Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 10. oktobra 1956 štev. 232. I©!® X. 'XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 ! Tel. uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani f Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Ruska nota - gledališki trik? PARIZ, 10. oktobra. Korak Rusije v nevtralitetnem odboru se danes presoja v tukajšnjih, krogih precej mirneje. Zdi se namreč po zanesljivih informacijah, da ni sovjetski Rusiji toliko do tega, da podpre madridsko vlado, ki ji itak nudi pomoč, ampak da Veliko Britanijo in Francijo prisili k pritisku proti Nemčiji, Italiji in Portugalski, da bi položaj madridske vlade bil radi manjše pomoči vstašem olajšan. Doznava se tudi, da je cilj Rusije, da povzroči razdor med zapadnimi velesilami, pa tudi razdor med britansko vlado in angleškimi laburisti. Povdarja se, da se Francija in Velika Britanija ne bote dali provocirati. LONDON, 10. oktobra. Havas poroča: »Daily Telegraph« piše v zvezi s sovjetsko noto: »Nikjer in tudi v sami Moskvi ne dajejo sovjetski noti večjega pomena In jo smatrajo za navaden gledališki trik. Verjetno je, da hoče Litvinov ohraniti izvestne evropske kroge, ki so razočarani radi vedno večjih uspehov španskih vstašev. Razen tega pa hoče ustvariti zmedo pri onih državah, ki na najpoštenejši način vodijo računa o svojih obveznosti glede nevmešavanja v špansko državljansko vojno.« Tudi opozicijski »News Chro-niche« smatra, da se je Litvinov sto noto samo hote! opravičiti v očeh levičarskega sveta. Na včerajšnji seji nevtralitetnega odbora so obravnavali tožbo španske vlade radi kršitve pakta o nevmešavanju, nadalje sovjetsko tožbo radi portugalske kršitve tega pakta. ftsže M §t&mdm msksik v Marnski GORICA, 9. oktobra. Tri tedne potem, je goriška policijska oblast prepovc-la rabo slovenskega jezika v mestnih rkvah v Gorici in je goriški knezonad-of Carlo Margotti na pritožbo prizade-župnikov izjavil, da ne more ničesar jriti, ker gre za višjo silo, je isti škof lal v pastirskem pismu na vse vernike oje škofije poziv, seveda samo v itali-lskem jeziku, da naj se v Čim večjem ivilu udeleže slavnostnega romanja v m, da se poklonijo papežu Piju XI. o iliki njegove osemdesetletnice. Spričo eganjanja slovenskih katolikov na Go-ikem s pristankom najvišjih cerkvenih lasti in samega papeža, zvenijo kakor mija besede, ki jih navaja škof Mar-tti v pastirskem pismu, češ da »bodo Rimu slišali« poučno besedo o resnici pravici«. Nad vse značilen za duh, ki idi goriškega nadškofa je zaključek igovega poziva. Glasi se takole: »Pre-ičani smo, da se bodo naši verniki od ga pobožnega potovanja vrnili pobolj-ni, vrnili se bodo z obnovljenimi do-imi sklepi, bolj naklonjeni in navezani . Petrovo stolico, bolj rimski v srcu in svojih dejanjih, tako rimski, kakor je ■istus Rimljan! V Rim tedaj, pred noge ja XI!« Nadškof Margotti je pričel porimljanje goriških vernikov takoj po svojem imenovanju, ko je ukazal gojencem goriškega semenišča, da se morajo obleči strogo po italijanskih prepisih, da se ne bi že na zunaj ločili od duhovnikov ostale Italije. Sedaj pa je istočasno z o-tnenjeniin pastirskim pismom v »Vestniku gOTiške nadškofije« (Bolletino dell’Ar-chidiocesi di Gorizia) objavi ukaz, po katerem se bodo odslej tudi vsi duhovniki goriške nadškofije brezpogojno morali o-bleči po rimskem načinu. Podrobno jim nova odredba predpisuje: talar, črn o vrat nik z belim robom okolu vratu, kratke hlače, črne nogavice in nizke črne čevlje, vrhnjo suknjo dolgo 'kakor talar (ta-kozvana greca) ali pa suknjo za mrzlo letno dobo in rimski plašč (ferraiolo ro-mano) za toplejšo dobo ter okrogli rimski klobuk (alla romana). TRST, oktobra 1936. Pred kratkim >x> se vršile v Trstu velike demonstracije proti fašizmu, katerih sc je udeležilo zlasti številno delavstvo in protifašističnih elementov. V demonstracije so se pojavile velike rdeče zastave, toda policija je v najkrajšem času naredila red ter aretirala veliko število demonstrantov. Tudi veduo večjega nezadovoljstva v Trstu je ta pojav popolnoma razumljiv. kot opolnomočeni pri »kralju Italije in cesarju Abesinije«. Ker pa angleška vlada zaenkrat noče na to pristati, so sc s tem preprečile spremembe diplomatov v Italiji in Angliji. RIM, 10. oktobra. Predsednik egiptske vlade Nahas paša je ob priliki vrnitve iz Londona, kjer je podpisal zvezno pogodbo med Anglije in Egiptom, prispel v Genovo in odtod potoval direktno v Egipt. V tukajšnjih krogih se čutijo zelo užaljene, ker je Nahas paša obšel Rim, četudi so ga tamkaj pričakovali. dolžnosti guvernerja Libije in pride na njegovo mesto glavni. tajnik fašistične stranka Starace. Zunanje ministrstvo bo najbrže prevzel zopet Mussolini Sam. hm&okti Španska revolta je ustvarila precej Vzburjenja, pa tudi zmede. V splošnem Se obe fronti označujete kot levičarsko Marksistična in nacionalistično klerikal-J'a- lil vendar sc pojavljajo tudi tukaj, kakor povsod pri takšnih dogodkih, nekateri zanimivi paradoksi. Nedvomno se Vztezajo takšni zanimivi paradoksi na °be sovražni fronti. Trenotns pa so na Vzpolago samo podatki madridske vlade, ki skuša v evropski diplomaciji propagandno izkoriščati te paradoksne slučaje. Razno katoliško časopisje simpatizira °dkrito z vlado v Burgosu. Zagrebški 3Obzor«. ki ni nenaklonjen hrvatski katoliški akciji, pa piše v uvodniku, da je Savni vzrok španske vstaje nezadovoljstvo generalske framasonerije s Postopanjem madridske vlade. Pri tem Pavaja »Obzor« znano pariško revijo *Revue de Pariš«, ki vsebuje v zadnji številki dokumentirano študijo, iz katere 'shaja, da so vsi današnji voditelji španske vstaje prostozidarji. Klerikalizem si M. kakor znano, nič kaj v prijateljskih "dttošajih s prostozidarstvom. Ponekod Pa so celo molili za zmago orožja vstavkih španskih generalov, ki so — fra-Masoni. Paradoks. V stiski, v kateri se nahaja madridska ylada 'radi trenotne vojaške premoči vstašev. ie Madrid umel propagandno in diplomatsko izkoristiti nekatera dejstva. Španski zunanji minister Del Vajo je za-Man prinesel v Ženevo številni dokazilni Piaterial o podpiranju vstašev, med dru-Sim bombe, ki so bile vržene z letal, obeleženih z nemško in italijansko znamko. španska delegacija pa je vendar ime-k* nekaj uspeha v propagandističnem smislu. Nedvomno je zelo vplival v žc-Pevskcm forumu nastop španskega de-togata Ossoria y Gallafda. Ta Pmž je v Ženevi razlagal, da se lahko smatra za legalno vlado edino madridska vlada, ker je ona dobila oblast od naroda, dočim so v Burgosu vstaši. In to mož ni marksist in ni levičar, marveč Pksponiran katolik, ugleden jurist in konservativec, pri katerem je kot politični "čemeč pričel svojo kariero. — Gil Ro-kles, španski klerikalni prvak. Drugi pa-radoks. Ženevski »Journal des Nations« pa Nanaša dve zanimivi izjavi, ki se le težko morete vokviriti v splošno označbo ‘rdeče« in »beto« fronte v Španiji. Prva tojava izhaja od novega baskijskega mi-Pjstra v madridski vladi Iruja. Ta inož [}i marksist, marveč baskijski naciona-'st in po svojem svetovnem nazoru katolik. Irujo je dejal, da so sc Baski opredelili za madridsko vlado radi tega, ker to karlisti in ostali vstaši nasprotniki Pskijskih avtonomističnih teženj. Preobrazba unitaristične republike v federa-'stično je po njegovem mnenju neob-P°dno potrebna. Madridska vlada je jtoskij&kim pokrajinam že dala ono av-l°Pomijo, kakršno imajo že Katalonci, rtorba je torej tukaj med centralizmom, f ga predstavljajo vstaški voditelji, in ’ toderalizmom. ki ga forsira levičarska toadridska vlada. Zadeve so torej kom-totoiraneiše kakor enostavno opredelie-Vanje »belih« in »rdečih«. Navedeni ženevski list pa prinaša tudi 0ružo izjavo: »Odkriti ali pritajeni tota-/torizern je protikrščanski, zlasti,^ ker ®°vdarja totalitarno koncepcijo države, l pbalje, ker je katoliška vera najbolj kalorična afirmacija človekove osebno-‘> ki jo vstaši odrekajo in pobijajo vsak RIM, 10. oktobra. Havas poroča iz dobro poučenih krogov, da bo Grandi ostal v Londonu kot laški poslanik, četudi je bil imenovan na njegovo mesto Rafaele Guaragio. Istočasno je zaprosil namreč za razrešitev tudi britanski poslanik v Rimu Eric Drummond. Te spremembe so nastale radi težkoč, ki so se pojavile v stilizaciji akreditivnih pisem. Doslej so nanireČ bili poslaniki akreditirani v Rimu lčbt opolnomočeni pri »kralju Italije. Kakor znano pa zahteva Italija po zavzetju Abesinije, da se opolnomočeni poslaniki na laškem dvoru akreditirajo RIM, 10. oktobra. Potrjujejo se vesti o spremembah v italijanski zunanji politični službi. Dosedanji zunanji minister grof Ciano prevzame poslanisko mesto v Washingtonu. Maršal Balbo bo razrešen dan z izgredi, ki jih počenjajo v Španiji. Sramota in bol! Nočem nikogar žaliti, toda moje srce drhti in se upira kukavičji nečuvenosti, da pošiljajo proti Špancem v borbo — Mavre.« To je izjava — katoliškega duhovnika do na Loba, ki izjavlja, da mu katoliška vera nalaga dolžnost, da ljubi svoj narod, ki se upira nepravični socialni ureditvi, ki jo uveljavljajo veleposestniki, ki pa podpirajo vstaše. Tretji paradoks. Označba »levičarji« in »desničarji« po- črni dan je zajel naš rod pred 16 leti na današnji dan. Tužna obletnica. Izgubili smo zibelko našega rodu, našemu Korotanu je zagospodoval tujec. Danes obhajamo 16. obletnico dogodka, ko se je globoko zasekala v naše duše in naša Brca nezaceljena in nezaceljiva rana. Ne požabimo svojih bratov in svoje krvi ob Gospe Sveti, V Podjuni in Ziljskj dolini. Naj nas trajno družijo vezi medsebojne ljubezni in zvestobe. S to obljubo v srcu, se spominjajmo v tog! hi boli črnega dne pred 16 leti. msši PARIZ PETRU OSVOBODITELJU in ALEKSANDRU U jEDINITELJU. Včeraj je bila v Parizu mogočna manifestacija francosko jugoslovanskega prijateljstva, ki je prišla do izraza ob slovesnem odkritju spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju in Viteškemu kralju Aleksandru I. UjedinUeiju. Slovesnosti se je v imenu kraljevega namestništva in vlade udciežil vojni minister sr* mijski general Marič, ki jc ob tej priliki prejel visoko francosko odlikovanje red Legije časti I. stopnje. KOMISAR BELAVKSE ZBORNICE. Minister za socialno politiko je imenoval za komisarja Delavske zbornice v Zagrebu banskega svetnika Nikolaja Filipoviča. ALARMANTNE VESTI. Banska uprava razglaša: Po Ljubi: m in okolici se širijo vesti, da bodo šole v kratkem zaprte, ker da odidejo profesorji in učitelji na orožne vaje: da bodo šole izpraznjene in v njih nameščeno vojaštvo in da bo oglašena poizkusna mobilizacija. Te vesti so docela neosnovane. Širijo se zlonamerno z namero,1 da se pre blvalstvo vznemiri. Proti osebam, k! bi te vesti še nadalje trosile, se bo postopajo kazensko. »MODRI« IN »ZELENI«. \ Major Fcy je izjavil avstrijskim novinarjem. da jc 80% hajmverovcev za njim in da bo rgauiziral svoje Članstvo v takozvani »modri Hajmver«, dočim ostanejo s Starhembergom takozvani »zeleni« hajmverovci. POLEG ADAMA PP1B1ČEV1ČA Dr. DUDE BOŠKOV1Č. Dne 15. t. m. se sestane v Zagrebu glavni odbor .bivše SDS, da si izbere novega predsednika. Kakor smo poročali, jc najresnejši kandidat za to mesto brat blagopokojnega Svetozarja Pribičevica Adam Pribičevič. Če bi pa slednji .ne bil pripravljen prevzeti' te funkcije, potem se navaja kot najresnejši kandidat na mesto predsednika dr. Dude Boškovič, znani vojvodinski politik. temtakem stoodstotno ne drži. Morda bi paradoksni slučaji na nasprotni strani tudi mogli posvetiti v špansko zmedo. In tudi' o katoliški ali protikatoliški opredelitvi spričo gornjih navedb menda ni mogoče govoriti. fkmišatski jkeMetitoeji Par pripomb ob začetku gledališke sezone Letos je napram lanskemu letu za naše gledališče precej večje zanimanje; ni pa verjetno, da bodo tudi vsi gledalci ostali teatru zvesti, če se bo del občinstva stalno vedel tako netaktno. Mariborčani se tega morda niti ne zavedajo, ker so se vsem tem razvadam že privadili. Tem-bolj pa jih opaža tujec, ki obišče poln pričakovanja naš Talijin hram, pa oni, ki zahaja tudi v drugih, večjih mestih h gledališkim predstavam. Zlasti za gledališče velja pravilo točnosti. Dragi obiskovalec! Pojej svojo skledo solate 5 minut preje, odidi z doma pravočasno, ob 20. uri bodi na svojem prostoru, in ko začuješ prvi udarec na gong, 'umolkni. Med odmorom, na poti domov ali pa drugega dne je dovelj časa, da se pomeniš o vsem, kar ti leži pri srcu! Vi, ljuba gospa, ne pripovedujte svoji gospe sosedi najnovejšega recepta, ki ste ga ujeli po radiu, ravno tik pred dvigom zastora, — verjemite mi, da si ga itak neczapomni. In 03 si ga zapomni bo. kljub vašim navodilom kuhala še naprej žgance in cmoke! — Pa vi, dragi dijaki, se tudi potrudite in umolknite, ko zaslišite gong! V teatru ni, kakor v šoli, kjer je junaštvo, če se po prvem zvo-nenju še naprej pretepate, ko med latinščino ali matematiko govorite in staremu profesorju spuščate zarjavela peresa v odprti žep. Ne! Gledališče je kulturna institucija! Zato se kulturen človek v teatru obnaša po bon-tonu! In, — ne zamerite mi —, v ložah je aajslajše glasno lizati sladkorčke, kadar protagonist govori dolg monolog, najboljša je čokolada,med kakšno resno sceno, zlasti prijetno pa je, imeti s seboj tak škrniceljček, ki je iz svilenega papirja (ali pa tudi ne), samb da šumi in rogovili. To vpliva zelo dobro na razpoloženje okolice. In ker je mariborsko gledališko poslopje majhno, je ta okolica navzoče občinstvo! Potem pa še nekaj: garderoba... Se--Jaj, ko je tako komično vreme, obleče vsakdo rad plašč. Ker je v gledališču toplo, ga vsak rad odda z dežnikom vred v garderobo. Tam pa deluje samo ena sama ženska. Ljudje, ki prihajajo v zadnjem trenotku. hočejo biti vsi naenkrat pos-trežerii, čeprav še čakajo na milost oni, ki so prišli pravočasno. In potem: nekateri čakajo, iti zamudijo predstavo, hodijo na prostore po možnosti po kurjih očesih svojih sosedov, seveda z obrazom proti odru, ali pa gredo nevoljni z vso prtljago vred na svoje mesto. Tam jim je toplo in nevolja se stopnjuje, ljudje godrnjajo in se jezijo, to vse pa vpliva ne samo na gledalce, ampak tudi na igralce. Če dobijo igralci z občinstvom kontakt, ss veliko bolj potrudijo in igrajo z večjim veseljem ter navdušenjem; kadar pa tega ni, opravijo večinoma svojo vlogo po službeni dolžnosti. In vsi igralci so za takšne podrobnosti precej občutljivi, — kdo bi ne bil! —, gledalci pa so ob takšnih prilikah prikrajšani za užitek, prihodnjič pa raje v gledališče ne pridejo več, ker se že od začetka jezijo in jim to pokvari ves večer. V interesu občinstva je torej: obzirnost do drugih, ne samo do samega sebe! In v interesu gledališke 'uprave je. skrbeti za čim večjo udobnost gledalev. Sem spada pa tudi še druga garderoberka, ne samo zboljšanje repertoarja in skrbna izvedba igre. Torej, bodite obzirni, ljudje božji! Ne samo do sosedov, do vseh! In ne samo na sedežih v parterju in v ložah, temveč tudi tik pod stropom in na dijaškem stojišču! —n —j. PMmki %m'm Pobrežka volilna politika. Kakor izgle-da, se bodo pri prihodnjih volitvah borile za zmago tri liste. Nosilec gospodarske liste je dosedanji župan gosp. Volk Matija, na listi JRZ je nosilec nekdanji vodja pobrežkih socialistov g. Stržina, tretja lista z nosilcem g. Železnikom pa je združila socialiste s Požarjevo in Ko-baljevo narodno grupo. Ne pozabi naročnine! Oktta m svti PM§sk» kdmidm zahteve, da se teši Udov V zadnjem času se opaža poživljena akcija Poljske v kolonialnem vprašanju in hoče izrabiti tudi Ženevo, da tudi pred tem forumom iznese svoje zahteve po kolonijah. Polslužbena poljska agencija »Iskra« poroča :»V izjavah, ki so jih podali poljski delegati na sejah Društva narodov, je jasno podkrepljeno dejstvo, da je Poljska preobljudena. Potrebno je, da se v vezi s preobljudenostjo reši tudi vprašanje židovske emigracije in to ob sodelovanju inozemskih gospodarskih in finančnih činiteljev. Še v toku prihodnjega leta se morajo razmotrivati možnosti naseljevanja Zidov izven Palestine. Poljski list »Express Poranny« označuje zahteve Poljske, iznešene v Ženevi o možnosti nabave surovin, kakor tudi o možnosti izseljevanja v prekomorske kraje, kot važen moment poljske diplo- | matske akcije. Ti problemi, sproženi pred mednarodnim forom, ne smejo več izginiti z dnevnega reda. Poljske zahteve v Ženevi pomenijo klic, da se načne reševanje tega problema, od katerega zavisi svetovni mir. »Kuryer Polski« pa pravi med drugim sledeče: »Dasiravno je Poljska načela v Društvu narodov kolonialno vprašanje, nikakor ne misli že v sedanjosti na kolonije za sebe, temveč hoče s tem Poljska samo opozoriti svet, da je kolonialno vprašanje za njo izredne važnosti. Poleg tega zahteva Poljska revizijo izseljeniškega vprašanja, ki je v tesni vezi z vsemi ostalimi vprašanji Društva narodov in s celokupnim kolonialnim problemom. Po mnenju tega lista je prvi predpogoj -ešitev tega vprašanja poljske preoblju-denosti, zgraditev močne poljske industrije, dokler pa te ni, je treba že danes Miik rdmiimi kmeiamkev Bela katastrofa Je potlačiia našega kmeta ! 90% uničeni vinogradi čakajo v nemem ! molku. Trgatev je zadržana. Grozdje polka; s po snegu obteženimi trtami se lomi in pada na zemljo. Po sadonosnikih nenavadno vodeni in težki sneg lomi veje in jih trga. Uničuje vrhove in pozno sadje. Ogroža pa sneg tudi strehe in onemogoča pašo živini, za katero bo radi itak slabe letine sena in otave zmanjkalo krme. Tudi ljudje še niso pripravljeni na zimo, ne z obleko, ne z obuvalom in ne s kurivom. Mnogi kmetovalci niso letos ničesar pridelali. Kar jim je bila še zadnja nada, sta sedaj uničila slana in sneg. Krik prihaja od obmejnih krajev. Krik obupa. Ljudje ne vedo, od česa bodo živeli. Kje dobiti denarja za razne obveznosti? Pomagajte nesrečnim kmetovalcem, kaiti letošnja vremenska’ katastrofa resno ogroža eksistenco večtiso-čerih. Krik prihaja od meje in iz dežele. Obup in bojazen pred tem, kaj bo, sta v tem kriku. Zdi se, da se je vse zaklelo proti eksistenci našega kmeta. Letošnje izredno slabo vreme, ki se je pričelo meseca maja z neprestanim deževjem, ki so mu sledile koncem junija nedobrodošle meglene noči, so silno pospešile perono-sporo, ki je razdejala vinograde in sado-nosnike. Radi slabih vremenskih prilik je bila tudi letina na travnikih in poljih zelo skromna. Kljub temu so naši kmetje vendarle upali, da bo vsaj jesen prinesla ugodne vremenske prilike, tako da bodo rešili, kar se pač še rešiti da. Zadnje dni v mesecu septembru pa je nastopil mraz in slana, od torka sem pa je celo zapadel sneg. Nedogledne so posledice tega nenavadno zgodnjega sneževanja: po njivah zmrzuje zelen grah in fižol, na spravljanje še čaka precej koruze, krompirja ter vsa ajda. Radi peronospore in odija 50 do fffmp&itmim Mmk§ Nekateri kmetje so že plačali vse svoje dolgove. »Jugoslovenski Kurir« poroča, da se v nekaterih vzhodnih krajih kmetovalci pogajajo z bankami, da bi takoj plačali vse svoje dolgove. V nekaterih krajih so kmetje tudi že plačali vseh 75% svojih dolgov. To velja zlasti za kraje, ki so imeli letos dobro žetev, kakor Zaječar, Knjaževac, Paračin in nekateri kraji Južne Srbije. Naseljevanje dobrovoijske zemlje. Na intervencijo Glavnega odbora Saveza vojnih dobrovoljcev Kraljevine Jugoslavije je izdal minister za poljedelstvo na-redbo, s katero se do nadalnjega podaljšuje rok za naseljevanje dobrovoijske zemlje in se s tem daje moinost naselitve vsem onim dobrovoljcem, ki tega do danes še niso storili. Ta naredba se gla- si sledeče: »Ministrstvo za poljedelstvo br. 71.210/VI a 28. septembra 1936 Beograd. Ker se je pokazala potreba, odrejam, da se do dalnje naredbe v pogledu odiemanja Zemlje, ki je bila podeljena dobrovoljcem in ki jim je rok naselitve že potekel po naredbi ministrstva br. 34.520 od 16. maja 1936, ne bodo izdale nobene nove odločbe. Minister poljedelstva Svet. Stankovič s. r.« Na petkov svinjski sejem dne 9. okt. t. 1, v Mariboru je bilo pripeljanih 166 svinj in 2 ovci. Cene so bile: od 5—6 tednov stare Din 75 do 110, od 7 do 9 tednov Din 13fi do 165, od 3 do 4 mesece 170—240 Din, od 5 do 7 mesecev od 250 —369 Din, od 8'do 10 mesecev od 370— 550 Din, 1 leto stari od 560 do 920 Din. Cene mesu so bile: za 1 kg žive teže od najti drugih možnosti zaposlitve. Emigra* cija Židov v Palestino je osobito velikega pomena.« Poljska utemeljuje svoje zahteve po kolonijah sledeče: Izmed 24 vrst surovin jih ima Poljska samo deset in še te v nezadostni meri. Naraščanje poljskega prebivalstva je eno izmed največjih^ na svetu. Gostota naseljenosti v Poljski je enaka naseljenosti v Italiji. Dobra tretjina kmečkega prebivalstva, okroglo 8 rni-lijonov ljudi, se samo iz dohodkov poljedelstva ne more preživljati in išče radi tega zaposlitve v industriji. Nezdrava struktura poklicev v poljskem Židovstvu ima za posledico, da bi se moralo letno izseliti vsaj 80.000 Zidov. Ker jim Palestina ne zadošča več, je potrebno misliti na druge dele sveta, kjer bo to naseljevanje mogoče. 7 do 7.50 Din, za 1 kg mrtve teže od 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 56 repov. —" Tudi gejše stavkajo Tokio, prestolica Japonske, je bila pred nedavnim pozorišče nenavadne stavke. Nekaj tisoč japonskih geish je stopilo nenadno v stavko. Vzrok stavke je bil v tem, ker se je v Tokiu ustanovila nova organizacija gejš, ki je v sporazumu z lastniki kavarn, zagovarjala znižanje dosedanje pristojbine, ki so jo posetniki kavarn plačevali istotam nastopajočim gej-šam. Mlada organizacija gejš je zagovarjala svoje zahteve s tem, da je sedanja kriza povzročila kakor vsem drugim podjetjem tako tudi kavarnam ogromno škodo, in v prepričanju, da morajo tudi gejše pomagati svojim gospodarjem-da prebolijo sedanjo težko gospodarsko krizo. Proti temu načrtu pa so nastopile vse starejše organizacije gejš, v katerih so bile dosedaj včlanjene tudi mlajše Sjejše, ki so se pridružile akciji znižanja dosedanjih pristojbin. Za znižanje prispevkov se je izreklo 350 gejš, zdrufenih v mladi organizaciji Shibuya Sangio, njihovim težnjam pa se je pridružilo 96 lastnikov kavarn in 18 lastnikov sorodnih podjetij. Stavkati so pričele zatem vse one gejše, ki se s tem znižanjem niso strinjale. Stavka se je vršila v duhu in po načelih strokovnih stavk. Ustanovile so poseben stavkovni odbor. Po vsem Tokiu so razdelile gejše številne letake in pozive. Stavkujoče so se zbrale v dvorani največje restavracije Hannoya, kjer je nastopilo več govornic, ki so vse stavkujoče pozivale, da vztrajajo v za-početem boju. Navdušenje gejš je nepopisno. Javno mnenje vseh meščanov je bilo na strani gejš. Odločnost stavkujo-čih je lastnike kavarn tako presenetili da so bili prisiljeni, stopiti s stavkovnim odborom gejš v stik in se z njim pobotati. Stavka je bila končana, gejše pa spet zabavajo goste kakor doslej in to z — dosedanjimi mezdami. :________________________________ Spomnite se CM Dl t tasfauketjeM Marsikatero življenje je glasno, polno besed in obljub; ko pa utihne, utihne za vedno, izgine brez sledu. Pri Tebi je obratno. Svoje tiho plodonosno življenje si zaključila z dejanjem, ki bo prinašalo Tvoji domovini trajnih dobrin. S poslednjo voljo si zapustila imetje revni osiroteli deci. To lepo ustanovo si povezala s spomini svojega osebnega življenja. Kot življenjska družica učitelja si jo namenila v prvi vrsti sirotam iz učiteljskega stanu, kot mati si jo v svoji glqboki materinski ljubezni posvetila spominu umrlih hčerk. Tako je to Tvoje delo ozko povezano s spominom na Tvoje drage pokojnike, s katerimi si med vojno toliko pretrpela za naše skupne ideale. Doma si bila iz. Murske Sobote, hčerka uglednega meščana župana. Bil pa je v tistih težkih časih zaveden Slovenec in to prepričanje si tudi Ti prinesla v svoj novi dom. Tako stopa pred nas ob Tvo- jem grobu naše odrešeno Prekmurje. Ko si se pred nedavnim poslavljala iz Dobrne, si sprejela v slovo od svojih prijateljev šopke lepih nageljnov. Vesela si jih bila in rekla si: »To pa ponesem svojima dekletoma«. Sedaj jim prinašaš svoje poslednje, najlepše darilo. Smrt Ti ;e ugrabila hčerki, s smrtjo pa postajaš ponovno mati, mati-rednica zapuščenih sirot. Svojo ustanovo si izročila v varstvo Zenskemu društvu v Mariboru. Hvala Ti za Tvoje veliko zaupanje. Obljubimo Ti, da bomo zveste čuvarice Tvoje poslednje volje. Na temelju, ki si ga ustvarila, naj zraste čim več dobrin. Hvala Ti, počivaj mirno. Slava Tvojemu spominu. * V četrtek popoldne smo jo pokopali v staroslavnih Rušah, ki jih je tako zelo ljubila. Množica ljudi se je zgrnila ob njeni rakvi, da jo pospremi k sveži gomili. Prišli so v velikem številu njeni sorodniki in znanci, pa tudi hvaležni predstavniki vseh človekoljubnih društev, ki se jih je plemenita pokojnica spomnila v svoji poslednji volji. V toplih, prisrčnih besedah se je poslovil od blage p<^ kojnice pred Občinskim domom, kjer # stanovala, ruški župan g. Lesjak. Tam ob njenem grobu pa sta ji spregovorila tople poslovilne besede ruški župn& Pšunder in predsednik mariborskega Učiteljskega doma šolski upravitelj RajšP' ki se je plameniti rajnki zahvaliti za vse dobro, kar je napravila v življenju, zlas« pa, ker se je še v posbdnji volji spomnila bednih revežev in sirot, predvsem siromašnih otrok in sirot učiteljskih rodbin. Le malokatero oko je ostalo neorO' šeno ob ginljivem poslovilu. Rušani i*1 Mariborčani, katerih je bilo tudi velik0 na pogrebu, so se v tugi in boli poslavljali od dobre, plemenite pokojnice. D°' mači pevci so ji v poslednje slovo odpe*1 turobni žalostinki pred Občinskim domom in ob grobu. Antonija Lasbachef' jeva, snuj mirno v zemljici, ki si jo tako zelo ljubila in za katero si toliko pre' trpela! V M a r i b o r n, 'dne fO. X. 1936. Marlborslri »V e 5 c r n i tf « Mra 3 ttm HtoiOmh m sMiške Mw'm Naročnike »Jutra« in »Večernika« na Pobrežju prosi uprava, da potrpijo radi even tualne neredne dostave listov, kar je v zvezj z nenadno, težko obolelostjo našega raznašalca. gimnazije v Mariboru. Da dopolnijo teoretično znanje fizike, so osmošolci realne gimnazije priredili pod vodstvom svojih gg. razrednikov tri uspele jesenske ekskurzije, in to: ekskurzija v tovarno dušika v Rušah, v zvezi s teorijo o vtekoČi-njenju plinov in pa v tovarno g. Pogačni-Zveza Maistrovih borcev v Mariboru ka> W je prav tako v Rušah. Dalje ekskur-ima svoj letošnji družabni večer drugo .............................<— Hat* paide*n& i kredita, ker kredit v te svrhe v proračunu ni predviden. Zima in mraz seveda ne ^^—mmmmmmmm vprašata za kredit. Zato bi bilo vsekakor , ^ na mestu, ako bi se merodajni faktorji po- Sobota, 10. oktobra ob 30. i»K »wwe w-brigali za ljubo zdravje državnih usluž-1 sHa. Premiera. Bloki. Jesenske ekskurzije osmošolcev realne bencev, ki vrše težko in naporno službo Nedelja, 11. oktobra ob 20. uri: »Pofcti* m jim kljub pomanjkanju kredita nabavili potrebno kurivo. O ureditvi obmejne prometne službe so razpravljale štev. konference v Mariboru in je res škoda, da se je pri tej priliki pozabilo na tako važno zadevo, kot je kurjava uradnih prostorov. soboto 17. oktobra ob 20. uri v veliki dvo rani Narodnega doma. Ktao-kavarna. Nedeljo od 5.-7. popoldanski koncert s kompletnim varietejskim sporedom. Prvovrstna godba, solidne cene, izborna postrežba. Tezenski strelci so vabljeni, da se u-deležijo strelske tekme mtri v nedeljo, ki traja neprekidno od 8.—14. ure. V slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo. Udeležba dolžnost. Jutri nedelja trgatvena veselica, gostilna Mras, Studenci. Nedelja: koncert gostilna Merdaus, Koroška cesta 172. Zima je že tukaj. Naši brezposelni in siromašni rojaki potrebujejo hrane, obleke in strehe. Da se bo moglo tem brezposelnim preko zime pomagati, ki bo, kako zijo v tukajšnjo sadjarsko in vinarsko šolo, kjer so si pod vodstvom g. prof. Lif-tarja ogledali vse tamkajšnje meteorološke naprave. In sledniič ekskurzijo v zvezi s teorijo o motorjih v tukajšnjo znane šanje v dolini šentflorjanski«. Ponedeljek, 12. oktobra; Zaprto. Torek, 13. oktobra ob 30. uri: »MadBme Bntterfly«. Gostovanje opere. V nedeljo zvečer je prva ponovitev Cankarjeve prav dobro uspele farse »f*o- . £L>?itTF©&NSFM**CSJ&‘‘. konc. e ektroieh- pjnterj£ Pavel, Maribor i hujšanje v dolhii Šentflorjanski«. Vetrinjska Vl.*22 oa dvor. tel. 27-1* izvršuje vte v to »troko I V torek gostovanje ljubljanske opere. lUprizore znano Puccinijevo opero »M®-Idame Buterrily«. "Režijo vodi in dirigira Nočno lekarniško službo imata od da- kapelnik N. Štritof. V glavnih partijah šofersko šolo g. inž. Keršiča. S svojo ve- nes naprej Savostova in Vidmarjeva le- nastopijo primadona Zl. Gjungjenčeva, kr.rna. ( Kogejeva, Gostič m Janko. Dobri sedeži K"ko bo z vremenom. V smislu dnnaj- so še na razpolago, ali se pravočasno po-ske vremenske napovedi za danes se nam brigajte! obeta nadalnje zboljšanje vremena, ven-! dar pa njegova daljša trajnost ni gotova t liko prakso jim je v lepih slovenskih izrazih razkazoval delovanje motorjev nad štiri ure. Vsem gospodom, ki so nam s tako ljubznivos^jo dopolnili šolsko znanje, se osmošolci najlepše zahvaljujejo. Brrdka usoda 85 letnega starčka. V in bo še vedno hladno, najbrže padavine. Mariboru živi bivši trgovec, ki je v sve-j Obsojen pehotnež. Pred malim kazen- tovni vojni izgubil vse premoženje. Danes | skim senatom mariborskega ^krožnega . . obhaja svoj 88. rojstni dan v veliki bed: Sodišča se je danes dopoldne moral zago- ^*■Ana Ltemidov« Ce»sarjevi sve m . in največjem pomanjkanju; nikjer ne varjati 49 letni pekovski mojster Jožef Symlla behmitz, K. Dienl, ndtnoier. more 'dobiti nobenega zaslužka radisvo- Vlaj iz Murske S bete. ki je bil obtožen, je visoke starosti. Odvisen je samo od; da je leta 1934 onečastil 4 dekleta v starosti izpod 14 let. Razprava je bila tajna :n bil VI”’ obsojen na 6 mesecev zaoo- Kino Union. Danes grandiozni veie- milosti dobrih ljudi, je brez vsakih sredstev, pozabljen in zapuščen od vseh svojih. Obupan se obrača s srčno prošnjo na HvMmm Aetežke z .j p e t red io o dln'r* od _ r prerokujejo, huda. priredi društvo »Jadran« v nedeljo 11. t. m. ob 16. uri v dobra, usmiljena /lata srca zlasti na gg Narodnem domu veselico pod imenom trgovce, da bi se ga neko!i;;o spomnili »Vinska trgatev«. Pridite vsi. da z za- priskočili na pomoč za 88. rojstni bavo napravite obenem dobro delo. dan. Starček se priporoča vsem blagim ^ Cenjenim gostom nudimo v nedeljo 11. srcem, da bi mu olajšala njegovo žalost-j ra ter na izgubo cas.mh državljanskih pra ______________________________ _________________________ tm. v tej sezoni prve jeterne in kašnate no bodisi z denarjem, obleko ali; vic za dobo dveh let. Senatu je predse- plačno' na ogledeno številko ilustrirane klobase, kakor tudi naravna domača vi- Perilom. 2e naprej se prav toplo vsem dovnl sos dr. l urato prisedmka sta bila tedenske revije za radio, gledališče in na. Za- obilen obisk se priporočamo! — darovalcem iskreno zahvaljuje: Beg po-j sos dr Kuder in Kolšek, obtožbo fc za- • fllni >Naš val<<) w prina§a na 32 straneh vrni! Darove sprejema iz prijaznost: ti- stopal državni tožilec dr. Hojnik, obtožen- jn pregledno 'urejene sporede vseh Drago je kurivo, ki nam v dolgih zimskih mesecih daje telesno toploto, izredno poceni pa je čtivo, ki nam ga za zimsko razvedrilo vsako leto pripravi Vodnikova družba. Samo 20 Din — 4 lepe, odli6r*o opremljene knjige. Ne odlašajte s prijavo! Vsak nov radijski naročnik dobi brez- Gostilna Žohar na Tržaški cesti Pri »Vinski trgatvi« društva »Jadran«, ki se bo vršila v nedeljo 11. oktobra od 16. ure dalje v Narodnem domu, se bo uprizorila tudi komedija enodejanka Roka, roko Pri tej komediji velika senzacija. Nastopa- 80 plemenitih oseb. Zveza delavskih, pevskih in umetniških glasbenih društev Zagreb, podzveza Ma- prava Večernika v Mariboru. ca pa je branil dr. Žnuderl. Tekmovati e za prvenstvo LNP Jutri, v nedeljo II. okt. ob 15. na stadionu SK Želeurčarja prvenstvena nogometna tekma SK Ceif® : SK Žef«xniž#r Ob 13'30 predtekma Ob vsakem vremenu domačih in inozemskih radijskih postaj. Poleg programskega dela prinaša »Naš val« stalno prispevke iz radijskega, gledališkega it? filmskega sveta in prevod znamenitega dela dr. Waldemarja Wasie-levvskega Telepatija iji jasnovidstvo, ki spada med najboljša dela & tega področja in se odlikuje še po tem, da jevzlic stro-j go znanstveni vsebini pisano v lahko ra- ribor, priredi v soboto dne 17. oktobra i" 1936 ob 20. (8.) uri v dvorani »Union«l Dljakom-rekrutom. Komanda maribor-| Kradejo kakor srake. V Gačniku je vdrl zumljivem slogu in napetem pripovedoval svoj prvi koncert. Sodeluje 5 pevskih skega vojnega okruga opozarja letos v v stanovanje posestnika Ivana Tuša neki nem tonu. Dalje izhajajo v »Našem valu« zborov in 2 godbi. Vabljeni vsi! (oktobru vpoklicane dijake-rekrute, pose-1 zlikovec ter odnesel razne okleke, perilo,'v prilogi »Po opernem svetu« točni :z- Nedeljo zvečer Svengalijevi eksperi- j-,n0 one> ki so določeni da odslužijo rok čevlje in nekaj zlatnine v skupni vredno- vlečki oper, ki jih pripravlja naše gledali menti, popoldne kabaretna predstava. 1 v §0ij re’z> oficirjev v Sarajevu in Goraž- ! Restavracija »Trije ribniki«, dober ■, de, da radi letošnjega zgodnjega mraza vinski mošt, domače klobase, krvavice: vzamejo s seboj najmanj po dva para vol d. | nenega zimskega perila, po več parov Kdor si želi dobre zabave, naj se jutri volnenih nogavic in krp za voj. čevlje. Potrudi v Vollerjevo gostilno v Krčevini, kjer se ob 14.30 prične vinska trgatev Motokluba »Pohorje«. Okrašeni dvorane, bar, šotori s specialitetami, konfeti, ples, izborna godba. Pridite! Tombola Narodne odbrane, Maribor, v korist obmejnih šol bo jutri v nedeljo ob 14. uri na Trgu svobode. V slučaju izra- ! Blasnikova Velika Pratika za 1. 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naroča-Ijo, ker jih spominja na domovino in mla-jda leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. ■ Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasled. v 1 sti okoli 4000 dinarjev. V Stari gori pri šče in ki so na sporedu evropskih oddaj-Št. liju pa ste bili ukradeni posestniku Jo-1 nih postaj. Do sedaj so izšla sledeča dela: sipu Krebsu dve obleki in čevlji, tako da: Richard Strauss: Kavalir z rožo (št. 11), trpi Krebs okoli 600 Din škode. V zvezi, J- Massenet: Manon (12), L. Janaček: Kih z omenjenimi tatvinami so orožniki are- tja Kabanova (12), G. Verdi: Trubadur tirali nekega 24 letnega delavca Karela (13), W. A. Mozart: Don Juan (14), Ch. 2., ki jc osumljen, da je izvršil tatvine, Gounod: Faust (15), G. Donizetti: Lucia vendar taji vsako krivdo. di Lamermor (16), St. Moniuszko: Halka (16), G. Verdi; Ples v maskah (17), W. A. Mozart: Čarobna piščal (18), Auber; Fra Diavolo (19), G. Verdi: Otelo (19), R. Zan donai: Francesca da Rimini (20), R. Leon cavallo: Pagliacci (21), P. Mascagni: Ca-valleria Rusticana (21), Fr. v. Flotow: Marta (22), G. Bizet: Carmen (23), G. Ver Požigalci pred sodniki. Danes dopoldne di: Rigoletto (24), G. Puccini: Madame so sedeli pred tremi sodniki 20 letni vi- Birtterfly (25), L. Janaček: Janufa (26), O. ničarski sin Rudolf P., 23 letni delavec Puccini: La Boheme (27), G. Verdi: La Anton Škofič in 41 letna viničarka Ana Traviata (28), A. P. Borodin: Knez Igor Lorenčič, ki jih je državni tožilec obtožil, (29), R. Wagner: Norinberški mojstri PREPROGE (kokosove) predpražniki v veliki izbiri najceneje Dri NOVAKU VETRINJSKA 7 - KOROŠKA S Ljubljani, Breg št. 10-12 in v trgovinah. mo slabega vremena se preloži na na- p<)leg >>VeUke Pratike k! velja sam0 2 _ _ Din 50 para. Ta je razširjena zlasti na 0 UltH Ut OUBtH Štajerskem, kjer se je doslej neupraviče- no šopiril nemški »Bauernkalender« iz V. Pirc šahira v Sofiji z živimi figura- Gradca. . . , M ._____ n»i. V Sofijo odpotuje na povabilo tamkaj-1 Mojstrska predavanja v Man- da so dne 8. Wrca t7l. zažgali vlniVadjo, pevci (30), H. Wolf: Corregidor (31), L. Snje Bolgarske šahovske zveze naš ša-;**™ se zaradi predavatelMr« od last posestnika Friderika Kurnika na Ma- Beethoven: Fidelio (32), G. Verdi: Falstaff hovski velemojster g. Vasja Pirc. ki bo ^asn® Prekinew 1’hiPai llem vrhu’ Ana Lorenčičeva pa še radi te- (33), W. A. Mozart: Cosi fan tutte (34), J. tamkaj odigral kot jugoslovenski prvak hodnji četrtek dne 15. oktobra ob J |g^ ker je dne n maja L y Malem vr-! Halevy: Židinja (35), G. Puccini: Manon * bolgarskim šahovskim prvakom Geše- n> «7- Na to se °P°^aria^ Jsl t f , r hu zastrupila viničarki Golobovi kravo. Lescaut (36), G. Puccini: Tosca (37), R. vom partijo z živimi figurami. izenci’na zad™em a 3 . i Vsi navedeni obtoženci so pri razprav., Wagner: Trlstan in Izolda (38), G. Verdi; Smrtna kosa. V 64. letu starosti je pre- niso bili navzoči. — Prijave za o n priznali syoje J[rehe Zanim}v0 je ozadje Aida (39), Risto Savin: Matija Gubec (40), hlinil na Koroški cesti 22 višji poštni kon- j knjigovodski tečai m zz ačunski čdent prleške republike« v Mariboru. Po (njega večernega vlaka, ki odhaja iz Mari- jzje+ z avtokarom na Dunaj. Sedaj bo ta fi’mskih ateljejev, Zgode in nezgode Bo-2iačaju dobrosrčen, humoren in blag si je, bora okrog 8. ure zvečer in do odhoda br- izjet neodložljivo od 17.—20. oktobra! jana Pečka, »Za narodov blagor« v lrub-stekel kot poštni uradnik pri podrejenih zega vlaka ob 2. uri ponoči. V Spilju ima- J odhod izpred hotela »Orel« ob 5. ijanski drami, slike in zabave drobiž. Uslužbencih mnogo spoštovanja in udano- io ti jugoslovanski državni uslužbenci od-,. ur} ZjUtraj. Vozna cena Din 245.—. Vse------------------------------------------------------——— pri predpostavljenih radi tenkovestne-.kazano sobo v poslopju hiše avstrijske nadalnje informacije, prijave in nabava Sa izvrševanja službenih dolžnosti pa za- j finančne kontrole, kjer prebijejo čas do. gjungov pri »Putniku«, Maribor, Aleksan-spanje ter uvaževanje. — V splošni bolni- j odhoda nočnega brzovlaka. Dokler je bilo j drova cesta te|_ 21-22. • jjici pa je preminil trgovski knjigovodja " Gustav Eferl, ki ga je dohitela smrt v naj-^Pši moški dobi, v starosti 51 let. Obema Pokojnikoma trajen in časten spomin, 1'oboko žalujočim njunim svojcem pa na-Se iskreno sočutje! Društvo za podporo revnih učencev v “arlboru uljudiro prosi, da blagohotno iz- lepo in toplo, je bila stvar v redu. Sedaj pa je nastopil mraz in ljudje enostavno ni- AKCIJA JNS V HERCEGOVINI. Po številnih uspelih sestankih v DaK v N&k gostilničar je bil primoram, radi ne so več vzdržali v velikem nezakurjenem1 preslanih pretepov v njegovem lokalu,' maciji so prispeli preko Metkoviča prostoru. Kaj lahko bi se eden ali drugi pribiti na vrata svoje gostilne sledeči raz j Mostar senatorja J. Banjanin in G. An-prehladil in zbolel, da bi imel za vse živ- glas: | djelinovič ter narodni poslanec iz Splita ljenje dosti. Vsled tega so prizadeti potom predstojništva zaprosili pri ministrstvu v Spoštovani gostje se naprošajo, da bi j inž. Paštrovič. Predtem so imeli lepo n-v eventuelnem pretepu ne vporabljali ■ speli zborovanji v Čapljini in Berkovičih Beogradu, da se jim odobri kredit za kur- mojih stolic, ker sem za pretepe pripravil (pri Čapljini. Včeraj pa so imeli v Molite letno članarino nabiralcu, ki se bo javo. Odgovor je prišel, toda negativen, za to vporabljive palice, ki se na zalrte- starju dobro obiskano konferenco s pn-°«lasil ta mesec. Odbor. 1 Ministrstvo ne more odobriti nobeneaa vo lahko dobijo pri natakarju. Staši J&S. dumiska 2MMKPIER&I Vse avstrijske oborožene formacije razpuščene DUNAJ 10. oktobra. Avstrijska zvezna vlada je sklenila danes ponoči po sko-ro tridnevni permanentni seji sklenila razpusti vse oborožene formacije, kakor so Heimatschutz, kršč. socialni Frei-heitsbund in pa klerik. Ostmarkische Sturmscharen. Milica domovinske fronte bo v bodoče direktno podrejena vojski. Vsi trije ministri, Baar-Barenfels, Dr. Draxler in Dr. Pernter, ki so bili v vladi zastopniki teh formacij, so demisionirali, po so bili potem znova sprejeti v vlado kot možje zaupanja zveznega predsednika in zveznega kancelarja. DUNAJ, 10. oktobra. Razpust Hajm-vera in ostalih borbenih organizacij je deloval na Dunaju kakor bomba. V vsej javnosti se živahno ter vsestransko ko- mentirajo ukrepi vlade. V hajmverovskih krogih se opaža veliko razburjenje, ki si je dalo duška v demonstracijah proti vladi, ndar je policija demonstrante povsod razgnala. Ker se pričakujeio večji neredi od strani Haimvera, ste policija ni zvezna vojska v stalni pripravljenosti. pjrfk6UMkDe ta Uotque ie JUUte umatattd RIM, 10. oktobra. Kakor znano, je italijansko časopisje kazalo vedno precej velike simpatije za francoski pokret »Ognjenih križarjev«, katerih vodja Pikovnik De la Rocque. Ko je bila ta organizacija pred meseci razpuščena, je polkovnik De la Rocaue organiziral svoje pristaše v socialno stranko. Opustitev cisto fašističnih načel in metod borbe od strani polkovnika De la Rocquea je dala povod italijanskemu časopisju k javni ugotovitvi, da je izgubil italijanske simpatije. Značilen je članek poluslužbene »Tribune«, ki piše, da je De la Rocque po razpustitvi njegove organizacije, ki je imehr nalogo, da se zoperstavi levici, čisto enostavno vrgel puško v koruzo iu ni niti pri tem poskusil, da bi ge boril, ampak se je s »papirnatimi protesti« umaknil z linije, na kateri, bi moral kot fašist vztrajali. Njegova stranka ni nič drugega kakor združenje miličnik ov »v copatah«. Radi tega smatra -..Tribuna«, da postanejo njegovi pristaši sedaj lahko sovjetski fašisti. Francija pa žal nima primernega voditelja, da hi se borila proti komunistični nevarnosti. 06. £&§M padtd ostavka PRAGA, 10. oktobra. V zvezi z razvrednotenjem češke krone, je guverner cehoslovaskc narodne banke dr. Knglis odstopil. Predsednik republike dr. Beneš ni sprejel njegove demisijske prošnje. iatiUeM teafatosl taaMUt^a osnove šk& wstti$skega s^mrnma DUNAJ, 10. oktobra. Na svojem potovanju v Budimpešto na pogreb J. Gotn-bosa je prispel semkaj pruski ministrski predsednik Goring. Čas njegovega postanka na kolodvoru so dunajski narodni socialisti izrabili za demonstracije. Policija je izvršila več aretacij. Goring se ie zatem podal na tukajšnje nemško poslaništvo. Oblastva so zabranila časopisju objave o Goringovem bivanju na Dunaju, da se preprečijo nadalnje demonstracije. Prevladuje vtis, da doživlja nemško avstrijski sporazum v politični realnosti neuspeh za neuspehom. Za prestiž mariborskega nogometa Jutri, v nedeljo 11. t. m., se bodo vsi štirje mariborski nogometni klubi, in sicer SiK Železničar, 1SSK Maribor, SK Ra-pid in SK Slavija, borili za točke. Naloga ne bo lahka, kajti vsi štirje mariborski Mubi se bodo morali boriti z močnimi nasprotniki. Tako bo moral 1SSK Maribor meriti svoje moči z Atletiki v Celju, 9K Rapid potuje v medjimursko metropolo. dočim bosta SK Železničar in SK Slavija igrala doma. Točke so na razpolago. 'Kdo jih dobi? To je vprašanje, ki zanima vse prijatelje nogometa. Pričakuje se, da se bo ISSK Maribor vrnil iz Celja z obema točkama, popolnoma negotova pa sta izida tekem v Čakovcu in v Mariboru. Zlasti srečanje med SK Celjem in SK Železničarjem, ki bo na stadionu ob Tržaški cesti, zbuja med privrženci nogometa precej pozornosti, kajti srečala se bosta nasprotnika, ki aspi-rirata za naslov prvaka LNP. SK Celje pride, k nam po dve lepi zmagi v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. Kdor je prisostvoval prvenstvenim tekmam, ki iih je SK Celje odigral lani v Mariboru, ve, da je to moštvo prav dobro ter se prav do konca žilavo bori za zmago. Res je sicer, da so le redkokedaj zapustili naše mesto kot zmagovalci, vendar pa so bili vselej rezultati zelo tesni. Letos je SK Celje svoje moštvo temeljito pre-grupiralo ter igrajo tudi nekatere nove moči. Da omenimo le srednjega krilca Slamiča od Primorja in Pfeiferja od Ilirije, ki sta slehernemu prijatelju nogometa dobro znana. Borba za točke bo radi tega ne samo zanimiva, marveč tudi napeta, in to tembolj, ker bo tudi SK Železničar nastopil z vsemi razpoložljivimi igralci. Upamo, da nas ti jutri ne bodo razočarali, kajti morebitni neuspeh bi pomenil ne samo blamaže, marveč bi splavali po vodi tudi vsi lepi izgledi za bodočnost. Vse za jutri napovedane tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. teže pa S—9 Din. Prihodnji sejem za pra šiče bo 14. tm. Saane vesti Razrešen. Banski svetnik dr. Rudol! Ravnik je bil razrešen funkcije ban. svetnika ter je bil mesto njega imenovan za banskega svetnika dr. F. Miler. Ljudsko vremensko prerokovanje, če vinotoča mraz in burja brijeta, bo prosinca in svečana ljubo sonce sijaio. Mu$$ke Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek, 6. t. m., je kljub skrajno neugodnemu vremenu razmeroma dobro založen in tudi kupčija je bila zelo živahna. Prignali so 37 volov, 206 krav, 13 bikov, 32 juncev, 53 telic, 7 telet in 70 konjev, skupaj 418 glav živine. Prodanih pa je bilo 218 komadov, torej nad 50% prignane živine in sicer 22 volov, 109 krav, 8 bikov. 10 juncev, 34 tc-lic, 4 teleta in 31 konjev. — Cene se od zadnjega sejma niso bistveno spremenile in so bile naslednje: voli 3—4.25 Din, krave 2.10—3,75 Din, biki 2.70—3.75 Din, junci 2.75—3.25 Din, telice 3.25—4 Din, teleta 4—4.50 Din za kg žive teže. Konje so prodajali po kakovosti od 300— 3.500 Din eden, žrebeta’ pa od 500—1.500 Din. komad. — Prihodnji konjski in goveji sejem bo 20. t. m. Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vr šil v sredo 7. tm., je bil slabo založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so le 86 velikih svinj, prascev pa sploh ni bilo. Prodali so 46 komadov. — Cene so ostale od zadnjega sejma nespremenjene in so bile naslednje: Pršutarji 6—6.50 Din, mastne svinje 6.75—7 Din. plemenske svinje 5.50—5.75 Din za kg žive teže, mrtve m sveta Blondinke nič več v modi Pred nedavnim so se na Dunaju odigrali za ženski svet važni dogodki. 0 priliki mednarodnega razpisa lasničarjev, katerega so se udeležili lasničarji vsega sveta, tudi iz daljne Amerike se je rodila za sezono 1936-37 nova modna pričeska. Kako izgleda ta pričeska? Itnela bo kite, kodre in kvrge. Kodri bodo močno zviti v posebne zavoje. Izdelava moderne pričeske se izvrši s takozvanim »efiliranjem«, ker imajo dame za novo pričesko veliko preveč las. Efiliranje obstoja v tem, da se damam razredčijo in odrežejo vsi oni lasje, ki so za to pričesko nepotrebni. Blondinke niso več moderne, pač pa prevladuje v novi sezoni črna barva, prvenstveno ona, ki sli-či barvi mahagonijevega lesa. Moderna barva las je podobna čokoladni barvi. Lasje blondink bodo ostali v veljavi samo tam, kjer se to prilega barvi kože, pač pa bo nadomestila dosedanjo platinasto ali belo barvo svetlo rdečkasta barva. Moderna pričeska je stisnjena v kodre na čelu ter prehaja v kratke ovoje na tilniku. Prav posebna pozornost pa je posvečena takozvanemu nacionalnemu friziranju, kar je pa prepuščeno lasničar-jem posameznih narodov. V Avstriji je n. pr. posvečena osobita pozornost oni pričeski, ki jo bodo nosile dame takrat, ko bodo imele na sebi dečvo. Ta obleka bo namreč v Avstriji prevladovala v vsej zimski sezoni na plesnih prireditvah. Trajni kodri izgubljajo svojo prvotno vrednost in upoštevanje, ker bo nova moda zahtevala izključno zavoje, izdelane z vročim železom. Na tem tečaju novih pričesk so bile podeljene tri nagrade za avstrijsko prvenstvo, ostale tri pa za mednarodno prvenstvo v izdelavi novih modernih pričesk. V avstrijskem prvenstvu so uspešno tekrr.ovali samo frizerji za izdelavo večernih pričesk, medtem ko so v mednarodnem prvenstvu odločali lasničarji za izdelavo dnevnih pričesk. Obe prvi nagradi so odnesli Avstrijci, vse ostale pa Švicarji, Norvežani in Nemci. Iz zemljepisja. Brodolomec: »Ti, meni sc vse zdi, da diši tu okoli morja po šunkah.« Njegov tovariš: »Najbrže smo že prt Sandwich otočju.« Dari>ite za aziini sklad PUF Saj je ta naziv prikladen za naš Gl a v-ibi t rg ali — kakor ga naziva naš hudomušni svet — mariborski goltanec? Bilo kakorkoli, a meni in menda tudi drugim ta kos našega mesta ugaja, pa naj ga opazujem od njegove poetične ali prozaične strani. Ohranil jc svojo pristnost in je še vedno najbolj veren izraz preteklosti in njene patriarhalnosti, ki si ie išesto zaželimo. Najrajše opazujem ta tržni vrvež tam od vogala pred državnim mostom, zlasti ob sobotah. Že rano se zlijejo od vseh strani množice s polnimi jerbasi, košarami, nahrbtniki, vrči. Procesija beži, gnana po inštinktti boja za obstanek, se mehanično uvrsti ob stojnice in izloži $red se raznovrstne dobrote. Pred tabo se ziba kot žitno polje z makom, koka-ljem, plavico. Mikavna slika, ki bi rao-Jfe. nuditi osnovni ton pestrosti naše mariborskega okrožja. Bilo ženske ali moški, mladina ali one stare, sključene ma-iiwee, ki nosijo polne košare na trg že Ifeta in leta — .vsi ti ponujajo svojo blago le z eno željo: prodati ugodno in čim prej. A naše mariborske gospodinje poznajo trg in se ne dado opehariti niti v kakovosti, niti v ceni. Mogli ' bi jih razdeliti v dvoje vrst; v zgodnje in pozne. Prve so menda kvalitetne, druge kvahtitefne. Da se razumemo: prve, bilo osebno ali po služkhjah, se zanimajo bolj za blagovno kakovost, dočim so druge kalkulantke, ki jim je bolj za ugodne cene in velik kup. Menda pa je tudi tukaj vprašanje boljših in slabših krogov. Katere od teh na trgu boljše odrežejo, spada v temeljitejše proučevanje. Kot v vsem javnem življenju je tudi na trgu točna razporeditev: kmečki svet zase, mestni producenti — vrtnarji in cvetličarji — zase, branjevke spet v svoji vrsti. Tako je olajšano kupcem in onemu gospodu, ki deli listke med prodajalke. Seveda ga kmetice ne marajo, ker bi se rade izognile mestni davščini, a kaj hočemo, ko je to tradicija rotovža, a še bolj njegova potreba! Ni zmede na našem trgu, ni krika, prepira in vsiljivosti. Le redkokdaj čuješ kako sMmško-pristno in duhovito. Tako mi je ugajala pri zelenjadnem oddeiku ta-le: »Ta regrat je kosmat.« »Nič za to, gospa! Vam ga lahko obrijem.« Najbolj žvahne in nagajive so naše 1 ii k a r k e tam ob Marijinem kipu in zdi se mi, da bi brez njih sploh ne bilo trga. Menda ni njihov pisatelj Ingolič iztaknil vsega njihovega notranjega življenskega valovanja, ker v njegovih sicer dobrih »Liikarjih« pogrešamo liikarske dovtip-nosti z našega trga. »kiipte luka, g’spout!« »Kaj naj ž njim?« ^ »Da ne vejste? Moj mouž pa vej, da če se jezno babo z ltikom povšprica, je brž boulja.« Iu brhka liikarka se navihano nasmehne, pokaže vrsto zdravih zob in ti ponovno pomoli pred nos venec luka: »Kupite, no, saj je liikec zdrav! Trides’t bolezni vam hkratu ozdravi! Zato pa ne trebamo liikarji dohtarja in še vas z Iiikcem zdravimo.« »Odkod pa veste to?« «V liikcu beremo.« Ne sili vanje, ker jim ne boš kos, če so dobre volje celo aeJ — Ne le od gurmanske strani, ampak tudi sicer je naš trg verna slika in zgoščen izraz dežele in mesta. Prva nam nudi? kar premorejo njena njiva, sadovnjak, vrt in hlev, kaže nam svoje življenjske ! in strahovne sposobnosti, moralne vrli*’ j ne in nedostatke: vztrajnost, požrtvovalnost, skromnost i. dr., večkrat pa tud!-slaba nagnenja. Občudovati moramo siromake, ki mogoče z omotom jajec par pesti jabolk prehode več km dolž0 pot. Pravijo, da bodo mestni očetje trg preuredili. Torej le preuredili, ker goltanec odpraviti je nemogoče. Nič pa ne povedo, če bo njegova preuredba uvaževala ljubitelje in opazovalce tržnega trenja — one, ki se tako radi sončijo ob rotovžu. Tu je brezplačna sončna kopel, k* prija — upokojencem, zlasti kronskim, in nezaposlenim. Ti imajo dovoli časa za oceno splošnega in tržnega življenja. Pravkar nekaj godrnjajo in ugiba' jo o porasti cen. »Hm,« je nedavno modroval častitljiv upokojenec, »cene navzgor, mi pa ostanemo, če ne pojdemo navzdol, to, kaf smo b’li!« V M a r 1 b' o r u, "dne TO. X. 1936. JEM?*?"''"n j..,!-..- 'fW|Piy^m.ip^irrng Mariborski »Večernik« 'Tiitra BBBBžgaffigBBBSBSg £ 22ZSEEE*BMBE23Zr: . S* SS Stran 5. 28 V luki Saint Nazaire. „ Šarlota je doznala za poraz Avstrije sele potem, ko je pristala v francoski lu-ki^Saint Nazaire. Za njen sprejem ni bilo nič pripravljeno. l 2 AVI Stanje branil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din zavarovalni zadrugi v Mariboru za kulantno izplačilo zavarovalnine likvidirane takoj ob smrti mojega pokojnega soproga g. Smolej Viljema ter ji s tem izrekam vso priznanje. 5069 Maribor, dne 7. oktobra 1936. m,*«.. „ Milka Smola*, i. r k. Svetli premog, ” Budinščina in 5UŽ a i drva dobite pri Govedič Prešernova ulica 19 Opravilna številka IX 1 2643/36 Sprejema hranilne ytOge na knjižice in na tekoči rečun ter jih obrestuje najkuiahtneje Opravilna številka iX 1 2469/36_ Dne 25. novembra 1936 ob 10. uri bo prt podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Rače vi, št. 14 Cenilna vrednost: Din 31.705’— Vrednost pritiklin : Din 160’— že prišteto k cenilni vredn. zeffl. Najmanjši ponudek: Din 21.136*67 Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravna! v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbem oklic ki je nabit na uradni deski sodišča. fresko sodSšie m Mariboru, odd« IJC.« smo; dne a4, septembra 1938. Dne 30. novembra 1936 ob 10, uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnim Zemljiška knjiga: Grušena vi. št. 10 Cenilna vrednost: Din 66.001 ‘20 Najmanjši ponudek: Din 44’000’80 Pravice, katere bi ne pripuščale drgžbe, ie Oglasiti pri sodPČu najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski sodišča. ^esko sodPšže v Mariboru, odd. IX., dne 25. septembra 1936. v lattni novi palaii na ogoi Gosposke - Slovenske ulice Centrala: MARIBOR najbolj varnm naložba denarja, ker j amil za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in a »so svojo davino moSjo — — Hranilnica izvršuje vsa v denarno stroko spadajpta posle t o i n o in kulantno Podružnica: CELJE nasproti poste, prej Južnoštajerska hranilnica Snr A I A ma 9® »« knjižica na prejema po "„a,ugoo„en9n, tekoti račun obrestovanju Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d. prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru Češki ^ Prijatelji svojega žepa obiščite novo otvorjeno manufakturno trgovino, kjer dobite blago po tovarniških cenah- lliasacin Peter Blirazin, Maribor;Ulica 10. aiiisbra