Komentar tedna Letos mineva triintrideset let od oktobrske noči v Šoštanju. V tem malem mestu ob bregovih Pake je bilo takrat turobno. Zasedli so ga okupatorjevi vojaki, katerim so pomagali maloštevilni domači izdajalci. Po zasedbi so mnoge narodnjake izselili in odpeljali v zapore. Nasilje in strahovlada naj bi bila tista, ki bo spravila ljudi k poslušnosti. Šest mesecev je nemški škorenj že hodil po slovenskih tleh. Zato so se prišleki na naši zemlji počutili povsem varno. Menili so, da jim nihče ne more do živega. Vendar so se ušteli. H ponižanje, ki so ga doživeli Nemci po mnogih zmagah, pa je imelo za nastajajočo partizansko vojsko neizmerno moralno podporo. Kot več let nazaj, bomo prebivalci velenjske občine tudi letos slavili svoj praznik, slavili v spomin na zgodovinski osmi oktober. Vendar za nas to ni zgolj zgodovinski dan. Spomnili se bomo številnih delovnih zmag, spomnili se. bomo časov, ko smo strnili sile in ■ začeli obnavljati porušeno ter graditi novo. Vse kar smo v naši občini ustvarili - in tega ni malo - jc sad naših delovnih ljudi. Letošnji občinski praznik pa je za nas še tembolj pomemben, saj n smo 1. marca sprejeli srednjeročni razvojni načrt do leta 1980. V njem smo zapisali vse tisto, kar bomo do konca tega desetletja novega ustvarili. Obenem pa smo se tudi obvezali, da bomo vsi skupaj to resnično naredili. Zato bo letošnji občinski praznik manifestacija, na kateri bomo znova potrdili, da želimo napredovati in ustvarjati. To Niso pričakovali, da se bo potlačeno in ustrahovano ljudstvo uprlo. Nemci so slavili veličastne zmage, uvedli na okupiranih ozemljih red in poslušnost. Zlasti pa uporništva niso pričakovali od majhnega naroda, kot je bil slovenski. Prvi dobro občuten upor pa so kljub njihovi budnosti in nasilju s pripravljenimi naperjenimi puškami doživeli v malem mestu . . . Bilo je v noči od 7. na 8. oktober, leta 1941. Prvi štajerski bataljon, ki so ga sestavljale savinjska, revirska in pohorska četa, je napadel okupirani Šoštanj. Petdesetim borcem je poveljeval Jože Letonje-Golob., Napadalci so dobro pripravili načrt. Nenadoma so vpadli v Šoštanj in mesto za nekaj časa zavzeli. Resnično je bila to nepričakovana in drzna akcija slovenskih partizanov. Zato ni čudno, da je Nemce in njihove sodelavce izredno presenetila. Bili so močni, v nasilnih okupacijah številnih evropskih dežela uspešni, zato kaj takega niso pričakovali. Partizanski vpad v Šoštanj je zadelj tega imel velik odmev. Pomembno pa je zlasti, da je bil to prvi napad na kako mesto v zasedeni Sloveniji. Moralnega in političnega poraza so se Nemci dobro zavedali, zlasti zaradi tega, ker so ga doživeli tako kmalu po zasedbi. To je bil pravzaprav znak, da se uporno ljudstvo na tem koščku slovenske zemlje ne strinja z redom, ki so ga želeli uveljaviti okupatorji. Veliko ►PET SMO SE DOBILI V ZAVODNJAH pomeni, da se bomo spet obvezali za izvrševanje skupno dogovorjenih in demokratično potrjenih obveznosti. Med mnogimi dokumenti, pa velja to zlasti za naš srednjeročni razvojni plan do leta 1980. Letos v naše občinsko praznovanje sovpada tudi 15. obletnica odkar smo zgradili središče novega mesta Velenja. Takrat je Velenje bilo proglašeno za slovensko mesto. Zato bomo v sklopu letošnjih prireditev podpisali listino o mestu Velenju in mu določili njegove mestne meje. Na svečanem zasedanju občinske skupščine pa bodo poleg sprejetja te listine predstavniki krajevnih skupnosti in drugih podpisali še srednjeročni razvojni program. To pa pomeni, da se bodo v krajevnih skupnostih pred praznikom občani znova pogovarjali in preverjali naš plan. Razvoj gre hitro naprej, zato je prav, da razvojni načrt v času našega občinskega praznika pregledamo in po potrebi dopolnimo. Zlasti velja pregledati njegovo realizacijo. LJUBAN NARAKS flamica, poglej barvice pa.. > v MOZIRSKI OBČINI Veliko slavje Prebivalci mozirske občine praznujejo dvanajstega septembra svoj občinski praznik kot spomin na oswoboditev Gornje Savinjske doline septembra leta 1944 in na dan, ko je padla zadnja utrjena sovražnikova postojanka na tem območju. Prireditve ob občinskem prazniku mozirske občine se bodo začele že jutri, 7. septembra v Šmi-helu nad Mozirjem z odkritjem spominske plošče padlemu partizanu Karlu Fužirju. V nedeljo, 8. septembra bodo v Mozirju odprli novo strelišče ter športno igrišče v Nazar-jih. Poleg tega bodo izročili namenu tudi dva kilometra asfaltirane ceste Šmartno ob Dreti-Brdo. V soboto, 14. septembra bodo na slavnostni seji občinske skupščine podelili letošnje občinske nagrade. Tega dne bodo odprli tudi modernizirane ceste v Gornjem gradu. ; Osrednja proslava ob letošnjem občinskem prazniku mozirske občine bo v nedeljo 15. septembra v Gornjem gradu. Tu se bodo namreč zbrali borci preživelih enot IV. operativne cone, ki so sodelovali pri osvobajanju doline. Slavnostni govor na zboru bo imel predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marine. V kulturnem programu pa bodo nastopili godbeniki, pevci in recitatorji iz Trbovelj. l ako presenečeni so vzklikali otroci prvega dne šolskega pouka na podružnični šoli v Zavodnjah. Ko so se vsedli v šolske klopi, jih je čakalo presenečenje. Dobili so najnujnejše stvari za v šolo. Letos je krajevna skupnost ustanovila prireditveni odbor ,,V Zavodnjah se dobimo". Ta je s pomočjo organizacij združenega dela in drugih ter z organizacijo več prireditev zbral denar, da so učencem kupili učbenike, šolske potrebščine, aktovke in drugo. S tem so v velenjski občini na prvi od osnovnih šol začenjali uresničevati zamisel o brezplačnem šolanju. Ta ponedeljek, prvi dan šolskega pouka, so v Zavodnjah pripravili priložnostno slovesnost, katere so se udeležili učenci, učitelji, starši in številni gosti, med njimi Nestl Žgank, Vlado Zakošek, Hermina Groznikova, Jurij Jug, Franjo Arlič, Karel Kordež in drugi. Zbranim je spregovorila podpredsednica občinske skupščine Hermina Groznikova. Posebno pomembne so tele njene besede: ,,V razmeroma kratkem času smo že četrtič gostje vaše lepe vasice. Največjo zaslugo za to ima prireditveni odbor akcije „V Zavodnjah so dobimo". Ob tej priložnosti želim posebej poudariti, da so Zavodnje krajevna skupnost, ki je izredno hitro dojela bistvo novega ustavnega sistema in da so njeni člani v zelo kratkem času spoznali, da jim nova ustava daje dejansko neomejene možnosti razvoja in delovanja. Zavodnje so zatorej dokaz, da lahko napredujejo in se razvijajo tudi kraji, ki jim njihova lega navidezno ne daje možnosti učinkovitega razvoja. Pri vas pa je živela težnja po hitrejšem napredku kraja. Sama želja bi bila za dosego tega cilja premalo. Znali ste zgrabiti za delo in uspeli. Nekoč zaostal kraj, ste s svojim delom in družbeno pomočjo povsem spremenili. Letos pa ste se prvi v občini lotili zahtevne in zelo pomembne akcije. Ugotovili ste, daje med vami veliko družin, ki ne zmorejo stroškov šolanja svojih otrok. Poiskali ste način, da bi dali enake materialne pogoje učencem za delo v šoli. Organizirali ste akcijo „V Zavodnjah se dobimo". Osnovni namen je bil zbrati denar za brezplačne šolske potrebščine vaših šolarjev. Ob tem, ko ste uresničevali ta cilj, pa ste si približali tudi košček kulture, ki človeka plemeniti. Dokaz, da je naš kmečki in delavski človek željan kulture, je bil velik obisk na vaših prireditvah. Rezultat nekajmesečnega dela jc danes pred nami." V Zavodnjah je akcija uspela. Zdaj bi bilo dobro, da sledijo tudi v drugih krajih velenjske občine. Vsi, ki smo tega dne v Žavodnjah gledali srečne, nasmejane obraze otrok, smo uverjeni, da primer iz Zavodenj ne bo osamljen. L. N. 6. septembra 1974 leto X št. 34 (242) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks VELENJE, 29. AVGUSTA - V Velenju je bila danes seja sveta osmih občin širšega celjskega območja, ki jo je vodil zdajšnji predsednik sveta, Nestl Žgank, predsednik velenjske občinske skupščine. Seje so se udeležili predsedniki oziroma podpredsedniki občinskih skupščin ter predsedniki oziroma podpredsedniki občinskih izvršnih svetov iz Celja, Laškega, Mozirja, Slovenskih Konjic, Šentjurja pri Celju, Šmarij pri Jelšah, Velenja in Žalca. Uvodoma sta predsednik skupščine občine Velenje,. Nestl Žgank, in predsednik izvršnega sveta skupščine Velenje, dipl. inž. Franjo Kljun, spregovorila o dvojni pomoči Velenjčanov prizadetim po potresu na Kozjanskem, in sicer krajevni skupnosti Zibika v občini Šmarje pri Jelšah. Sicer pa so predstavniki občin poročali o zaposlenih v krajih v drugih občinah, se pravi ne tam, kjer je sedež organizacije združenega dela. Razpravljalci pa so bili tudi enotnega mnenja, da je odprava posledic po potresu, čeprav bo ta akcija terjala precej več denarja, kot smo sprva računali, le prva pomoč Kozjanskemu in Obsotelju. Treba bo pripraviti in sprejeti vseslovenski načrt za pospešitev gospodarskega razvoja na tamkajšnjem odločitev že sprejeli. Ker pa bodo potrebna • PO SEJI SVETA OSMIH OBČIN ŠIRŠEGA CELJSKEGA OBMOČJA V VELENJU Dogovor za nove akcije pomoči poteku akcije zbiranja pomoči za pomoč prizadetim na Kozjanskem in pa o odločitvah o dvojni pomoči. Na seji sveta osmih občin širšega celjskega območja v Velenju so se potem, ko so obravnavali posledice potresa na Kozjanskem, dogovarjali za skupne akcije, katerih namen mora biti, da se ne odpravijo samo posledice potresa, pač pa da se pospeši gospodarski razvoj tega območja. Predstavniki občinskih skupščin in občinskih izvršnih svetov iz občin širšega celjskega območja so med razpravo poudarili, da je med dosedanjo akcijo zbiranja pomoči za prizadete po potresu na Kozjanskem znova prišel do izraza solidarnostni čut našega delavskega razreda. To kaže ne samo solidarnostni delavnik, 13. julij, pač pa tudi vse pogostejše odločitve naših delovnih ljudi in občanov za dvojno pomoč prizadetemu prebivalstvu. Medtem ko so se Velenjčani odločili za izgradnjo nove osnovne šole v Zibiki, pa so se v Celju odločili za akcijo pomoči pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev iz občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, ki so zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela v Celju. Pri tem so tudi opozorili, da so v prenekateri organizaciji združenega dela doslej premalo skrbeli za zaposlene, posebej ie za reševanje stanovanjskih problemov precejšnja sredstva za odpravo potresne škode, predlagajo izoblikovanje sistema zbiranja sredstev za odpravo območja. V Celju, na primer, že preučujejo možnosti, da bi organizacije združenega dela odpirale nove obrate na Kozjanskem. Seveda pa je treba pomagati temu nerazvitemu območju tudi sicer. V akcijo za pomoč pa se mora vključiti tudi Skupnost slovenskih občin. Nasploh pa je treba storiti vse, da se odpravijo vzroki gospodarskega zaostajanja Kozjanskega in Obsotelja. Svet' osmih občin širšega celjskega območja je na seji v Velenju sklenil, da bo predlagal vsem delovnim ljudem v Sloveniji, da v septembru opravijo še en solidarnostni delavnik za pomoč prizadetim po potresu na Kozjanskem in v Obsotelju. V nekaterih občinah celjskega območja so tako odločitev že sprejeli. Ker pa bodo potrebna precejšnja sredstva za odpravo potresnih posledic kot za pospešitev gospodarskega razvoja manj razvitih območij. Svet osmih občin širšega celjskega območja se je zavzel tudi za to, da bi odpravili nekatere omejitve pri dodeljevanju potrošniških posojil z benificirano obrestno mero za prizadete po potresu, saj je ta denar na banki še neizkoriščen. Vse temeljne organizacije združenega dela v naši republiki pa so sklenili pozvati, da pomagajo pri reševanju stanovanjskih problemov najbolj prizadetim občanom, saj je ta akcija zaradi bližajoče se zime več kot nujna in neodložljiva. Od kopalk do oblačil za ples na hotelski terasi, za udobnost pod platneno streho in za sproščenost v času vaših počitnic, skratka, za vaš pravi dopust, za dopust, ki si ga želite, vam je v VELEBLAGOVNICI Ninama V VELENJU na izbiro vso blago v oni hiši. Osvoboditev Gornje Savinjske doline Spomladi 1944 seje narodnoosvobodilno gibanje v Štajerski operativni coni naglo krepilo in že kmalu se je s pošiljanjem novo mobiliziranih borcev v VII. korpus na Dolenjsko bogato oddolžila za pomoč, ki jo je dobila s XIV. divizijo. Štajerske enote so se po uspešnem izvajanju svoje poglavitne naloge - mobilizacije, tudi same naglo številčno krepile, v številnih uspešnih napadih na sovražnikove postojanke in kolone ter v sabotažnih akcijah pa so se usposobile tudi za večje vojaške operacije. Glede na te uspehe je glavni štab NOV in PO Slovenije 23. julija 1944 v svojih navodilih usmeril narodnoosvobodilne enote na Štajerskem tudi v kombinirane operacije, ki naj imajo cilj „ustvariti za utrditev vojske in za pospeševanje mobilizacije nujno potrebne otoke osvobojenega ozemlja, ki lahko služijo kot potrebna baza za organizacijo vojske, za bolnišnice in v političnem in vojaškem pogledu za dviganje zaupanja v našo vojsko in našo oblast s strani civilnega prebivalstva."v Tako bi tudi IV. štajerska operativna cona dobila svoja osvobojena ozemlja, ki se je v Ljubljanski pokrajini, slovenskem Primorju in na Gorenjskem, kjer so obstajala že od obdobja po italijanski kapitulaciji, izkazala kot pomemben temelj za nadaljni razmah NOB v vojaškem in političnem pogledu. Štab IV. operativne conc (komandant- Franc POGLAJEN -KRANJC), politični komisar Jože BORŠTNAR/ je nato že 30. julija 1944 začel z glavnino svojih sil operacijo za osvoboditev Zgornje Savinjske doline, kjer so sovražnikove posadke sestavljali II. in III. vermanšaftski bataljon, razne policijske enote, ter orožništvo. Šlan-drova brigada je po enodnevnih hudih bojih 31. julija strla sovražnikov odpor v dobro utrjenih postojankah na Ljubnem in osvobodila še Luče, Zidanškova brigada pa je 1. avgusta prisilila na vdajo tudi sovražnikovo posadko v Gornjem gradu. Izredno pomembno nalogo ia so v opcraciji opravile vse tri brigade IX. divizije (Tomšičeva, lercerjeva in Bračičeva brigada) ter Vzhodnokoroški Kozjanski in Kamniško-zasavski odred, ki so z demonstrativnimi napadi na postojanke, akcijami na komunikacije in z zasedami uspešno preprečile sovražniku, da bi iz močnih postojank na kamniškem, celjskem in šaleškem območju ter s Koroške poslale napadenim postojankam pomoč, tomšičevci pa so 31. julija tudi uspeli uničiti sovražnikovo postojanko v Šmartnem ob Paki. Štab IV. operativne cone je nato s smotrno razporeditvijo svojih enot in njihovo aktivnostjo po vsej Štajerski in na Kamniškem ne le preprečil sovražniku ponovno zasedbo Zgornje Savinjske doline, temveč ga celo prisilil, da je moral izprazniti še pet postojank na savinjskem in tuhinjskem območju. Zgornja Savinjska dolina je bila osvobojena do Mozirja, v operaciji je imel sovražnik hude izgube (nad 550 mrtvih, ranjeni in ujetih), narodnosvobodilne enote so si priborile bogat plen, s katerim so se lahko dobro oborožile in opremile, uspešne akcije pa so dvignile tudi njihovo bojno moralo. Prve velike operacije glavnine sil IV. operativne cone, ki so se končale z osvoboditvijo Zgornje Savinjske doline, pa je preko radia Svobodna Jugoslavija pohvalil tudi maršal Tito. Potem ko so štajerske narodnoosvobodilne enote izbojevale osvobojeno ozemlje na Pohorju in na Kozjanskem, je štab IV. operativne cone 11. septembra 1944 začel z ofenzivo na postojanke na mejnem območju med Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. Šlandrova brigada je naslednji dan ob pol šestih zvečer strla odpor najbolj utrjene postojanke na meji osvobojenega ozemlja v Mozirju, Tomšičeva brigada je uničila postojanke v Smartnem ob Paki in v Letušu, Zidanškova I ZADNjE DNI PO SVETU... i 1 je . brigada, III. brigada VDV, Vzhodnokoroški odred ter gojenci podofi-cirske šole pa so uspešno preprečile sovražniku, da bi poslal napadenim postojankam pomoč. Posebna nemška bojna skupina je iz Celja takoj po operaciji sicer vdrla v Mozirje, toda že po dveh dneh se je morala umakniti. Tako je tudi druga operacija na savinjskem območju odlično uspela. Sovražnik je imel spet hude izgube, narodnoosvobodilne enote pa so si spet priborile bogat plen v orožju, strelivu in vojaški opremi. Najpomembnejši rezultat te operacije pa je bilo razširjenje osvobojenega ozemlja. Enote IV. operativne cone so na zahodu premaknile njegovo mejo na linijo Bele vode - Florjan -i Skorno - Tajna -Soteska Dobrovlje. Tako je bila osvobojena vsa Zgornja Savinjska dolina od izvira Savinje do Letuša ter Zadrečka dolina - skupno nad 500 km2. Pomembnost tega razsežnega osvobojenega ozemlja je še povečevala njegovo odmaknjenost od poglavitnih prometnih zvez zaradi česar ni bila izpostavljena pogostim nemškim hajkam. Do velike decem-berske ofenzive 1944, ko so nemške enote Zgornjo Savinjsko dolino spet zasedle, so večji vdor vanjo izvedle le enkrat, od 21. do 25. oktobra. Tako so obstojali v Zgornji Savinjski dolini ugodni pogoji za nemoteno delovanje najvišjih vojaških in političnih forumov na Štajerskem ter številnih zalednih ustanov (skupaj nad 50). Tu so bili nato številni vojaški in politični tečaji, razmahnili sta se partizanska saniteta in tiskarstvo, obratovali so gospodarski obrati in delavnice, urejenih je bilo več spuščališč za pošiljanje zavezniške pomoči in zgrajeno zasilno letališče, razvilo seje šolstvo in kulturna dejavnost, v političnem pogledu pa je bila zlasti pomembna izvolitev in delovanje krajevnih narodnoosvobodilnih odborov in okrajne skupščine za Zgornjo Savinjsko dolino v smislu odloka črnomeljskega zasedanja SNOS. Lahko bi rekli, da je imela tedaj Zgornja Savinjska dolina za Štajersko podobno vlogo kot Bela Krajina za Ljubljansko pokrajino. Izbojevanje velikih osvobojenih ozemelj v Zgornji Savinjski dolini, na Kozjanskem in na Pohorju ter še drugi uspehi enot IV. operativne cone, razmah delovanja organizacij KPS in OF, razvoj ljudske oblasti, množičen odhod fantov in mož v narodnoosvobodilne enote, razkroj v verm&nšaftskih enotah konec po(fetja in jeseni 1944, so nova prelomnica v razvoju narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem, ki je dosegel dotlej največji poleg in prerastel v pravo vstajo, na drugi strani pa so pokazali skoraj popolno okupatorjevo nemoč v tem obdobju. Ti uspehi pa so bili pomembni tudi v slovenskem merilu, ter so bili vidni izraz dejstva, da je tudi Štajerska po intenzivnosti narodnoosvobodilnega boja kljub hudim pogojem dosegla druge slovenske pokrajine. ■ 5 ■ r ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 8 ■ S ■ S ' • DOBA POČITNIC Letošnje dolgo razburljivo »zunanjepolitično" poletje kakor da se je prvi teden septembra naposled umirilo. Po mnogih krizah, razburljivih senzacijah in nepričakovanih dogodkih je nastalo zatišje, ki ga ne motijo poročila o državnih udarih ali presenetljivih političnih potezah. Zdi se, kakor da bi naposled vendarle nastopila doba počitnic tudi za državnike in diplomate. Toda ta vtis je seveda zgolj površen in zato tudi varljiv. V resnici so na veliki mednarodni sceni ostali vsi nerešeni elementi velikih kriz in ostala so vsa nepoga-šena žarišča napetosti - tudi na Cipru, otoku, s katerega sicer že nekaj dni ni nobenih razburljivih novic. A prav Ciper je lahko dobra ilustracija trditve, da je zatišje začasno in varljivo, da so vsa nasprotja še vedno prisotna. Na Cipru se namreč resda ne streljajo, toda razlogi, zaradi katerih se je drama začela, so še vedno tu. Trenutno se na otoku nadaljujejo previdna pogajanja med predstavniki dveh na- rodnostnih skupnosti, ki pa ne zadevajo bistvene probleme in vzroke, marveč zgolj posledice, se pravi problem beguncev, ki jih je po zadnjih ocenah že več kot 230.000. Ta pogajanja bodo morda uvod v širše in globlje razprave o resničnih problemih otoka, namreč o tem, kakšna naj bo bodoča politična usoda Cipra! Ali bo ostal to, kar je bil, svobodna in neuvrščena država, ali pa bo doživel korenite in daljnosežne spremembe? Odgovora na ta vprašanja ta teden ne bomo dobili, vprašanje pa je, če bo tudi naslednji prinesel kakšne bistvene novice z otoka. • POGAJANJA V LUSAKI V nasprotju s Ciprom pa so se v Lusaki začela odločilna pogajanja med predstavniki portugalske vlade in mozambiškega osvobodilnega gibanja FRELIMO, na katerih naj bi dosegi sporazum o neodvisnosti te portugalske kolonije, ene izmed dveh, ki jih Lizbona še ima. Medtem so namreč na pogajanjih v Alžiru dosegli soglasje o proglasitvi neodvisnosti Gvineje-Bissao, najhne portugalske kolonije na afriški zahodni obali. Pogajanja v Lusaki bodo bistveno težja in. bolj zapletena kot so bila tista v Alžiru. Mozambik je namreč veliko večja dežela z veliko večjimi naravnimi bogastvi in tu je tudi veliko več belcev kot jih je v Gvineji-Bissao. Medtem ko jih je v Gvineji-Bissao semo nekaj tisoč, jih je v Mozambiku nekaj stotisoč in to bo v pogajanjih še kako prisotno. Portugalska ima namreč v Mozambiku veliko kapitala, pa torej tudi interese, da se temu ne odpove kar tako. Podobno je tudi v Angoli, ki bo kot vse kaže prišla zadnja na vrsto, da se o njej pogajajo. Tako v Mozambiku kot v Angoli je prisotna neka nevarnost, ki jo v Gvineji-Bissao ni bilo: namreč možnost, da bi bela manjšina s silo prevzela oblast in skušala po vzoru na rasistična režima v Južni Afriki in Rode-ziji organizirati svojo vlado in državo. Novic o takem možnem iraspletui dogodkov ne manjka—podpirajo pa jih seveda predvsem v Rodeziji in Južni Afriki, kjer bi bili zadovoljni, če bi se dekoloni-zacija v Mozambiku in Angoli trajno zavlekla, • FORD SE POSVEČA DOMAČIM PROBLEMOM Novi ameriški predsednik Gerald Ford se tačas posveča predvsem domačim problemom, kar pomeni inflaciji, nezaposlenosti in proizvodnji, se pravi ekonomskim težavam. Zunanjo politiko prepušča svojemu ministru Kissingerju, ta pa se tudi ne odloča za kakšne spektaku-larne poteze. Medtem se v Ameriki sami še vedno niso odločili, ali naj bi bvšega predsednika Richarda Nixona poklicali pred sodnike ali ne. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da je za sojenje nekaj več kot polovica (54 odstotkov) Američanov, toda odločitev o tem bo moral sprejeti preiskovalni sodnik Ja-worski. Sicer pa velja, da je obdobje po odstopu Nixona v Združenih državah Amerike predvsem posvečeno utrjevanju enotnosti in „čišče-nju" vesti nacije, ki je imela več kot preveč pranja umazanega perila. ■ ■ ■ S 8 ■ 8 S i*. ...IN DOMOVINI m ■ 8 I ■ 8 OBISK - Predsednik republike Jospip Broz Tito s soprogo Jovanko je prispel v Slovenijo kjer bo ostal nekaj dni. Na ppti z Brionov se je za nekaj časa zadržal v Kopru, od tod pa je nadaljeval pot v Ljubljano in potem na Brdo pri Kranju, kjer so ga sprejeli in pozdravili najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije- ELEKTRARNA - V podjetju Dravske elektrarne v Mariboru so objavili ponudbe, ki so prišle v licitita-cijskem roku- za izvajanje predbenih del na hidroelektrarni „Srednja Drava - II. Združenje slovenskih podjetij Gast, v katerem so Gradiš, Slovenija ceste, GP Primorje in Ajdovščine in Vodna skupnost Drava-Mura je ponudilo najnižjo ceno 1.028.122.362 dinarjev. P9tem ko bo pregledala dokumentacijo, bo komisija obvestila ponudnike, kdo bo dobil to pomembno naročilo. Med ponudniki sta namreč tudi gradbeno podjetje Mavrovo m podjetje Hidro-elektro iz Zagreba, ki pa sta predložili višjo ceno kot Gast. PRIHRANKI - Konec junija letos je bilo v Sloveniji pri poslovnih bankah in poštnih hranilnicah na 1.578.000 hranilnih knjižicah skupno 5.412 milijonov dinarjev prihrankov občanov. Ti podatki pričajo, da samo 200.000 prebivalcev SR Slovenije, ali 11 odstotkov vseh prebivalcev naše republike nima hranilne knjižice oziroma, da ima vsak prebivalec na hranilni knjižici približno 3430 dinarjev prihrankov. V primerjavi z junijem lani je število varčevalcev naraslo za 11 odstotkov. Poleg dinarskih prihrankov so imeli občani Slovenije na svojih deviznih računih sredi letošnjega .leta še približno 1.834. milijonov dinarjev v raznih tujih valutah. RAKETE - Od prihodnjega poletja bo 78.000 hektarov obdelovalnih površin raketni dežnik branil pred točo. Gre za načrt najsodobnejšega sistema za obrambo pred točo, ki je istrskim kmetovalcem tako potreben kot kruh. Po načrtu hidro-meteorološkega zavoda SR Hrvatske bi radarski center za vodenje raket postavili nedaleč od Karojbe v centru Istre. Tam bi poleti, ko je nevarnost toče največja, delili strokovnaji zavoda, ki bi bili povezani z občinskimi službami za zaščito pred točo, oziroma z izstrelišči raket. LETALIŠČE - V Zagrebu so odprli obnovljeno letališče na katerem bodo poslej lahko pristajala tudi največja potniška in tovorna letala. Dela so veljala 270 milijonov dinarjev. Tako se je letalski promet spet preselil z Brnika nazaj v Zagreb, pa je poslej na ljubljanskem letališču veliko manj letal kot pa minula dva meseca. CENEJŠE - Do 31. decembra letos bo tovarna Crvena zastava iz Kragujevca prodajala svoja vozila z zanimivim popustom. Avtomobil zastava 101 je poprečno cenejši za 2500 dinarjev. Po vsej državi ga bodo prodajali po enotni ceni 53.360 din. Za 2000 dinatjev so cenejša vozila zastava 1300, tako da veljajo 49.370 din, zastava 1300 -lux 53.128 din in zastava 1500-familiare 62.506 din. Za 6000 dinarjev cenejše pa je mogoče kupiti vozilo 125 PZ, tako da s popustonj velja 56.862 din. POPUST - Od 1. septembra dalje velja na vseh železnicah v Jugoslaviji poseben komercialni popust za upokojence in starejše osebe. Starostni, družinski in invalidski upokojenci se lahko vozijo za polovično ceno na vseh relacijah in v obeh razredih potniških in' brzih vlakov. Isti popust velja tudi za osebe, ki so starejše od 65 let, pa čeprav niso upokojenci; to je posebna novost na področju popustov na železnici. ZDRUŽEVANJE - Razmere v jugoslovanskem letalskem potniškem prometu se bodo po prvih dneh leta 1975 končno uredile. Pričakovati je, da bo s podpisom samoupravnega sporazuma v sestavljeno organizacijo združenega dela konec nelojalne konkurence med JAT (in njegovim čarterskim podjetjem Air Yugoslavia),: Inex Adrio avioprometom in Pan Adrio. Za vključitev v j SOZD je izrazil svojo željo tudi Aviogenex. ELEKTRIKA - Dispeč ska služba skupnosti jugosk vanskega elektrogospodar-1 stva meni, da septembra in [ oktobra ni pričakovati do-; datnih omejitev v porah" električne energije. Oktober| in november sta običajni kritična meseca v preskrbi i j električno energijo. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■mM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ................................................................................................................................................. Z vsakim dnem se množijo razlogi, ki utrjujejo delovnega človeka v prepričanju, da je socialistično samoupravljanje edina alternativa našega razvoja. Poglejmo samo okrog sebe in videli bomo, kako nam je bilo včeraj. Vsekakor težje kot nam je danes. Pozabimo na to, da smo kdaj pa kdaj celo preveč kritični do lastnega dela in uspehov, hkrati pa preveč pikri, ko ocenjujemo pojavnost nekaterih družbenih odklonov. Toda to pot besedujemo o tistih, ~ki ne slučajno omalovažujejo naš samoupravni sedanj ik. Gre za tiste, kijih ne srečujemo več na ključnih družbenih pozicijah in političnih tri- bunah. Toda čeprav smo jih preplavili z naraščajočim optimizmom, v njem niso „utonili". To je treba povedati zato, ker čustva nikoli ne smejo potisniti stran treznost presojanja, ker se ne smemo zalotiti pri razmišljanju, da živimo sedaj v „socialistični idili". Nesporno veliko delovnih uspehov smo dosegli od vojne sem. Tako v zunanji politiki kot v dograjevanju socialističnega samoupravljanja. Tisti, ki so nam ponujali drugačno alternativo razvoja, so doživeli polom. Toda nekaterim celo neprestani porazi vlivajo novo, skorajda brezupno silo. Res je, da ugotavljamo, da je postala Zveza komunistov enotna bolj kot kdajkoli prej, toda res je tudi, da 0posta- le enotnejše tudi najrazličnejše opozicijske sile. Tem silam smo onemogočili pojavnost na odprtem družbenem odru, zato pa so toliko glasnejše, ko gre za nekonstruktivno kritiko akcij Zveze komunistov. Bitko za samoupravno prežemanje naše družbe vodimo na mnogih frontah. V javnem življenju boste zelo težko srečali nekoga, ki bi glasno nasprotoval uresničitvi nove ustave. Toda sem in tja že slišimo glasove, da smo delavcu marsikaj obljubljali, v dejanjih pa nanj pozabili. Na drugi strani pa opažamo tendenco, da ostajajo na različnih delovnih mestih ljudje, ki sicer niso bili javno kritizirani, čeprav so prav oni obračali „notne liste" na ge- neralni vaji v orkestru opozicije. Slišali smo tudi za mnenja, da je bila akcija proti tehno-kratizmu in liberalizmu dramatizirana brez razloga. In kaj lahko rečemo po vseh teh glasovih? j Gre za strele s strani, ki skušajo oslabiti čvrst j zid samoupravne teorije in prakse. Vsi ti poskusi bodo jalovi, če bomo vztrajali na poti, ki ■ smo jo plebiscitarno potrdili s sprejemom i ve ustave, volitvami in kongresi Zveze kon nistov. Živčnost ni na mestu. Če pa se že pojavi, vemo, kaj jo povzroči. Podžigajo jo tisti ] ki jim je čas obrnil hrbet. MILAN MED& fiHiinif miiiiitiiiHiiiiiniiiiiii iiiHimiiiiiiiiiiii n 11 n 11111 m 11 iimitii n mniniif n 1111 n nmn um 1111111 mi n mi 11 n itn iiitifiimi mi 11 vi i e nitii itiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11 n 11 m 111 ii iivini ti ihiiii inuiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iti iiiiifiiiiiiimiiititiiiiiHiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiii iititm 11111111111111 mi iimiiiiiiiti ................................. V VELENJSKI OBČINI Pripravljajo statute krajevnih skupnosti V občini Velenje so krajevne skupnosti te dni dobile vzorčni statut. Sveti krajevnih skupnosti ga bodo najprej s predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in drugimi prilagodili svojim krajevnim potrebam, nato pa bodo osnutek statuta dali v javno azpravo. Statuti krajevnih skupnosti so ustave v malem in zelo membni pri uveljavljanju naših demokratičnih načel. Zato njihovo sestavljanje in sprejemanje ne kaže zanemaijati. Osnutek vzorčnega statuta, ki so ga dobili v vseh 25. krajevnih skupnostih ve-ijske občine, je le podlaga kako naj izgleda tak statut. V vsaki rajevni skupnosti pa ga bodo morah prilagoditi svojim razmeram, ičrtovanemu razvoju, razvitosti kraja in potrebam. Na področju zdravstva in so- resne skupnosti, organizacij cialnega varstva imajo krajevne združenega dela in društev za skupnosti tudi svoje naloge. V organizirano vzgojo in varstvo, vzorčnem statutu so določene Nadalje bodo občani in delovni predvsem tele. Sodelujejo s strokovnimi službami občine wi reševanju problemov s tega »dročja, skrbijo za osebe, ki im je potrebno družbeno var-itvo, 'pri čemer velja posebna ikrb starejšim in onemoglim, •redlagajo skrbnike za mlado-tne in druge osebe, ki so potrebni skrbništva. Razpravljajo in sodelujejo pri preventivnem zdravstvenem varstvu občanov' ter nudijo pomoč pri organizi-anju in izvajanju zdravstvenih ireventivnih akcij. Organizirajo [v sodelovanju z zdravstvenim domom ali z drugo krajevno kupnostjo zdravstveno nego bolnikov na domu in pri tem tesno sodelujejo s patronažno slu-fcbo, oddelkom za socialno skrbstvo pri občinski skupščini in organizacijami združenega dela katerih delavce ima v varstvu. Predlagajo pristojnim or-nom ukrepe s področja živil-;e, komunalne in šolske higije-ne ter zanjo skrbijo na javnih ostorih. Na področju izobraževanja, FZgoje in varstva otrok pa bo- lo naloge krajevnih skupnosti, la neposredno sodelujejo z zobraževalnimi in vzgojno varstvenimi zavodi ter povezujejo irizadevanja samoupravne inte- ljudje v krajevni skupnosti organizirali pomoč zaposlenim staršem pri vzgoji, reji in varstvu otrok, pospeševali vse vrste dejavnosti za pomoč v gospodinjstvu, sodelovali pri ustanavljanju in delovanju vzgojnovarstve-nih ustanov in šolskih mlečnih kuhinj v sklopu programa skupnosti otroškega varstva, sodelovali pri ureditvi, urejanju in vzdrževanju otroških igrišč, s pomočjo svojih delegatov pa bodo sodelovali v interesnih skupnostih s področja izobraževanja, vzgoje in varstva otrok ter v interesnih skupnostih socialnega varstva. Delovni ljudje in občani bodo v krajevni skupnosti uresničevali svoje skupne naloge tudi na področju prosvete, kulture, telesne kulture in rekreacije. Tako bodo sodelovali pri vzdrževanju telesnovzgojnih in kulturnoprosvetnih objektov in naprav ter upravljali s tistimi objekti, ki so v gospodarjenju krajevne- skupnosti. Skrbeli bodo za ohranitev naravnih lepot in zgodovinskih posebnosti, zlasti zgodovinskih obeležij NOB. Nadalje je v vzorčnem statutu določilo, da skrbijo za kulturnoprosvetne dejavnosti ter daieio v okviru možnosti sredstva za ustanavljanje klubov in društev amaterskih kulturnoprosvetnih skupin ter urejanje rekreacijskih in zabavnih prostorov. Skrbeli za oddih in razvedrilo občanov v mejah materialnih možnosti in si prizadevali, da se mladina, delovni ljudje in občani čim bolj množično vključujejo v razne oblike športne in rekreativne dejavnosti. V statutih bodo zapisane njihove naloge na področju ljudske obrambe in civilne zaščite. V vzorčnem statutu so naštete predvsem sledeče. Skrbijo za idejnopolitično vzgojo delovnih ljudi iri občanov in njihovo obrambno pripravljenost. Sodelujejo pri organiziranju in izvajanju pouka občanov za ljudsko obrambo in civilno zaščito. Organizirajo in izvajajo ukrepe za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pri elementarnih nesrečah. Nudijo pomoč organom upravljanja v stanovanjskih hišah pri ustanavljanju, organizaciji in urjenju enot civilne zaščite v stanovanjskih in drugih objektih. Sodelujejo z organizacijami združenega dela pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za zaščito in reševanje delovnih ljudi in občanov ter materialnih dobrin. Vzdržujejo opremo enot civilne zaščite splošnega ljudskega odpora. Skrbijo za pripravo načrtov in evakuacijo ter nastanitev otrok, onemoglih in ostarelih oseb. Iz vzorčnega statuta smo povzeli bistvena določila. Menimo, da je dobro, če je z njimi v času sestavljanja statutov krajevnih skupnosti, seznanjeno čim več občanov velenjske občine. Statuti krajevnih skupnosti bodo imeli zapisane splošne do- ločbe, delo in naloge krajevnih skupnosti, samoupravno organiziranost delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, organiziranost in načine pripravlja-' nja za sodelovanje pri boju zoper napadalca pri zaščiti in reševanju pred sovražnim delovanjem, civilno zaščito in družbeno samozaščito, naloge poravnalnega sveta, delegacije krajevne skupnosti, družbenoekonomski odnosi, samoupravno sporazumevanje ' in družbeno dogovarjanje, namen družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, javnost dela organov in strokovne službe sveta krajevne skupnosti. V statutih bo določeno, da je vsaka krajevna skupnost samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov v kateri oni sami in v sodelovanju z drugimi krajevnimi skupnostmi, temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in sodelujejo pri odločanju o skupnih vprašanjih v občini Velenje. V krajevni skupnosti se bodo občani in delovni ljudje med seboj povezovali na zborih delovnih ljudi in občanov, v družbenopolitičnih organizacijah in v društvih, kjer bodo uresničevali svoje in skupne interese, sodelovali pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena, tako v krajevni skupnosti kakor tudi v občini Velenje. Nadalje bo v statutih določeno, kdaj ima krajevna skupnost svoj krajevni praznik, kje so meje, kritieriji in način podeljevanja častnih priznanj, ki jih lahko krajevna skupnost za posebne zasluge in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov podeljuje občanom in delovnim ljudem. Zaradi poglabljanja bratskih in prijateljskih odnosov lahko krajevna skupnost spostavi bratske prijateljske odnose z drugimi krajevnimi skupnostmi v SR Sloveniji in drugih socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah. • Naloge krajevnih skupnosti Določene bodo tudi naloge krajevne skupnosti. V vzorčnem statutu so v 10. členu takole navedene: Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti uresničujejo svoje naloge s tem, da preko svojih organov organizirajo in pospešujejo dejavnosti, ki neposredno služijo zadovoljevanju osebnih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. Na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti skrbijo za vzdrževanje objektov in naprav, ki jih je občinska skupščina s posebnim dogovorom prenesla v upravljanje krajevni skupnosti. Skupaj s komunalnimi organizacijami združenega dela in občinsko skupščino skrbijo za gradnjo objektov za oskrbo naselij s pitno vodo, kanalizacijo, javno razsvetljavo, vzdrževanje in modernizacijo krajevnih cest in poti, gradnjo in vzdrževanje parkov in javnih zelenic ter urejanje zunanjega videza hrš in naselij. Obravnavajo poslovanje organizacij združenega dela, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov - to so predvsem trgovina, gostinstvo in obrt. Skrbijo za napredek stanovanjskega gospodarstva s tem, da pomagajo hišnim svetom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš. obravnavajo poročila o gospodarjenju in dajejo organizacijam združenega dela, hišnim svetom ter skupščinam stanovalcev svoja mnenja in predloge. Organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva v obliki krajevnega samoprispevka ter v Restavrator pri popravilu notranjosti cerkve Restavriranje šaleške cerkve Pred nekaj dnevi so v Šaleku začeli z deli. TKS kot naročnik in Zavod za spomeniško varstvo ter restavrator Viktor Povše iz Celja, so se lotili obnovitve šaleške podružnične cerkve Sv. Andreja, zgrajene v 15. stoletju. Dela bodo predvidoma trajala dve sezoni, vtem času bi znotraj in zunaj restavrirali samo cerkev, medtem kp bi opremo prostorov (oltarje) obnovili v tretji fazi. V oceni izvajalcev je med drugim ugotovljeno, da so mnogi kamniti arhitekturni detajli zaradi vlage začeli propadati, med njimi pa je nekaj tudi že uničenih. Sondiranje je pokazalo, da je poznogotska poslikava delno ohranjena na vzhodni strani prezbiterijevega sklepa, ohranjena pa je tudi poslikava na izpostavljenih členih (ostenje oken, kamnita rebra). Da bi prostor na novo zaživel, bi morali odstraniti vse beleže s sten in s sicer lepo toniranih reber do originalne površine. Vzporedno s tem in z že odstranjeno novejšo prižnico, ki je bila preprosto mizarsko delo, bi bilo treba zazidati obe okni nad zakristijo, vrniti oknu prvotno obliko ter na novo izklesati manjkajoče oziroma razpadle deie pri kamniti ornamentiki. Z zunanje strani bo treba odstraniti od zidu nasuto zemljo, urediti drenažo ter fiksirati že odkrite freske (Marija z otrokom nad južnim portalom, že skoraj izbrisani Sv. Krištof, zavetnik popotnikov, na severovzhodni strani). Najnujnejša investicija v tem trenutku je popravilo strehe, ki pušča; pozneje bi pa uredili še pristop in zunanjost. Objekt je nasploh bolj slabo ohranjen (zadnje čase ga skoraj niso več uporabljali). Razumljivo je, da kulturna skupnost ne more prevzeti obveznosti in odgovornosti za celotno sanacijo (objekt je še sakralnega značaja), upamo pa, da bo z razumevanjem in pomočjo vseh prizadetih problem uspešno rešen. Ob urejanju cerkvice ne bi smeli pozabiti, da je cerkev sicer najbolj ohranjeni del, a le del šaleškega kompleksa (cerkev, šaleški grad, Eckenstein, Gorica). Po teh objektih se angažira predvsem Turistično društvo. Elaborata oziroma predračuna za sanacijo teh objektov (še) ni, vendar izkušnje drugod kažejo, da bodo za to potrebna dosti večja sredstva. LADO PLANKO drugih oblikah za urejanje komunalnih objektov in naprav na svojem območju. Skrbijo za razvoj turizma ter v ta namen organizirajo turistične prhe ditve in propagirajo naravne zgodovinske in kulturne zname nitosti. • Sodelovanje delovnih ljudi in občanov Občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti s pomočjo organov in delegatov sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi pri izvrševanju občinske politike in nalog na območju krajevne skupnostk Sodelujejo z drugimi samoupravnimi organi, družbenopolitičnimr organizacijami in društvi pri delu v splošno korist občanov na območju krajevne skupnosti. Volijo poravnalni svet, komisije in druge ustrezne organe za utrjevanje in razvijanje samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti ter reševanje različnih problemov s področja medsebojnih odnosov med ljudmi in njihovih vsakdanjih potreb. Sodelujejo z organizacijami združenega dela, ki imajo preskrbo-valne in storitvene enote na območju krajevne skupnosti. Sodelujejo tudi s tržno in sanitarno inšpekcijo ter drugimi. Pripravljajo programe potreb za preskrbovalne in storitvene dejavnosti in za razširitev mreže ter posredujejo prizadetim organizacijam združenega dela pripombe in mnenja delovnih ljudi in občanov glede cen, kakovosti blaga ter storitev, ureditev prostorov in podobnega. • Oblike samoupravljanja Doslej smo imeli v krajevnih skupnostih kot obliko samoupravljanja zbor občanov. V vzorčnem statutu pa je predviden zbor delovnih ljudi in občanov. Naslednja oblika je refe- rendum, na katerem občani in delovni ljudje neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo skupen pomen za krajevno skupnost. Referendum se razpiše za uvedbo krajevnega samoprispevka in druga vprašanja, ki so pomembna za krajevno skupnost ali občino. Statuti krajevnih skupnosti pa bodo morali podrobneje določati še o nalogah in delu svetov krajevnih skupnosti, odborih za splošni ljudski odpor, civilni zaščiti, družbeni samozaščiti, poravnalnih svetih, delegacijah krajevnih skupnosti. Pomembno bo tudi določilo o sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Zaradi tega bodo v statutu krajevne skupnosti določila, ki bodo Urejevala ta razmerja. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo bo temeljilo na letnih, srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih programih. Tudi družbenopolitične organizacije bodo našle svoje pomembno mesto v novih statutih krajevnih skupnosti. Družbenopolitične organizacije zagotavljajo v krajevni skupnosti s svojo vlogo delovnim ljudem in občanom, da neposredno razvijajo socialistične samoupravne odnose, uresničujejo svoboščine, pravice in dolžnosti ter prepre- v čujejo in odstranjujejo vzroke pojavov, ki ovirajo razvoj družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. Zavoljo tega se delovni ljudje in občani za doseganje svojih socialističnih ciljev in interesov svobodno politično združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti. V statutih pa bo opredeljena javnost dela organov krajevne skupnosti in naloge strokovnih služb. L. N. naš ČAS 3 8 John Kennedy je bil zadnji v vrsti žrtev... Ali je atentat na predsednika mogoče zanesljivo prepreSiti? in atentatorjev BOJ PROTI PONAREJEVALCEM V začetku tega feljtona smo omenili, da je ena izmed nalog ameriške Tajne službe tudi boj proti ponarejevalcem bankovcev in nekaterih drugih vrednostnih papirjev. Nekaj primerov: Oktobra 1970 so trije bančni uslužbenci, ki so bili na dopustu, prostovoljno prodajali vstopnice za Iskalno nogometno tekmo. V predalu, v katerem je bil izkupiček, so opazili ponarejen bankovec za dvajset dolarjev. Obvestili so izpostavo Tajne službe (ta ima na ozemlju ZDA 63 podružnic), od koder so takoj prišli trije agenti. Pol ure kasneje je prišel k blagajni neki mladenič in zaprosil blagajnika, če mu lahko zamenja dvajset dolarski bankovec za štiri bankovce po pet dolarjev. Bankovec, ki ga je dal blagajniku, je bil ponarejen. Tri ure kasneje so agenti izsilili priznanje od neznanega mladeniča, ki jim je povedal, da on sicer ni ponarejevalec, da pa je njegova naloga zgolj razpečavanje ponarejenega denarja. Denar je tiskal v predmestju Mobila, v zvezni državi Ala-bami, nek tiskar. Ko so vdrli v njegovo tiskarno, so prijeli tiskarja in tri njegove pomočnike in zaplenili 40.000 ponarejenih dolarjev. Od te velikanske vsote so ponarejevalci spravili v obtok samo 100 dolarjev. Marca lani sta bila dva agenta Tajne službe na počitnicah v mehiškem letovišču Acapulco. Proti večeru sta nekega dne opazila starejšo gospo, ki je kupila nekaj spo-minčkov v bližnji trgovini in jih plačala s sumljivim bankovcem ža dvajset dolarjev. Ameriška Tajna služba seveda ne more nikogar aretirati v Mehiki, toda medtem ko je eden izmed obeh agentov začel prisrčen pogovor s sumljivo žensko, je drugi stekel na policijo in sc vrnil s tremi mehiškimi policisti. Gospa je kmalu priznala, da sta ji dolarski bankovec dala dva gospoda, ki stanujeta v sosednjem hotelu. Pravzaprav sta ji dala še več takih bankovcev. . .ostali so v njeni hotelski sobi. Policija je preiskala njeno sobo, odkrila več sto ponarejenih bankovcev in hkrati vdrla v sobo, v kateri sta v sosednjem hotelu stanovala dva Američana. Pri njiju so našli potovalno torbo, v kateri je bilo 50.000 ponarejenih dolarjev. Po nekajurnem zasliševanju sta priznala, da so dolarje natisnili v neki majhni tiskarni v Ohiu. Kratko sporočilo po teleprinterju in . . . naslednji dan je posebna skupina agentov Tajne službe vdrla v ilegalno tiskarno in aretirala lastnika - ter zasegla 160.000 ponarejenih dolarjev. Ena najbolj uspešnih akcij v zadnjem obdobju seje posrečila februarja lani Enemu izmed agentov je neznanec ponudil šop ponarejenih bankovcev in obljubil, da mu jih bo prodal še več. Ponudba je bila seveda sprejeta in nekaj dni kasneje so agenti obkolili bar, v katerem naj bi se sestala prekupčevalec s ponarejenimi dolarji in agent. Prekupčevalec je imel s seboj zajetno potovalko, v kateri je bilo nič manj kot 600.000 ponarejenih dolarjev! Na zasliševanju je aretirani prekupčevalec izdal svojega šefa, tiskarja, ki je v kleti svoje hiše tiskal dolarje. Ko so vdrli v njegovo delavnico, so našli za 1,600.000 dolarjev ponarejenih bankovcev! Toda zgodbe še ni konec. Ponarejevalca so izpustili, da bi se branil na prostosti. Bili so prepričani, da imajo dovolj dokazov za proces. Dokaze so socer imeli, toda ponarejevalec je v treh mesecih, kolikor je moral čakati na razpravo, začel znova ponarejati denar! Nekemu drugemu agentu, za katerega je menil, da je gangster iz sosednjega mesta, je ponudil 100.000 ponarejenih dolarjev. V Tajni službi so bili seveda neznansko presenečeni spričo te predrznosti, toda še bolj je bil nemara presenečen ponarejevalec. Tri mesece po prvi aretaciji so ga aretirali še enkrat in to pot zasegli v njegovi novi tiskarni 660.000 ponarejenih dolarjev. Od 2,260.000 ponarejenih dolarjev jih je prišlo v obtok samo 1260, druge je policija prestregla in zažgala. Včasih zadostuje že prav majhna sled, da pridejo agenti do ilegalne tiskarne. Tako so pri nekem neznancu v mestu Denvcr povsem slučajno našli neko pismo, v katerem je bila omenjena „pošiljka, ki še ni prišla". Začeli so ga zasledovati in po enem tednu se jim je posrečilo izslediti ilegalno tiskarno. Ponarejevalec, ki so ga zalotili pri delu, je priznal, da je ponarejal kar štirinajst različnih bankovcev in vrednostnih papirjev. Nenavadno pri tej zgodbi je bilo to, da so neznanca z nenavadnim pismom začeli zasledovati v Denverju, da pa jih je sled vodila v mesto St. Paul v zvezni državi Minneso-ti.. . in da so odkrili tiskarno šele v mestu Madison, v zvezni državi Wisconsin. Toda trud se je izplačal. Eno k drugemu: Tajna služba ugotavlja, da se število ponarejevalcev nenehno veča, prav tako pa tudi znesek ponarejenih dolarjev. Med proračunskim letom 1971 (Tajna služba vodi statistike svoje dejavnosti za proračunska leta in ne koledarska) so odkrili 26,800.000 ponarejenih dolarjev, kar za 31 odstotkov več kot leto dni prej. Od tega so odkrili in zasegli kar 23,300.000 dolarjev ali 87,1 odstotka predno je denar prišel v obtok, kaj je izredno pomembno. Leto dni poprej so zasegli 43,2 odstotka ponarejenega denarja manj, namreč predno je prišel v obtok. Toda boj proti ponarejevalcem bankovcev je samo ena izmed nalog Tajne službe. Nič manj pomembna in zanesljivo tudi nič manj naporna je naloga, ki zadeva odkrivanje ponarejevalcev čekov in obveznic. Statistika postreže z ugotovitvijo, da je tako ponareje-vanje čekov kot obvcznic v nenehnem porastu. Lani so, na primer, ukradli, ponaredili in vnovčili kar 60.741 vrednostnih papirjev, kar predstavlja povečanje za 14,8 odstotka v primerjavi z letom dni prej. IMAŠ ROMAN 25 Slavni pariški odvetnik je bil ljubosumen in je vstal. Potem je z ostro besedo protestiral. Me Demarie je svetoval Tonyju, naj tudi sam izbere drugega branilca. Toda odklonil je. Prepričan je bil, da vse to ne bi vodilo nikamor. Za porotnike in občinstvo bi še enkrat začeli vso zgodbo znova, vse, česar sta se spomnila v dolgih mesecih v pisarni sodnika Diema. Bilo bi bolj svečano, več bi bilo obrednih formul in kav, v njej pa več kot petdeset gramov strihnina, se pravi, dovolj za smrt kakšnih dvajset ljudi, če sem dobro poučen. V špeceriji Despierre pa v shrambi poleg ostalih prehrambenih artiklov najdemo dva kilograma, slišite, dva kilograma istega strupa, prav tako pa enako količino arze-nika." — To obžalujemo vsi, se je izjasnil eden izmed strokovnjakov, toda ' kaj hočemo, takšen je zakon. Ce je v apotekarstvu strogo nadzorovana prodaja strupenih proizvodov, je drugje kaj lahko kupiti strupe za uničevanje škodljivih živali. V kmetijskih zadrugah, droge -rijah in v nekaterih podeželskih trgovinah takšnega vprašanja sploh ne poznajo. sem več upala nasprotovati... Cemu se je nekaterih stavkov spominjal bolje od drugih? - Prisiljen sem gospa, da vam postavim nekaj žalostnih vprašanj in vas spomnim sinove smrti. - Ce me ona ne bi pregnala iz lastne hiše, bi lahko pazila nanj in nič se mu ne bi pripetilo. Veste, ta ženska ga ni nikdar ljubila. Hotela je le naš denar. Vedela je, da ne bo dočakal starosti. Ko si je omislila ljubimca... - Ste vedeli za njeno zvezo z obtoženim? - Kot vsakdo v Saint-Justinu razen mojega ubogega Nicolasa. - Izgleda, da je meseca avgusta nekaj zasumil. - Krepko sem upala, da ju bo zalotil pri dejanju in USODNO SREČANJE okraskov, več bi bilo igralcev in statistov, bistvo pa bi ostalo isto. Datumi so se vrstili drug -za drugim, kdaj je kdo prišel, kdaj kdo odšel,1, in naposled so prišli do pisem. Nastal je pravi nered, spor, ne le med tožilcem in obrambo, pač pa tudi med odvetniki samimi. Vsako besedo posebej so razstavili in Me Follier je celo zamahnil z velikim Lettrejevim leksikonom, da bi razložil različne pomene besed, ki jih ljudje uporabljajo vsak dan. Andreja je bila v črnini in je razpravljanju sledila z več ognja Andreja je bila v črnini in je razpravljanju sledila z več ognja kot on, večkrat se je nagnila, da bi se sklicevala nanj, ali pa se mu je samo preprosto nasmehnila. Izvedene so se sprli šele tretjega dne. Predsednik je dejal: — Do danes sem bil vedno prepričan, da zakon strogo nadzoruje prodajo strupov in da jih ni mogoče dobiti brez zdravniškega recepta. In kaj vidim na tem procesu? V skladišču, ki je ves dan odprto je stara Škatla za ka- Od jutra do večera so bili na istih mestih sodniki, porotniki, odvetniki, orožniki in časnikarji, celo radovedneži, ki so si nekako rezervirali sedeže. Po zaslišanju pa so se tudi priče vračale druga za drugo v dvorano. Od časa do časa se je kdo izmed advokatov pred malimi vrati izmuznil, ker je v kakšni drugi dvorani moral zagovaijati svojega klienta. V odmoru med razpravo je v dvorani zašu štelo. Tedaj so Tonyja odpeljali v temen prostor z enim samim oknom, kakšne tri metre nad tlemi. Verjetno je bila Andreja v podobni sobi. Demarie mu je prinašal sodavico. Sodniki so verjetno tudi pili. Potem je zazvonilo in vsak se je vrnil na svoje mesto, kot v gledališču ah kinu. Mati Despierre, ki je bila še bolj bleda kot ponavadi, je pritegnila precejšnjo pozornost. Z njo je predsednik spregovoril mileje, zakaj nekako je pripadala žrtvam. - Nikdar nisem silila sina v to poroko, vedela sem, da iz tega ne bo nič dobrega. Toda, kaj sem hotela, ljubil je to žensko in potem si ni- da jo bo pognal čez prag. Namesto tega pa ga je popolnoma zmešal. - Kako ste reagirali, ko ste zagledali svojega sina mrtvega.? - Takoj sem pomislila, da ni bil žrtev napada, pač pa da je imela žena prste vmes. - Seveda pa niste imeli dokazov. - Čakala sem, da tudi njegova žena zve. S prstom je pokazala na Tonyja. - Tako ah tako bi se zgodilo. In prihodnost je pokazala, da sem imela prav. - Kaj niste dva dni po smrti gospe Falcone poslali tožilcu anonimnega pisma? - Izvedenci uradno niso prepoznali moje pisave. To bi bil lahko kdorkoli. , - Povejte nam o pošiljki^ kjer je bil kozarec z marmelado. Kdo ga je sprejel v trgovini? - Jaz. Prejšnjega dne, se pravi v torek, šestnajstega februarja. - Ste zaboj odprli? - Ne. Po nalepki sem vedela, kaj vsebuje, spravila sem ga v shrambo. Bil je eden redkih trenutkov, ko je Tony postal pozoren. - Rad bi vas samo opozoril, kolega, da se šef jutri vrne z dopusta! - Tako, draga, zdaj pa mi napoded le lahko zaupaš svojo majhno dtrivnost! Križanka VODORAVNO: 1. častnik, pripadnik vodilnega kadra v vojski, 7. obet, 8. glas trobente, 9. mongolski poglavar, 10. domače moško ime (Matevž). 12. Radovan Gobec, 13. odtakanjc, odtek, odvod tekočine, 15. zastopnik, posrednik, potnik, 18. Tomaž Terček, 20. rimski bog ljubezni, 21. todle, todkaj, 23. del psevdonima prve jugoslovanske filmske igralke ( . . . Rina), 24. tri leta staro živinče, 26. začetnik slovenske književnosti, Primož. NAVPIČNO: 1. ritus, ceremonija, določeni opravki n. pr. pri poroki, 2. eno najstarejših glasbil, svirel, pa- stirski piščali podobno leseno ali ko- vinsko pihalo, 3. Ivan Jezernik. 4. medmet za kratek, oster potcgljaj, 5. reka v Sibiriji, vrsta cigaret, 6. vrsta, red, stopnja, 7. tuje moško ime, tudi nemški inženir, Nikolaus, po katerem sc imenujejo motorji 7. notranjim izgorevanjem, 11. okrogel pripomoček za igre in šport, 14. znanost o lastnostih in sestavi snovi, 16. nekdanji pravniški poklic, javni „pisar", 17. ozek konec blaga, 18. enaki soglasniki, 19. merska enota za majhne tlake (po Torricelliju), 22. mednarodne avtomobilske oznake za Nemčijo, Španijo in Urugvaj, 25. Tone Bole. 1 2 3 4 5 6 1' 8 •• 9 10 11 •• 12 I'7 14 J 16 16 17 19 N 20 21 ?2 \ 23 74 26 I 76 > GRKI SO SE V MINULIH SEDMIH LETIH VČASIH TUDI ŠALILI Šale o polkovnikih V času sedemletnega vladanja vojaške hunte je v Grčiji cvetela „to-varna šal". To je bil za Grke eden izmed načinov, da so dali duška svojemu nezadovoljstvu in izrazili negodovanje proti samozvanim voditeljem. V ospredju so bile tri osebnosti režima, trije bivši polkovniki: Papa-dopulos (predsednik vlade in kasneje predsednik republike), Patakos (minister za notranje zadeve) in Makarezos (podpredsednik vlade). KJE JE TEODORA KIS? Na tiskovni konferenci za dopisnike tujih časopisov je minister Patakos dejal, da je pripravljen odgovoriti na vsako vprašanje. Nek dopisnik je vstal in dejal: - Prosil bi, če mi lahko odgovorite, kje je trenutno Mikis Teodora-kis? Patakos je preslišal vprašanje in odgovoril povsem nekaj druge^. Toda novinarje bil vztrajen: - Oprostite, gospod minister, niste mi odgovorili na vprašanje. Patakos je znova preslišal vprašanje. Potem so začeli vstajati drugi novinarji in ministra spraševali najrazličnejše stvari. Patakos je odgovarjal. Končno je vstal še zadnji in dejal: - Oprostite, vendar bi rad vedel, kje se trenutno nahaja moj kolega, ki vas je vprašal, kje je Tcodora-kis? VSI SO SNAKI V Atene jc prispel prvi kitajski ambasador. Protokol zahteva, da mora ambasador obiskati pomembne osebnosti. Najprej je obiskal regenta, predsednika vlade, potem obrambnega ministra in naslednji dan ministra za prosveto. Potem je ambasador poklical Peking in sporočil svoje vtise. Dejal je: - Pravijo, da smo si vsi Kitajci podobni, vendar bi morali videti Grke. Njih skoraj ne moreš razlikovati. Ti, ki jih jc ambasador obiskal, sc si res bili zelo podobni. V tem čast je bil Papadopulos regent, predsed nik vlade, minister za obrambo ir minister za prosveto. BODI PREVIDEN Prepoln avtobus na liniji Kipscl - Pangrati. Vročina je neznosna Eden izmed potnikov ves čas gubi čelo in si briše preznojen obraz Končno se obrne k sopotniku: - Oprostite, ste morda polkov nik? - Ne, - je odgovoril sopotnik. - Ste morda minister? - Ne. - Je morda kdo iz vaše družine na položaju? - Ne. - Potem umakni nogo, bratec. Kaj res ne vidiš, da si mi stopil na kurje oko? KAKO RAZVESELITI GRKE Papadopulos, Patakos in Makarezos so z avionom odpotovali v Solun na otvoritev neke razstave. Medtem ko so leteli nad neko vasjo, je Papadopulos dejal: - Mislim, da ne bi bilo slabo, če bi vrgli bankovec za 1000 drahem. To bo razveselilo Grka, ki ga bo našel. Patakos se je uprl: - Vrzimo raje deset bankovce* po 100 drahem. To bo razveselilo deset Grkov. Makarezos se ni strinjal niti s prvim niti z drugim. Po njegovem naj bi vrgli 100 bankovcev po 10 drahem. Tako bi sc razveselilo sto - Grkov. Pilot, ki je ves čas molčal in spremljal njihovo prerekanje, jc nepričakovano dejal: - Mislim, da bi bilo najboljše, ie bi iz letala skočili vsi trije. To bo razveselilo osem milijonov Grkov. ARHEOLOGIJO Skupina arheologov jc izkopala antični kip, toda nikakor niso mogli določiti njegove starosti. Slučajno je mimo priScI Patakos in vprašal, zakaj se prepirajo. Arheologi so ga spoznali in sc prestrašili. Le s težavo so mu povedali, kaj sc dogaja. - Vi ste popolnoma nesposobni, - je dejal Patakos. - Odnesel bora kip s seboj. Jutri me obiščite in povedal vam bom natančno starost, Naslednji dan jim je z nasmehom dejal: - Gospodje, kip je star 37J2 let, 9 mesecev, 6 dni in 35 minut. Saj to ni mogoče, - jc dejal eden izmed arheologov. Prosim vas, gospod minister, razložite nam, kako ste to ugotovili? - Moram reči, da sem sc precej namučil i njim, - je dejul Patakos, - toda nazadnje je le moral priznati. Nikola Kmezlč objavljamo zadnje nadaljevanje pogovora s predsednikom sveta SAP vojvodine Nikolo Kmezičem, ki ga je z njim upina slovenskih novinaijev ob nedavnem obisku v tej avto-»okrajini. Tudi tokrat je izvlečke iz pogovora pripravil Lju-iks. MEZIČ - Skupna vlaganja so stvar organizacij združenega se povečajo, združijo v proizvodnji in vlagajo, seveda, če l tega korist. Moram povedati, da so že določeni poskusi s v Subotici, z mlekarno v Novem Sadu, čeprav nisem preda je to dalo dobre rezultate. Samo prevzemati proizvode, :di vlagati v razširjeno proizvodnjo, ne gre, ne glede na to, 5sredi. Proizvodnje organizacije kritizirajo trgovino, ki ta-da pride in vzame ter noče vlagati. Ko pa nastane stiska, Zame tveganja. Menim, daje potrebno sodelovanje negovati, e treba imeti drugačen odnos in pristop ter zapreti ta krog lu proizvodnje, vlaganj v razširjeno obnavljanje proizvodnje azvoj. Ne vem, če so sedaj še kakšni drugi stiki med sloven-vojvodinskimi neindustrijskimi organizacijami, vendar bi ski zbornici v naši pokrajini in Sloveniji lahko več storili, idamo kaj ne velja, ter če razvijemo medsebojne odnose, kakšne vrste odpora pri povezovanju in združevanju pa otraj pokrajine? 4EZIC — Brez dvoma so prisotni odpori. Veliko težav adar hočemo združevati proizvajalce surovin, predelovalce itne organizacije, da bi se ta krog zaprl. Dve leti že bijemo vendar še nismo povsem uspeli. Zadnje čase je precej pridruževanja na nivoju občin. Nevzdržno in nepravilno pa je AKTUALNO • AKTUALNO • AKTUALNO • AKTUALNO • AKTUALNO • AKTUALNO 8 AKTUALNO @ AKTUALNO * AKTU GORENJE JE NEKAJ DRUGEGA Pogovor s predsednikom izvršnega sveta SAP Vojvodine da usposobijo transport in skupno tržišče v interesu obojih. Pri združevanju in povezovanju morajo imeti vsi korist. Mi težimo in vztrajamo na tem, vendar je precej odporov, moram povedati da tudi do vlaganj tujega kapitala. Sicer nimamo mnogo organizacij, ki bi se v to usmerile. Bojijo se kaj bi to pomenilo, kaj bo s samoupravljanjem pri nas, in pravijo, saj se nam nekdo vmešava v organizacijo proizvodnje in sodeluje še v delitvi dohodka. Zakaj akšno mnenje? Smo odprta dežela, povezani s vsem svetom in biti mora tako. Po drugi strani pa pošiljamo mnogo delavcev v tujino in zunaj ostane ves dohodek, kar pa nas očitno ne moti. Zavoljo tega je potem bolje, da skupno vlagamo v kakšen objekt in zaposlimo kakšnih 500 ljudi, potem pa bomo ostanek dohodka delili s tistim, ki je sodeloval z 49 odstotki kapitala pri naložbi, ostalih 51 odstotkov pa bo dobila naša delovna organizacija. Tako imamo primer v Bečeju. Tovarna je skupno vlagala z angleškim kapitalom in ji bo ostalo olaog 40 milijonov dinarjev dohodka, torej je kar 51 odstotkov last naše organizacije. Njen partner se ne vmešava, njemu je dovolj, da ne bo ničesar izgubil. Tovarna o kateri govorim se imenuje Fadit, je sicer velik kooperant in proizvaja med drugim tudi odbijače za „Zastavo". Vendar imamo samo dve ali tri takšne organizacije, mnogi se še boje. Nevem čemu! Naj povem, da sem se pred časom pogovarjal z nekaterimi vodilnimi ljudmi iz Slovenije, tudi s predsednikom vašega izvršnega sveta in ga povabil v Vojvodino, z namenom, da povezovanje obeh gospodarstev intenziviramo. Menim, da moramo na tem še bolj nadaljevati. Odnose med Slovenijo in našo pokrajino moramo utrjevati. zapiranje v nekakšne občinske meje. Potrebno se je povezovati in združevati na podlagi ekonomskega interesa in to vertikalno in horizontalno, ne glede na meje, ne občinske, ne republiške in pokrajinske. Naš pristop je glede tega politično povsem jasen in v tej smeri vodimo zelo konkretno in ostro razpravo s tistimi, ki odstopajo od te smeri. Zaradi tega ni nobenega razloga, da se posamezne organizacije ne bi povezovale s sorodnimi in tudi drugimi v Sloveniji, Hrvatski, da ne govorim v Primoiju, kjer lahko blago plasiramo na obali. Seveda pa mora biti to povezovanje in tudi združevanje na ekonomski osnovi ter utrjenem razvoju in načrtu, ki bo seveda vplival na takšno ali drugačno povezovanje. Potem tudi problemov ne bo. - So morda pri vas ljudje občutljivi na določena združevanja oziroma povezovanja zunaj pokrajine? N. KMEZIČ - Jaz mislim, da so pri nas ljudje zelo občutljivi na takšna povezovanja, ki pomenijo samo odkup, posebno takrat, kadar gre za kmetijstvo. Drugo predstavlja pri nas industrija. Pri Su-botiškem Severju vlada povsem drugačen odnos, tu gre za delitev dela in združitev z velenjskim Gorenjem sploh ne predstavlja nobenih težav. V Vojvodini pa proizvajamo velike količine pridelkov, potem pa pride nekdo in kupuje za svoje zmogljivosti, medtem ko proizvajalec organizira proizvodnjo in~ vlaga. To so določena gmotna vlaganja in tu je tudi tveganje. Odkupovalec pa enostavno pride in odkupi, dela zmedo in pogosto razbije združitev, ki je že bila ustvarjena. To ni dobro. Ce so takšni vmes, potem je brez dvoma odpor in to je tudi prav, ker tako početje ni v redu. Organizacije se morajo povezati, organizirati proizvodnjo in jo razvijati, OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC « IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC © IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ crb za standard renskih clarjev upravni organi Žele-rRavne na Koroškem a začetku leta skleni-fcodo hkrati s prizadela boljše gospodarjenje ali posebno pozornost du zaposlenih.. Odlo-se, da bodo vs;ak me-slenim zvišali osebni k za 10 dinarjev, se da so vsi zaposleni januarja za 10 dinar-i osebni dohodek, de-pa bo znašal ta dolge 120 dinarjev. Po i podražitvah nekate-važnejših prehrambe-liklov pa so se v Žele-Ravne na Koroškem, 0 z dogovorom v okvi-uženega podjetja Slo-železarne, odločili, »do vsem zaposlenim osebne dohodke za larjev. ' sindikata Železarne na Koroškem je ob tem ll ravenskemu Občinske-dikalnemu svetu, da naj bi ■. temeljnih organizacijah nega dela v Mežiški dolini : način zvišali osebne do-taposlenim. Osnutek statuta 1 javni razpravi dni gre h kraju javna raz-o osnutku statuta Sveta ah občin. V načrtu je, da ide septembra končali o osnutku statuta v ob-skupščinah in izvolili de-za novi medobčinskih iških občin, ki sc naj bi :u meseca septembra že svojo prvo sejo. lodnevna šola Smiklavžu >lskcm letu 1974/75 za-območju Socialistične rc-Slovenije z delom 15 nih šol". Gre za zavo-katerih bodo zbirali izza prehod vseh osnovnih Slovenskem na „celo-5olo". Med prve šole pri katerih naj bi uvedli „ce-o šolo", jc uvrščena tudi lična šola „Pod Graško Smiklavžu. lek za skupne in družbe-Skupščine občine Slo-■dcc je predlagal Izvršne-tu Skupščine občine Slo-■dcc, da razširi odbor za kulturo, pro^veto in te-ulturo, ki bo nosilec ukci-Hanizacjjo ,,celodnevne Smiklavžu. Ta razširjeni pa bo moral seveda naj-ruučiti možnosti za uved-■odnevnu šole" na tej po-'ni Soli. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA SPREMLJANJE URESNIČEVANJA USTAVNIH DOLOČIL PRI IZVRŠNEM ODBORU OBČINSKE KONFERENCE SZDL SLOVENJ GRADEC, MITJEM HORVATOM UUBUKU ubcinmie Marsikaj bo še treba spremeniti Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze Slovenj Gradec je na svoji seji 17. julija imenoval koordinacijski odbor za spremljanje uresničevanja ustavnih določil. Predsednika koordinacijskega odbora, sicer sekretarja komiteja. Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec, Mitja Horvata, smo poprosili za razgovor o dosedanjem delu odbora in posameznih skupin ter o prihodnji aktivnosti. KAKO STE ZASTAVILI DELO? - Koordinacijski odbor se je odločil, da bo ustanovil tri komisije, ki bodo preučevale samoupravno konstituiranje združenega dela, krajevno samoupravo in skupščinski sistem ter delovanje samoupravnih interesnih skupnosti in uveljavljanja dogovorov. Komisije so se te dni sestale na prvih sejah in sprejele programe dela. Ugotavljamo, da bo treba po vsej verjetnosti ustanoviti še četrto komisijo, ki bi spremljala družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. IN KAKŠNA BO VLOGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA? - Na seji občinskega koordinacijskega odbora in na prvih sejah komisij smo se dogovorili, da bo naše delo zlasti akcijsko. Vključevali se bomo v dogajanja na vseh področjih, zavzemali pa se bomo za kar najbolj učinkovito menjanje stvari. Dajali bomo konkretne pobude, te pa bomo uresničevali v družbeno političnih organizacijah. Skratka — gre nam za menjanje obstoječega stanja povsod tam, kjer je to potrebno in nujno. UGOTOVITI JE TREBA, V KOLIKŠNI MERI JE ŽE SPREMENJEN POLOŽAJ DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU - Komisija za samoupravno konstituiranje združenega dela je v programu dela zapisala, da je treba najprej znova oceniti konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela. Videti je namreč treba, ali je bilo to konstituiranje dosledno izpeljano, ali ne. Komisija je že na prvi seji sklenila, daje treba preučiti samoupravno organiziranost v Tovarni meril Slovenj Gradec in v Tovarni kovanih izdelkov Gorenje - f ecro Slovenj Gradec-, kjer so se konstituirali kot organizacija združenega dela brez temeljnih organizacij združene- ga dela. Ob tem velja poudariti, da so v obeh delovnih kolektivih že pred tem sami začeli preučevati možnosti za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Komisija bo skušala pov drobno oceniti spremenjeni položaj delavca v združenem delu ter odnose med samoupravnimi organi in delavci. Ob tem pa velja opozoriti, da že zdaj, brez analiz, lahko ugotavljamo, da delajo samoupravni organi še marsikje po starem, da še niso vzpostavljena delegatska razmerja med samoupravnimi organi in delavcu ter da še niso bile ustanovljene samoupravne de- lovne skupine. Sicer pa bo morala komisija preučiti vprašanje dela delegacij, ki se vključujejo v skupščinski sistem, ter povezovanje teh delegacij z delovnimi ljudmi. Ena od prihodnjih nalog zaposlenih v temeljnih organizacijah združenega dela pa bo oblikovanje delegacij za samoupravne interesne skupnosti. KAKŠNO DELOVNO USMERITEV PA SI JE ZAČRTALA KOMISIJA ZA KRAJEVNO SAMOUPRAVO IN SKUPŠČINSKI SISTEM? — Med drugim bo spremljala javno razpravo o predlogih novih statutov krajevnih skupnosti, težila pa bo za tem. da se krajevna samouprava kar najbolj približa občanom. Ugotavljati je mogoče, da so nekatere obstoječe krajevne skupnosti prevelike in v takšni organiziranosti ni mogoče uveljavljati samoupravne odnose tako, kot jih predvideva nova ustava. Komisija bo spremljala delovanje delegacij v krajevnih skupnosti, povezovanje temeljnih organizacij združenega dela s krajevnimi skupnostmi, sprejela pa je tudi pobude za racionalizacijo administrativno tehničnega dela v krajevnih skupnosti. Naloga komisije za krajevno samoupravo in skupščinski sistem pa bo, kot je bilo poudarjeno na prvi seji, spremljanje uveljavljanja novega skupščinskega sistema ter preučitev statuta občine Slovenj Gradec. BI LAHKO POVEDALI ŠE NEKAJ O NALOGAH TRETJE KOMISIJE, TO JE KOMISIJE ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN DOGOVARJANJE? - V središču pozornosti dela te komisije bo vsekakor konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti, ki za zdaj še niso oblikovane na načelih nove ustave in novih zakonov. Dosledno pa bo treba v vsakdanji praksi uveljaviti tudi načelo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o splošni in skupni porabi ter financiranju interesnih skupnosti. Komisija bo, med drugim, spremljala tudi priprave za oblikovanje predloga družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov za prihodnje leto. ZA ODGOVORE, HVALA LEPA! - Prosim! • Seja izvršnega sveta Slovenj Gradec Prejšnji četrtek, 29. avgusta, je bila v Slovenj Gradcu četrta seja Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec. Na seji so pregledali gospodarjenje organizacij združenega dela v letošnjem prvem polletju ter realizacijo občinskega proračuna. Sprejeli so akcijski program za izdelavo temeljnih izhodišč družbeno gospodarskega razvoja občine Slovenj Gradec za razdobje 1976-1980, povišali so družbene denarne pomoči socialnim podpi-ranccm ter imenovali tajnike komisij. • POLLETNI USPEHI GOSPODARJENJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Z OBMOČJA OBČINE SLOVENJ GRADEC: Poprečni osebni dohodek 2.374 din Gospodarstvo občine Slovenj Gradec je doseglo v razdobju januar - junij skoraj 390 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je 46 % več kot so ga bili dosegli v lanskem prvem polletju. Dohodek so povečali za 54 %, pogodbene in zakonske obveznosti so se povečale za 60 %, osebni dohodki so se povečali za 38 %, ostanek dohodka pa je bil večji za 116%. Gospodarstvo občine Slovenj Gradec je ob koncu prvega polletja zaposlovalo 3.527 delavcev, ali 9 % več kot lani. Gospodarstvo Mislinjske doline torej nadaljuje z rastjo. Posebej pomembno je, da je doseglo gospodarstvo kar 28 milijonov 568 tisoč dinarjev ostanka dohodka. Na to so vplivale predvsem tri organizacije združenega dela, in sicer Tovarna kovanih izdelkov Gorenje - Fecro, Tovarna oblazinjenega pohištva Nova oprema in Tovarna meril Slovenj Gradec. Ostanek dohodka se je, v primerjavi z lanskim letom, zmanjšal le pri Kolinski Ljubljana, TOZD Slovenj Gradec. Čeprav je doseglo gospodarstvo slovenjgraške občine v prvem polletju zadovoljive poslovne rezultate pa je mogoče ugotavljati, da so se pojavile težave zaradi slabše plačilne sposobnosti. Kupci so ob koncu junija dolgovali organizacijam združenega dela iz Mislinjske doline skoraj 245 milijonov dinarjev, kar je 75% več kot ob koncu junija 1973 oziroma 9 % več, kot so dolgovali kupci ob koncu marca letos. Ugotavljati je ob tem mogoče, da namenjajo organizacije združenega dela premajhno pozornost plačevanju kupcev, zaradi česar terjatve tudi naraščajo. Ob tem velja omeniti še, da pa dolgujejo slovenjgraške organizacije združenega dela dobaviteljem le 107,191.000 dinarjev. Polletni rezultati gospodarjenja kažejo tudi na to, da so se občutno povečale zaloge, saj so v primerjavi z lanskim prvim polletjem večje ka{ za 113%. Zaloge so se precej povečale pri Tovarni kovanih izdelkov Gorenje - Fecro ter pri Gozdarstvu in lesni industriji Slovenj Gradec, in to kot posledica širjenja obsega gospodarjenja, za 330% pa pri Gradbenem podjetju Slovenj Gradec. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega se je v letu dni povečal za 24% in je znašal ob koncu junija 2.374 dinaijev. V zadnjem obdobju se je povečalo tudi število zaposlenih, in sicer v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 9 % oziroma z decembrom 1973 za 7 %. To kaže na ekstanzivnost zaposlovanja delavcev, pa čeprav so nekatere organizacije širile obseg poslovanja. Ugotavljati je mogoče, da organizacije združenega dela niso v večji meri razreševale probleme zaposlovanja delovne šile, posebej pa tudi ne nalog na področju kadrovske politike. VABILO Odbor za pripravo proslave 30-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline vabi vse preživele borce IV. operativne zone fn ostale, da se udeležijo proslave 30-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline, ki bo 15. septembra 1974 ob 10. uri v Gornjem gradu. Slavnostni govor bo imel Andrej MAR1NC, predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije. V kulturnem programu sodelujejo godbeniki, pevci in reci-tatotji iz Trbovelj. r ZAVAROVALNICA SAVA BOSLOVNA ENOTA-EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ROGAŠKA SLATINA Petek, 6. 9. ob 17.30 angleška kriminalka ROP PO NALOGU ANGLEŠKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE Režija: Richard Harrison. Igrajo: Michele Lupo, Adolfo Celi Sobota, 7. 9. ob 17.30 in 19.30 angleška kriminalka ROP PO NALOGU ANGLEŠKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE Nedelja 8. 9. ob 17.30 in 19.30 angleška kriminalka ROP PO NALOGU ANGLEŠKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE Torek, 10..9. ob J7.30 in 19.30 sovjetski barvni film ČAJKOVSKI Režija: Igor Ta-lankin. Igrajo: Inokenti Smoktunocski, Antonina Šura-nova, Ala Demidova, Maja Pli-secka, Ladislav Strželčik hotel paka Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer vam'vsak dan nudimo sve-' že postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici igra glasba za ples in prijetno razvedrilo.. Partija MINI GOLFA za vas, vašo družino in prijatelje. V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico kegljanja. Bar je zaradi adaptacije ta mesec zaprt. \ - r VOBA-VAŠ HIŠMI SOBOSLIKAR z voba barvo boste sami polepšali svoj dom po lastnem okusu hitro enostavno ^ in poceni ■umiiKim Mwrwmmitt'rmt-«tnfi t CIKIKARNA 111 C E L3 E Voba barva-zanesljiva pot do uspeha Sreda, 11. 9. ob 17.30 in 19.30 ameriški vcsteren VRNITEV 7 VELIČASTNIH Režija: Burt Kennedy. Igrajo: Yul Brin-ner, Robert Fuller, Elisa Mon-tes Četrtek, 12. 9. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem VRNITEV 7 VELIČASTNIH Petek, 13. 9. ob 17.30 ameriški pustolovski film PLAMEN IN PUŠČICA Režija: Jacques Tourneur. Igrajo: Burt Naca-ster, Virginia Mayo, Robert Douglas Sobota, 14. 9. ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film PLAMEN IN PUŠČICA Nedelja, 15. 9. ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film PLAMEN IN PUŠČICA KINOGLEDALIŠČE VELENJE Ponedeljek, 9. 9. ob 20. uri sovjetski barvni film ČAJKOVSKI Režija: Igor Talankin. Igrajo: Inokenti Smoktunocski, Antonina Šaranova, Ala Demidova, Maja Plisecka, Ladislav Strželčik ogl STANOVANJE Miren fant išče opremlja sobo v Velenju ali bližnji okolk Cenjene ponudbe na urednift lista pod šifro „Vesten plačnik KUPIM HIŠO staro ali nedograjeno okolici Šoštanja oz. Velenja k pim. Ponudbe pod šifro „Gol vina". PRODAM Zelo dobro ohranjeno SIMC 1000 GLS ugodno prodam. V tor Šmajs, Efenkova 29, Velen BOBNE malo rabljene pi dam za 2.500 din. Dušan Štel berger, Aškerčeva 28, Velen , MALO POSESTVO prodani Gomilskem v Savinjski doli Naslov v uredništvu. ZAHVALA OBČINSKEGA ODBORA ZRVS VELENJE Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje se javno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni organizaciji obiska delegacij Občinskega odbora ZRVS Split in organizacije ZRVS „Meje" Split v Šaleški dolini. Posebno zahvalo pa izreka Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, Rudarsko elektro energetskem kombinatu Velenje, Trgovskemu in proizvodnemu podjetju ERA Velenje, Skupščini občine Velenje ter vsem drugim družbeno političnim organizacijam. KOZMETIČNO VELENJE FRIZERSKI SALON „IRIS" vam nudi frizersko-kozmetične usluge. Brezplačno vam daje nasvete o uporabi utrjevalca za nohte „NOHTIN", ter LO-SION EXTRA 2000, ki se uporablja proti mozoljem /O sodobnost in tradicija scbiedel-YU- kamin r montažni dimniki z gibljivo — kislinoodporno — ognjeobstojno šamotno cevj PROIZVAJA GRADNJA ŽALEC ..GORENJE-LESNA", lesna industrija, p. o. Šoštanj Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosto delovno mesto VODJE NOVE PROIZVODNJE IZDELKOV IZ POLIURE-TANA Poleg splošnih, je potrebno, da kandidat izpolnjuje še naslednje pogoje: - višja ali srednja izobrazba s področja organizacije dela ali kovinsko predelovalne smeri — vsaj 3 leta delovnih izkušenj v organizaciji in vodenju proizvodnje Vloge s priloženimi dokazili dostavite na gornji naslov do 12. 9.1974. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Šoštanj OBJAVLJA prosto delovno mesto SNAŽILKE Prijave sprejemamo do i sedbe delovnega mesta. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE RAZPISUJE prosto delovno mesto GRADBENEGA IN URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat visoko ali višjo izobrazbo s področja gradbeništva. Zaželjena je večletna praksa. Stanovanje zagotovljeno. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od te objave. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE RAZPISUJE za izobraževalno sezono 1974/75 vpis v naslednje izobrai* valne oblike: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 7. in 8.razred Pogoji za vpis: uspešno končan 6. oziroma 7. razred osemletke ir starost nad 17 let. Rok za vpis - 20. 9. 1974. DELOVODSKA ŠOLA ZA ELEKTRO STROKO 1. letnik - _ Pogoji za vpis: uspešno končana osemletka, 3 letna poklicna Solil elektro stroke 3 leta prakse na ustreznem delovnem mestu. m Rok za vpis - 13. 9. 1974 TEČAJI TUJIH JEZIKOV - angleščina - začetni in nadaljevalni - assimil metoda - italijanščina - začetni - direktna metoda - nemščina - I. II. in III. stopnje - avdiovizuelna metoda Rok za vpis - 30. 9. 1974 Slušatelji, ki bodo nadaljevali šolanje na DELOVODSKI ŠOLI ZA STROJNO STROKO - 2. letnik in EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI ZA ODRASLE - 2. in 4. letnik,b« vpisu in pričetku šolanja obveščeni pismeno. Istočasno obveščamo prijavljene za 2-LETNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO in 2-LETNO SREDNJO KOMERCIALNO ŠOLO, da se je za šolanje prijavilo dovolj kandidatov in da bodo oddd navedenih šol pričeli z delom. Kandidati bodo o vpisu in pričet šole pismeno obveščeni. Vse razpisane šole so organizirane v sodelovanju z ustreznimi naj čnimi šolami. Prijave sprejema Delavska univerza Velenje, Titov trg št. 2 vsakdu razen sobote od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od j 15- do 17. ure. Informacije daje tudi po telefonu št. 85 — 153. NAŠ C ' ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina, brata, očka, zaročenca in nečaka Jožka Fideja Se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju internega oddelka G, Slovenjegraške bolnišnice; zlasti dr. Budnu-f prim. dr. Rajšpu, dr. Simonitiju, dr. Burniku in prim. dr. Masletovi. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Reberniku in prim. dr. Fijavžu, ki sta nesebično bdela nad njegovim zdravstvenim stanjem ne le kot zdravnika, temveč tudi kot človeka z visoko razvito srčno kulturo. 7 Posebna zahvala velja patronažni sestri Roziki Goršek, ki je z vsem srcem želela, da mu reši mlado življenje. Nadalje se zahvaljujemo TGO Gorenje TOZD hladilniki, ZM, Osnovni org. sindikata, ZK, OTK, ki so pokazali mnogo razumevanja in humanosti ob bo!eči izgubi našega Jožka. Zahvaljujemo se tudi godbi, pevskemu zboru društva upokojencev, govornikom za poslovilne besede: tov. Gorograncu, tov. Čuježu, tov. Valenciju in tov. Brinovcu. Najlepše se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani v najtežjih trenutkih. Prisrčna hvala njegovim nerazdružljivim prijateljem, ki so se od svojega prerano izgubljenega tovariša poslovili kot resnični prijatelji. Iskrena hvala! " f Žalujoči: mama, oče, sestra Erika, sinček Boštjan, zaročenka Marinka in ostalo sorodstvo zaigrali zares izvrstno. Zlasti so se izkazali napadalci, saj so si ustvarjali priložnost za priložnostjo in štiri izmed njih tudi realizirali. Predvsem v drugem delu igre sta Prašnikar in Vizovi-šek, ki sta bila poleg Benetka najnevarnejša napadalca, imela veliko zrelih priložnosti, vendar je^sicer odličnega vratarja gostov kar trikrat rešila vratnica. V naslednjem kolu igrajo Šmarčani zopet doma z Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Za Šmartno so igrali: Podgoršek (III), Pokleka, Napotnik, Podgoršek (II), (Podvratnik), Podgoršek (I), Kompan, Žalig, Hribernik, Vizovišck, Prašnikar, Benetek. J. KRAJNC • Rokometašice v zvezni ligi Rokometašice Velenja so si pridobile pravico nastopanja v II. zvezni rokometni ligi, potem ko so se prvakinje Slovenije Borec iz Polja in drugouvrščene igralke ljubljanskega Slovana tekmovanju v tej močni konkurenci odpovedale. V prvem kolu so Velenjčanke imele težko preizkušnjo v Va-raždinu proti domači skupini KOKA. Velenjčanke so bile enakovredne nasprotnice le v prvih 15 minutah, ko je bil rezultat 6:6. Nato pa so jih izkušenejše domačinke povsem nadigrale in zmagale z rezultatom 25:10 (13:7). Gole so dosegle Jerina 5, Urankar in Leskošek 2, ter Vrdoljakova. V II. kolu bodo Velenjčanke v soboto igrale na svojem igrišču proti rokometašicam Alpleksa. • Druga zmaga Slovenj Gradca Igralci SI. Gradca so doma brez posebnih težav premagali sicer dobre goste iz Izole z rezultatom 33:19 (19:8). Največ golov je dosegel Pogorclčnik 9. Rokometaši Šoštanja pa so v Ribnici izgubili srečanje z Inle-som z rezultatom 25:18 (13:10). Šoštanjčani so v prvem delu bili enakovredni nasprotniki, saj so večkrat rezultat izenačili. V drugem delu so jih domačini nadigrali. Največ golov so dosegli Stvarnik 4. Melanšek in Skornšek po 3. Uspel kolesarski Zveza 40. mučenikov je prva v Velenju organizirala rekreativno kolesarjenje za starejše občane. Preteklo nedeljo se je na startu v Starem Velenju zbralo več kot osemdeset kolesarjev, ki so krenili skozi center Velenja, skozi Šentilj do gostilne Zaje, kjer so sklenili 9955 m dolgo pot. Prireditelji so pred razdelitvijo nagrad za „naj" odkrili spominsko ploščo zveze 40. mučenikov na gostilni Zaje. Ob tej priliki so podelili priznanje vodstvu zveze 40 mučenikov za njihova prizadevanja pri uresničevanju njihovega gesla „zdrav in vesel v življenju". Med najstarejšimi udeleženci „bicikl rallyja" je bilo kar 10 kolesarjev starejših več kot 60 lct.v-Najstarejša sta bila Jože Fijavž iz Velenja in Melc iz Pesja, stara 67 let. Fijavž se je peljal na kolesu, ki mu že 40 let zvesto služi. Ob podelitvi nagrad ni manjkalo šaljivih pripomb na račun udeležencev in organizatorjev. Za veselo razpoloženje pred gostilno Zaje je poskrbel tudi ansambel Šalej. Nagrada tudi za miličnika Toneta Vidnerja in Franca Debe-jaka, ki sta skrbela za varnost kolesarjev na „bicikl rallyju". rodstvo tekmovanja jima je izročilo 90 jajc. Kot smo slišali k podelitvi, je darilo zanju prispevala Jajčarna iz Dobrne, ter sta oba miličnika znana že tudi pri njih, torej izven lelenjskih meja. V soboto je gradbišče nove šole v Zibiki spet zaživelo. Tokrat je bilo sicer malo manj udarnikov kot prejšnje sobote, toda kljub temu je delo normalno potekalo. Udarniki so položili kanalizacijo, montirali strop in žlebove ter opravili več manjših del, ki jih je sedaj, ko se gradnja bliža koncu, vedno več. Zadnje akcije se je udeležil tudi Šaleški študentski klub. Vendar pa je bilo v Zibiki le šest študentov (od tega pa trije pravzaprav še sploh niso bili študentje!) To meče dokaj slabo luč na velenjske študente, saj si verjetno ni tako težko utrgati enega dneva v letu, da bi pomagali prizadetim ljudem. Na gradbišču sem poiskal nekaj udarnikov in jih vprašal kolikokrat so se že udeležili akcije, zakaj sploh prihajajo v Zibiko in kako bi bilo, če bi bila spet kakšna udarniška akcija v Velenju. FRANC VERDEV: „Danes sem drugič tukaj. Prepričan sem, da je potrebno pomagati ljudem v nesreči. Dobro pa bi bilo, da bi čimveč ljudi to posnemalo! Ce bi bila v Velenju takšna akcija, bi se je sigurno udeležil, saj sem se tudi vseh drugih, ko smo gradili Velenje. MIJA BLAGOT1NŠEK: „Jaz sem prvič tukaj. Prišla pa sem zato, ker vem kako je tem ljudem hudo, ko nimajo strehe nad glavo. Seveda bi tudi v Velenju delala udarniško, saj sem se tudi preteklih petnajst, dvaj- set let udeležila skoraj vseh udarniških akcij. CIRIL JOGER: „Tudi jaz sem drugič v Zibiki. Smatram, da je potrebno, da pomagamo Kozjanskemu. To bi morali storiti vsi, ki imajo vsaj malo čuta do človeka. V Velenju bi prav tako delal udarniško, saj smo pravzaprav tega že navajeni. Tukaj v Zibiki, pa me nekaj moti. Na gradbišču smo danes v večini starejši ljudje. Mislim, da bi bilo treba mladino bolj organizirati!" In če smo. zadnjič zapisali, da so udarniki delali v dežju, moramo danes povedati, da je bila zadnja sobota sončna in je marsikomu bilo vroče. V. V Prejšnji teden je bil v Velenju na osnovni šoli Anton Aškerc zborovodski seminar, katerega so se udeležili zborovodje iz Slovenije pa tudi zamejski Slovenci iz Trsta in Porabja. Med drugimi je spregovoril tudi dr. Mihalka Gyoergy dirigent iz Szegeda o problemih vodenja zborov, stilih in resonansi ter o glasbenih obdobjih. Šolsko poslopje v Zibiki so že pokrili. Zdaj opravljajo obrtniška dela. Nova šola bo zgrajena do začetka oktobra Zborovski seminar v Velenju Republiški naslovi Velenjčanov rezultatom 83:73 (38:29) zabeležili drugo pomembno zmago v borbi za obstanek v I. B ligi. Gostje Ježice se borijo za vrh lestvice in bi v primeru zmage bili na vodilnem mestu. Šoštanjčani so bili v prvem delu igre boljši. V nadaljevanju pa so gostje vodili z rezultatom 56:49. V zadnjem delu igre je vrsta igralcev gostov morala zapustiti igrišče zaradi 5 osebnih napak, to so domačini izkoristili in preko svojih odličnih strelcev Polovšaka (32 košev) in Kristana (21) dosegli lepo zmago. • Le točka za Rudarja Velenjčani so odigrali prvo srečanje v Ravnah na Koroškem proti Fužinarju neodločeno 0:0. Gostje iz Velenja so se predstavili kot tehnično boljše mcrStvo, vendar so domačini z borbeno igro obranili točko. Imeli so več možnosti za zmago. Igrali so: Fi-lipovič, Zlodej, Frangeš, Softič, Hanžekovič, Hrastnik, Šmit, Martič, Hadič, Topčič, Pašič. • Dober začetek Nogometaši Šmartnega so z uipehom štartali v novi prvenstveni sezoni VCNL. Pred približno 300 gledalci so na domačem stadionu premagali ekipo Bcltinke s 4:0 (2:0)-. Zadetke sta dosegla Prašnikar v 33. minuti in 68. minuti ter Vizovišek v 45. in 65. minuti. Igraje izredno navdušila številne privržence nogometa, saj so tokrat domačini •olga kolona več kot 80 kolesarjev po startu v Starem Velenju Na republiških atletskih rvenstvih za mladinske ka-egorije, ki sta bili v Novem nestu in Ljubljani, so velenj-ki atleti osvojili 5 naslovov epubliških prvakov. Po dve lati kolajni sta osvojila indreja Šverc v teku na 400 n s časom 59,0 in v teku na 100 m 2:12,8 in Edo Hojan teku na 1500 m 4:02,5 in 1 teku na 5000 m 15:31,4. ojan Britovšek pa je osvojil aslov prvaka v teku na 000 m 2:36,1. Velenjski tleti so kolajne osvojili še rebrne: Zvone Hižar v teku w 800 in 1500 m, Rošer v etu diska 38,42, Korošče-a v metu krogle 8,53, Valo-ova v metu kopja 29,28. Ironasti kolajni pa sta osvo-la Bizak v teku na 2000 m apreke 7:01,6 in Valohova metu diska 22,22. V skupnem seštevku točk 2 najbolje uvrščenih atle-av v republiki so velenjski tleti v letošnji sezoni do-egli 6. mesto. [ Vrstni red desetih najbolj-Hr atletskih kolektivov v Ifeveniji: Olimpija (Ljublja-la) 1165, 2. Kladivar (Celje) 107 3. Maribor 480,4. Tri-[lav (Kranj) 412, 5j Nova iorica 353, 6. V elenje 323, , Koper 312, 8. Branik laribor) 287, 9. Ljubljana 10, 10. Novo mesto 175. p Pomembna zmaga Elektre [ Košarkarji Elektre so z tmago proti moštvu Ježica z hištvo bi uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85 087 - Glavni in odgovorni inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij Ut Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula - ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava CZP Dolenjski Ust Novo mesto IKiu urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ CAS ne ■ja 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Minuli petek sta strojevodja Nikola Kneževič in njegov pomočnik Stjepan Varga ob 23 uri 32 minut z mednarodnim vlakom št. 10410, ki so ga sestavili v Beogradu in bi moral v Muenchen, pri vhodu na glavno železniško postajo hrvaške metropole povzročila tragedijo, ki je zavila v črno več sto družin. Zaradi prevelike hitrosti je vlak iztiril, v razbitih vagonih ali pod njimi pa je umrlo okrog 130 ljudi, medtem, ko so v bolnišnice prepeljali okrog 150 potnikov, zvečine naših zdomcev, ki so se vračali na delo v Nemčijo. Obseg te, po Skopju najhujše tragedije pri nas, še zdaj ni v celoti določen, ker še dolgo ne bo znano točno število žrtev, še manj pa, kdo so žrtve. Eno pa je znano; bil je pekel. f 40-letni strojevodja Nikola Kneževič je s svojim pomočnikom, enako starim Stjepanom Vargom' izredni mednarodni vlak št. 10410, ki so ga sestavili v Beogradu in bi naj peljal do Muenchna, prevzel ponoči v Vinkovcih. Vlak je bil iz Beograda odpravljen dobrih 10 minut pred mednarodnim brzcem Istanbul - Dortmund, ki je bil nabito poln. Na delo v Nemčijo seje z dopustov vračalo mnogo ljudi. Prav zato so v Beogradu sestavili še en, izredni vlak, ki je bil zvečine rezerviran za naše zdomce. Kot so izpovedali očividci, žrtve te strahotne katastrofe, sta strojevodja in njegov pomočnik vlak vozila izredno hitro. Čeprav je proga usposobljena za velike hitrosti, je potnike metalo z ene na drugo stran oddelkov. Na njih je padala prtljaga. Vagoni so kar poskakovali. Večina potnikov je spala. Strokovne komisije, ki raziskujejo vzroke nesreče so ugotovile, da sta strojevodja in njegov pomočnik (obadva sta v priporu), prevozila opozorilni semafor, ki je bil v okvari, z veliko hitrostjo. Hitrosti nista zmanjšali niti ob opozorilni tabli, ki je velevala hitrost 40 km. S hitrostjo več kot 90 kilometrov na uro sta pridrvela do glavnega semaforja, ki je bil, kot so ugotovile komisije — zaprt! 110 tonska diesel lokomotiva „kenedijevka", kot jih popularno imenujejo, kupili smo jo v Ameriki, je-z nezmanjšano hitrostjo vlekla za sabo 8 velikih „pulman" vagonov proti vhodu na peron št. 2 glavne železniške postaje v Zagrebu. Ura je bila 23 in 32 minut. Minuto za tem se je lokomotiva ustavila na drugem peronu glavne postaje. Sama. Strojevodja Nikola Kneževič se je nagnil skozi okno, v roki je držal neke tiskovine in presene- čenim ljudem ter železničarju, kije tam stal rekel: „KJE JE VLAK? " Niti železničarji, niti potniki, ki so čakali na izredni mednarodni vlak ter redni Istanbul Dortmund, v prvem hipu niso dojeli, zakaj gre, misleč, da je to lokomotiva, ki menevrira po postaji. Med zaviranjem in ro- dem. Vlak je drvel z vso hitrostjo in tu iztiril. Stal sem ob oknu in se pogovarjal s kolegom Antonom Tuškom. Oba sva se čudila hitrosti in ugotavljala, da nekaj ni v redu, ko je zaropotalo. Za Tuška ne vem kje je. Tam je strahota ..." • „Zbudil sem se, ko so vagoni nenadoma zopet začeli poska- Titovo sožalje Ob katastrofalni železniški nesreči je ponesrečencem, svojcem in prizadetim poslal svoje sožalje tudi predsednik Tito. Kraj nesreče in ponesrečenca v bolnišnicah so obiskali med drugim tudi predsednik Djemal Bijedič, podpredsednik svojcem in prizadetim poslal svoje sožalje tudi predsednik Tito. Kraj nesreče in ponesrečence v bolnišnicah so obiskali med drugim tudi predsednik Djemal Bijedič, podpredsednik dr. Vratuša in najvišji družbenopolitični delavci SRS Hrvaške. Med prvimi, ki so ponudili svojo kri, so bih mladi brigadirji z akcije Sava 74. V soboto je ponesrečencem darovalo kri več kot 1000 občanov Zagreba. Več deset družin iz Zagreba je na železniški postaji poiskalo preživele in jih popeljalo na svoje domove, kjer so jih oblekli in n ah ranih. Nekaj družin je zaprosilo, da bi jim dovolili posvojiti otroke ponesrečenih, ki so ostali brez staršev. Doslej je 11 otrok, ki so še vedno v oskrbi po vrtcih, ker ne najdejo staršev, ki so najverjetneje izgubili življenje v „vagonih smrti". Med ponesrečenimi potniki sta bila tudi dva iz Slovenije. To sta miličnika postaje Tabor iz Maribora, ki sta bila na službeni poti. Medtem, ko je Niko Kuperšak, rojen v Bosni bil sam lažje ranjen, je njegovega prijatelja Antona Tuška, doma s Ptuja, Mariborska 58, očeta majhnega otroka nesreča hudo prizadela. Vagon mu je zmečkal obe nogi nad kolenom. Na traumatološki bolnici so mu ju morali odrezati. Star je 21 let. potom prihajajoče lokomotive tjakaj ni bilo "slišati ropota in lomljenja železa dobrih 400 metrov nazaj po progi. Med prvimi, ki so pritekli do postajnega poslopja je bil tudi miličnik Niko Kuprešak. Bil je okrvavljen in ranjen. Strahota," je povedal osupnjenim lju- Najhujše železniške nesreče Skoraj ne mine leto, da svet ne bi pretresla vest o hudi nesreči na železnici. Tudi pri nas. Naj naštejemo samo nekaj najhujših, ki so se na naših železnicah pripetile po vojni: - 3. julija 1949 je ob prihodu na železniško postajo Sv. Petar v Istri iztiril vlak, ki je vozil predšolske otroke iz Zagreba na letovanje v Medulin. Bilo je 15 mrtvih in več deset hudo ranjenih. - 6. septembra 1951 sta ob vstopnem signalu v Vinkovcih trčila tovorni in potniški vlak. Umrlo je 17 potnikov, 19 je bilo hudo ranjenih. - 23. avgusta 1961 sta pri Beški trčila potniški in tovorni vlak. Življenje je izgubilo 15 potnikov, 18 jih je bilo huje ranjenih. - 5. novembra 1962 je ob prihodu na železniško postajo Taba-novci pri Kumanovu iztirila lokomotiva s petimi vagoni. Umrlo je 25 ljudi, 11 jih je bilo hudo ranjenih. - 4. januarja 1964 se je pri Jajincih blizu Beograda pripetila katastrofalna nesreča, dotlej najhujša povojna nesreča pri nas. Lokalni potniški vlak, ki je vozil okrog 2000 delavcev in dijakov, je treščil v pospešeni vlak, ki je stal na progi. Nesreča je terjala 61 življenj, ranjenih je bilo 162 potnikov, med njimi 30 hudo. - 16. februarja 1966 se je pripetila huda nesreča pri Kaštcl Starem. Tovorni vlak, ki je naložen s premogom stal na progi, se je nenadoma brez strojevodja začel pomikati navzdol po progi in treščil v potniški vlak. 30 mrtvih in 23 hudo ranjenih. - 30. julija 1969 se je pripetila podobna nesreča pri Badolini, na progi med Tetovim in Gostivarjem, kjer sta odpeta vagona cisterni treščila v prenapolnjeni motorni vlak. Umrlo je 30 ljudi, 17 pa jih jc bilo hudo ranjenih. - 4. julija 1971 sta med Vrčinom in Liko (Beograd-Požarevac) trčila tovorni vlak in drezina. Umrlo je 39 ljudi, hudo ranjenih pa je bilo več kot 70. - 17. julija je na postaji Semizovac potniški vlak treščil v tovornega, ki jc stal. Umrlo jc 15 potnikov, 14 od teh je bilo otrok, 7 pa jc bilo huje ranjenih. - 14. februarja 1972 se jc pripetila strašna nesreča v predoru Vranduk. Lokalni vlak, s katerim so se vozili delavci na delo v zeni-ško železarno, se jc vnel in zgorel v predoru. Umrlo je 34 potnikov, 120 pa jih je bilo huje ranjenih. Našteli smo le hujše nesreče po vojni pri nas. In v svetu? Med najhujše v zadnjih petnajstih letih sodi ona, ki seje pripetila oktobra 1972. leta, ko jc pri mehiškem mestu Saltilo iztiril vlak. 204 potniki so bili mrtvi, ranjenih pa je bilo več kot 1000. Po številu žrtev je za njo nesreča dveh potniških vlakov, ki sta trčila novembra 1960 blizu Jokohame. Umrlo je 162 ljudi. Februarja 1970 pa je pri trčenju ekspresnega in tovornega vlaka v -bližini Buenos Airesa umrlo 143 ljudi. Najhujša nesreča v zgodovini železniškega prometa pa se je pripetila 12. decembra 1917 pri francoskem mestu Modanc. Življenje je izgubilo 543 ljudi. .1 kovati. Rekel sem: ljudje, pa ta strojevodja je nor. Potem so kovčki nanadoma začeli frčati skozi okno. Vrglo me je k steni. Sedel sem pri oknu, nasproti mene hči Viktorija, poleg nje žena" pripoveduje Ajam Beldžat, doma fz Jabuke pri Pančevu. Z družino je potoval nazaj na delo v Štuttgart. „Mi-mo mene je nenadoma skozi okno, vrglo nekega sopotnika. Potem sem zagledal ženo, kako jo vleče skozi okno. Pograbil sem jo, z levico čez noge, z desnico za roke. Zdelo se mi je, da me bo prepolovilo. V levi roki mi je ostala obleka, v desni ženina roka. K sreči sem se zagozdil med polico pri oknu, da še mene ni potegnilo ven. To se je zgodilo v hipu. Potem se je vagon vzpel in prevrnil. Splezal sem skozi vrata, ta so bila zdaj na stropu in po vagonu naprej. Potem na streho. Videl sem še nekega človeka, ki je stal na vagonu. Ko sem splezal z vagona sem spoznal, da je to pekel. V hipu sem dojel, da tu ni več upanja. Vsenaokrog so ležali mrtvi, vagon jih je zmečkal ali pa so se ubili pri padcu. Ženo sem našel ob zidu kurilnice. Še je bila živa. Vprašal sem jo, če me pozna. Prikimala je. Rekel sem ji, naj se ne boji, da bo še vse dobro. Nekaj mi je hotela •povedati. Vem kaj. Kje je hči Viktorija. Potem je onemela. Vedel sem, da je to konec. Sedel sem tako ob njej, njena glava mi je ležala v naročju, dokler niso prišli ljudje. Prosil sem jih naj jo dajo na nosila in prepeljejo v bolnišnico. Mogoče pa je še upanje. Pa ga ni bilo tudi za hčer ne. Hčere pravzaprav niti našel nisem. Samo del, po katerem vem, da je bil njen ..." Gledamo v tega moža, ki se je ne vem kolikokrat znova vrnil sem na peron. Tava od bolnišnice do bolnišnice upajoč, da le ni res. Pa je res. Ne joče. Izjokal se je. Zdaj samo hodi in hodi trdeč, da nima kam. Vse je izgubil tu, 400 metrov pred postajo. Uslužbenci postaje, ga poskušajo spraviti v ZelezniSka nesreča v Zagrebu naša največja tragedija po potresu v Skopju - V raztreščenih vagonih izrednega vlaka, ki je zvečine vozil zdomce, okrog 130 mrtvih in 150 - Vzrok: prevelika hitrost hotel Beograd, kamor so prepeljali mnogo preživelih. Kaj bo tam? Tam je dvajset, trideset ali še več enako nesrečnih, ki gledajo prazno predse. Upanja je malo, ker so bili sami prisotni pri tej grozni stvarnosti. Toda upajo. TEGA NE MOREŠ NAPISATI Gledal sem iz blata in peska sphane hiše v Agadirju. Zrl sem strahoto potresa, ki je to mesto zravnal z zemljo. Gazil sem blato in vodo Longarona, trpel v Skopju, Podgori, Banja Luki. Toda to tu, med temi tiri, med poslopjem pošte in kurilnice, tega se ne da napisati. Hodim med tiri, med pragovi, med žicami električne napeljave, porušenimi in zveriženimi drogovi, od enega k drugemu vagonu, ki tako, na prvi videz izgledajo celi, stopam čez hlebce kruha, paradižnik, otroške igrače, čevlje, dele človeških teles, mlake krvi, ki se še zdaj, nekaj ur v jutranjem soncu ni posušila. Gledam v te neme obraze vojakov, ki že vse od nesreče rešujejo vse, kar bi naj bilo vredno ali pomembno.^ Ko mi noga obstane na mehkem, otrpnem. Nočem pogledati pot stopalo. Nogo rahlo dvignem in potisnem naprej, na prostor, ki sem ga odkril, da je čist. Oprosti neznani sočlovek, da sem stopil nate, da hodim po tvoji krvi. Tu nekje, mogoče ravno ob tem tiru je Ljubica Veličkovič, doma iz Stubice pri Paračinu našla svojega brata z ženo. Skupaj so potovali v Nemčijo. Ona prvič. Brat je gradil doma hišo. Skoraj vsi so gradili hiše. Nove domove. Kot pravijo, bi se vrnili čez pet, šest let. Zaradi premetavanja vagona Ljubica ni mogla spati. Pogovarjali sta se z bratovo ženo, brat Miodrag je ženi spal v krilu. Potem je vagon poskočil, v kupeju je ostala sama. Ko je splezala ven, je našla bratovo ženo in brata. Ženska je še vedno držala svojega moža v krilu. Toda le zgornji del, spodnji je bil nekje pod vagonom :.. Milan Bogojevič, visok, nekoliko osivel pomočnik komandirja postaje milice je še tu. V umazani in okrvavljeni srajci in hlačah, krvavo obrobljenih oči vodi skupino, ki zbira iz vagonov prtljago in tisto, kar je ostalo od ljudi. Ko zahteva nosila, tisto pocinkano korito, ki je v teh nekaj urah že neštetokrat potovalo s tem žalostnim tovorom čez tire do črno obarvanih vozil, se vse zavijanje v molk. Ljudje so odmikajo. Izmed vojakov se prebijata dva s prtom. V njem je perilo neke žene, okrvavljen potni list, torbice, čevlji. Eden izmed vojakov seže skozi okno in potisne ven plav-kasto roko, ki je vse te ure sama slonela ob naslonjalu okna. Kdo ve, čigava je. Ta ne bo nikoli več objela mater, ženo, pesto-vala stroj ali otroka. Neki vojak bruha. Dotolklo ga je. Ure in ure je bil tu, nem, kot vsi njegovi sotovariši, zdaj se mu je tudi telo uprlo v SREČA, DA SEM VSAJ ŽIV V Traumatološki bolnišnici, kije postaji najbližja in v katero so prepeljali največ in najhuje ranjenih, zdravniki že deset, dvanajst ur neprenehoma rešujejo, kar se rešiti da. Docent dr. Zimerman daje prve vspod-budne izjave. Pretresen nad nesrečo ponesrečenih, zvečine so to mladi ljudje, delavci pravi, da ni nihče več v smrtni nevarnosti. Seveda so spremembe v takšnih primerih vsakdanje. V bolnišnici je tudi miličnik Anton Tušek. Odrezali so mu obe nogi. Toži, da ga bolijo -noge. Ne ve, da pod bolniškim prtom več ni njegovih nog. Ko smo čez nekaj ur stali pred vhodom v njegovo stanovanje v Ptuju, nismo zmogli moči, da bi potrkali." Da bi se zazrli v obraz mlade žene in njenega otroka. Odpeljali smo se naprej. Gledamo v te obraze, ki odsevajo z bolniških' postelj. Na njih ni ne žalosti, ne trpljenja. Otopeli so. Nenadoma slišim, kako mož, ki so mu odrezali nogo in roko pravi kolegom o svoji sreči. Da je vsaj-živ. Da je vsaj živ . . . V dolgi, rumeno popleskani baraki na zahodni strani postajnega poslopja, v majhni pisarni s televizijskega sprejemnika odseva slika o nesreči. Iz radijskega sprejemnika je slišati otožno glasbo. Pred televizorjem sedi v krilu 33 letne vzgojiteljice železniškega sprejemnega centra Džurdže Škrinjar majhen fantek. Črnolas, živih oči, oblečen v trenirko. Pravi, da mu je ime Goroljub, da je „doma" v Munchnu, Banhofstrasse 2. Da se piše Paunovič, in da je bil na obisku pri babici v Džurdževcu -ali Vučitrnu. Ne ve točno, ker se to tako težko izgovarja. „Do-mov" se je peljal z očetom Vu-jem, mamo Zoro in starejšim bratom Goranom. Čudi ga, da ni od nikoder brata, mame in očka, da je tu že tako dolgo sam. Da je bil sam tam med „ti-stimi mrtveci, ki so stokali in jokali. .." Po nesreči ga ie med ponesrečenimi odkril vzgoji in pripeljal sem. Že cel] iščejo njegove po bolni! hotelih, med ljudmi, vendi morejo odkriti nikogar. V a ljo zjutraj so semkaj pripelji več enako prestrašenih, nesrečnih otrok. Neki večji, so še nesrečnejši, I že dojeli, zakaj so ostali! V bolnišnici se trudijo,! obvarovali plod materi, kije| živela to strahotno katastfl V petem mesecu nosečno kaže, da je vsaj na zunaj i redu. Vsaj doslej. Pred dom za sodobno medicini zbira vse večja množica, i so prihiteli ljudje iz vse i da bi si dokončno pokopal ali pregnali žalost. Strok ki, na pomoč so prispeli t Ljubljane, Reke, Splita] Beograda so doslej indentif rali le dober ducat žrtev. ( vo žalostno delo bo trajal zelo dolgo. Nekatere sploh ne bodo mogli ident^ rati. Pred vhodom je žala Še bolj, kot tam med] Ljudje omedlevajo od žaloi otope v trenutku, ko sp da so ob vse. VLAKI VOZIJO DAL V torek je bila rekonstr nesreče. Strokovnjaki so« vili, da strojevodja nibilv da je vozil s preveliko hiti da je bila kretnica v redu. J stvari ne bo rešila niti n strukcija, niti fiziki, ki se i se bodo' še ubadali s to nes Tire so medtem porav gove zamenjali, vlaki vozij prej. V vse smeri, kot stoli slej. Ponesrečenci drugzaj gim zapuščajo bolnišnici stajajo, se vračajo domov,! teri celo na delo. Po cestil železnici so vmes tudi i vozijo samo domov. Don so raztreseni po celi državi, Torej je kriv strojevodja!] če je res kriv samo on? Kaji riti? Kdo lahko izbriše iz \ mina vsem stotinam ljudi I sekunde ali minute groze,* življenja ali mater Goroljuj Goranu, Stjepanu, Boženi, h Stevici, Ljubici...? Ali,S mu malemu, nezfiir fantku, katerega lutka je o med tiri. Materi, ki bo čez! mesece rodila, vse do i trepetala za plod, ki je bil ie^ rojen izpostavljen nepopisi gediji. Tragediji, ki je ne i opisati. Tako, kot je ne i mož, ki se je skrival | hčerjo, ker ni mogel pov kaj je videl, kaj se je zga materjo. Vlaki vozijo dajje.l kler se ne bo zopet kakšen^ vil tako, kot se to dogaja. 1' in dan, ker odpove - človi'