih, Podlipni-kovo Ančko.
Ančke pa še ni bilo med druščino. Ob ognjišču pred bajto sta hiteli z Rozalko pomivati po večerji.
Ločeno po gručah se je razpletel med vasovalci pogovor, ki se je tu in tam odtrgal v smeh. Molčala pa je pravljica, katero vsi poslušajo in ni se oglasila pesem, katero vsi poprimejo.
Ančka in Rozalka sta pravkar pospravili pomilo posodo in žlice, kar je planil iz teme k njima Volkun.
“Marko!” sta vzkliknili obe hkrati, se zagledali na stezo in čakali.
Marka pa dolgo od nikoder ni bilo in Ančka, ki bi bila čimprej rada v druščini pri ognju, saj so jo že klicali, je postala nepotrpežljiva: “Le kje se obira.” Tudi Rozalki se je čudno zdelo, kako da je Volkun pritekel toliko pred bratom. Ko je pa v svitu ognja opazila, kako se Marko počasi in varno prestopa, ga je šepetaj e vprašala, ali je truden tako hudo ali ga noge bole.
Marko pa se ni izdal in jo je zavrnil precej osorno in glasno, da je tudi Ančka slišala: “Saj ni treba, da bi se mi vedno mudilo, kakor bi me medved podil.” Ančka, ponosna na to, da kuha na rovtih, je pa z nekako očitajočim glasom oponesla ovčarju: “Malo bolj bi se bil pa lahko podvizal, da bi bil vsaj večerjal z nami. Pa prideš, ko že pospravljava.”
Marko, res truden in noge so ga skelele, čeprav je bil v nogavice pod podplate podložil liste divjega boba, je vprašujoče gledal Ančko in skušal uganiti, zakaj ni prijazna z njim: “Saj sem sam skuhal, sebi in Vol-kunu, da sva oba dovolj mela.” Tega pa ni povedal Marko, da sam skoraj nič ni mogel jesti.
Rozalka, ki je brata bolj poznala kakor Ančka, je vedela, da mu nekaj je. Molčala je in čakala. “Ne bom silila vanj, morda bo sam namignil.” Ker je molčala tudi Ančka, je Marko snel s klobuka očnico, ki jo je dopoldne v Orlišču odtrgal za Ančko.
“Ančka! Ali si videla že kdaj tako zvezdo?”
“Ne še.”
“Jaz tudi ne.”
“Jej, je lepa,” se je začudila Rozalka.
“Ančka! Tvoja je.”
Marko je pričakoval, da bo Ančka, ko ji bo dal s tolikim trudom in nevarnostjo pridobljeni cvet, rekla kakšno tako besedo, ali da ga bo tako pogledala, ali da se bo božajoče dotaknila njegove roke, sploh da mu bo na en ali drug način povedala: “Ti, moj Marko, moj fant!’ Da bi opazila, vsaj njegovo ranjeno desnico. Pa je ni. Saj milo vati bi se ne bil dal. Pa vendar—.
Ančka je sprejela rožo in vsa vzradoščena rekla:	“Nocoj se
bom pa postavila.”
Marko je spoznal, po glasu in pogledu je spoznal, da Ančka ni prav nič mislila nanj, pač pa samo1 na to, kako se bo kot domača Podlipnikova hči, ki prvič gospodinji na rovtih, postavljala pri ognju med dekleti in fanti. In očnice ni bila vesela zato, ker jo ji je prinesel Marko, pač pa zato, ker nobena druga ne bo imela takega šopka na život-niku.
Marko je bil žalosten in kljuvalo mu je v podplatih. Dal j c Rozalki izmed ostalih očnic dinga dva najlepša cveta, namenil ji je sicer enega samega in bi bil potem vse cvetje poklonil Ančki, sedaj ga pa ni. Odšel je k ognju ir: je vse očnice razdelil med dekleta, še Manica je dobila svojo. “Samo Ančka in Rozalka bi se bili postavljali z očnicami, sedaj se bodo vse; naj se zahvalijo Ančkini nečimurnosti!” S to mislijo se je umaknil iz veselega kroga h Kuharjevemu To-neju, s katerim sta se pogovarjala o čebelah in sta razgovore drugih samo od strani poslušala.
(Dalje prihodnjič)
-P—---—”
Oglašajte v “Amer. Domoval
“NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV”. — V soboto, 17. sept. t. L, se je zbral v Celovcu NSKS. Na seji so razpravljali o volitvah v koroško Deželno kmetijsko zbornico, ki bodo 6. nov. 1.1. Na njej je bilo tudi podano poročilo o razgovorih s predstavniki Zveze slovenskih organizacij glede skupne slovenske kmetijske šole ža fante. NSKS je na stališču, da je Avstrija po državni pogodbi dolžna vzdrževati tudi slovensko kmetijsko šolo. Razgovori z Zvezo slovenskih organizacij še niso zaključeni.
Po poročilu o prijateljskem o-bisku delegacij osrednjih organizacij koroških Slovencev v Slovenski Krajini (Prekmurju), so prišla na vrsto še organizator-na vprašanja v zvezi s slovenskim političnim udejstvovanjem na terenu. Narodni svet je končno razpravljal posebej še o smernicah za razgovore slovenskih predstavnikov z dunajsko vlado glede realizacije člena 7. avstrijske državne (mirovne) pogodbe.
Vrhovni organizaciji koroških Slovencev sta danes Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij. NSKS zagovarja ureditev političnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih razmer na temelju krščanskih načel; Zveza slovenskih organizacij pa je socialistično usmerjena. Ko je bila leta 1955 podpisana avstrijska državna pogodba, se je začel od časa do časa, se pravi, po potrebi sestajati tako imenovani koordinacijski (vsklajevalni) odbor, v katerem sta obe vrhovni organizaciji udeleženi po 4 predstavnikih. Veljavni so samo soglasni sklepi, ki jih po vsaki seji tudi protokolirajo (dado uradno na zapisnik). Vsa vprašanja v zvezi s čl. 7 drž. pogodbe, ki vsebujejo določila za manjšinjsko zaščito, so predmet razgovorov v
koordinacijskem odboru. - Vsaka politična organizacija ima svoje politično tedensko glasilo, in sicer NSKS “Naš tednik-Kro-nika”, Zveza slovenskih organizacij pa “Slovenski vestnik”. — Koroški Slovenci imajo dve tiskarni, svoje dijaške domove, svoje verske in kulturne in gospodarske organizacije in ustanove.
OBČNI ZBOR DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU. — V četrtek, 15. sept. t. L, je imela Družba sv. Mohorja v Celovcu svoj redni letni občni zbor. Vodil ga je njen predsednik dekan g. Filip Milloni. Na občnem zboru je podal glavno poročilo o celokupnem d r už b inem delu njen ravnatelj msgr. g. dr. Janez Hornboeck. Poročilo nadzornega odbora je podal kanonik g. Ales Zechner.
Na občnem zboru so'navzoči dobili v roke že nekaj knjig lepega družbinega knjižnega daru, ki ga bo Družba razposlala za Vse svete svojim udom doma in po svetu.
G. Lovro Kašelj, župnik na Hodišah, je kot urednik podal poročilo o družbeni mesečni reviji “Vera in dom”.
Na občnem zboru so tudi veliko razpravljali o Dijaških domovih, ki jih Družba vzdržuje z velikimi žrtvami in so letos spet prenapolnjeni. Ni biLvuogoče vsem priglašencem dati zavetja v njenih domovih. Prav iz skrbi za domače dijaštvo se je odbor odločil, da odkupi še hišo, ki meji na družbino posest. — Prihodnji mesec pa bo na Dunaju odprt Dom za slovenske visokošol-ce na Dunaju “Korotan”, ki ga postavlja z neverjetnimi žrtvami in ljubeznijo p. Ivan Tomažič. Družbin odbor se zaveda, da je vsa bodočnost koroškega slovenstva v mladini, zato tudi toliko skrbi in žrtev za njeno vzgojo.
Občni zbor je potekal v izred-
no lepem razpoloženju. Vsem je bilo jasno, da Družba zelo velikdj dela, čeprav svojega dela ne o-beša na zvon.
SLOVENSKA GIMNAZIJA V CELOVCU. — Koroški Slovenci imajo samo eno srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom, t. j. Slovensko gimnazijo v Celovcu s 372 učenci in učenkami. Na njej poučuje 21 slovenskih profesorjev in profesoric. Ravnatelj šole je že vse od njenega začetka dvorni svetnik g. dr. Joško Tischler.
Pri Deželnem šolskem svetu v Celovcu obstaja poseben manjšinski šolski oddelek s slovenskima nadzornikoma: za slovenski pouk na dvojezičnih osnovnih in glavnih šolah v deželi ter za pouk na slovenski gimnaziji v Celovcu odnosno za pouk slovenščine na drugih srednjih šolah Koroške.
NTK
-----~o--------
Sen* FidhrI|!iS se zavzel za kenec feentaifiraisja
Po njegovem mnenju bi predsednik Joiltnson napravil boljše, da ustavi bombardiranja Severnega Vietnama, kot da gre v Manilo na razgovore z “našimi fanti”.
WASHINGTON, D.C. — Načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora W. Fulbright je predsednika L. B. Johnsona obdolžil, da se je odločil za pot v Manilo 13. oktobra le iz političnih razlogov. Veliko boljše bi storil, če bi namesto te poti ustavi letalske napade na Severni Vietnam, je dejal sen. Fulbright, ki je znan nasprotnik sedanje politike Združenih držav v Vietnamu.
Predsednik Johnson pojde 18. oktobra v Manilo na Filipinih, kjer se bo sestal z vodniki držav, ki sodelujejo z Združenimi državami v vojni proti, -rdečim v Južnem Vietnamu, da preudarijo skupno nova pota za končanje vojne. Posveta, ki ga je sklical predsednik Filipinov Marcos, se bodo poleg predsednika ZDA Johnsona udeležili tudi predsedniki vlad Avstralije, Nove Zelandije, Južnega Vietnama, Južne Koreje in Tajske, po besedah sen. Fulbrighta “naši fantje”.
Sen. Fulbright trdi, da se je Johnson odločil za ta sestanek, da bi tik pred novembrskimi volitvami napravil na volivce vtis, da se “resno prizadeva za mir”, i !Po senatorjevem mnenju bi bila'
dejansko uspešnejši korak na poti h končanju vojne ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, predno dajo rdeči kakršne koli obljube.
Bivši predsednik Truman je dejal nekoč o sen. Fulbrightu, da je preveč izšolan, toda zdi se, da mu vse šole ne pomagajo do stvarne presoje komunističnih i ciljev in komunistične taktike. Komunisti niso nikdar cenili velikodušnosti in humanosti, vedno poznajo le svoj cilj in sredstva, ki mu služijo. Pred močjo se umaknejo, pa izrabijo zopet prvo priložnost za napad. Dve dosedanji prekinitvi letalskih napadov nista odprli poti k miru, rdeči so ju le izrabili za okrepitev svojih položajev in o-brambnih naprav. Sen. Fulbright jim hoče dati za to še novo priložnost!
-------O......
Otok za opice
Pod geslom “Vrnitev v divjino” namerava naravoslovec in ravnatelj frankfurtskega živalskega vrta Bernhard Grzimek izpostaviti na otoku Rubondo v Viktorijinem jezeru večjo skupino dresiranih šimpanzov iz evropskih živalskih vrtov. Otok naj bi postal rezervat za šimpanze; Grzimek je doslej dobil v ta namen deset opic te vrste, ki so jih že prepeljali v Nairobi.
Kaže, da se bodo opice težko navadile na trdo življenje v naravi, kjer bodo morale same skrbeti zase. Za zdaj ne marajo piti vode, ker so bile v živalskih vrtovih vajene čaja iz poprove mete. Nekaj časa bodo še skrbeli zanje, da ne bodo postopoma navadile na divjino in na to, da morajo same misliti na hrano.
-------o------
Le kako je mogoče?
CHICAGO, 111. — Od v težke prometne nesreče zapletenih motornih vozil jih je 78 odstotkov na suhih, ravnih cestah ob jasnem vremenu.
Help Wanted Male & Female
AUTOMATED CAFETERIA HOSTS OR HOSTESSES
permanent positions available in East side area. Hours 8:30 AM to 1 PM. Must be reliable, with good references.
For appointment call 662-8400 Ext. 39
THE CHARLES CORP.
19701 So. Miles Ave. an equal opportunitv employer
(188)
Dve tretjini od sladkornega
t'l’Scl
NEW ORLEANS, La. — Dve tretjini vsega sladkorja na svetu pridobe iz sladkornega trsa, o-stanek pa da sladkorna pesa.
2enske dobijo delo
Wanted
COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, ki bi pri nas ostala, 3 mali otroci, v May-field Heights, stalno, priporočila. 266-4477 ali 449-5208.	(189)
Cleaning Woman
Friday afternoons, 4 hours, $5. English.
CARL’S CAFE EN 1-8997
(189)
MALI OGLASI
Dober kup $$$$ 4-družilnska hiša, vsako stanovanje 2 spalnici, posamezne udobnosti; v dobrem stanju. Isti lastnik 20 let. Cena $9000.
MAIN LINE REALTY HE 1-8181	AC 1-9381
1191 E. 79 St.
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414.
(x)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, plinski furnez se odda v najem. Vprašajte na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009.	(188)
Hiša naprodaj
Popolnoma prenovljena enodružinska hiša je naprodaj v okolici sv. Vida. Kličite 431-4495.
-(188)
Na London Rd.
Zidana hiša s 4 spalnicami, polna | klet, veliko posebnosti, garaža, zelo čista in v dobrem stanju. Pri E. 185 St.
Zidana hiša s 3 spalnicami, polna klet, dvojna garaža, v prvovrstnem stanju. Pokličite nas in oglejte si naše nove in rabljene domove. Z veseljem Vam bomo pomagali pri izbiri vašega prihodnjega doma.
UPSON REALTY RE 1-1079	499 E. 260 St.
(189)
PRI TELESNIH VAJAH — Afriški domačini v policiji Južno-afriške unije morajo biti telesno trdni in dobro izvežbani. Na sliki jih vidimo pri telesnih vajah. Ti policijski oddelki služijo le za vzdrževanje reda in miru med črnimi domačini.	______________________
Hiša naprodaj
Dvodružinska zidana hiša, prvič naprodaj, na Shawnee Ave., med E. 185 in E. 200 St. 5 let stara, garaže, v prvovrstnem stanju. Se mora prodati; v sred-j njih 30h.
KEENER REALTY 401 E. 200 St. 481-1226
(190)
V najem
5-scbno stanovanje s kopalnico, zgoraj. Vprašajte na 1274 Norwood Rd. ali kličite 391-6523.
-(188)
Stanovanje iščeta
Dve upokojeni osebi iščeta stanovanje z dvema spalnicama | v okolici Neff Rd. pri E. 185 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče 531-5705.	(188)
Sobo oddam
Zaposleni osebi ugodno oddam čisto opremljeno sobo s souporabo kuhinje in z lastnim vhodom na Addison Rd. tel. UT 1-3955.	(188)
Euclid — lastnik prodaja
Naprodaj je semiranch hiša, velika kuhinja, 4 spalnice, obložena rekreajciska soba, vse v dobrem stanju. $24,900. Kličite 731-3248.	(189)
V SOBOTO
8.
oktobra
PRIREDITA BARAGOV DOM IN DRUŽABNI KLUB v svojih
prostorih 6304 St. Clair A*e.
družabni večer
Člani, prijatelji in njih družine vljudno vabljeni.
VEČERJA: predjed, glavna jed in desert s kavo. Deliti začnemo ob sedmih zvečer. Ob igranju znanega orkestra SONET bo od 8:30 dalje PLES
V SOBOTO
8.
oktobra
TRYGVE GULBBANSSEN
GOZDA
Nekdo je bil toliko prisoten, da je napregel konja in se odpeljal proti severu, da bi obvestil Bjomdalce.
Te noči je z Bjorndala privozilo mnogo voz z bakljami. Čisto zgoraj ob vhodu v dolino so se razdelili ter na obeh straneh z bakljami preiskovali bregove.
Vso noč je Adelajda odhajala na balkon in do oslepelosti strmela v Hammarbojske višine. Pravkar se je hotela vrniti v izbo, ko je gori nad gozdom zagledala šibak sij. Izginil je, pa se spet pojavil in zdaj je lahko jasno razločila baklje. Počasi so prihajale po griču navzdol — o, tako počasi. Adelajda je zaprla oči in se opotekala proti vratom, znova pa se je zravnala in se zastrmela v baklje. Zavile so na Hammarbo, sij bakelj je oplazil hiše. Toda — naprej niso šli. Zakaj neki so se tam ustavili?
Nenadoma pa je tiho šepnila: “Šli so po Uno, da bi stražila pri mrliču. Dag je mrtev.”
f *S’ '
Bil je mali Dag, ki je v tihem zalivu odkril očetov obraz in z drvarjem Martinom je stopil ponj. Pokopali so ga z otrokom, katerega se je še z otrplo roko oklepal.
Njegovo levo sence je zdrobila ledena plošča ali pa eden izmed opornikov; Martin je menil, da ga je ubil udarec — sicer 'bi se lahko s fantom rešil na breg. Kajti Dag se ni prvič peljal čez led in ni se mu prvikrat udrl. Dobro se je zavedal nevarnosti, ni pa mogel prenesti pogleda na otroka, ki je bil v smrt-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SPRAY HELPERS Men needed for sanding & patching in spray dept. Also exp. all around man to work on trade show exhibits Call 286-7500
(187)
FEMALE HELP
COMPANION — COOK Interested in doing housework and cooking. Day off. Make a home with invalid woman wanted. Ben-senville vie.	CL 5-2986.
__________________________(187)
HOUSEWORK
Light cooking. Stay or go. Care for 3 child. 2 in school. South Side. References.	374-4458
_________________________ (187)
Responsible mature woman for gen’l. hskp. Lite cooking. Live in. Sun. & Mon. off. Ov/n rm., bath, TV & radio. Good wages. Gd. transportation. HI 6-1948.	(189)
HELP WANTED — COUPLES
Couple to manage one small apt. Hotel. Gd. Salary & Apt. Also, we need one woman to take care of a house. Live in. Call Mrs. Fischer.
ni nevarnosti. Dag,je bil prav tako mehkega srca ...
Na poti proti domu niso vzeli s seboj le Une. Nekdo je bil tudi na Borglandu pri gospodični Bamarjevi. Gotovo so menili, da jo bo Adelajda potrebovala.
Ko je prišla teta v izbo, je Adelajda nezavestna ležala na tleh. Šele tretjega dne je lahko odšla v “staro hišo”. Una je bila odredila, da morajo v njej Daga položiti na mrtvaški oder; kajti tu je najraje prebival. Pri tem pa je gotovo mislila še na nekaj drugega. Ko je prišla Adelajda, je na ognjišču gorel ogenj. Dag je ležal na svoji postelji. Sij ognja je dajal njegovemu licu topel dih življenja, da, skoraj mladosti. Dolgo je stala negibna, potem pa se je zgrudila na posteljo. Ob vznožju pa je z nepremičnim obrazom sedela Una Hammarbojeva.
Med vrati je stala gospodična Ramarjeva. Zdaj je bila stara že dva in sedemdeset let, v zadnjih letih se je bila naglo postarala in postala nekam.šibka. Njeni lasje so bili snežno beli, njen glas starčevski, še vedno pa je govorila razločno. Stopila je k Adelajdi in, ko je ta za hip prenehala jokati, jo prijela za roke in jo dvignila: “Moža, kakršen je Dag, ne smemo objokovati. Dal je življenje za sočloveka — više se človek ne more povzpeti.”
Adelajda se je spomnila prerokbe Ane Hammarbojeve, o kateri je čitala v zapiskih matere Tereze. Med vrati se je še enkrat okrenila in dolgo strmela v Dagov obraz, ki se je v svetlobi ognja svetil iz teme.
10
Predno je prišla tokrat Adelajda spet k sebi, je potrebovala precej časa, in ko se je koncem poletja spet pokazala izven hiše, so ljudje dolgo gledali za njo. V obrazu in postavi je bila videti za leta starejša.
Hlapec Syver še ni opešal in je še naprej gospodaril na Bjorndalu in Borglandu, kakor ga je bil naučil oče Dag; v pomoč mu je bil Even Eteinrud in — če ga nekega dne ne bo več
CHICAGO, ILL
3IALE OR FEMALE HELP
PRESSER — FINISHER Full time. Male or Female. Steady Work. Good salary.	627-4081
(187)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER-FOR SALE OR RENT 4% rm. brk. residence. Full bsmt. Garage. Lovely residential area. JOHN KIMEL, 7114 So. Kedzie. Call Sat. or Sun. A.M. PR 8-1637 _______________________ (187)
BY OWNER — 4915 N. Austin Ave., 3 fcdrm. brk. Cape Cod, w-formal din. rm., screened patio, pan. rec. rm. 2V2 car brk. gar. 50’ lot. Exc. trans. Low 30’s. Offer. 286-5077.
— bo ta tudi njegov naslednik. Gozdne delavce je prevzel drvar Martin in tam je šlo vse po stari poti naprej.
Dečka sta bila povsod z mladostno vnemo poleg, kjer koli je bilo treba pomoči; sicer pa sta se s psom in puško klatila po gozdu in močvirju, potovala po gorah in planjavah po istih poteh kot stari oče v mladih in starih letih, po poteh, po katerih je njun oče vse svoje življenje neutrudno hodil. In ponoči sta v kočah počivala na pogradih ali pod milim nebom ob ognju, kakor je delal to njun rod že od nekdaj.
Nekega večera je sedela Adelajda v pisarni pri knjigah. Bila je jesen in zunaj je pihal veter in deževalo je. V dimniku je tulil veter in dež je bil ob okna. V jeseni je postala nekoliko bolj sveža. Teta jo je pridno obiskovala in jo opozarjala na opomine očeta Daga, o katerih ji je bila nekoč Adelajda sama pravila: naj pride kar koli, človek
se mora dvigniti in iti vse svoje življenje naprej.
Pravkar je to in ono uredila v knjigah; kajti marsikaj je bilo zaostalo. Počasi se je spet prebudila njena močna narava in v pisarni se je spet nekolike bolje počutila. Da, številke, mala čarobna znamenja, so najbrže vzbudile v njej nekaj, kar ji je tičalo globoko v krvi že mnogo rodov. In ker je bila zdaj navezana samo nase, jo je spet zagrabila misel, da bi kar se le da zagotovila obstanek sebi in otrokoma.
Pravkar je izračunala vsoto, ki so jo imele dolinske občine v zaostanku, koliko obresti bo prejela in kako visoka bo v nekaj letih vsota v banki. Tedaj je slišala, da je zapeljal na dvorišče voz, razločila je glasove gospodične Krusejeve in nekega moža. Vstala je in odšla v vežo. Tam je našla nekega gospoda iz mesta; zdel se ji je znan, ni pa se mogla spomniti njegovega imena, dokler ji ga ni imenoval.
LO 1-1115	(188)
MALE HELP
SECURE YOUR FUTURE DON’T DELAY-APPLY TODAY!
• GENERAL FACTORY • FORK LIFT OPERATOR
Full Time — 6 Day Week Many Company Benefits — Ages Open
Apply in person to MR. LEUTHOLD
Amerisan Cyastamid - FiaE Bspl
9301 W. Belmont Ave.	Franklin Park, 111.
AMERICAN NOME, PUS.CD.1! 11:
. MHH- 1
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
6117 St. Clair Avenue
tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
BOLJ TEŽKO BI BILO ZAVITI — Straniščne školjke bi bilo res bolj težko zaviti v papir, bilo bi jih pa še vedno možno spraviti v škatlje iz lepenke. V poljskem glavnem mestu Varšavi ne gledajo na take malenkosti, prenašajo jih, kot kaže gornja slika.
Bil je Dagov odvetnik, pa tudi že odvetnik očeta Daga kakor njegov oče. Torej se je prav dobro spoznal v bjorndalskih zadevah. Prišel je, da bi se z njo pomenil o nekaterih stvareh ali v tem pasjem vremenu se mora še prej preobleči. Gospodična Krusejeva ga je odvedla v modro sobo.
(Konec prihodnjič)
-------o-------
Na trg s tovornjaki
CHICAGO, 111. — V naši deželi pripeljejo 95% vseh jajc in perutnine v tovornih avtomobilih. Na enak način pride na trg tudi od 75 do 80% vse živine.
Orkester “VISELI SLUVEK6I”
Vas vljudno vabi, da se z njim poveselite in zaplešete ob veselih zvokih domačih melodij. Orkester igra VSAKI petek zvečer v restavraciji “HOFBRAU HOUSE” na 1400 East 55th Street od 9. zvečer dalje, poleg- tega v soboto: 1 oktobra na jesenski zabavi DSPB društva “TABOR” v Slov. domu na Holmes Avenue.
15. oktobra zvečer v restavraciji “HOFBRAU HOUSE” 1400 E. 55th 22. oktobra na jesenski zabavi “BELOKRANJSKEGA KLUBA” v Slov. domu na Holmes Ave.
29. oktobra v Slovenskem domu na E. 65th & St. Clair “NIGHT IN SLOVENIA”
12. novembra v dvorani Sv. Vida na zatjavi “ŠTAJERSKEGA KLUBA”
24. novembra v Slovenskem domu na E. 65th & St. Clair “TONY’S POLKA PARTY”
3. decembra v restavraciji “1IOFBRA.U HOUSE” na 1400 E. 55th. 31. decembra Silvestrovanje v restavraciji “HOFBRAU HOUSE” 1400 E. 55th St.
Društva, ki želijo najeti orkester za prihodnje leto, naj to kmalu store, ker ima orkester že sedaj več angažmajev do junija 1367. Kličite Dušana Maršiča. 361-9373.
STEKLEM
Nič zastavnine • Nič vračanja
• Strelih spada tja, kjer je veselje...

... Kjerkoli se ljudje zabavajo, najdete z ognjem varjeno Stroll’s pivo v priljubljenih kartonih z 8 steklenicami, za katere ni potrebna zastavnina ne vračanje. Ko boste šli prihodnjič v veselo družbo, vzemite s seboj več takih kartonov z 8 stekle-^	nicami Stroh’s piva. Edino ameriško z ognjem
^ ** varjeno pivo.
s Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
Z OGNJEM VARJENI OKUS
SPOMINČKI — Rusinji barvata lesene piščančke, namenjene udeležencem svetovnega znanstvenega kongresa za rejo perutnine v Kijevu za spomin