Leto I. - Številka 1
HORTIKULTURNI BI L T E N
April 1971
Brežice
dz 63
BILTEN
1971
635(497
4 Brežice)(06)
0075962,1
s
m
GLASILO HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA - BREŽICE
Izhaja 4 krat letno: Upravni odbor Hortikulturnega društva Brežice
Glavni in odgovorni urednik: Anton Krušnik
Uredništvo: Brežice, Ulica prvih borcev 6
Telefon: Brežice 72-289 Ponatis ni dovoljen Letna naročnina 12.— din SDK Brežice 5162-9-523 Cena 3.— din
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško
OlaGdna be&eda
Dragi ljubitelji cvetlic, dragi hortikultumiki!
Leto je okrog in beseda »Hortikultura«, čedalje bolj vstopa v naša srca. Želja po lepem, v našem primeru, cvetličnem in zelenem okolju, je torej z dneva v dan večja tudi v naši brežiški občini. Številni ljubitelji cvetja, člani Hortikulturnega društva Brežice, priča kako hočemo s svoji-
Z izleta v Velenju
mi močmi olepšati naš kraj. še več. številni obiski občanov na predavanjih, ki jih je v začetku organizirala Delavska univerza Brežice in kasneje tudi občinska turistična zveza Brežice, da je zao-lepšanje krajev, ulic, hiš, balkonov veliko zanimanje, ki bodo slej ko prej rodila vidne uspehe. Predavanja članstvu, ki so bila zelo dobro obiskovana in ki jih je organiziralo društvo samo, so vsekakor pestra in zanimiva.
Razsežnost občine Brežice, prav tako pa naših članov po vaseh in zaselkih terja od društva, da ne pozabimo tudi na njih. Na prvi letošnji seji Upravnega odbora našega društva smo sklenili, da izdamo svoje glasilo z imenom »Hortikulturni bilten«, ki naj postane osnova in temelj članstvu Hortikulturnega društva Brežice. Moja želja, kakor tudi Upravnega odbora HD Brežice je, da bi ga s srcem sprejeli, razširjali in kar je še važnejše upoštevali njegova organizacijska in strokovna navodila, ki so in bodo pisana za Brežice in o-kolico.
»S cvetjem je lepše!«
Predsednik
Hortikulturnega društva Brežice
Anton Krušnik
Turizem ni le gostinstvo
Koliko misli je istočasno prisotnih, ko razmišljam o vsebini naslova tega sestavka. Veliko je pojmovanj o vsebini turizma, vendar le-ta predstavlja skupnost odnosov, ki nastajajo zaradi potovanja ali občasnega bivanja v drugih krajih. To pomeni v širšem smislu vsako potovanje, brez ozira na njegov motiv ali razlog.
Sodobni človek je vse preveč nemiren, da bi svoj dopust preživel na enem mestu, pa naj je še tako privlačno in prijetno. Milijoni civiliziranih nomadov se giblje po cestah Evrope. Sodobni turist je predvsem radoveden, rad bi videl dežele, mesta, naselja, spomenike kulture in umetnosti o katerih je slišal, da bi jih posnel s svojim fotografskim aparatom. S svojih potovanj želi ponesti s seboj kar največ spominov, da bi jih doma sam ali v družabnem okolju ponovno doživljal.
Občina Brežice uvršča turizem v eno izmed najpomembnejših gospodarskih področij zato, ker sodi, da so podani vsi naravni, geografski in
drugi pogoji za njegov razvoj. To tem bolj, ker se turistični tokovi v vse večjem obsegu usmerjajo v notranjost dežele in iščejo zanimivosti, ki jim jih samo morje, pa tudi planine ne morejo nuditi.
Ko se tako ustavljam doma v svojem kraju in ko s kritičnim očesom motrim svojo okolico, prihajam do zaključka, da smo še vedno premalo pripravljeni na sprejem turistov, ki želijo mnogo več tistega, s čemer že razpolagamo, a premalo izkoriščamo.
V prizadevanjih, da bi naši kraji in naši domovi izrazili vso svojo podedovano in tolikokrat opisano domačnost slovenskega človeka in toplino njegovega doma, je ustanovljeno Hortikulturno društvo v Brežicah. To društvo naj pripomore, da se vrne toplina v naše domove. Slovenska hiša ni bila nikoli brez cvetja, naši vrtovi pa nikoli brez negovanih cvetličnih gred. Žal pa moramo danes še vse prevečkrat mimo prazenga vrta, okna in drugih mest primernih za gojitev rož in v
nas zre žalostno okno nič kaj vabljivo za turista, ki ga pričakujemo.
Odločilna je prva iskra in prvi uspehi kažejo, da se razplamteva v ogenj, želim, da postane kres, saj bo tako vrnjena domačnost našemu kraju in našim domovom.
Cvetje, prisotno v našem življenju, v hiši, vrtu, oknu, delovnem prostoru, kaže na naš medsebojni odnos. Deluje pomirjujoče, vzbuja vero v življenje in daje nam moč. Rože so merilo kulturne stopnje nekega kraja, odražajo našo notranjost in srčno kulturo, zato pomenijo nedosegljivo sredstvo reklame, ki ga ni mogoče nadomestiti z nobenim prospektom. Kaj bi pomenil prospekt, kaj film o našem kraju, če bi bil brez cvetja. Ali lahko puste hiše, prazne cvetlične grede in pohojene zelenice privabijo gosta?
Hortikulturno društvo ima zato pomembno, odgovorno, a izredno težko, vendar hvaležno nalogo, saj lahko stori in doseže veliko. Velika zavzetost in strokovna sposobnost ter taktni odnosi tega društva do svojih članov pomenijo stimulacijo in vzbujajo interes. Cilj je plemenit! Doseči, da bo narava čista — cvetoča, da bodo zacveteli naši vrtovi in domovi, skratka, da nam postane občina en sam čist cvet, pomeni osnovo sodobnemu turizmu.
Ko zaključujem svoj prispevek ob izidu prve številke Biltena naj izrazim svoje priznanje na že doseženih uspehih z željo, da bodo vsa bodoča prizadevanja Hortikulturnega društva obrodila veliko cvetja v naše zadovoljstvo in ponos ter lepši izgled našega kraja.
Hortikultura v turizmu
Maks Toplišek
Turizem je gospodarska dejavnost, ki se u-kvarja z nudenjem uslug ljudem na potovanju, odmoru in rekreaciji. Med pomembne vrste turizma štejemo izletništvo ali prehodni turizem, ki je zraven stacionarnega in zdravstvenega turizma, pri nas najbolj razvit in zaradi ugodnih naravnih pogojev, tudi najbolj priljubljen. Silna razgibanost tega turizma pogojujejo vedno večji standard in s tem zahtevnost ljudi, motorizacija in vedno bolj organizirane prometne zveze. Oblike takega turizma so zelo različne, so pa v končnem učinku namenjena, danes preobremenjenim ljudem v razvedrilo in rekreacijo. Med te štejemo zlasti:
1.	eno ali več dnevni izleti zaradi zabave, spoznavanja drugih krajev, navad in novih pridobitev. Pri nas so značilne oblike obiski vinorodnih področij podorliškega in podgorjanskega predela, zgodovinske in kulturne znamenitosti, planinstvo, taborništvo in slično.
2.	kopalski turizem v bazenih ali ob izjemoma zaenkrat še v čisti reki Krki.
3.	poučne ekskurzije, izleti namenjeni ogledom raznih razstav, vrtnarij, parkov in urejenih mest.
Poučne ekskurzije so pomembni del programov dela dobro organiziranega in delavnega Hortikulturnega društva. Člani društev se morajo čimbolj seznaniti z floro okrasnih dreves, grmičevja, raznega cvetja od lončnic do lepo urejenih vrtov in nasadov ter spoznanje in vtise prenesti v svoj dom in okolico v naselju v katerem živijo.
H gornjemu nujno sledijo splošna osnovna in kulturna, zlasti hortikulturna izobraženost ljudi, ter ostali pogoji za hitrejši turistični razvoj posameznih krajev in področij.
Sledeč naslov tega sestavka, bomo danes obravnavali zgolj hortikulturo v turizmu. Že uvodoma smo ugotovili vlogo naravnih pogojev, ki jih imamo ne samo v občini Brežice ali Posavju in Dolenjski, temveč v vsej Sloveniji. Estetsko lepi kraji in slikovita, ter značilna naselja, bi morala ohraniti izgled izvirnosti in privlačnosti. Žal so
napredovanja ali adaptacija zgradb marsikje povzročile, nepopravljivo estetsko škodo. Resno se danes vprašujemo, kje so meje takozvane »modernizacije« objektov, in kje so pristojni organi, ki bi morali paziti na tipiko naših krajev? Tu mislimo predvsem na naselji, tuja okna, strehe, nemogoče balkone in preveliko porabo železa, namesto lesa in slično. Hortikulturna ureditev, hiš in naselij se učinkovito dopolnjuje z lesnimi elementi in sploh ugotavljamo zapostavljanje lesa, pred železom, umetnimi masami itd. Kot primer naj nam služi sosednja Avstrija, ali če hočete kraji našega Alpskega področja, kjer je les osnovna ureditvena komponenta in izobilje vsakovrstnega rastlinja, predvsem cvetja, nudi naselja, prijetna za bivanje in privlačnost za turizem. Prepričani smo, da niso posredi toliko materialni pogoji, kot pa kulturna raven ljudi in smisel za lepoto in če hočemo privlačnost v turističnem smislu.
Zraven gradnje novih objektov ali sosesk, običajno pozabimo na estetski izgled in hortikulturno ureditev. Tak primer imamo v Brežicah v naselju Hrastinec, kjer smo zgradili novo mesto blokov, nihče se pa ne briga za ureditev okolice, nasadov in končno samih oken — balkonov. Ne-
Virtnice plezalke poživijo še posebno predivrtove
HORTIKULTURNI BILTEN 3
smiselno bi bilo iskanje krivcev od komunalne uprave ali krajevne skupnosti od lastnikov ali u-porabljencev teh objektov. V tem in sličnih primerih smo krivi kolektivno vsi, pa tudi stanovalci teh sosesk. V našem družbenem samoupravnem sistemu, bi morali biti ravno stanovalci nosilci ureditvenih akcij in združeni varuhi zelenja in nasadov.
Hortikulturno lepo urejeno in vzdrževano naselje, je za turizem privlačno in obenem, izkaznica kulturne ravni prebivalcev. Velika večina turistov, ki pridejo v naše kraje, si bo zraven koriščenja gostinskih uslug, še ogledale razne znamenitosti in okolico, zelenice, nasade, pokopališča, fasade zgradb itd. Ne smemo pozabiti da turist, ki se ustavi pri nas in ima čas in vidi vse, tudi razne malenkosti, ki jih sami v vsakdanjem življenju v tej sredini, niti ne opazimo. Pri ugotavljanju takih malenkosti, tako ureditve, vzdrževanja in same čistoče kraja, se nujno pokaže, da ali nimamo smisla ali pa nam manjka dobre volje za take posege in opravila.
Nedvomno je res, da komunalno ureditev, zelenice in nasadov niso poceni, če pa že obstojajo, jih je treba redno vzdrževati in čuvati. Zasebni vrtovi in nasadi so praviloma sestavni del, takih ureditev posameznega naselja. Tudi takim nasadom, je treba posvetiti vso pozornost, da bodo skladni z okolico pri čemer lahko odigra komunalna uprava — hortikulturna organizacija kot svetovalna institucija, pomembno vlogo.
Slovenci smo bili že od nekdaj ljubitelji cvetja, o čemer govore stihi in pojejo melodije naših lepih narodnih pesmi. To plemenito tradicijo bi morali intenzivno nadaljevati. Cvetje in zelenje ne spada samo v nasade in vrtove, temveč na okna in balkone. Lepo s cvetjem okrašena hiša, je privlačna in kulturna izkaznica gospodinje in stanovalcem take zgradbe.
Vspodbudna je ugotovitev, da smo na področju hortikulturne ureditve dosegli vidne uspehe in napredek. Stanje kakršno je zadovoljivo, kot začetek tovrstnega razvoja. Akcijo bo nujno sistematično nadaljevati, da bomo uredili naše hiše in naselje turistično privlačna. Te vloge so zajete v programih dela hortikulturnih in turističnih društev in izvedba zahteva razumevanje in sodelovanja vseh občanov. V to smer so tudi organizirane razne izobraževalne akcije in ustrezna tekmovanja. Tovariško svetujemo lastnikom ali up-ravljalcem zgradb, da se ozrejo okrog in skušajo slediti sosedom, ki imajo ali še urejujejo svoje objektej.
Ob zaključku skromen apel za našo zavest in vzgojo, da bomo tudi čuvali nasade in cvetje. Hortikulturne in turistične organizacije posredujejo tovrstno vzgojo, tudi nekatere šole so se vključile v to dejavnost. Menimo, da bi morali dobiti o-trooi — mladina osnovno vzgojo doma in to v teoretičnem in praktičnem oziru, če bo otrok doma cenil cvetje, bo tudi le to čuval na javnih nasadih in zasebnih vrtovih. Tatvine cvetja, uničevanja okrasnih dreves ali grmičevja, živih mej in slično, povzročajo običajno otroci staršev, ki nimajo smisla ali »časa« za tovrstno vzgojo svojih
otrok. Otroci v svoji mladosti razposajenosti niso sami vsega krivi, o tem pa naj razmišljajo starši — vzgojitelji!
Sodobni turizem zahteva lepo urejena naselja in hiše in kulturne prebivalce, zato naj velja pravilo v vsak vrt in hišo cvetje, cvetje in dobre odnose.
Krušnik Anton
Zalivanje lončnic
V zimskem času smo pogosto v zadregi, kako naj bi pravilno zalivali lončnice, da bi jih ohranili do nove vegetacijske dobe — pomladi. Za zalivanje lončnic ni recepta. Ugotoviti moramo sami, koliko vlage le-te potrebujejo. Nasvet: Zalivajmo s prestano vodo (voda, ki 24 ur stoji v posodi) ali pa deževnico. Voda mora biti v zimskem času temperirana od 12 do 16 stopinj C. Zalivajmo tik ob robu lončka in ne pri vratu rastline, ker rada segnije. Ciklamo zalivamo v podstavek, če raste v šotni zemlji. Ko rastlina popije vso vodo, jo še dolijemo, v nasprotnem primeru pa jo čez pol ure izlijemo iz podstavka. Ne zalivajmo po malem in pogosto, ampak rastline pošteno zalijmo, tako da voda priteče v podstavek, potlej pa jo približno čez pol ure izlijemo iz pod-
Sobni vrtiček
stavka. Prav zaradi tega ne postavljamo lončnic direktno na pohištvo, ampak podložimo pod lončke steklo, porcelanaste krožnike ali druge ustrezne podstavke. Voda v podstavku lahko ostane le pri sobnih kalah, vendar le v primeru, če le-te stoje na svetlem in toplem prostoru. Pri zalivanju pazimo predvsem: rastline v toplih prostorih zahtevajo več vode kot v hladnih sobah. Zmeraj je bolje, zalivati manj kot preveč. Če so lončnice izsušene, spoznavamo po tem, da postane por vršina zemlje v lončku sivkasta in rastlina uvene. Če postane lonček bel, je dokaz, da smo cvetlico zalivali z vodo, ki smo jo natočili iz vodovoda.
Pogosto pa rastline ovenejo tudi zaradi prepogostega zalivanja, v tem primeru pa na površini lončka opazimo mah. Lončnic pozimi ne gnojimo. Še manj priporočljivo pa je, zalivati jih z ostanki mleka in z vodo, v kateri smo prali meso. S tem postane zemlja povrhu mastna in rastlina ne more dihati. Tudi sicer moramo zemljo po zalivanju večkrat zrahljati. Nikakor pa ne po vsakem zalivanju! Rastline pri oknu zalivajmo izdatneje, kot tiste, ki stoje v temi. Cvetoče ali košate rastline potrebujejo več vode kot majhne in tiste, ki ne cveto. Ne pozabimo, da necvetoče rastline pozimi počivajo.
Nekaterim rastlinam škoduje preveč vlage. To so kalanhoe, sanseverie in kaktusi. Kaktusi, ki imajo malo svetlobe, mnogo toplote in vode, zvo-dene in redkokdaj cveto. Zato jih postavimo v hladnejši prostor in jih malo zalivajmo. Posebno, pa večini lončnicam škoduje suh zrak. Zato moramo v stanovanjih, kjer je centralna kurjava, postaviti na radiatorje pločevinaste posode z vodo, da bo le ta izhlapevala. V precej toplih prostorih je priporočljivo kdaj pa kdaj rastline orositi, za to nam bodo zlasti hvaležni gumijevci, bromelije in drevoljubi. Nikdar pa ne smemo rositi cvetlic z občutljivimi listi (kraljeva begonija, usambarska vijolica), če bi jih močili, bi kmalu začele gniti. Tudi z mokro krpo lahko obrišemo liste le gumijevcev in drevoljubov. Nikdar ne smemo cvetlic postavljati na prostor, kjer je prepih, ker jim to močno škoduje.
Anton Krušnik
Uspelo gojenje kaktej
Prostor:
Prava igrača je gojenje kaktej, če posedujemo najbolj sončna okna, balkone ali verando. Na vsak način je torej za kakteje važna svetloba oziroma mnogo sonca. Prav tak prostor pa moramo izbrati tudi za prezimovanje.
Temperatura:
Prav napačno je mnenje, da morajo kakteje prezimovati na izredno toplem prostoru (razen pozimi cvetoče!) Prostor, ki ga določimo za prezimovanje ne sme presegati temperature 10 stopinj Celzija in ne manj kot 6 stopinj Celzija. V izrednih momentih (po noči) pa prenesejo tudi + 1 stopinje C. Torej mora biti prostor v mrzlih nočeh zime nekoliko kurjen, kar kontroliramo z termometrom.
Zalivanje: '
Poleg še nekaj drugih napak, ki jih delamo pri vzgoji kaktej, delamo največjo napako v zalivanju! Zalivamo praviloma kakteje samo z mehko vodo, to je z deževnico ali postano (prekuhano) vodo. Dajemo samo toliko vode, kolikor je rastlinam za dihanje (transpiracijo) potrebna. Pri lepem sončnem vremenu zadostuje, če jih zalivamo samo 8 do 10 dni to le tedaj, če smo sigurni, da
Del cvetlične razstave Hortikulturnega društva Brežice 1970
je zemlja v lončku suha. Vlažnih lončkov s kaktejami v tem slučaju ne zalivamo, ker tedaj da rastlina sama znak, da ne potrebuje več vlage za transpiracijo.
Kaktejam je najljubši življenjski prostor za svoje korenine tam, kjer jih lahko raztezajo tik pod površnino zemlje, z drugo besedo imajo plitko rastoče korenine s katerimi so dobro oprimejo. Prav zaradi tega pa odlično uspevajo v plošna-tih posodah in še bolje tam, kjer jih je več skupaj v posodi. V kolikor jih imamo seveda v cvetličnih lončkih naj bodo le ti vsekakor primerne velikosti. Za prav majhne ne bi smeli rabiti velikih posod (preveč zemlje povzroča pri nekoliko nerodnem zalivanju — kislost, ki presega pravilno), prav tako pa ne velikih kaktej v male posode! Normalni lončki, kamor po navadi presejamo in kar je že tudi obvezno za ostale cvetlice, za kakteje niso preveč primerne. Bolje se počutijo v glaziranih in iz raznih umetnih snovi izdelani lončki, z dobrim odtokom odvečne vode. Dobro oskrbovane kakteje, torej redno v sezoni gnojene z umetnimi gnojili, presejemo po večih letih. O-stale pa vsaj vsako drugo leto. Lonček vzamemo le tedaj večji, ako vidimo, da je res prevelika koreninska gruda. Nasprotno pa odstranimo staro zemljo iz korenin. Presajamo po cvetenju (ne pozimi cvetočih) in v spomladanskih in poletnih dneh.
S primemo krpo primemo z eno roko za nadzemni del rastline in z drugo roko zgornjo površino lončka pri dnu. Ko dobimo ta položaj prevrnemo rastlino na glavo in zgornji oziroma sedaj spodnjim robom lončka udarjamo polagoma ob trd rob mize, stola ali drugega lesenega predmeta, da nam rastlina brez naporov zmuzne iz lončka. Ko smo jo očistili zemlje, jo zopet posadimo v zdrav in preje namočen lonček. Za nekaj dni bomo novo presajeno rastlino postavili na senčen prostor in jo šele drugi dan po presajanju zalili.
Gojenje kaktusov, da nam bodo seveda cveteli, je za tistega, ki jih želi gojiti in vsaj osnovno upošteva ta navodila prava igrača in v veliko veselje.
-«■	OJ udi ca&tiine ohoiijo
Vprašanje rastlinskih bolezni in škodljivcev je zelo obširna. Namen sestavka je le, pritegniti ljubitelje rastlin k razmišljanju zakaj rastline o-bolevajo in, če obolijo kako jim pomagati. Morda bi se tudi malo poglobili, se naučili opazovati, kaj se dogaja z rastlino, preden poprime klavrno podobo bolezni. Takega opazovanja bi se morali navaditi vsi tisti, ki vzgajajo rastline iz zadovoljstva, kakor tisti, ki vzgajajo zaradi koristi — prodaje. Ce ne poskrbimo za primerno zdravstveno stanje rastlin, le te postanejo poleg bolezni lahek plen škodljivcev (listne uši, tripsi, sovke itd). Boleznim in škodljivcem lažje klobujejo pravilno raščene, krepke rastline, seveda, če infekcija ali škodljivec ni povsem prisoten. Morda tudi nismo pomislili, da niso samo bolezni tiste, ki naredijo iz še tako ljubke cvetlice klavrno podobo. Ce smo res ljubitelji narave se potrudimo zvedeti kaj več o rastlinah, katere smo se namenili gojiti. Rastlino lahko poprime videz bolezni, če ni dobro prehranjena, če ne raste v odgovarjajoči prsti (nepravilna reakcija tal), previsoka ali preniska temperatura, neprimerna osvetlitev, premalo ali preveč vlage v zemlji ali zraku. Ce manjka eden
ali več naštetih dejavnikov, ali niso v skladu s potrebami rastline, je porušeno biološko ravnotežje, rastlina se ne more pravilno razvijati, tako oslabela je tudi bolj podvržena boleznim. Manj bolezni bomo opazili, če bomo rastline pravilno negovali in jim odredili na vrtu ali v stanovanju odgovarjajoče mesto. Preden si preskrbite rastline, še pred vsem, če so morda trajnice za vrtove, se posvetujte s strokovnjakom ali pa preberite o njih sami. Sa j imamo na razpolago vrtnarske revije, ki obveščajo o vprašanjih, ki bi vas utegnila zanimati, ne manjka tudi dobrih strokovnih knjig, ki so razumljive tudi začetnikom.
Kar zadeva rastlinske bolezni nam delajo največ preglavic glivične bolezni in viroze. Proti glivičnim boleznim imamo niz kemičnih pripravkov, ki jih uporabljamo z uspehom, proti virozam pa še nimamo učinkovitih sredstev, zato je najboljše, da virozne rastline uničimo. Kadar ste prepričani za katero od bolezni gre pri rastlini, se posvetujte s strokovnjakom; pri uporabi kemičnih sredstev se pa točno pridržujte navodil, kajti tudi nepravilno uporabljanje sredstev poškoduje rastline.
Franc Mohor
Kako pripravimo toplo gredo in kako jo uporabljamo
Poklicni vrtnar mora imeti toplo gredo, vrtičkar ali kmet si jo želita, če jo nimata.
Kaj je pravzaprav topla greda?
To je okvirjen izkop, nakrit s steklom. V takšnih gredah so rastline zaščitene pred nepovo-ljnimi vplivi in setve so možne, ko zemlja še ni godna za obdelavo. Temperatura, katere so potrebe za kalitev in razvoj posamenih kultur, si v zaprtih gredah ustvarimo umetno.
1.	po namenu imamo tople grede za spomladansko vzgojo sadik, katere po 6—8 tednih presajamo na prosto.
2.	v toplo gredo lahko prepikiramo gosto setev, katero smo imeli morda v zabojčkih.
3.	v topli gredi lahko vzgajamo vrznine zgodaj spomladi, pozno v jeseni ali pozimi. Slednje se seveda mogoče, če je greda ogrevana. Končno v toplo gredo lahko shranimo mnoge vrtnine ali pa lončnice.
Osnovni elementi tople grede so: pravokotni izkop, okvir za gredo in okno. Jama je vedno
Okvir zaprte grede
pravokotne oblike. Globina jame pa je odvisna od načina ogrevanja in klimatskih prilik kraja. Dolžina jame pa od gradbenega materiala, za katerega se odločimo pri graditvi, širina jame je seveda odvisna od okna, vendar se tu navadno držimo standardnih meja.
Glede na globino delimo grede: na plitve, srednje in globoke. Kjer je pozimi dovolj sonca in je zadosti toplo lahko gradimo plitve grede, pri nas pa pridejo v poštev le srednje globoke in globoke grede. Globina jame naj bo 40-50 cm. Prva globoka topla greda naj ima izkop globok 50-80 cm, spodnja stran okvirja je navadno visoka 20-25 cm gornja stran pa 35-40 cm. Okna delamo navadno v izmeri 100x150 cm. Okno je razdeljeno s prečkami, tako da pride v okenski okvir 15 šip. Danes se prečkam, čimbolje izogibljemo zaradi pomankljive spomladanske osvetline. Res pa je, da je pri oknu z manj prečkami tudi več lomov. Na stikališču oken v gredi je prečka, to je opora hkrati pa zadržuje deževnico. Okvir naj bo na štirih količastih nosilcih od katerih naj bosta daljša dva 75-80 cm, krajša dva pa 50-60 cm. Ti količki morajo dosegati vsaj 40 cm v zemljo. Za izdelavo okvira vzamemo deske debele 4-5 cm, so lahko jelove, trpežnejše in seveda tudi dražje so hrastove ali borove. Okvir grede je lahko tudi betonski, ta je trajen, vendar bi začetnik pri graditvi in ceni morda izgubil voljo. Zato je boljše, da začne z lesenim okvirom. Pred zasteklitvijo moramo les impregnirati. Najboljše je s fernežem, karboline-ji niso priporočljivi. Zelo pravilno je, če prepleskamo okvir z oljnato barvo. Ce niste poučeni, ka-
ko naj izgleda topla greda, da bo res služila pravemu namenu, si jo rajši oglejte pri bližnjem vrtnarju. Napake je pozneje težko popraviti ali pa sploh nemogoče.
TT~\ ■>
Navadno okno
Toplo gredo postavimo v smeri vzhod zahod. Okna po naj bodo brezpogojno obrnjena na jug. Greda naj bo v zavetni legi.
Pri izbiri terena se moramo odločiti za propustno zemljišče in talna voda ne sme biti višja od 80 —120 cm, v nasprotnem primeru nam talna voda ohlaja gredo ali se lahko zgodi, da nam v močnejšem deževju zalije gredo.
Po načinu, ogrevanja, imamo tople in hladne zaprte grede. Grede lahko ogrevamo z gnojem, elektriko ali pa s toplo vodo. Grede, katere ogreva zgolj sonce imenujemo hladne grede. Za ogrevanje zaprtih gred je najprimernejši konjski gnoj. Dobro je, če imamo vsaj en del konjskega gnoja, tega pomešamo z drugimi vrstmi gnoja, listjem in slamo. Gnoj za polnjenje gred naj bo svež, kajti le takšen fermentira in se razvija potrebna toplota. Jama znotraj okvirja naj bo globoka vsaj 50 cm. Preden polnimo gredo z gnojem, namečemo na dno nekaj listja in slame, da se gnoj v dotiku z zemljo prehitro ne ohlaja. Plast gnoja naj bo vsaj 50 cm, ker se sesede, pozneje ga pa še steptamo. Posebno čvrsto ga zbijemo ob okvirju, če je gnoj suh ali hladen, ga polijemo s toplo vodo. Greda je tako pripravljena, le zunaj okvirja namečemo z zemljo, na šipe položimo slamovke, ali pa debelejšo plast papirja. Tega pokrijemo s folijo in obtežimo z deskami. Od treh do štirih dneh se gnoj sesede, gredo prezračimo, gnoj pa ponovno stlačimo. Sedaj pride na gnoj še 15 — 20 cm dobre kompostne prsti. Čas polnitve gred, je odvisen od tega, kaj mislimo v gredi posejati. Če je greda predvidena za setve, jo polnimo, že v prvi polovici februarja. Za vzgojo sadik pa v prvi polovici marca. Čas kdaj bomo polnili gredo pa ni odvisen samo od naših želja, ampak tudi, od globine grede, če je greda globja, je v njej več gnoja. Torej je tudi bolj topla in si lahko pri-
voščimo zgodnjo vzgojo. V nasprotnem primeru je boljše počakati. Setve v nedovoljno ogreto gredo, nam prinesejo res preveč razočaranja, pa čeprav smo še tako polni vrtnarske vneme.
Zemljo moramo brezpogojno pred setvijo razkužiti. Na 1 m3 zemlje 10 — 15 dkg ortocita ali katerega drugega razkužila. Okvir lahko razkužimo s 5 % lizolom, 5 % raztopino modre galice ali pa 10 %> vročo raztopino sode. Če pa se v gredi pojavijo strune ali drugi škodljivci, zaprašimo z lindanom ali aldrinem. Tudi seme pred setvijo razkužimo proti glivičnim boleznim. Najbolj priporočljivo je sejati v vrste, saj se pri nekaterih rastlinah tako izognemo pikiranju. Po setvi okna pokrijemo s slamovkami. Da bi bilo toplejše, položimo nanje še deske.
Ko je seme v zemlji, se začne ob gredi prava dežurna služba. Takoj ko seme vskali moramo slamovke odstraniti, saj je že prvim kličnim listom svetloba neophodno potrebna. Ko je topleje vsaj 10 stopinj C, moramo med poldnevom gredo previdno zračiti. Sejance moramo postopoma privajati na sonce in zrak. Tu moramo delati z občutkom, kateri ne sme manjkati vrtnarju ali pa vrtičkarju, če si je že privoščil toplo gredo. Če imamo setev predolgo pokrito, se rastlinice pretegnejo in so neuporabne, če pa nam jih hladen zrak samo enkrat osmodi je malo verjetno, da bi se še opomogle. Setev moramo seveda tudi primerno zalivati, najboljše je, če imamo v ta namen majhne štiri literske zalivalke z dobrim razpršilcem. Voda za zalivanje mora biti mlačna, postana. Marca, ko je sonce že močno, je nevarnost, da nam skozi šipe osmodi sejance, zato je prav, če si v zimskem času zbijemo iz dva do tri cen-timeterskih deščic, rešetke za senčenje. Ko je topleje, moramo sadike vsaki dan dalj časa zračiti, da jih pred saditvijo na prosto dovolj ohladimo. Dva dni pred sajenjem pustimo odkrite tudi ponoči.
Da nam čez zimo greda ne ostane neizkoriščena, zložimo v njo nekaj endivje, seveda z koreninami vred, prav tako nekaj pora, peteršilja in zelene.
c¥p&M&&anL L£ukiteL£i cvetlic!
»Hortikulturni bilten« je Vaše glasilo! S kratkimi prispevki in slikami sodelujte v njem! Pišite kako Vam je uspela rastlina, kako ste s cvetlicami aranžirali notranje prostore, okno, balkon ali Vaš okrasni vrt. Svetujte o čem naj pišemo, da bi s pomočjo Vaše roke postalo vaše okolje v katerem živite rastlinsko živahnejše in pestrejše, predvsem pa lepše.
Prispevke sprejemamo 5 tednov pred izidom glasila, 25. IV. 1971
Vučajnk Pepca
Dobro jutro rožice
Izpod snega, nagajivi teloh z zimskega se spanja prebudi, zakasnelim sestram rožcam pa takole govori:
»Jaz se mraza in snežene burje nisem zbal,
kar po sili sem prikukal ven in v brk se jim smejal.
Mili zvončki,
kar vas po dolincah in po hribčkih je,
le veselo pocingljajte,
pozvonite letos spet,
da vas slišal bo in se vzdramil
ves zaspan, cvetoči svet!
Saj trobentice, zlato — rumene priskočile bodo vam v pomoč in veselo vest iz tisoč zlatih grlic raztrobile bodo,
da pomlad prišla bo, kar čez noč!«
Tej čarobni govorici prisluhnili smo tudi mi, ker neučakano se veselimo pomladanskih, sončnih dni.
Tudi naše društvo,
vsem, ki nemo spremljajo to čudo,
vsem ljubiteljem narave,
na pobudo prvih naznanilk pomladi,
zdaj pošilja pomladanske in tovariške
pozdrave!
Kaj smo delali v letu 1970
—	4. aprila smo imeli Ustanovni občni zbor društva. 40 članov.
—	Več predavanj — o vrtu, lončnicah, kaktejah za članstvo.
—	Sodelovali smo skupno z Delavsko univerzo in Občinsko turistično zvezo po vaseh s predavanji o turizmu in cvetju.
—	Obiskali smo Velenje in Celje, ter Avstrijo (Gradec in Weiz). 40 in 100 članov.
—	V okviru Sklada za pospeševanje kmetijstva Skupščine Občine Brežice smo priredili 1. cvetlično razstavo. Nastopali smo s kaktusi in »Agraria« Brežice Vrtnarija Čatež z nageljni in vrtnicami.
—	Upravni odbor se je sestal 3 krat.
Do izida glasila smo beležili 220 članov.
Kaj bomo pa v letu 1971?
Program je bil sprejet na 3 seji Upravnega odbora v februarju.
—	Strokovna predavanja.
—	Preskrbeli bomo lesene cvetlične zabojčke.
—	Izdali 4 številke društvenega glasila.
—	Strokovna pomoč pri urejanju zelenic in nasadov.
—	Ocenjevanje (dokaz fotografiranje) najlepših vrtov, balkonov, oken za mesto Brežice in posebej za vasi 3x3 nagrade.
—	Ogled (izleti) Volčjega potoka, Holandije, cvetličnih razstav v Zagrebu in Ljubljani.
—	Organizirali od 24.—26. septembra 2. cvetlično razstavo pod geslom »Cvetje in pesem«.
—	Sodelovanje z vsemi organizacijami v občini Brežice in izven, katerih skupen smoter je o-lepšanje mest, vasi in naše okolice.
—	Zbirati novo članstvo.
—	Odpreti posvetovalne ure (ob sredah od 16. do 18. ure v Cvetličarni »Agrarie« Brežice.
Krušnik Anton
S cveti em in zelenjem v leto
MAREC
—	Sadimo vse vrste okrasnega drevja, grmičevja, (vrtnice!), ter trajnice.
—	Vrtno trato zrahljamo, raztrosimo preperel hlevski gnoj ali kompostnico. Začnemo trato gnojiti z umetnim gnojem (2 xa 5 gr na m2) mešano gnojilo. Trato ob suši zalivamo (ne ob soncu!)
—	Vrtnice, trajnice in ostale rastline, ki smo jih zaščitili s smrečjem, slamo, gnojem, odkrijemo. Pazite na oblačne dneve, ker nasprotno pride do ožigov.
—	Dvoletnice (mačehe, marjetice, spominčice) presajamo.
—	Koncem marca, oziroma ko začno odganjati, obrežemo vrtnice. Velikocvetne na 2-3 očesca, mnogocvetne na 2-5 očesc. Popenjavkam porežemo samo stare in zmrznjene dele.
—	Zabojčke z balkonov očistimo, napolnimo z zemljo ter jih nasadimo z mačehami.
—	Prezimljene pelargonije, fuksije porežemo, ter jih presadimo v dobro kompostno zemljo. Redno jih zalivamo in po 10-14 dneh, od presajanja tudi redno gnojimo. Presadimo tudi go-moljaste begonije v večje posode.
—	Koncem marca sejemo na zaveten prostor, mrzlo gredo ali tunel narejen iz folije: enoletno plemenico, Nigello. Iberis, ostrožnik.
—	Prelopatamo ob suhem vremenu vse vrtne in druge koristne površine.
—	Razmnožujemo (podtaknjenci) pelargonije, fuksije, nageljne.
—	Začnemo presajati tudi ostale cvetlice lončnice.
APRIL
—	Sadimo zimzelene listavce in iglavce (po možnosti jih nabaviti s koreninsko grudo!).
Scidobna cvetlicama »Agrarie« Brežice v Brežicah
—	Grede s trajnicami prerahljamo in dodamo plast šote (zadrževanje vlage in preprečevanje plevela).
—	Odcvetele grmovnice obrežemo!
—	Vrtnice plitvo rahljamo in redno gnojimo. Ob suši pridno zalivamo.
—	Sejemo na prosto enoletne cvetlice.
—	Glavni mesec za delitev in saditev trajnic.
—	Sadimo gladiole in georgine na prosto.
—	Trato zalivamo, gnojimo in kosimo.
—	Sejemo nove trate. (Tako imenovana angleška trava se sestoji iz mešanice več trav. Za vsako zemljo drugo sestavino trav!)
—	Sejemo na prosto enoletnice. (Pazite na navodila na semenskih vrečkah!).
MAJ
—	Zabojčke z balkonskimi cvetlicami damo na okna in balkone.
—	sadike s koreninsko grudo (balo) lahko sadimo. Iglavce in zimzelene listavce. Potrebno je močno zalivanje in senca.
—	Sadimo že doma vzgojene ali kupljene enoletnice. (Druga polovica maja!)
—	Trajnice, enoletnice, grmičevje (vrtnice) redno gnojiti, in zalivati.
—	Odcvetele cvete vrtnic še 3-4 listnim steblom porezati.
—	Zatiramo bolezni in škodljivce.
—	Še presajamo trajnice (potrebno mnogo vode in sence!).
—	Sejemo dvoletnice (mačehe, marjetice itd.).
—	Obrezujemo odcvetelo grmičevje.
aHBHSHBHSHBHst&HSHgHgHSHgHBHgHBfcgsHgi
Kolendar vrtnarskih razstav:
—	KOLN »BUNDESGARTESCHAU« Zah. Nemčija 24. aprila — 24. okt. 1971
—	NANTES »FLORALIE INT.« Francija 23. aprila — 6. maja 1971
—	E PI N A L »IMAGES FLEUIRES« Francija 24. aprila — 2. maja 1971
—	OLOMOUC »FLORA« CSR 30. aprila — 9. maja 1971 in 20. — 29. avgusta 1971
—	GENOVA Italija 17. — 25. aprila 1971
—	ZAGREB sajam cviječa 13. — 16. maja 1971
—	SIS A K sajam cviječa okoli 22. junija 1971
—	LJUBLJANA Cvet in sad, sredina septembra 1971
—	BREŽICE Cvetje in pesem 24., 25., 26. septembra 1971
Kru*n‘ik An,,,-,, Olepšajmo okna in balkone s cvetjem
Balkon ali okno je tisto, ki povezuje zunanjo naravo z notranjimi primerki lončnic! Zato naj postane balkon ali okno naš osebni cvetlični vrt. Prav balkon je tisti med katerim zelenjem in cvetjem se zvečer odpočijemo ali se z vso domačnostjo ob koncu tedna vdamo iluzijam, da doživimo konček žive, proste narave. Naši balkoni in okna naj pa tudi polepšajo okolje naših stanovanjskih in industrijskih objektov, saj bo minilo verjetno še nekaj časa, da bomo lahko ponosni na hortikulturno in pejsažno urejeno okolje. Pristop k olepšavanju našega dela je dokaj preprost in bo veselje tudi tistemu, ki se vztrajno brani ali dela ali cvetlic oziroma lepega okolja, ob lastnem bivališču ali delovnem mestu.
Vsak balkon lahko izgleda tako, da je za vsakogar prava paša in vsak neuspeh lahko preprečimo že v naprej, ako rastline in njih gojenje poznamo. Ni namreč dovolj od vrtnarja ah cvetličarne in kupiti balkonu ali oknu namenjeno rastlinje. Ne! Vedeti moramo, kaj bo uspevalo in kako je treba negovati. Marsikatera jeza, češ, da je predrago, bo odveč. Sosedov balkon leži na primer celi dan v območju sonca in cvetlice na njem se naravnost bohotijo. Nič čudnega, sosed jih je za svoj balkon znal izbrati. Toda so pa cvetlice in zelenje, ki se bohoti in razcvita tudi na senčnih balkonih in oknih. Pri izbiri rastlinja moramo pač prvo pomisliti na lego prostora in šele nato izbirati rastlinje.
Z okraševanjem balkona začnemo že v mesecu marcu, toda dobro je ako na to mislimo že kakšen mesec preje, saj je še nešteto predpriprav in kombinacij s katerimi bomo pristopili k delu, da bo naš uspeh res viden.
Cvetlične posode
Pri nakupu cvetlic za balkon ali okna imejmo vedno v vidu, da le te še niso odrasle in da se bodo razbohotile in razrasle na našem balkonu in to bomo upoštevali seveda pri sami saditvi in sicer:
—	ne smemo jih saditi prepogosto, ker bodo rastline v svoji celoletni vegetaciji potrebovale veliko prostora tako v zemlji, kot na površju. Prostor kamor bi korenine prodrle v prosti naravi je namreč v zabojčku ali lončku omejeno.
—	ne dajmo mladim rastlinam prevelikih posod, ker se v tem slučaju posebno v začetku zemlja rada skisa. Zato naredimo temu primerno že znane lesene cvetlične ali okenske zabojčke katerih mera naj ne presega 15-20 cm x 15-20 cm v širino in višino. Dolžino zabojčka naredimo poljubno. V 1 m dolžinski zabojček sadimo navadno 5 pelargonij.
—	zabojčke delamo iz lesa, ki jih znotraj ožgemo in naredimo nekaj 0,5-1 cm velike odtočne luknjice, le ti so seveda najbolj topli. Seveda pa so lepi in tudi zelo dobri salonitni zabojčki, vendar ako so novi, jih obvezno vsaj
24 ur namakamo v vodi, da ne bi škodilo rastlinam, ki se nahaja v sestavini zabojčka.
—	lesene zabojčke od zunaj barvajmo z živimi ali pastelnimi barvami, kajti svetlozelena ali pa zelena barva povsem uniči zelenega rastlinja ah listnih delov cvetočih cvetlic. Cvetličnih lončkov ah salonitnih zabojčkov ne barvamo!
—	priporočljivo je, da ima ena zgradba enako barvane zabojčke, nikakor pa ni lepo, ako je na enem balkonu več različno obarvanih zabojčkov. Barvni učinek balkona bodo namreč naredile same cvetlice.
Sestav zemlje
Za dobro uspevanje cvetlic si moramo oskrbeti predvsem dobro in propustno zemljo. V ta namen so najboljše hranilna kompostnica, za katero bi morali skrbeti vsi in pa dobro strohnjena listovka, seveda tem dvem dodajamo še nekaj mivke. Zelo nam bi pa seveda koristila šota, ki bi jo dah med zgoraj omenjeno zmes zemelj, ker zadržuje vlago, kar je še posebnega pomena v času naših počitnic. V posode, ki nimajo odtočne luknjice ali odtočnih kanalov, dajmo na dno 1-2 cm mivke, kamor se bo nabirala odvečna voda in bo obenem tudi rezerva za rast rastline. Da bi zemljo že pri saditvi zboljšali, ji dodajmo dobro pest mlete roževine ah kostne moke in sicer na količino zemlje, ki jo potrebuje 1 m dolg zabojček.
Dopolnilno gnojenje oziroma dodajanje hrane
Takoj po 2 ali 3 tednih začnemo rastlinam oziroma cvethcam dodajati dodatno hrano. Vedeti moramo, da predvsem balkonske rastline rabijo mnogo hranilnih snovi. Ta hrana so predvsem naravni ah umetni zalivki. Zalivamo z njimi vsakih 14 dni in večkrat rahljamo zemljo, da zrak pride v zemljo in kapilaram zapre pot, da bi voda iz-hlapevala iz nje. Pri gnojenju je potrebno upoštevati sledeče:
—	gnojimo samo pri oblačnem ah deževnem vremenu. Koncentracija gnojila je pri soncu višja in z izhlapevanjem vode nam rastlina lahko ožge.
—	vsaj dve uri pred gnojenjem rastline temeljito zalijemo, da nam gnojilo ne hi ožgalo koren, kar se rado zgodi — občutljivim laskom.
—	zelo je priporočljiva uporaba mešanih gnojil. To so predvsem umetna gnojila, ki jih raztopimo v vodi. Ako na ovitkih vrečk ali zavojčkov ni navodil, dajemo na 1 liter vode 1 do 1,5 grama gnojila, ki pa naj bo še posebno sestavljeno za cvetlice! Naravna gnojila moramo obvezno tudi razredčevati in to 1 zajemalko na 12 litrov vode.
—	voda naj bo po možnosti za boljši uspeh rasti za vsako zalivanje prestana ali deževnica.
—	v spomladanskih in jesenskih dnevih zalivajmo redno ali izredno z gnojili zjutraj in pazimo na daljše vlažno in oblačno obdobje. Ta-
krat raje ne zalivajmo, ako hočemo, da nam listi ne začno plesneti. V poletnih dneh zalivamo zvečer in to temeljito, ako seveda obstoji odtok vode v zabojčkih ali drugih cvetličnih posodah. Mokri listi so zelo občutljivi in se rada pojavi rja. Pelagonije imajo raje bolj suho kot mokro in signalizirajo s tem, da imajo mnogo listov pa malo cvetja, če so prepojene z vlago,.
Uporaba sadik in časovne enote
Pravzaprav je lahko v zabojčku dekoracija skozi celo leto, upoštevaje tudi zimo. Res je, da je najbujnejše cvetje balkona v poletnih mesecih, vendar mrzlo jesen lahko zaključimo z nizkimi krizantemami, vresjem in salvijami oziroma kaduljami. S posebnimi sortami vresja, manj-
šimi primerki iglavcev, vejicami mahonije in jelke pa to podaljšamo do pomladi. V zabojčke za zgodnjo pomlad posadimo mačehe marjetice, raznovrstne primule, spominčice ali flox, lahko pa pripravimo že prejšnjo jesen (oktobra) zabojčke, ki bodo spomladi še posebno čudoviti z tulipani, narcisami, hiacintami in krokosi.
Na majhnih balkonih obešamo zabojčke na zunanjo stran ograje na posebno zato pripravljene kavlje. Kroparske kavlje naredimo tudi lahko še posebej za stene balkonov, kamor bomo obesili razne viseče cvetlice. Z sosedovega balkona na naš in obratno si lahko ta pogled zatremo z enoletnimi ovijalkami, ki pa morajo seveda imeti mrežasto oporo. Na dovolj velikem balkonu si lahko uredimo sklede z kaktejami, planinsko floro ali raznimi manjšimi trajnicami.
Članstvo Hortikulturnega društva Brežice
Upravni odbor:
Krušnik Tone, predsednik Butara Zlata, tajnik Verstovšek Angelca, blagajnik Dernikovvič Rozika, član Kramarič Ivan, član Baškovič Franc, član Sušnik Marija, član Lubšina ing. Olga, član
Hrovat Marija, član Koritnik Danilo, član Balon Ivanka, član
Nadzorni odbor:
Toplišek Maks, predsednik Šetinc Anica, član Mohor Franc, član
članstvo HD po prebivališču:
Srokovna komisija:
Balon Ivanka, predsednik Sušnik Marija, član Lupšina ing. Olga, član
Komisija za zbiranje materiala:
Krušnik Olga, član Arh Cirila, član Toplišek Mira, predsednik
ČATEŽ:
1.	Arh Cirila
2.	Arh Jože
3.	Avšič Franc
4.	Balon Ivanka
5.	Balon Franc
6.	Bogovič Miško
7.	Bogovič Marija
8.	Budič Peter
9.	Budič Jožica
10.	Budič Justina
11.	Brodej Štefka
12.	Baškovič Anton
13.	Jamnik Franc
14.	Krušnik Anton
15.	Krušnik Olga
16.	Kolarek Bariča
17.	Mohor Franc
18.	Topolovec Anica
19.	Topolovec Ignac
20.	Uršič Marija
21.	Volk Ivan
22.	Zadnik Stane
BREŽICE:
1.	Artač Marija
2.	Baškovič Franc
3.	Bibič Marija
4.	Baškovič Marija
Brložnik Tončka Baumkirhner Henrik Butara Zlata Bukošek Rudi Četer Milka Debevc Fanika Ertler Irena Ereš Vida Fon Ela
Filipič ing. Karel Filipčič Rezika Fatovič Branko Fatovič Katja Ferk Ernest Godler Ida Gatta Slavka Glušič dr. Anton Glažar Marija Gerjevič Gabrijela Hrovat Marija Ilovar Marija Ilovar Melita Ilovar Zvone Jeršič Marija Jež dr. Marija Janc Antonija Kržan Vlado Kovačič Mara Koritnik Danilo Kramarič Ivan
35.	Kotič Margareta
36.	Kostevc Jože
37.	Krošl Milka
38.	Kralj Štefi
39.	Kljajič Greta
40.	Kežman Anica
41.	Koritnik Breda
42.	Košak Marija
43.	Klobasa Franc
44.	Kambič Marjanca
45.	Kolenc Ivan
46.	Krošelj Mimica
47.	Lubšina ing. Olga
48.	Larič Marjana
49.	Lebič Miloš
50.	Lepej Janko
51.	Lipovšček Adela
52.	Milojevič Zdenka
53.	Malčič Fanika
54.	Martinovič Mara
55.	Miklevžin Ivanka
56.	Pešak Nace
57.	Petan Rezika
58.	Pavlovič Martin
59.	Petrič Kristina
60.	Predanič Mila
61.	Pirc Olga
62.	Pirc Jože
63.	Pavlin Andrej
64.	Podgoršek Jožica
65.	Rumpret Berta
66.	Rajterič Marta
67.	Rogovič Fanika
68.	Rihar Marica
69.	Rihter Branka
70.	Sušnik Marija
71.	Savič Nežika
72.	Slatner Irma
73.	Savnik Drago
74.	Senica Marija
75.	Slak Marta
76.	Šetinc Beba
77.	Škaler Angela
78.	Toplišek Maks
79.	Turk Marija
80.	Toplišek Mira
81.	Teppy dr. Herman
82.	Tancar Katica
BREŽICE/2
83.	Todorovič Marja
84.	Todorovič Milan
85.	Ulepič Pepca
86.	Verstovšek Angelca
87.	Vogrinc Mimica
88.	Vučajnk Bogomil
89.	Vizjak Ivanka
90.	Zorko Savica
91.	Zorko Maks
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
92.	Zrlič Štefka
KRŠKA VAS:
1.	Blazinšek Milena
2.	Hudomil Marija
3.	Kobal Uršula
4.	Lubšina Anton
5.	Lindič Albina
6.	Muster Cirila
7.	Piltaver Anica
8.	Žokalj Marija
ZGORNJI OBREŽ:
1.	Glogovšek Franc
2.	Glogovšek Alojzija
SELA:
L Peteline Marija
2.	škrlec Stanko
LOČE:
1.	Skalar Irena
DECNA SELA:
1.	Cerjak Stanko
2.	Kostevc Ivan
3.	Novosele Pepca
4.	Urek Antonija
KRŠKO:
1.	Kuševič Ivica
VELIKI OBREŽ:
1.	Frank Vida
POHANCA:
1.	Dernač Zofika
BREŽINA:
L Vogrinc Ivan
2.	Vogrinc Helena
TREBEŽ:
1.	Ferk Marinka
2.	Ocepek Nežika
3.	Ocepek Viktor
ARNOVO SELO:
L Deržanič Pepca
2.	Deržanič Pavel
3.	Glogovšek Erika
4.	Ivanjšek Marica
5.	Trajšek Marica
6.	Vogrinc Tilčka
SKOPICE:
1.	Račečič Marija
2.	Račečič Viktor
3.	Strmecki Marija
4.	Strmecki Maks
DOBOVA:
1.	Jurman Jože
2.	Krivec Ankica
3.	Križanec Hubert
4.	Kovačič Almira
5.	Polovič Pavla
6.	Polovič Jože
7.	Pečnik Francka
8.	Zelenko Maks
9.	Zelenko Ivanka
5.	Žnideršič Helena KAPELE:
1. Vahen Damjan
ZAKOT:
1.	Križanec Fani
2.	Križanec Dolfi
3.	Srpčič Jožica
4.	Srpčič Andrej
SOBENJA VAS:
L Beribak Jožica
2.	Komučar Marjetka
3.	Volk Martin
4.	Volk Marija
GLOBOČICE:
1. Tomše Jožefa
ŠENTLENART:
1.	Božidar Bogomil
2.	Dernikovič Ljerka
3.	Dernikovič Rozika
4.	Grubič Ivanka
5.	Grabner Nada
6.	Križančič Ivanka
7.	Križančič Ivan
8.	Lovše Lado
9.	Lovše Tončka
10.	Novak Ana
11.	Negovetič Malči
12.	Resnik Pepca
13.	Šetinc Anica
14.	Voljčanjšek Franc
15.	Vimpolšek Stoja
16.	Vimpolšek Helena
17.	Zorko Marija
18.	Zorko Jožica
19.	Zagode Rudi
CERKLJE:
1. Cerjak Franc
VELIKA DOLINA:
1.	Nikolič Helena
2.	Volčanjšek Janez
MRZLAVA VAS:
1. Oštir Lado
VELIKE MALENCE:
1.	Curhalek Jožica
2.	Curhalek Jože
3.	Kožar Anica
4.	Kodrič Albina
5.	Kranjc Anica
6.	Miler Hermina
7.	Žokalj Milka
ARTIČE:
1.	Glogovšek Fanika
2.	Haler Marija
3.	Haler Miha
4.	Haler Miha
5.	Haler Terezija
CURNOVEC:
1. Pešak Tatjana
ŽUPECA VAS:
1. Ho ržen Tatjana
BUKOŠEK:
1. šušterič Amalija
CRNC:
1.	Kovačič Ivanka
2.	Zdolšek Zdenka
MOSTEC:
1. Soško Joško
POSEBNO OBVESTILO
Članom Hortikulturnega društva Breži-ce^-ter ostalim ljubiteljem cvetlic in zelenja!
Brezplačne strokovne nasvete, članske izkaznice, prijava novih članov, poravnanje članarine za leto 1971, »Hortikulturni bilten«, ter drugo lahko uredite in dobite vsako SREDO od 16. do 18. ure v CVETLIČARNI »AGRARIA« BREŽICE, Cesta prvih borcev 6, tel. 72-289.
VABLJENI !
CVETLIČARNA
BREŽICE
ULICA PRVIH BORCEV 6 TELEFON 72-289, BREŽICE
NUDIMO VAM:
— REZANO CVETJE IN LONČNICE — CVETLIČNA SEMENA IN GOMOLJE — SADIKE VRTNIC, TRAJNIC, OKRASNEGA GRMIČEVJA IN ENOLETNIC — VSA POTREBNA SREDSTVA ZA NEGO IN VZGOJO CVETLIC (GNOJILA, ZEMLJO, ZAŠČITNA SREDSTVA ZALIVAL-KE, LONČKE ITD).
— DARILA: KOŠARICE, LESNI IZDELKI, VAZE, DARILNI PAPIR IN TRAKOVE
— IZDELAVA VENCEV IN ŠOPKOV — ARANŽIRAMO DARILA (TUDI LASTNA)
ZA OBISK, NAROČILA IN NAKUP SE PRIPOROČA KOLEKTIV CVETLIČARNE