«iak ru« [^eli - J glasilo slovenske: N AR UTO-YEAR IX. iun< M WILISTI BEŽE ■,JSQHS ft ETA »■«*■ JlM*f7 H, m«, d U« »Mt lffl_ »a. Marck ^ SC CHICAGO* ILL., SOBOTA 2. DECEMBRA (DECEMBER) 1916. STEV.—NUMBER 15«, »alriotlzcm, ka-noni inprotit. lasi največja požrtvovalnost pride prepozno. — Dorče zopet spušča govorance.—Pošteno delo in smrt vse izbrišeta.—Pazite na rane. IPSO KANONI NA DNEVNEM REDU. fuhiiigton, D. C., 1. dec. — uriški department je izdelal , načrte št' večje IGpalčne s katerim opremijo bojite i v letu 191K. noma risk i h krogih menijo, ^yj,, ti tojKivi imeli večjo u-nlno silo kot topovi ua an-kfin iiehojseniČu. "Queen Eli-Bb" kzgrade take kanone in boj-kdje.je trelia tovarn in ladje-ic. Te tovarne in ladjedelnice Janina delničarjev, ki vidijo potrebo, da ima domovina jo velikih kationov, in bojnih ij. fini vee domovina zgradi |kationov in bark. toliko viš-dividetida, ki jo izplnčajo arjem. nazorih teli gospodov so tleski nimajo delnic, sevedu idonioviiiei. Zakaj f To jc lali-JBunieti. O so delniške druž-salelile domovino v interesne A«', teilaj človek ne more ime-domovine, ee nima takih papirčki jim pravimo delnice. ilje. ki z hiatrim okoni opa-lake reči, izgube ob njih ato mulo vere, Čiuubolj milita ii trdi, (l;i jrre za ideale, čc Mjejo nove kanone in barke, ruutiif .se, da ljudje, ki imajo liet-, obžalujejo, da je v Ame-i tako mulo /.mislil zn potrebe ovine, odkar je kon venci jn Utrinke delavske federacije" ■jela pioliinilitnrTStičuo re/.o-k "Take slučaje je ložje raztol-mačiti kot prerokovati. Zu Wilso-na ao naatopili dobri, pošteni državljani, ki ho tako preobloženi z delom za setbe .da se odjijih ni moglo pričakovati, da bi imeli vpogled v mednarodne in svetovne razmere. Njih nastop se je osredotočil v tem, da naj glasujemo za mr. Wilsonu, ker nas je obvaroval vojne in imamo prosperiteto. Adamsonov zakon je povzročil velik učinek na korist mr. Wilsonu iu pridobil mu jc naklonjeno-.*! v delavskih krogih. Prva tri leta mr. Wilsonovega predaedtiikovanja so se voditelji, po imenu njegovi strankarski nasprotniki, huli ga kritizirati, du je šel predaleč uli da jc storil premalo." Tako modruje Dorče, zakuj je zmagal Wilson. Dorče je pozabil povedati, da je k zmagi Wilsona pripomogel n&j-več sum, ker je v kritičnem trenotku zapustil stranko progresiv-cev in vstopil v strunko republikanskih konservativcev, takozva-ne stare gurde. Za ljudstvo je vseeno, kdo je prihodnji predsednik : IJughes ali Wilson. Bodočnost bo to dokazalu. ŽENA, KI JE RAZKRILA POLI OAJSKI GRAFT, JE UMRLA. I&TVOVALNOST JE BILA ZASTONJ. o, 111., 1. decembra. — Mfw't krepkih mož in žen je bi-Wravljenih did i svojo kri za ^bk, da rešijo življenje ženi, ki pehala /a anemijo (potnanj-Vin krvi.) Požrtvovalnost je ■ prepozno in žena je uuirlu. ulic proč od bolnice ao Pin« Zahvalni dun trije otro-n»tgrosii i,H.,| sedmimi in enaj-P to i kot gostje okoli mize, tjlfin U sc j«, mati borila s smr-M boliiiKiiicj. Vedeli so, du je 1,1 Mna, ker so jo /. atnbulanč-i vozom odpeljali v bolnišnico. 'J Inl •••lini sorodnik, ki je stal ^'■l.ii. ko je mati umrla, k William (iregg jc apeliral Bv,»ost, ko se je prepričal, da pretok krvi obrani živ-»Je holmci Prostovoljci, ki so iPty'iiMli, da dajo HVOjo kri, da P^ijofluigo človeško življenje, le^'i \ bolniški pisarni, ko jt r^tot | * r i h« * | dr. (iregg in na- P1' J' tudi za pretok krvi tožim ijstvo bolnišnica je na Pn >mo va podpirali, j' bil njegov triutnf •'Vor prav na tesno "I a j u pa mo reano v -I'1 dii l>o izvršil mr. ' '""'i nalogo, ki ga "'ij«« Koourvelt zakaj " • l/.i I ui lira vi . Klobuki stavkokazlc so padali na Ua. Stavkokazke tepene. Z BUKAREŠTA. i Bojkot — slepile za ljudstvo. Toledo, O., 1. decembra. — Pri tukajšnji Ohio State Telephone kompaniji stu vka jo telefonist ke. Ce delavci zaatavkajo za večji kos kruhu in boljše delovne razmere, se vedno najdejo med njimi izdajalske duše, ki delajo ob času stavke iu pomagajo gospodarjem zlomiti štrajk. Ravnotako je tudi med delavkami. Ko so telefonist-ke proglasile štrajk, so sc med njimi seveda našle dušice, ki ljubijo pulico, ki jih tepe. HtrajkajoČim telefonist kam ne more biti všeč, da jih akebiec pripravijo ob uspeh stavke. In zgodilo sc je, kur sc dogodi v vsuki atavki. Tc|>cni stu bili'ltletna Vera I'ltemeyer iz Liiue iu 19letnu Altu Miller. Proti .večeru se Je pripeljnlo pet atuvkokazie v hotel Seeor. »trajkarice ho jim priredile gorak sprejem. Strgale so jim klobuke raz glave in jih oklofutute. Občinstvo jc mirno gledalo, se smejalo, ko sq atavkokazice lovile klobuke po zraku in pri tem dobivale še klofute. Policija ui nikogar arctirulu. NAKANA PODJETNIKOV JE SPODLETELA. Chicago, 111., ). .decembra. — Par obrodite druv.be, ki prevažajo 4>lugo in "potnike na Velikih jezerih, so izdelale lep načrt, du uničijo strokovno organizacijo mornar-jev, ki se pu ni obnesel. IJjeti so hotele mornarje s tuko/.vnnimi do-brotvornimi naiprnvami. Cstanovi-ti ao hotele čitalnice, katere bi mornarji poaečali, kadar so iiii suhem Proti čitalnicam nima noben pameten delavce ugovoru. Tudi mornar rajše prebije svoj prosti čas v zračni čitalnici kot v smrdljivi letnici. S temi čitalnicami s( bili zvezani tudi nekakšni listki brez katerega bi mornar ne dobil dela. Ti listki bi tvorili nekakšno črno listino, s katero hi bilo puro-b rod nitn družbam mogoče vsake-mu neljubemu mornarju onemogočiti delo. Na načrt purobrodnih družb so mornarji odgovorili z odločnim a-gitatoričnhn delom za organizacijo, ki je imelo tuk vspeh, du so podvojili članatvo organizacije iu je organizacija mornarjev Inhko odgovoril« parobrodnim drtižbum da se zahvali za njih dobrot vor nost, ki naj jo pridrŽe le zase. MED ANGLEŠKIMI RUDARJI VRE. Carmi, HI., 1. decembra. — Msli Floyd .Mills M- jc igral s svojimi šolskimi tovariiši. Pri igri ga je sunil eden njegov tovariš -svinčnikom v čelo. V začetku niso rani posvetili mnogo pozornost in kmalu se je razvilo zastruplja nje krvi, za katerim je deček vee- raj umrl. Vsako rano, če je še tsko ma lenkoatna, je treba takoj razkužiti Zanemarjenost je dostikrat povzročila, da je moral umret, človek, ki se je malo oprostiti na prstu___ VREME. Vreme niki urad naznanja *a Chicago, Illinois, 1»«""™ 'T0 l^o vrrme za sobot« in n^leljo Toplomer j- kazal v teku zad-njih 24 ur v Chieagu najvrf M >" i,m....i 441 et.nmij nad ničlo. b|j] London, 1. doc. Angleška vlada je sklenila, da prevzame o-brat v rudnikih pod vojaškimi zakonom. Zastopniki rudarske organizaci je v .Iiižnem Valesii so včeraj «b- državali .............. na kateri so ml ločno protestirali, da je vlado na ta način prevzela obrat v rud nikih. Preden se je vlada odločita za ta korak, bi morala vprašati preje rudnrje, kaj porečejo rudar-ji k tej vladni odredbi. Ce že via da misli podržavati rudnike, potem mota podržavati vse rudnike v Veliki Britaniji. Rudarji oatanejo pri svoji zah tevi ill zahtevajo nei/pro«no pet naj«* odstotkov povišanja meade Ce vlačili ne bo. priznala mezdne zahteve, pride mogoč'* do stsvke. čet i a I i vlada prevzame obrat v rn dnikih. ____ OROANIZACIJA ZA PODRŽAV-UENJE Chicago, DL, 1. decembra. Chieagu se je organizirala l»g'» I*mI imenom "National Public Ownership l^«g"e*'. k. ima v avo- jem programu p^lržav Ijenje fr lezuie. brzojavnih naprav. laga nat»ira tfrs«livo, d loži kongreeni komi« nalogo, ol-gui'skc čele mi žc dospele tako blizo Bukarešta, dn lahko dosežejo s topovi zunanje utrdbe. Iz fmit t c poročajo, dn so južne utrdbe mesta žc pod ognjem Msekenae SOI i o ve težke artilerije. Sto milj obsegajoči poltmhrta*, ki s«i ga vrgli Nemci na«»krog Bukarešta, hc j«* precej stisnil v zadnjih štiriindvajsetih mah. V zadnjih poročilih o napredovanju maršala Maekciisciia je nekoliko razlike, Kno poročilo sc glasi, «lu •*> nem ške. bolgarske in turške prednje straže že dosegle t«ičk«» dvanajst milj južno od Bukarcita, drugo pa pravi, da so oddaljene šc K( milj Severuoznpadiiu o» otonn ij«, V D-kupirslc drugo vrsto lirilmv. Ljia ti boji se vrše za pose«! prelaza Rodna, ki drži čez Knrpate pri Kirllbabli zadnje, mitrto je |WhI o-gujem rutekc infauterijc Okrog !NN> Avstro Nemcev je bilo irjetib in HI strojnih pušk, dva Imniluia mortarja iu ctliMi minomet uplje njen. V go/« I u rli Knr|»atih so Mu si okupirali goro Kuknda južno ml Vakarkc, ujeli sto Neuicev iu vplenili tri stisijnc puške, Berlin, I. »lec. (Brezžično). Vojni urad naznanja danes, da a»i Kuni iu ItuiuiMict isvršHi včeraj celo vrstti silovitih napadov ua 200 milj dolgi fronti, tmla ves njihov napor ui prinesel drugega kakor potrato krvi iu municije, Kitsi mi nc morali zadovoljiti z nekaterimi lokalnimi uspehi. Diiimij, I dee I'rioluo |Miroči lo n»* glasi: Med dollllO IVut ill prelazom Tartar iiiiilaljirjej»i Kil-Ni Nalile napade v svrho, ds «»laj-šajo stanje težko priza«letrti Ku muiicev. Vrgli no v Imj vidike umae mošt va Armade genorslov A rt za in Kneveaa a»» v akciji in* ln »lan skoro na v«i frmiti iu lirah, rti «»v P«#» r«s ilo nc glasi ! Hevt rnozapsdito o»l drunlšls mi Nemci i/vršili več Nil»»vitih proti ns|i««'tot na pi»/»e»je, ki n«» v r«»liah »rUke ormsde. Na|*sdi no bili o«tl»iti / ogr«»»imimi irg^-OM za (Doljo no etr., I. kol.) BOSTITA PROSVETA Sirom Amerike. GLASILO SLOVENSKE NAEODNE f ODPORNE JEDNOTE •9 90 fciWiW. CVia'ae tri ■umi _ M.M as M«. U U m »al TROfVVA" SM7 S«. UvaAk Ave., OU|«, "THE ENLIGHTENMENT* Org«« •# tU lUfMb N*IUm1 ___E—fit a«cl*y Nit nt r«w. TKOiVETA^ ^ ^ Winnetka, m.. 1. decembra. — Včeraj je umrl v tukajšnjem poli-eajakem zaporu človek, ki »o ga aretirali radi pijanoeti ju vtaknili v zapor. Naili so ga ležati v neki hiti, ki jo iele grade. Pri njem niso naili nič, da bi ga spoznali; po obleki in udelauih rokah je pa eoditi, da je delavee. Mrliški oglednik je odredil pre-iskavo. Po polieajaki filozifiji je vsak delavec, če ne more stati na nogah, seveda pijan. Vseeno pa vladajo čudne razmere v mcatu malih kapitaliatov, da umrje areataut v zaporu. Priznajmo, da je hil a-restant res pijan. Ali ni hila dolžnoet policije, da mu oskrbi zdravnika in mu reši Življenje? Kdo pomago-agltlrall? Kajne, dostikral ste slišali, čc hi nc bilo teh preklicanih socialističnih agitatorjev, bi ljudje živeli v miru. Življenje bi potekalo gladko in mirno, delavci bi ponižno hodili ua tlako, farmarji bi ne godrnjali, ves svet bi bil spremenjen v dolino zadovoljuoati iu pokorščine napram višjim, ki jih je postavil oni, ki gleda izza oblakov, kaj wc godi nu tciu grešnem svetu. Tak bi bil avet, če bi ne bilo teb hudobnih socialistov ua svetu/ ki širijo nezadovoljnost in nepokorščino in oznanjajo mint proti vsem, kar je bilo našint dedom in pradedom sveto. Ali imajo socialisti res uinč, da labko iz pokornih, poslušnih in mirnih ljudi napravijo piuitarje, ki hočejo pogaziti iu uničiti, kar je od vekov sum -aveto? Te moči nimajo, ampak tolmačijo ljudstvu le sedanje razmere, ki jih je vstvaril kapitalizem. Da socialiatoin ne zuiuujkn snovi, skr-he razni jgospodje, ki na eden ali drug način obešajo ljudstvu košaro s kruhom vedno višjcinvišje, da je nc doseže. Gospod, ki skrbi, da zavezniškim vojakom nc zmanjka kruha in trdi, da lm kmalu pšcnica po tri dolarje bu&clj in da bontt v 4""'' riki imeli nemire sestradanih ljudskih množic,Se ae razmere nc 'Pomene, je dober agitator proti sedanjemu družabnemu redu/Ljud-stvo sprejme v začetku taka prerokovanja za slab dovtip, če |>4 draginja ne odneha in vedno bolj sufii ljudske žepe, pride naravno 1 do nemirov. Socialisti nc priporočajo Helena, Moot., 1. decembra. — Po oficijelnein štetju glaaov, ki je bilo razglašeuo včeraj, ao prohibi-cionisti dobili 28,886 glasov večine. < "Voda" je zdaj geslo nn naii bogate Montane. Washington, D. C., 1. decembra. Seismograf (aparat za naznanjali jc potresov in moči |>otreanih sunkov) na univerzi v Georgetown nu je zaznamoval hud potres, ki je zadel Zapadno Indijo. .. New York, 1. decembra. —- Ameriški parnik "CJold Shell" jc pripel jal' šest mornarjev, ki so tvorili moštvo jadrnice, ki sc je potopila sredi oceana. Denver, Golo., 1. decembra. — Ali sc izplača vzeti državljanski papir f Na to vprašanje odgovarja dogodek, ki se jc odigral blizo Ordvrayja, Colo. « James Lockhart, živinorejec bli-zo Ordwayja, je prišel v Ameriko Ac kot majhen deček. Živel jc v prepričanju, da jc negov oče postal državljan, ko jc bil šc mlado-leten. Ijockhart je živel preje v Indiani. Odkar je izbruhnila državljanska vojna, jc glasoval pri splošnih volitvah. Služil je tudi ob času državljanske vojne v zvezni armadi. Republikanske konvencije se je udeležil kot delegat, služil je kot žerif v okraju Gibson, Ind., in bil je aktiven v politiki skozi leta. Nekega dne jc prosil Lockhart za domovišče v državi Colorado. Vprašali so gu, če jc državljan, in laiekhnrt je pritrdil, da je. Pregledali so vse zapisnike in nikjer niso našli, da jc njegov oče postal državljan. Lockhartu zduj ni preoNtalo drugega kot pustiti domovišče ali pn postati ameriški državljan. Odločil se je za državlja-stvo. Tako včasi otroci trpe radi za- ; nemarjenoati očeta, ki od dne do nemi- dne odlaša, da vpraša za držav-rov, ker vedo, da to ni prava pot, |junaki papir, dokler ne umrje, ki vodi do iM)>clia. Kapitalizem ue Vsi prihajamo enako na svat in odhajamo s njega, kljub tam« je velika razlika, če umrje ceear ali delavec, ali če se rodi sin oeearju ali delavcu. Po naravnam zakonu bi morali vsi živeti v enakilr razmerah in imeti enako priliko do izobrazbe in živi j enakih -sredstev. In vendar tega nimamo, kar so ljudje aami vstvarili razlike: po-viiali ene, druge pa ponižali. Slika nam predočuje rakav nadvojvode Franc Ferdinanda, adolaj je kapucinska cerkev, v kateri leže Habsburšani pokopani. Tndi Franc Jožefa so položili na tak dragocen oder, da razkazujejo ljudem ceaarsko razkošnost. Čemu? • Ali ni za cesarja dober ravno-tak mrtvaški oder kot za delavca, zbit iz desk? Nil In zakaj? Ljudje ša danas na razumejo Kriatovih besed: "Nihče izmed vaa naj na bo povišan." ' odmika Ic kruha oil ljudskih ust, ampak ludi skrbi, da velik del ljudstva ne misli, čc pa ta del ljudstva prične mislili, tedaj misli narobe. South Bend, Ind., 1. decembra. Archie Troat, ponoČni telcgrafiwt in prodajalec voznih listkov nn železniški postaji New York Central železniške družbe, je priznal, da precej sitnega in razburljivega kapitana, je bil neprekoaljiy. Tudi njegova žena (Mrs. Udovich) jc bila izborua, dasi je bila precej klepetava. Zaljubljeno hčerko ait-' nega kpaitana je zelo naravno predstavljala giwpica Josie Vesel. Posebno imenitna je bila ko je vsa nervozna pričakovala svojega zuročenca, kterega je predstavljal mr. Zavcrtnik ml. Ta je bil precej bo^jcc ženin, a v okoliščinah ni mogel biti drugačen. Zdravnik (Mr. Udovich) je imel le kratko vlogo iu rešil jo je dobro. Iz norišnice ubeglega nenevarnega iibr-ca, je predstavljal naš znani Charlie Vesel. Od njega aploh vedno pričakujemo dobregu nastopa in tudi to pot sc nismo varali. Vsaka njegova kretnja vzbujala jc gla sen smeh. Da rte ga p. pr. videil kuko zim muhe loviti! — V splošnem je bila ta cnodejankn prav dobro igrana in smejali smo se, da so unm rdela ušesa. Pa saj smo bili prišli zato, da se enkrat zo-Nczavedru delavce dela trdo zajHi jc izmislil pripovedko o ropar- pet pošteno naamejemo. — svojega gospodarja. Nakrat mu jcskcui napadu, pri katerem so ga Obisk veselice jc bil bolj -.slab, neki špekulant spraznil omaro za roparji pretepli in oropali za pa kaj doati boljcga tudi priča- živcž ttu hoče jesti, a \ omari ui- tfl,0(M) ma kaj. da bi žena dala v lonec j T|.()N, je |)rv^rut pripoved«)-l>ela, gara, dobiva plačo, a ta pla Vm| jv ,,4, orop||n MJ| |}o1u y ča je tako nizka, da ne njegova *(.|ezniške postje v pisarno . eks-družina ne more najesti do Nitcga. pnHlMM t|ni>jM. |»0|jcijH H„ j,. itbna. On ne t praš„ po vzrokih, temveč *„!„, du verjame njegovim Ime le ve, «Li delu in je lačen. Nujpr-vi protestira, n ker protest nič ne izda, gre ua ulico iu razsaja. u m/.ku ju ua ulin, pride poli-eaj, gu aretira iu ml vede pred mi»«I-| nik«, ki ga pošlje v ječo, preje mu sala, da verjame njegovim dam Knsncjc ao detektivi šli v Walkerton, kjer je Troat /.spravljal dan iu »a aretirali. Troat >,> je ua to podal. kovali nismo, ker je bilo uu omenjeni dnu več slovenskih veselic v Chicagi. . Po igri se jc razvila tako/.vann prosta zabava iu ples. Zubava jc bilu izborim — iu čc od računamo baru z različnimi mokrimi dobrotami, žarnc uageljekr. ki so pri-cveteli v dvorano in sladko sadje, ki je zorelo pri drevesu sredi vrta pn ie napravi le|M> moralno pri-1 digo, da je treba N|mšlo\ati za-j kone Zdaj nezaveden delavec pri Itaja do kpoxiiauja, da ne, mu godi velika krivica. Delal jc iu Ntradsl in ker kc jc proti temu \ |»i I. ko un zaprl* Tako uc/itvedni delavei prihajajo do spoznanja, du jc ne kai narobe nn Nvrtn Kupitsli/.eni *«krhi t razmerami, ki jih VNtvarja, du nezavedni de I m v e 1 prihajajo k spoznanju, du jc knpitulističiu gospodarski sistem krivičen za delavce. In te resnice sc ne more \tu Jiti Ako hočete razveseliti prtjate tja s dobrim darilom, narotlte mu dnevntk ' Proeveto," da bo čttal ob dolgih, ztmskth večerih Datum v oklepaju n pr (Ds camber 31 10) poleg vašsgn trne as tn naslova pomeni, da vam ■ tam dnevom poteč« naročnina Po sov tU jo pravočasno, da s« vam as ustavi list. hočem reči: pri stebru na sredi dvorane — je bila tudi po-polnomu prosta. Nežni spol je bil seveda radoveden na zapeljivo sadje iu cvetje na sredi dvorane, dasi ui bilo prepovedano. Žrtve niiio bili kajpada mi grešni Adamovi sinovi. Kaj ne hoče, lepih K-vie je mrgoftdo in delal se Je — nc greli - ampak businesa tam pod Ntchrom n|»oznatija grošev in dvojač. Ce tc primejo dve nli štiri mehke ročice — kdo bi se ne zganil! Celo star hrastov štor bi se za mil ja I iu sredi zime bi mu po trhlem drobovju zakrožilo ne- S Z. priredil je na'kaj kot melodija: "....... cvet vcMcIico v Narodni t deklet - pomlad je spet!!' Washington, D. G., 1. decembra. železniške družbe ua Ncverozapa-•lu ko ne sporazumele, da islpomo-rejo na tu način pomanjkanju voz zu pre\ažanje premoga, da poNta-x i jo \ kIužIio aa prcvažaige pre-moga Ili.fKtO \or., ki no dužili z.a prevažanje rude Na ta način upajo želesniške družbe vsaj r.a silo od pomori pomanjkanju | remoga. Slovenske vesti. ni »c Chicago. III. — Slovenaki klub sli* I .1 Zabxalnt dan d\ »rani programu ste bjli dve nuIji\i ruode janki namreč: "Cn pcb ' m "kdo jr blazen." V prvi *o biti /•!.• (m,, uražcui različni k*rektetji «t aro k raj. meščanske intcligrnre, ki nc /lura v go«tllni m tudi kostumi mi bili imenitni Salomm ' K, tarec in Prosveta, ležati neprej nih po kotih, ampak pazljiv« jih čitajo in priporočaj., svo prijateljem, du si jih tudi oni ročijo. Kteri še niste naro na Prosveto, ne čakajte »Ja va, išče zastopnik, ampak naročiti pri bližnjem tajniku S. X. |< društva. Vaak tajnik društvi N. f. J. je tudi pooblaščen pofc ti naročnino za Proeveto. A. Kodri Gordon Mine, Colo, — / {\( gre v tem premogovniškem ok ju še precej dobro, ampak je raj aamo delo p^p nič drutega. ae pravi da okroglega se le 1 vidi. Kdor se zadovolji kot Hrvat, ki je šele prišel iz.stai kraja, samo da "radi", p« e« služi ali ne, za takega so ti ji idealni. Ce boi kak dan r boljSe zaslužil, te bo "Imss" cej videl in ti bo pravil, kaki no zaslužiš. Seve tistega pt vidi in noče videti, kako Hi m garati za tiste borne cente. — mogarske bnrone, ki sc od za< stavke precej napihnjeno dn je precej poparil izid letošnjih litev v teh krajih. Repuhlil aka stranka, ki je bila v sedli celih 18 let, je propadla in i l^eni so demokrati. Seveda javno znano, da ste obe stri kapitalistični, vendar doklc) mogoče, du bi prišla na pov socialistična stranka, je tud neke vrste zmaga, da jc »tata da poražena. Komur so znane mere med1 premogarji v Hueri County, je prepričan, da je 111 izvoljeni šerif vsega zaupt vreden inož. Ob času zadnje * ke v jnžni Coloradi izkazal si odkritega prijatelja delavce« mnogokrat je svoje življenj« gal v korist itrajkarjev. Deli mu tega niso pozabili in pri j volitvah je bil izvoljen seri! Huerfano count ija. Nasilnosti so se vršile o priliki omenjen štrajka, no marsikteremu deli oči odprle in upati jc, da ni daleč čas, ko bo vse delavi združeno pod zastavo sociali« Martin Mleku Za zabavo in kralekč Pomota. Oče, drvar ,v neki vasi »i divjo svinjo. Odseka ji gla»« lepo zavije in da svojemu sit da jo ponese učitelju. Naroei "Ko prideš k učitelju poti lepo na vrata in reci:."Dober čer" goapod učitelj! Moj oče var vam posije to svinjsko gl Ako vlovi šc kako jerebico j«» šlje vam." Ob koncu mu z»|H "Ne pozabi mi: drugače U vrag odnesel." Sin odnese « iu celo pot ponavlja, kar mu J če naročil. Na učiteljevem l" se pa spotakne in pade. Pn učitelj in razburjeni deček z< besede takole: — "Dober avinjska glava! Moj ^»"l""1 . telj pošlje vam tetra drvarja n v jame' ic kakšno jerebico j» vrag odnesel." Dobra logika Pat: "Say. Mick: sem v alahem položaju. Daj mi n« '' d iti en dolar. Mick: "Begorrs, Pet. da J. vera resnico, nitnam niti ma." Vaak cent, ki »rn dolom 1 svoji v bogi msteri " Pat: "Laže* Mick! Pra* le sem govoril s -tvoju a««" p« mi je rekla, da ji nr n li centa." Miek: No ri™ P»t• ' ] ubogi atari materi ne dam r kako moreš neki upali, da tabli" Sna izmed nlih. fU*gy : "Slišiš, jat ^rm jug čea zimo .. Prihodnji teden up«'" ,f Floridi." Peggv: "Da; saj rs vno * čas« gredo tudi drot* "V. Retry: "Kate* nnlirxli Pri- PROBVITA ie preceni t K V glavnem rtbatoii Plen v sledečem • nv, , i • j ' —*«r..e milje protestirajo je rekel S k. kllvne fiZl li^08. ^1 te,mi k0,ttku iu »litiji: klaV,,e iiv™*' vajo. du naj vl«da podra/.i vso "" " Premo ga rske unije protestirajo je rekel s oairoin na deponiranje oti temu koraku vlade i ..... au. _ . ------i da naj vlada podi aa Angleškem ali pa bi mučil prebivala! vo aH nareke, Jaa niaem aato v Belgiji, da enajatoto vozov .napolnjenih i ži-nič. veiem in hojnim materijaloiu, 6 vojadkih uvt^omobilov, 1870 Železnikih vagonov večjidei naloženih z blagom, Seat parnikov in 79 čol-nov, ined katerimi je 16 naloženih ANQLE&KE IZGUBE V NO VEMBRU. favijatiki «> Isimbardirali Pri- „ k<»ruio in ječmenom. aJ. doc.- Vojni urad pi,- ■T. \a fronti <>b Ceni i prevlu-E uiir. Naši protinapadi ao u- ,vi|i sovražne napade u,riiu. 1. dec. " 1 n,,lao Pt>,'wc|- . ^ Klasi: Severno in za pad no i Hitulja «o i*>nehali aovražni Lpjuii. Srhi ho zopet pregnani ia Clnrga ileroeiia gore Huju. Na CJ ob Strumici se vrže artile- ry»ki lH»ji- nadsubmarinke. IZ RUSKE FRONT®. pftro*ra Smorgona ijtočiio (Kl Vilne), toda naa ogenj _ Jf vrgel nazaj. Pri Gorodičih oniikali , (točno smer. Berlin, 1. «lec. — llradno poro-■k: Tunike čete so včeraj od-k|r močne ruske uapade ob reki {liti Lipi v Galiciji. ANGLEŽI zopet imeli smolo. Min, 1. dec. — Glasom uradna poročila so Angleži pripravki! nekaj kakor novo ofenzivo okolišu Vpresu v Belgiji, toda pmkus je padel v vodo. Angleži w napadli ne make inwicije po KMij topniški preparaciji na tri bbuirtre dolgi fronti, ali po krtovem boju n» brli docela odbiti. !ii fronti ob Sommi leži gowta la. ki pa ne ovira artilerijskih tflxiJl'V med Scrre in Ancre in v polu St. Pierre-Vaast. • . Pariz. 1. dec. — Grška vlada je vzela kontrolo nad pošto in brzo-javoiu in odpodila francoske častnike, ki so zdaj upravljali zadnje. Zavezniki -ho pričeli z izkrcava-njeni čet v Pireju. marina potopljena v zmoti. Washington, 1. dec. — Nemška vlada je obvestila ameriško, da je poveljnik submarinke torpc-diral paruik Marino, na katerem je našlo »nirt šest Amerikanccv, v zmoti misleč, da je angleški vojaški trans|>oTt. Berlinska vlada javlja, da je pripravljena plačuti odškodnino, ako amerišku vlada preskrbi vae potrebne podatke, iz katerih bo lahko razvidno, da jc bilu Marina navaden trgovrfki parnik. deportiranje žensk iz belque. Iondon, 1. dec. — Reuterjevu vest iz Amaterdama se glaai, du so Neinci začeli z de|)ortiranjem Belgijcev od 17 dO 60 leta iz Ha-ssclefta in Lansye. Obenem bodo deport i ra I i' tudi ženske, ki imajo šivalne atroje v svoji jmsesti. nemfiki socialisti proti "domaČi armadi". Amsterdam, 1. de«. — Iz Berlinu poročajo, da je državni abor sprejel prvo klavzulo predloge za spošno mobilizacijo "domače ur-inade'kakor je priporočal glavni odaek. Vze izpremembe so bile zavržene. Socialisti obeh frakcij so ao'glaajio glaaovali proti predlogi. • 1 krvavi dobiček. val kaaeu, temveč da ukrbim zn liajboljie interese Nemčije. Toaa devno delo (deportaža) ae vrii po našeni uajboljnui prepričanju iu siuutraui, du je doaežeu vvlik uspeh že a teiu, da je Belgija, kl je tako blizo bojne • fronte, proata vauke revolucije. Star vojak sem na vseli frontah 74.6WJ I in ne bi rad nastopil a orožjem ranjenih in izgubljenih.!proti neoboroženemu ljudstvu. Smatra m dalje, da alužiiu cesarju iu domovini ua veliko koriat, ker akrbim. da ae v Belgiji ne preliva nemška kri in da ni treba vlačiti nemikega vojaštva ia drugih front v belgijska meata." (To je prvo uradno priauanje Nemčije, da ae boji revolucije v Belgiji in aato odvaja moško prebivalstvo če« mejo!) IjoiuIou, J. dec. ~ Vojno mini-stratvo naznanja, du znašajo ii-gube angleške armade meseca novembra ubitih, Med temi je 2351 Častnikov. bud dvema ognjema. Beriiu, t. tltst. (Brezčičim). — Prekoiuorska časnikarska agentu-m poroča, da je po izpoved bi ujetnikov na zapadni fronti napovedal poveljnik angleškim in francoskim vojakom, du morajo vsi rajati pri napadu, če ne, da bodo na nje na merjeni lastni topovi. Med rta pad o m Angležev nu Thiepvai so operatorji nastavili strojne puške na hrbte na padajočih vojakov. Na ta načini so imeli vojaki smrt pred seboj in smrt za seboj in morali ao nekaj storiti. villa SE bliža juarkzu. Poiorl Kl Paao, Tex., 1. dec. — Cur-ranzine čete v državi Chihuahua so razpršene ua vse struni. Večji oddelek Trevinove armade se je vtaiboril nedaleč od Juareza na begu proti meji. General Gonzales v .Juarezu izjav I ju, du ae zbirajo vladne čete v Sauzu, od koder bodo udarile naze j na meato Chihuahua, toda upanja je zelo malo. Zdaj ni več dvoma, da je Villa goapodur v gluvneni mestu države, kjer se je zopet nustuuil v guvernerjevi pa luči, v kateri je bival pred 15 meseci. Ko je Villu okupiral mesto, je ukazal zakuriti veliko ognjev zirnuj meata iu sežgali mrtva truplu pudlih Mehikancev. Tukuj pravijo, da je Villa včeraj brzojavil generalu Gon» zalesu, da je dal postreliti 40 Kitajcev ill du se v kratkem oglaai na obisku v Juarezu. Waahington, 1,. dee; — Vladni krogi šc vedno čakajo ua uradna poročila o izidu boja v Chihuahua City, Čeprav ne dvomijo več, da je Trevino pobegnil. Splošno mite-nje je, da odslej ae !m> vod H a bojna kampaiiju med Carranzo in Villo tesno pole^ ameriške meje. Prišla jo tudi veat, da je Carranza nezadovoljen z mirovnim načrtom, ki je bil izdelan v Atlantic City. Vojni department pravi, da IVrshiiigove čete ne bodo ovi-1 vencem da ZAKAJ SS ŽIVINA SUNI, JI CURKOMA TEO* IZ GOBCA, KADAR JI SVEŽO DETELJO. Detelja, bodiai sveža ali posušena. ki povzroča pri živini hudo slinjenje, je napadena ml rje, ki jo dela gliva Muromycea triffo-lii". Napadena detelja je pikčasta, kakor bi bil(i od muhjakov poiiesiiužena, iu ne povzroča samo hudega slinjeuja, -temveč se morejo po daljšem uživauju izei-tuiti še hujše bolezni. PorahucKii sredstva, da bi tuko deteljo na-redili#neikodljivo za uživanje, tie poznamo. PRI SPREMEMBAH !• tmUJ traka • aim Iti polog >mf* liil atari naslov. PUlU laiaaa krajav la allc pravilno, kakor M piiajo v aafloMlal. a« bo poten kaklk Mrabati m po« ti Slomški Narodna UauiiovijaM t. aprila lakarp. 17. lualja ItOT v dri Illinoia. - f- f UI.AVNI 8TAN: ««57 - 5» (k). LAWNDALK A VB., OHIOAOO, ILLINOIS. UPRAVNI ODBOBt Pratlaadntki Joha To(rtl, boi 114, U Malla, IU. L Pojprertaotlnikt J. Hratkovi*, B. P. D. 4, box S6, Oirard, Kana II. PoJpradaoJaiki Joftaf KukalJ, 04«t» Ewing ava, Ho. i'kleagn, IU. Tajnik: Joha Varderbar, B70« fto. Lawadala Ava, Chicago, IU. blagajnik: Anton J. Tarbovoa, P. O. Hot 1, Clanro, UI. Zapiaalkari Joha Molek, 400« W. Blat Ht., Ohieago, IH. NADBORN1 ODSEK l Jal« Ambroilf, 101 bog, Canonaburg, Pa. . • Paul Bargar, »41—IM Ht., La Salla, IU. F. B. Tauchar, 6V4 Ahaajr Ava., Bock Hpriaga, Wjo. POBOTNI ODBBK: Aatoa Hraat, Sll-Ofitk Ava., New Dulutk, lllaa. Joka Badllek, 670 box, Hqtitkoa, Pa. Budol/ Pletariok, 438 boa, BrldgavUla, Pa. UBBDNXX "PBOBVBTB; Jota Zavartnik, Chicago, IlL VBHOVXI BDBAVWXXI I. J. Kara, If. D.> «208 8t. Clair Clavaland, Ohio. / VBI DBNABNB EADBVB ZN 8TVAU. kl aa Utajo gL apravMga »dkara In B N. P. J. aaj aa potujajo aa aaalov i TAJNIŠTVO B N. P. in BM7-B9 Bo. Lavadato Ava^ Clkloa—. IU. PBXTOiBB OLBDB OBNBBALNBOA POSLOVANJA oa paiUJaJe aa laalovt jotb ambboilo, Bok 851, OauioMborg, Fa. badbvb fbbpibljivb vbbbin b, kl IU Jlk r«IUl prva ln draga Is-itaaca, aa poilljajo na aaalov: ANTON HBABT, «11—Ofttk Ava., Na« Dulutk, kdaa. VBI DOPISI napravo, ftlaakt, naswsnlla itd. sa "ProevHo" aa potujaja aa aartovi UBBDNIiTVO "PBOBVBTB", 06A7—M Bo. Lawadala Avon Okloago, nilaaia VSB UPRAVNI 1KB BTVABI. aarotelna, ogla«, aa polUjajo na naalov: rPRAVNldTVO "PBOBVBTB", 8«67-«0 Bo. Lawadala Avo., Okloago, IlL V koraapoadanol ■ iajulitvou B N. P. J., aradulltvom la uprsvmUBvwo "Proavato" oo rabita Uoaa nradalkov, ouurvod uaptklu aaalov, ko Jo la aav* d.*., ako loUta, da bo vaaka olvar.kltro rotana. Saj« gl. apravaaga odbora aa vrla rodao vaakaga t. la IS. v aioaaaa ak oamih avolar v proatorik Jadaotlaaga poalopja. čevljarji. Poiorl Čevljar, katerega veaeli nuiiio-stojno delati, ima zelo lepo priliko za dobro idočo čevljursko obrt. V novi naselbini, katera rapidno napreduje. Naseljenci raznih narodnosti; miKigo Slovencev, Dosti delu iu dober zaslužek. Produ sc pod zelo ugodnimi razmerami, uli odda sc tudi v najem, ako kdo želi. Čevlja rji pogum! Oglasite ae osebno ali pa pimnetto pri J. Kobi, 9704 Houao St., New Dul-nth, Minn. Za vaebino oglaaov nI odgovorno ne uprsvniitvo ne uredništvo. Dr. LORENZ, ftpoclallat molkih boloaaL POZOR, ROJAKI I Jaa aam edini hrvaško govoreči ftpoclalist molkih boloanl v Pittaburghu, Pa. DR. LORENZ. «44 Poaa Av. II. aadit, aa allaa. Uradno uro t dnovno od 0. do-poldna do 8. uro svator. V polkih od 9. dopolna do 2. popoldne. Nadaljo od 10. dop. do 8. popol. Nnxiiajam rojakom, da sem od« pri trgovino 8 mešanim blagom in ae priporočam r.a obilen obisk. — Vsakemu 'bom hvaležno postregel po zmerni ceni. anton z0rnik, IIKUMINIK, PA. Talaf. Mara 41? I PUmm OUaa VII MUwaukw Ava. TONY KOTEK 8848 8. LawndtU Ava., kllaa 88. aliao HUnl lalal. UwaOaU 4IS0 CHICAGO, ILL. Plana prodajamo t>o tovarniški eonl. Popravljamo, vglaaujomo ln star« piana aainanjamo. M. SCHULZ CO. Udalovalatoljl najboljla vrata plan. Imamo tri avoja tovarna. I0JI V atenah med grki IN zavezniki. btiilon. 1. dec. — Iz današnjih •worinniili vesti iz Atej^ je jk>-•fti. boliuiral Kournet je uka-al^kicati auglešjco, francosko 1 »'»lijaiisko vojaštvo v Piretju, i isili svojo zahtevo glede na Wnn ^i-Hki-ga orožja in muni-Dhim-h je |M>tekel ultimatum • kntljeva vlada se ni odzvala Položaj je zelo resen. i'uin News" ima brzojavko, p.,« ili ,,rvi strHi ined |»o-"H'jetu nemškemu poslaništva in |»ala«'o in več osem je >ntiranih. Koreapodent li-1,1 ' roniele" |m>roč«, da je iz-jj»il Kournet: "Abantiitnn vatra-l"i Moji zahtevi, kakor j< \ ultimatu. Nerad po k rv.,lit je, toda če ne ho racpolagsl x vo.iaš-in z največjimi lo-imaiiK) doivolj. Ne '"kaj M- ne bi kralj p<*koril P'i bil orodje in mrtnieijo." ■Ti/ 'IfflH rale Ville, ako zadnji napade .lua-rez. Querctaro, Mehika, 1. de«. 242 poslancev mehiškega kongre-mu nt' jc danes sešlo v prvem zase datlju. Glavur republike Carranza je otvoril kongres. Zborovanje se vrši izključi«! v svrho revizije ustave iz leta lft'i7. AM Berlin, 1. dec. Kri*|»povu tvrdka. ki izdeluge kanonc za cen-trahte zaveznike, je razpisala dva-najstodstot.no dividendo kakor lani. Družba bo izplačala dividendo kljub visokemu vojnemu davku in "prostovoljnemu" vojnemu posojilu. avstrijska vlada prlca-kuji bojiv v parlamentu. I iondon, 1. — Breaii&is br-zojavku iz Berna se gl«si, «la u«-merava novi cesar v kratkem sklicati avstrijski parlament, toda vlada se boji. fa naalov a« raluna AR eantov sa vaako baaado. Najboljla jo, da ao Bordeaux, „am poll j a $4.00 ia vaak naalov; ako bo kaj pravo« ali pramalo, boaio poalall menja. da Htrski predaeduik Koerbcr kou. - |)pediw1ujk mirnim potom v l.SU ......I Marvel Products Co., 8 Msrvel Bldg., m%burgk, Ps. pripomba Ako hočete |Hidilja lev oaigurati, pošljite več. Naalov m mora Jaano napiaatl In dodati i pallja aaj aa kr^Javaa ■ I« 00 ~ 1> K: gt Si 100.00, 200 00, . 800.00. . 400 00. . 800 00. . ( «00 00. 88.00 K I 700 00. .. 19.00 It 8011.00. t. f/ 00 Kt 800 00. .. 88 00 KI 1000.00. TVRDKA FBANK SAKSER. 88 CaetUadl t(r*al, 78 00 81.00 ... 104.00 ... 117 00 ... 1X0 00 Na« Vaek, N. T. ROBERT W. LAYER Tnorth side state bank V vocK stuimos. wxo 'i ifolovc dele Rinntini ... 0--------.. . -—titi bagdadakože- na mililoristiAn. pi<1lag.. »»ssa-ns^ IfBMtKI VLADA* V BBLOU1 as IAOOVAEJA architect Its R. ll llllt It , Cbleaca. i /a o koruze. ' *«»riiro. hpi|— - . ^ AiiairniaiH, ....... •ka I'asnikafaka age,,- garjev hi j* bila ner.v no,t. j a Taseblall" > včeraj pn ^ a tem omeji prml.ikeija 7/laj Pr ^ vojnrft guvern.rja Skujejo, do » H« pnsl-fc«* taSsns BWbbb. koleri •n-ga je še nemogo-ilo pomnožil« Berlitia z dne 2M. bojumi |denu v ki is isdslsl nam ss ursd i. N. P J. •« priporočs Rlo- —— venc#m zs liulslovsnje Arnnterdam. fl. nov.1 4 IVua _ atavblnakih načrtov. Aim.trniain. - —' Td Franklia 6801 TEL NA UONU AUSTIN | IMA KAPITALA IN REZERVE |100,p00.00 opremljen zs poalovsnic S VAKI in drahmi SLOVANI. len Iti si/r Je lzr»»df»o pHprsvllei SLOVENCI, HRVATI, Ml ^Itrii— Imm >uik *ISUll»« * rta*a|*m« 4 oS.tola* wkriatl mm baslsa via«* 1,t«t r i-i—----u w«aia*aa hatuaas .......^ ■■ ■ ifr" 1 ŽRTVI Povest Spisal Fr. U* E. raftn. (NaMjMNM Tako hitro ui še nikoli hodil proti domu kakor to (Mit. Ae eno tolažbo je imel — da dobi ženo in hčer doma, da mu te dve povesta, da je ftkrjauec lagal, da je neresnica to, kar govoričijo ljudje... Kakor bi mu šlo /a življenje, in kakor bi bila od enega samega treuotka odvisna vsa sreča njegova, tako je tekel in hitel domov ... Ko pa pride do domače hiše in jo najde zaklenjeno, mu izno-va zastane srce . , . Le s težavo odklene vrata... Stopivši v sobo, pa se zgrudi za mizo . . . Ondi sedečega in z obema roki ma oklepajočega se miz-nega roba sta ga dobili žena in hči, ko sta se vrni« li s sejma ... "Danes si prišel pa prej nego po navadi," iz* pregovori Mica, boječ se, da ne bi mož takoj vzrojil. Tomaž ni odgovoril. Pomolčal je še, a bralo se mu je na obrazu, kaj se godi v njegovi notranjščini. Bledel je iu tresel se je tako, da je miza vztrepetavala pod njegovimi rokami. Srpo je gledal predse iu težko je aopel. Nosnici ata mu bili vdrli kakor človeku, ki obrača svojo pozornost s skrajno intenzivnostjo na en sam predmet. Strašen je bil ta njegov rnolk in materi in hčeri se je zdel tem neznosnejši, ker sta vedeli obe, da ne pomeni nič dobrega. Mati hoče ravno zopet nekaj opomniti, ko se dvigne Tomaž s sedeža, stopi korak bliže proti njej ter reče: "(lovori, ali je res! . . ." njegov glas je bil hripav, hreščeč . . . Mica se je zganila po celem životu, ko je zapazila, da je prišel odločilni trenotek. Vedelu je precej, kaui cikajo indževe besede, in prestrašila ne je tako, da se ni nala pomagati drugače nego da je zagnala jok ter rekla: "I kaj morem jaz kaj za to T . . ." Tomaž sc je moral prijeti za mizo, da ui padel. Bila mu je izginila zadnja nada . . . Nič več ui mogel dvojiti o grozni nesreči, ki ga je bila zadela . . . Zavest in popolna, neovržna resnica, da je njegova hiša osramočena, ga je premagala tako, da so mu odrekle moči, in du ni nedostajulo mnogo. da se ni zgrudil na tla . . . Nepopisna bol se ga loti, iu čutil jepotreho, da bi zakričal iz širokih pivti kakor ua smrt ruujenu žival, da bi zakričal in napolnil ves svet s svojo grenko tožbo... To jc doletelo njega, njega, ki je toliko gledal na svojo iu svoje obiteli čast, to je doletelo nje ga, ki jc imel le eno hčer, katero je tako neizmerno ljubil! . . . "Zdaj imaš, kar si hotela imeti!" reče z gro-movitim glasom proti ženi, ko si je bil nekoliko opomogel. "Zdaj imaš! ... Ti zaslužiš to, a kako pridem do tega jaz, jaz, ki sem si vedno prizadeval, da bi preprečil nesrečo, jaz, ki sem podil ourga lopova iz hiše! . . . Če bi moja hči ne bila, a 1ako — ha, moja hči, moja edinka —" Zgrudil se jc na klop, izpulil si pest las iz glave ter razjokal se ua ves glas ... Ta trdi, jekleni mož je jokal kakor otrok! . . . Bilo je nekaj presunljivega, pretresljivega v tem elementarnem pojavu žalosti in v tem groznem srdu, ker jc bilo oboje tako istinito, ker je o-boje prihajalo iz dna ponosnega, a do siurti užu-Ijeiirga moškega srca! . . . Potem pa m* je obrnil proti hčeri rekoč: "Povej, zakaj ni storila to. povej! . . ' Te besede je bolj kričal nego govoril in grozno je vihtel pe«t v svoji obupnosti, v svoji boli... Toda deklico je tsko dušil jok, da ni snravila nobene betediee iz aelre Zdaj šele je pojmila prav, adaj šele je umels, kaj se je zgodilo; zdaj šele se je zavedala vae. velike svoje nesreče! ... Se nikdar iii videla joknti svojega očeta, in njegove solze mi jo pretresle tako, da se je nje snme lotil krčevit jok, katerega ni mogla ustaviti . . . Tomaž je rohnel še dalje, in šele v noč so legli k počitku . A tudi /daj ni bilo miru. Nobeden ni mogel zaupati. Mali in hči sta vzdihovali io jokali |m. tihem Tomaž pa se je premetaval po |K»*telji aemintje, mahal z rokami okrog sebe, butal r glsv o ob steno iu grozovito škrtal z zob-•ui . Pripeti ne včasi, da človeka, ki slovi za b runt a. ki je lul »\oj *iv dali čvrst in krepak, kar uagloma položi in ugonobi bolezen. Isto tako se nahajajo ljudje, ki »f odlikujejo po izredno krepki volji, ljudje, ki ao pogumno prenesli že sto n«* m 111 ti iiaodiiih udareov ; videti no nepremagljivi, ueti|Niglji\i I od a nekega dne jih zadene spet nezgoda, in koiiee je njili krcineiiitosti, konce njih moči' Strti so . . . uničeni! . . . Tak človek jr lol Tomsž Njegovi jezi, njegovi žalosti ui lu In mere . Izgubivši svoje najdražje, svojo ljubljeno hčer, je lul podoben človeku, ki ie prtšcl ob vm*, ob avoje imetje, oh svojo moč, ob svojo ui-Ijo «»I»u|» ga je polnil, iu strašne misli ho iiiii porajale \ glnvi Hazluirjen je bil huje od Ireno! k n do irenotks, naposled plane pokoucu ter začne divjali i r kota v kol . . , Mesec je sijsl. in bilo ga jc gioruo videli, ko je neoblečen, z zmršeuimi lasmi tda/uel od ene strani do druge . . . Žena iu lici si„ tiiitldi. tlu je tib pamet . . V tej misli *ta lull |Mtlrj«m še bolj, ko susuie likratu puško, ki jc v i Hi* | ii on stem ... V amrtni grozi sta si ko uis| sopsti upali . . . t »n pa je tolkel n puškinim kopitom uli t In akrtal r zobmi ter sr neusmiljeno bil s |ie*tjo |»n piaih . . . Semtertja je vrgel puško itn mizo, k u k m lo »e lul preminili, kakor In si hotel zasnovati ini\ usčrt, a vrtino zo|>el jo jr I>ugt atol |)mI|(m j« divjal tako, polt-ot stopi k hčerini (HMirlji i nianovs jt /apovr / k i oziiiiu, neznanskim glaaom "g<»\ 0111 Msnien skoči* )».i,t«li« /dtknc pred očrts ua kideits ill vzklikni '' t b'e O« r ti|..j mr' , "ttovori, sli . . Ml puška jI bobnela po tleh. nrpi ijeltio rn "Ubijte me, oče ubijte — najboljše bo takoj--" A on je ponavljal: "(lovori, jaz hočem vedeti! ..." V avoji jen je samo še hropel. Mati je trepetala v smrtnem strahu in ai ni upala izpre-govoriti nobene besede, boječ se, da ne bi povzročila katastrofe. Mauica pa se oklene očetovih kolen iu reče: "Oh, oče, ko bi vam mogla povrdati —■ jaz sem nedolžna, nedolžna ..." "Hi, nedolžna — to se vidi, kako si nedolžna! . . .'" In vendar »to mu segle te hčerine l>ese-de v srce, in zasmilila se inu je v tistem hipu . . . Začel se je zavedati pomena njenih besed ... To mu je bilo nekoliko v tolažbo, a zmanjšalo mu ni tie srda, ne bolečine v prsih . . . Obleče se za silo ter trtide a puško v roki v noč . . . Vrnil se je šele proti jutru, zmršen, propadel, razi rgau . . . l^asje so mu bili .v eni noči o-aiveli, in postaral sc je bil za leta,«.. Puške pa ni bil prinesel s seboj. Najbrž jo je bil vrgel v stran, ker je čutil pešati svojo moč in se je bal, da bi se nemogel kdaj več obvladati, bal, da bi ne postalo smrtno orožje prej ali slej usodno v njegovih rokah . . . XIV. Župniku je bil povedal cerkovnik, kaj se je zgodilo z Mahico. Bilo je nekega četrtka popoldne, ko mu je prišel s to novico . . . Ko je gospod Kajinund to slišal, je zardel, in polotila se ga je velika razburjenost. "TakoT . . . Kdo pravi to?" je vprašal, in jezik inu je naglo švigal ob uatnieah. "Kdo pravi? I vsi ljudje vedo o tem!" odgovori cerkovnik skoro nejevoljen, da mu župnik ui takoj verjel. "Vsi ljudje? . . . M he! ... In Dolfe," praviš . . . "Dolfe . . . Dolfe? . . " "I Dolfe, dal . . ." "Dobro, že dobro!. . . Pojdi . . . pojdi!..." Odslovil je skoro neprijazno cerkovnika; videlo ae je, da mu njegova novica ni bila prijetna ... Gospodu Rajmundu samemu ni bilo popolnoma jasno, jc li bilo to, kar mu jc polnilo sree, zgolj ogorčenost nad onim, ki je storil tako Občinstvo, ali pa je bilo tudi še kaj drugega pri tem ... A toliko je znal, da mora dati duška nejevolji . . . Posegel je po palico in klobuk ter se napotil naravnost proti Dolfetovemu domu. Toda ko pride mimo hiše kosumnega društva, potrka nekdo na okno. Ozrši se, vidi Dolfcta, ki ga je vabil noter .. . "Ravno prav!" si misli. "Saj ti tukaj tudi lahko povem svoje mnenje!" A ko stoji v sobo iu vidi, da sedi Dolfe pri polni steklenici, se uiu takoj omehča srce. Nad takim človekom, ki je bil tako vnet za njegovo atvar, da je celo ob delavnikih pil društveno vino ter poapeševal na tu način njegove namene, ui mogel nastopiti tako, kakor je sicer znal. .Nagovori torej Dolfcta dokaj čedno: "Ti, Dolfe, lepe reči čujem o tebi! . . Ali je rea, kar pripovedujejo? . . Dolfetovo načelo pa je bilo od nekdaj: lagati, kolikor ae da! Ce je šlo za to, da spravi iz zadrege, se loži nikdur ni zhal. Tudi zdaj je govoril tako spretno, da jc bil župnik kaj hitro prepričan, da se uiu godi krivicu, in da je gotovo vse kdo drug tisti, ki je zaslužil njegovo jezo. Ker mu jc Dolfe pridno nalival, je polagoma eelo pozabil na to, a kakšnim namenom je bil prišel semkaj, in ui trajalo dolgo, pa sta bila zapletena v vse druge pomenke. Zmotil ju je pri tem Boston, ki je stopil v sobo. Tudi ta se je bil namreč prelevil. Ker jc videl, da z gasilnim društvom le nc gr« več in iiiii liberalci niso hoteli izkazati tc časti, da hi ga bili izvolili za župana, je izkušal priti drugje do veljave. Poglavitni vzrok pa, da je bil prestopil na žttpnikovo stran, je bila nečakinja njegova. Bila je to izredno lepo, iskro dekle, srednje, a krepke postave, pa temnordečih, žarečih lic. Komur je pokazala svoje bele zobe in v kogar je vpi la svoje oči s tisi imi velikimi, izpreininjujoči-mi se zenicumi, je bil izgubljen! Bila je izvrstna vnda za društvo/in marsikdo je budil samo radi nje popivat semkaj . . . Baston je bil izgubil precej prvič,glavo, ko ga je bil zadel njen izzivajoči pogled. Zgodilo pa sc je bilo to lia sv. Telesa dan, ko je stopal on v svoji zlati uniformi, ona pu v svoji beli. s čipkami bogato obloženi obleki za procesijo. Nusuiijala se iiiii je bila tako resolutiio, kakor hi sc ml nekdaj poznala. In on si je v svoji domišljavosti razlagal to stvar precej po svoje. . . tki tislihdob je bil edeu napriducjšib obiskovalcev kosumiicgn društva . . . Prihajal pa je, če je le inogcl najrajši ob takem času, ko je mislil, tla bo sam Tudi danes se je nadejal, da ob tem času ue dobi nikogar v društveni pivnici. Ko zagleda torej župnika in Dolfcta, se iiiii stemni nekoliko obraz, vendar pa pristopi k njima Ker ao bili trije, si vele prinesti karte, iu pri igri so poznhili kmalu ns vse drugo ... , Igranje in popivanje je bilo v koaumiicm društvu sploh na dnevnem redu. t rez dan ljudje sicer niso kdo vkoliko prihajali, s tis večer je bi-la vedno zbrana večja družba, ki jc mrtajaln po rno v noč. tllt nedeljah in praznikih pa se je tudi črez dsn vse trlo ljudi. Da bi vzdignil svoj politični vpliv in da ld i. mrl pri prihodnjih volitvah tem več prtmtovoljuih in neprostovoljnih privrleneev, jc hil prišel got* l»od Kajinund nn izvrstno misel Izpremenill so prsvils kotisumiiega društvu tako, da je pristopil lahko vsakdo, če tudi dclelui ni plačal. Kdor pa je lul ud, je dobil blagu tudi nn kredo, kolikor je hotel Z denarjem jr zalagala društvo oared, uja pmojilnira, s katero ao lula \>a konsuiuua društva v »vrzi, iii tako ar jr pričel v Poljanah prsvi cldot'ado zn v ar tinte, ki niao dosti nualili, m katerih skrb m segala dalje nego od danea do jutri . . . i Da lie sledi). Zrinski in Frankopan. (30. aprila 1971.) i- * "Krvavo se svita teko« lino nov dan ... Hej, spa vaš še, dragi ti moj Krankopanf" .. . "Kako pač bi apaval? Že mimil je mralk . . . Ah, kakšen sem aanjal ti aan jaz sladak:! "O Zrinski! Kako jc bil krasen snu moj! Kako je bil velik! . . . Končan je bil boj . . . "Končana je bitev . . . Topov grom molči . . . A najin sovražnik ua tleh tam le&i . . . "ilrvati »daj niao več tolpa robov. . Otela ava midva jih sužnjrh okov . . . "Očina je rešena tujih verig . . . In zmage povsod ti raslega se krik. "O sveta svotboda! Tvoj bofžji obraz zagledal sem vendar naposled ie jaz ... ".Junak u, ki suče meč a hrabro j roko j, obraz, ti svoboda, pokažeš mu svoj . . "Svoboda, svoboda! Da, moj Frankopatil Prekrasen res sanjal nocoj ai ti aan! "O sanjaj, o sanjaj, pobratim! Saj veš: le v ft&mtfah svobodo ae gledati smeš ... "Kdaj odipre se nauna pač ječe tč d ver? dar. n&deje več je ne vidim nikjer . .. "O meč, o moj meč, ti junaški meč! Ne bom res nikoli v boj nosil te več?" . . . "O ne obupavaj, moj Zrinski, nikšr! Ni zadnji ugasnil še nadeje žar! "In dokler Bog večni nad nama bedi, po žilah pa Jiama pretaka ae kri, "ne kloni va duhom! Poikancu glavo! . . . Ouj, zunaj pred vrati — kak hrum je tam to ? 4' Rožljajo ie ključi ... Ah, vhod je odprt. . s Svoboda li bliža ae zdaj, ali smrt? ..." "Sodniki so najini, brate! .. . Gorjč! — iu čela nabirajo v resne gube ..." "Bog z vama, o viteza!... Velik je greh, greh vajin v nedavno minulih baš dneh Iadati cesarja — največji zločin! ako naj kaznuje nezvesti ae sin ? In vprašali vse »mo u6ene možč. In bčlili vsi so ai modre glavč. In leto in dan tam študirali so, in ibukve debele prebirali ao . . . In smrt na grmadi — bil njihov je sklep, po dolgem premišljanju tehten ukrep. Ne bojta »e, viteza, dhešnjega dne! (Jaimljeno cesar ima še sreč. Srce svoje zlato je vama odkril. On vaju je, čujta, — pomilostil! ■ Ne bosta gorela! ... Ne bojta ae več! Le glavi od robi dues vama meč . . . "Poprej pa še vsakemu desno rotoo odaeka krvnik vama ... To, s»m« to! . « aem te ,poznala! Še v „lfml mi ne pride na misel, da bi?, la takšnemu divjaku ki\ J d" d«, kdaj bo lahko udan'MH fi "Saj ni tak," je than? ^ sl1^ «i Cs kakor aneg, zdaj vroča bila rde -(,a m ga Ko. "ie Pl Ptvest o hudem in sil-■em kovaču. 0. F. dolar: (Konec.) Kovač je ve8 drhtel, in srce ae mu je hahljalo in igralo v prsih in Čudne aladkoati so ga obhajale. Kako prijetno in mehko ga je božala in ščegetala drobna dekletova ročica, ki je brbljala in tipala po njegovi glavi in laseh! "Oh, oh, da bi ine bili mati le še bolj udarili," jc mislil, "bi i-mela M in ien vsaj delj opravka z vori. "Poprej je imela tako hiter jezik, kakor bi ga gnal qaraael hudournik, »daj pa ne zine ne bele ne črne. Saj niti ne vem, ako ie zna prijazno govoriti," je mi-alil kovač, ki je imel velik sklep v avoji glavi. Pomeniti ae je hotel z njo, ali kako bi opravil to stvar, ako mati ne pogleda ne na levo, ne na desno in se pogovarja samo z žlico, drugače pa molči, kakor bi imela jezik pristrižen. "Moram, pa moram," ai je dajal poguma, in že je imel besedo na koncu jezika, a zopet mu je ušla nazaj v grlo. "Bes te plentaj, le kako bi za del v živo!" Pogledal je Minico, menoj. "Vidiš, Boštjan, takoj bo vae j Je 'me,a polna uata samega dobro. Ha m o malo se ti pozna, smella »n * glavo mu je pokimala, čakaj, to belo ruto ti zavežem o- kakor da vidi njegove miali in ga koli čela I" hrabri k težkemu koraku. Kovač ji je pogledal hvaležno "Mati," je planil in zakričal v oči, v njih so sijali gorki žarki in se bleščali, da je kovaču akoro vzelo pogled in je moral zamižati. In mahoma so ae sprožile njene ustnice, smehljajoč angel je zdrsnil preko njih iu po licih, ki so se zdele kovaču take neizrekljive lepote, da bi jim zastonj iskal enakih po vsein svetu. Sedla sta za mizo in se gledala. "Ali tc hudo boli? I.c potrpi malo, saj taka stvar hitro mine," je tolažila Minica, ki je mialila slišati, da je zdihnil kovač, in so se zaaolzile njegove oči, in ao mu sle uatnice na čuden smeh. "Nič me ne boli, še prijazno mi dene." Kovaču je podrhteval glas od sreče, in rad hi, da hi ga bolelo. Zdelo se mu je. de bi bile prijetne bolečine poti Mini-čino rutico, ki je dišala po nageljnovih žebicah, in v njeni bližini. Takrat ao ae odprle duri, in mati je prinesla na mizo skledo mlečne kaše in tri žlice in dala je vsakemu eno. Molče je sedla na «tol in začela naglo zajemati. Njej je sledila Minica, in kovač je storil isto. Malodane je imel atrah pred jezno materjo in »krivuma jo je pogledaval izpod čela. Tiho in urno so hodile žlice svojo (tot, edino Miniei se ni nič kaj mlaedala jed. S šegaviini očmi je bliskala proti kovaču, ki še nikoli ni okusil tako slastne kaše in je jedel a očmi in listi. Samo to mu ni bilo prav, da mati nič ne go- nenadoma kovač tako glaano, da je ženi od strahu padla žlica iz roke. "Ali hi ree skočil nadine." je pomislila, ko pa je videla njegove dobre in prijazne oči, je ve- Poglej jo! Le zagovarjaj Torej b, rada bila takšna L kaj,a nevesta, ki si nikoli ne ,„.,, zbrisati solz iz oči. Zahvali ga, da imaš mene, ki mialim meatu tebe." Minica je akrila obrazek v dla ni m nejevoljno zmajala z g|aV(( Mati, jaz ne vatanem od miz, ako mi je ue obljubite'' Koval je našel izgubljeno arce. kcr i, vedel, da je Minica na ujegJ atrani. 6 'Bomo videli, ako boš vabi j mize, ali ne!" Mati je hudo za grozila, ali kovač ui izgubil [Hmi mo. Ne bom, pa ne bom! Mini, mora biti moja! Bolan aem, akt je ne vidim, vse me boli tukaj no. tri, in tako mi je težko!" Je že prav tako, zakaj m takšen! Ali misliš, da ti bom da la Minico za deklo?" "Nak, nak! Jaz bom delal, ,„ ona bo le peatovala otročičke.Ni vaa še v mislih ne bom položil ro. ke, mati!" "Boštjan, nisi je vreden, in nt verni, ako bo kdaj tvoja, pregrd« ai ravnal z menoj." "Joj-joj, po resnici mi je hudo! Mati, dajte ae pregovoriti." "Zdaj že govoriš tako! O, l< počakaj! Bomo videli, kako si boš obnašal!'' Kovaču ae je začelo smejati sr ce. "Mati, jaz ne grem iz hiše, akc mi precej ne obljubite Minico.' Zdaj ae je zaslišul vesel smeli zi dekletovo roko, in med prati s< ae avetila goreča lica. "Boštjan, kakšen pa «i! N< dbbiš je ne kar meni nič, teb niči Potlej bo pa jok v kovačui ci!" "Nikar tako ne govorite! Ni koli ne bo jokala Minica. poglejte mati, na tehle rokah jo bom no ail." Veteelje ni utihnilo iu cclo jezni mati je iKkala smeha na xvojil ustih in je skušala vac bolj pri jazno gledati. "Jaz grem k gospodu!" je re kel kovač, ki mu je to dalo ve liko arČnoat. "Ni'kdar nc recite da ne smem! Slišite, kajne,
  • naj dam deklino, da boš naju na- {evi. Razodel bi. kak<* se j' v" bijal kar po vrati. Danea tnene, zji v pokori, in je hil tako zal u jutri pa njo!" ' | praintfr„, kakor bi imel svet dai "Ojoj, matil Jaz da bi udaril, ria KPbi. Opisal bi, kako jt Minico! Prej si roko na naklu Vrmkal pred cerkvijo in rajal »' odbijem, kakor da bi njej priza-! jenjtnjnjt kjer je prepival in p" del kaj zalega, l/e delal bom ves |M,va| ,|a nikoli tako. — Ali k»