I^toLXXlC&lM LJaMliim^ četrtek 25« ImO}^ 1940 fehaia vsak dan popoldne tzvzemA nedfeijs ki pnafta. — Tnw ■ nll do 80 petit Vrst a r>in 2. do 100 vrst a Dtn 2.50. od 100 do 300 vrst a Din JC večji Inaeratl potit »rsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inaeratrri davek posebej. — >Slovenski Narod« fcelja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi M a LJUBLJANA. Knalljevm »-22, 31-23, 31-24, 31-: št. 5 in 31-26 t u i** : MARIBOR, Orajaki trg M~ T — 1*0*0 MJESTO, ljubljanska cesta, .26 — GBLJZ, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; uprave: Kocenova ni. 2, telefon št. 190 — JESENTCK: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg & — Fotaa bffMflnka v IfaHfani St. 1C.35A. se pricno razgovori v Solnogradu Dasi jim v vseh prizadetih državah pripisujejo velik pomen, ne pričakujejo nikakih neposrednih ali senzacionalnih rezultatov, marveč jih smatrajo zgolj za uvod v neposredna pogajanja za ureditev spornih vprašanj Bukarešta, 25. jul. j. (T. O. P). Ponoči ob pol ene sta rumunski ministrski predsednik John Giguitu in zunanji minister Mihail Manoilescu odpotovala z rednim ekspresnim vlakom iz Bukarešte v Nemčijo. V njunem spremstvu je odpotoval tudi nemški poslanik pri rumunski vladi dr. Vilhc-lm Fabric.us. V spremstvu rumun-skih n.inistrov potujejo v Nemčijo tudi šef kabineta v ministrskem predsedstvu Di-nopol ter šef zunan ; — rs * Visotki gostje na Bledu Beograd. 25. iul. e. Včerai dorx>ldne ie dospel z beograjskim brzovlakom na Bled kraljevi namestnik dr. Ivo Perović. Nastanil se ie v hotelu »Toolice«. Soremlia ga Sef kabinete Miha Pantelić. Dr. Perović bo ostal na Bledu teden dni. Na Bled ie odpotoval tudi minister brez listnice dr. Konstanti novic. Bolgarski poštni direktor pride v Sofija, 25. jul. e. (BTA). Generalni direktor bolgarske poŠte in brzojava Georglj Jankov bo v spremstvu nekaterih šefov tehnične službe odpotoval v Beograd, kjer se bo razgovarjal s predstavniki jugoslovanske generalne postne direkcije o ure- ditvi vseh postnih, telefonskih in brzojavnih vprašanj med obema državama. Konfiskacija angleških rafinerij v Rumuniji Bukarešta, 25. jul. e. (Rador.) Vlada je konfiscirala največje angleško oodietie za predelovanje nafte »Astra Romana«. To podjetje ima največje rafinerije v Rumuniji in ie prišlo zdaj pod državno oblast Vlada je irnenovala Dri podjetju svoje komisarje ter ooravičuie svoj ukreo s tem. da Dodietie ni mofflo oroizvaiati dosedanje količine svoje produkcije in se zaradi teea Dostavlja pod državno nadzorstvo. Zanimivo je. da so o tem poročali bsti obenem s poročili o doknmentih. ki so iih Nemci zaseeli v Franciji o načrtu Angliie in Francije. $a bi bili zažgani rumunski viri nafte. 3000 letal mesečno iz Amerike za Anglijo Nov dogovor med angleško ta ameriško vlado London, 24. jul. br. Minister lord Bea-verbrook je imel nocoj pq radiu govor, v katerem je objavil, da je pravkar prejel iz Washingtona brzojavko, da je ameriška vlada pristala na to, da se v ameriških letalskih tovarnah prične graditi za Veliko Britanijo nemudoma po 3.000 letal me-sečo. Za to Število se bo odslej povečala ameriška letalska produkcija, kolikor je namenjena Veliki Britaniji. Odkar se je v maju ustanovilo ministrstvo za dobavo letalskega materiala, je Velika Britanija nakupila v Zedinjenih državah že 12.115 letalskih motorjev. V Veliki Britaniji pa dosega ltaleska produkcija teden za tednom nove vrhunce. Sedaj se producira v Veliki Britaniji že 100 procentov letal več kakor v juliju preteklega leta. Kapaciteta letealske produkcije v Veliki Britaniji pa s tem še zmerom ni izčrpana. Vel"..a Britanija, je minister poudaril v svojem govoru, bo pokazala enako sposobnost za obvladanje ozračja, kakor jo je za nadvlado na morju. Angleška bilanca letalskih izgub London. 23 julija j. fReoter) Letalski ekspert agencije Rctiter je sestavil bilanco o prvem mesečnem obdobju ko sta angleška in nemška zračna sila z vso .mIo trčili druga ob drugo. Ta bilanca dokazuje, da je kraljeva britanska zračna sna storila mnogo, mnoggo več, kakor da se je angažirala zgolj v obrambo. Na podlagi uradnih podatkov je nemško letalstvo izgubilo od 18. junija do 17. julija 92 bombnikov in 41 letal, kar da skupaj 133 izgubljenih avionov. Angleško letalstvo je v tem času izgubilo 69 bombnikov m 22 lovcev, torej skupaj 91 letal. Med angleškimi izgubami je vštetih 13 bombnikov, ki so b'"'i sestreljeni v akcijah nad zasedenim francoskim ozemljem že po sklenjenem premirju, nadalje 9 letal, sestreljenih nad Skandinavijo ter troje aparatov, ki so bili uničeni ob priliki zadnjega napada na nemško bojno ladjo »ScharnhoTSt«. Všteta pa m desetorica letal, ki so bila izgubljena na raznih pa-' trolnih in izvidniških poletih ter nekaj lovskih aparatov, ki se niso vrnili r ofenzivnih patrolnih poletov onkraj Rokavskega preliva Te dodatne angleške izgube pa so malenkostne v primeri z velikim številom nemških letal, ki so bila sestreljena na poletih nad Anglijo, ob napadih na angleške konvoje ali pa uničena na nemških TetaJfi-ščih in v nemških letalskih tovarnah ob priliki angleških zračnih napadov. Glede na produkcijsko silo letalske industrije v eni in drugi državi se lahko trdi, da angleška proizvodnja mnogo lažje nadomešča število svojih izgub, kakci pa nemška industrija. Po angleški odklonitvi Zaenkrat še ni nobenih znakov za skorajšnji nemški napad Berlin, 25. jul. e. (TJ. P.). Govor lorda I Halifaxa smatrajo v Berlinu kot definitivno odklonitev kancelarjevih mirovnih predlogov. Nemško akcijo za dosego sporazuma je treba zaradi tega smatrati za zaključeno. Nemški tisk posveča zdaj že drugim stvarem vso pozornost, napada posamezne osebnosti v angleški vladi ter poroča o izredno težkih prilikah v Angliji ter o pripravah Anglije za obrambo. Listi poročajo v tej zvezi, da se je Anglija odločila za samemor. V političnih krogih je pa vendarle izzvalo presenečenje dejstvo, da sam predsednik vlade Churchill ni včeraj govoril, kakor je bilo napovedano in ni sam odgovoril Hitlerju. V službenih nemških krogih mislijo, da je Churchill poveril to nalogo Halifaxu in da je prepustil drugim, da odgovarjajo Hitlerju namesto njega. Tako si razlagajo zadnje govore lorda Ha-lifaxa, predsednika južnoafriške unije Smutsa in vodje francoskega nacionalnega ocibora v Londonu de Gaullea. O skorajšnjem pričetku vojaških operacij v velikem slogu proti Angliji že ni videti nobenih znakov. Obe strani se pač pripravljata na borbo, kakršne ^odovina še ni zabeležila. Kakšno obliko ho ta vojna imela, se zdaj še ne more re5i. Gotovo pa je, da bo do skrajnosti brezobzii na. Madrid, 25. julija. AA. (DNB). Po vesteh iz La Ccrune znaša škoda, ki je nastala zaradi trčenja dveh tovornih vlakov, čez milijon peset. V>č vagonov blaga je popolnoma uničenih. Vlaka sta trčila, ker so bile kretnice napačno postavljene. Milan, 25. jul. AA. (DNB). V severni Italiji sta bili na dveh krajih železniški železniški nesreči, in sicer sta na želzniški postaji Castel d'Arne sta trčila tovorni in potniški vlak, pri čemer so našle smrt tri osebe. Na železniški poetaji TrevLso je lokomotiva zavozila v kompozicijo potniškega vlaka. Ena. oseba je bila ubita, 47 pa jih je bilo teže ranjenih. Poostritev blokade ob španski obali Madrid, 25. jul. j. (Reuter). Diplomatski korespondent lista »Ewening Standard«, ki velja za glasilo angleškega ministra za oborožitev v zraku lorda Bea-verbrooka napoveduje, da bo Anglija poostrila pomorsko blokado na obalah Španije. Angleška vlada se smatra prisiljeno k temu ukrepu zaradi skupne meje med Nemčijo in Španijo, ki jo je prinesel dogovor o premirju s Francijo. Preko Španije se sedaj Nemčija oskrbuje z dobav-kaml važnega vojnega materiala, kar mora Anglija za vsako ceno preprečiti. Blokada Španije bo zaradi tega v znatni meri poostrena. Bg#a beguncev Kairo, 25. jul. j. (O. R.1 Po ooročilih. ki prihajajo v Rim iz raznih egiptskih provinc, vlada nepopisna beda med prebivalstvom, ki ie bilo evakuirano iz Kaira in Aleksandrije. Zadnji čas se je evakuacija iz teh mest nadalievala s silno naglico in brez vsake Drave orffanizaciie. Iz cbeh mest ie bilo dnevno odnra vi lenih do 5000 ljudi. V zadnjih treh tednih ie samo iz Kaira odootovalo nad 100.000 stanovalcev. Angleški ukaz o evakuaciji ie prišel tako iznenada, da niti transportna sredstva niso še zdaleka zadoščala za redno cd.premlianje evakruirancev. niti ni bilo ■peskrblieno vsai za nainuineiša zasilna bivališča brezdomcev. Večina teh evaJnai-rancev tava seda i brez strehe in imetja od ene felaške vasi do druee in vzdolž cest ie videti polno onemoglih in bolnikov, ki niso več v stan i u nadaljevati svo-ie žalostne noti. Število izeubliene dece od dneva do dneva narašča in od oovsod prihajajo poročila o izbruhu eoidemičnih bolezni. Vpoklic prvih rekrutav v Ameriki Washington, 25. juL p. Prvega septembra se bo po načrtih šefa ameriškega generalnega štaba Marshalla pričelo registriranje prvih 10 letnikov ameriških vojnih obveznikov. Mesec dni kasneje bo po prvih naborih vpoklicanih 400.000 obveznikov v vojaško službo. Poleg tega bo tedaj rudi mobilizirana vsa nacionalna garda. Vsake nadaljnje tri mesce bo vpoklicanih po 400.000 novih obveznikov. Pogoj za izvedbo teh načrtov je seveda, da kongres sprejme zakon o vojaški obveznosti. Organizacijski program ameriške vojske določa, da bodo imele Zedinjene države milijon aktivnega vojaštva in 500.000 izvežbanih rezervistov. Stroški za izvedbo tega programa bodo znašali 6 milijard dolarjev. Vojni minister je danes predložil vojaškemu odboru reprezentančnega doma načrt zakona o novih kreditih za ameriško vojsko v znesku 3.8 milijarde dolarjev. Ti krediti se bodo med drugu, porabili tudi za nabavo 15.000 letal za ameriško vojsko. Franciji grozi lakota Ženeva, 25. jul. j. List »Petit Dauphi-nois« piše v svoji včerajšnji številki pod naslovom »Rešitev Franci ie ie v Wiesba-denu« o najboli perečih problemih, ki iih mora Francija nujno rešiti. Med nie spada tudi težavni problem prehrane Francije. Francija ie v normalnih časih uvažala za 8 milijard frankov živeža iz inozemstva. Zaradi vojne pa ie ta uvoz popolnoma zastal in Franciia s svoiimi silami danes ni v stanu pekriti tega deficita. Pomanjkanje živeža ie v Franciii iz dneva v dan boli občutno in treba se bo z vsemi silami zavzeti, da se pomanjkanje živil ne razraste v gladovno katastrofo. Vročinski val New Yark, 25 julija AA. Gotove predele Zedinjenih držav je zajel vročinski vaL V zadnjih petih dneh ie umrlo od sončarice 280 oseb. V gotovih državah Zedinjenih držav grozi velika suša. Madrid, 25. julija A A. (DNB) V Španiji je zavladala velika vročina, V gotovih krajih kakor v Sevilli in Madridu je znašala temperatura 36 do 42 stopinj C v senci. Iz Litije — Vojaška vzgoja nade mladine. Sodobni čas zahteva, da nudimo nadi dorasli mladini priliko, da se seznani z vojaškimi zadevami. Prvo podobno akcijo je pokre-nilo nase Sokolsko društvo, kjer so člani našega Sokola, ki so rezervni oficirji, tolmačih vojaške predpise in drugo snov, ki zanima bodoče vojake. Sokolskega vojaškega tečaja se niso udeležili samo člani našega Sokola, temveč tudi iz sosednih sokolskih edinic. Podoben tečaj pripravlja sedaj tudi skavtski steg kralja Matjaža. Tudi ta tečaj bodo vodili skavtski člani, ki so rezervni oficirji. Skavti bodo uvedli za starejše članstvo tudi strelske vaje. Glede na nacionalno vzgojo naše mladine pozdravljamo osnovanje vojaškega tečaja. Nedovoljena prodaja strupa Litija, M, julija Poročali smo že o tragični nesreči, ki se je pripetila v Hotiču, kjer je nenadoma preminul dve in pol leta stari sinko pose stnika g. ševerke. po domače Klamfarja. Fantiček je nadel na domačem dvorišču stekleno pilulo, pa jo Je pokazal tudi očetu. Oče ni vedel, da je v piluli nevaren strup. Ko je mali Klamfarjev Herman vtaknil stekleno cevko v usta in jo pre-griznil, se je v silnih bolečinah zgrudil in umrl, se preden je prispel zdravnik. V Hotič je prišla uradna komisija pod vodstvom okrajnega sodnika g. Vinka Panceta. Trupelce je bilo obducirano in vsebina želodca, poslana v preiskavo bakteriološkemu zavodu. Uvedena je bila preiskava, kako je prišla strupena pilula na tako mesto, da jo je lahko dobil v roke otrok. Ugotovljeno je, da je bil v piluli cia-ninov strup, ki ga lovci nastavljajo lisicam. Strupeno pilulo vtaknejo v kos mesa ali klobase. Ko vzglzne lisica klobaso, se zdrobi tenka steklena pilula in strup uniči lisico. Kožuh lisice, pokončane s strupom, je mnogo več vreden kakor, ustreljene lisice, ker je nepoškodovan. Ugotovljeno je, da uničujejo lisice najraje s strupom divji lovci, ki so sicer izpostavljeni nevarnost, da jih streli iz pušk prehitro i izdajo in spravijo pred sodnike. Nakupovanje cianinovih pilul je strogo in mora vsak lastnik lova voditi o pilul ah točno evidenco. Prisotna abiastva izdajajo dovoljenja za nakup strupenih pilul s cianlnom le zakupnikom lovišč. Zdaj pa se je izvedelo, da so po hotiSki okolici prodajali nesnanci strupene stskleničice tudi takim, Id nimajo pravice do lova. Pilule so nakupovali tudi drugod po Zasavju, o nedovoljeni prodaji strupenih pilul, ki jih je razpečeval neki molki, se vodi preiskava. Iz Celja —C Po nesreči je usmrtil svojo sestrico. Te dni je odšel posestnik Jernej Lončar iz Skomarja nad Zrečami po opravkih V Konjice. Ko se je vrnil domov, je obesil svoj suknjfC. v katerem je imel nabit samokres, v sobi na klin. Ko je odšel iz sobe, je začel njegov 12-letni sin Anton stikati po njegovem suknjiču, ker je mislil, da je oče njemu in njegovi 5-letnl sestrici prinesel kakšno darilo iz Konjic. Deček je našel v suknjiču samokres in je pritisnil na petelina. Samokres se je sprožil in krogla je zadela dečkovo petletno sestrico v trebuh. Deklica je v nekaj minutah podlegla težki poškodbi. —c Smrtna nesreča otroka. Kakor smo poročali, se je dveletna posestnikova hčerka Marija Jazbinškova iz Gubnega pri Pil-štanju v nedeljo polila doma z vrelo črno kavo in se hudo poparila po hrbtu. Deklico so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v torek izdihnila. —c Dve nesreči. Ko je hotel 38-letni posestnik Edvard Laznik v torek v kamnolomu v Stranicah pri Konjicah razstreliti skalo z dinamitno pat r ono, je patrona prehitro eksplodirala. Naboj je razmesaril Lazniku levo dlan. Istega dne je padel 19-letni trgovski vajenec Silvester Cokle iz Grobelc pri Šmarju na cesti s kolesa in si hudo poškodoval desno nogo pod kolenom. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c V celjski bolnici sta umrli v torek 54 - letna kočarica Julljana Frecetova iz Gozdeca pri Sv. Lenartu nad Laškim in 53-letna dninarlca Marija Pistlvškova z Lipe pri Teharju. Istega dne je umrl v Prešernovi ulici 10 v Celju sinček delavke Ivan Vipotnik. Za zaščito delavskih interesov Večina mezdnih gibanj je bila rešena mirnim potom Ljubljana, 25. julija Stalno naraščanje draginje tudi v letu 1940 — indeks Narodne banke za cene na malo v Ljubljani za mesec junij 1940 izkazuje napram januarju 1940 porast za 8.2%, napram septembru 1939 pa celo za 32.2% — je imelo za posledico večje število mezdnih gibanj ne samo v industrijskih, marveč tudi v večjih, obrtnih obratih. Delavska zbornica je sodelovala pri vseh sklicanih poravnalnih razpravah ter je bila večina mezdnih gibanj rešena mirnim potom. Zvišanje mezd odnosno draginjske doki ade na račun draginje so v zadnjih treh mesecih priznale sledeča podjetja: Kranjska industrijska družba, Jesenice; rudnik svinčene rude, Mežica; gradbena in tesarska podjetja ter tiskarniška podjetja v dravski banovini; Tvornica za dušik, Ruse; Apnenik d. d., Celje; Cinkarna d. d., Celje; Jugotanin, Sevnica; Metalno akcionarsko društvo, Celje; Crna — Kaolin.; Peta d. z o. z., Radeče; Meščanska korporacija, Kamnik; Standard d. z o. z., Kranj. Kamnolom in apnenice A. Birolla, Kresnice; Združene papirnice Vevče, Gori-čane, Medvode; Združene tvornice stekla, Hrastnik in Sv. Križ; Keramična industrija, Liboje; Pivovana Union. Ljubljana; Tovarna lepenke, Preval je; Kemična tovarna, Hrastnik; Jugoslov. tekst, tvornice Mautner, St. Pavel; Lesna industrija ing. Rudež, Ribnica; Valjčni mlin J. Vindiš, Maribor; soboslikarska in pleskarska podjetja v Mariboru; Zugmaver in Gruber, Slovenska Bistrica; pekovska podjetja v Mariboru; rudnik Pečovnik pri Celju. Posebno moramo podrčrtati dejstvo, da so začela večja podjetja priznavati družinske doklade za ženo in otroke. (KID, Jesenice, svinčeni rudnik Mežica, standard Kranj, tvornica za dušik, Ruše. Apnenik Celje, pivovarna Union v Ljubljani, Mestna občina Celje za delavce), kar moramo staviti za zgled vsej ostali industriji. Dalje so posamezna podjetja pristala na automatično regulacijo mezd odnosno dra-prinjskili doki ji d v slučaju nadaljnjega porasta draginje (svinčeni rudnik Mežica, tiskarska podjetja, KID Jesenice, meščanska korporacija Kamnik, tvornica za dušik Ruše itd.), kar bo za bodoče omejilo število mezdnih gibanj. Pri posredovanjih je Delavska zbornica ugotovila, da je največja ovira za hitro rešitev mezdnih gibanj pomanjkanje priznanega indeksa, po katerem naj bi se ugotavljale draginjske spremembe. Vsled tega je predlagala kr. banski upravi, da skliče konferenco delodajalskih ln Delavske zbornice, na kateri naj bi se sestavil realen Indeks za ugotavljanje draginjskih sprememb na podlagi gibanja cen v večjih mestih in industrijski revirjih. Izmed važnejših akcij, ki lih vodi D. Z , moramo omeniti sledeče: Za mizarsko stroka v dravski banovini je določen rok za sklenitev kolektivne pogodbe do 20. VIII. 1940. Če ne pride do sporazuma, bo kr. banska uprava predpisala mezde (tarifno lestvico) za mizarsko stroko. Za rudarje državnih rudnikov ie izdelala načrt kolektivne oosodbe ter se bodo 5. VIII. 1940 vršila tozadevna Dogajanja. Akcija za zboljšanje položaja rudarskih staroupokojencev ter za priznanje draginjskih doklad novoupokojencem. kakor tudi za spremembo pravil bratovske tklad-nice posveča vso pažnio. Dala ie iniciativo za ureditev delovnega časa poklicnih šoferjev, dalie za ureditev položaja strežniškega osebis v umobolnicah (za kar se bo do poročilih iz Beograda načrt v kratkem izdelal), za zavarovanje gozdnega in poljedelskega delav. stva ter za ureditev službenih odnošajev delavstva, zaposlen p ca pri delih v režiji ministrstva vojske in za izvajanje določb delovnega prava obrtnega zakona tudi pri delih, ki jih vrši država v lastni režiii. Prav posebno pozornost na oosveča Delavska zbornica voraŠaniu decentralizacije Suzoria in zahteva delitev Suzoria na Samostojne nosilce delavskega zavarovanja, za Slovenijo s sedežem v Liubliani ker bodo le tako zaščiteni interesi zavarovanega članstva. Maksimalne cene za drva Na podlagi sklepa ministra za trgovino in industrijo ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje, ki je bil izdan na podlagi ČL 33 točka 4. uredbe o kontroli cen, se določajo naslednje najvišje dovoljene cene lesu, namenjenemu za kurjavo. Na železniških in rečnih postajah na področjih urada za kontrolo cen se drva v količinah najmanj enega desettonskega vagona ne smejo prodajati po višjih cenah, kakor so naslednje: 1) bukova polena I. vrste po 110 din, bukova polena H- vrste po 92.50 din; 2) gabrova polena I. vrste po 117.50 din, gabrova polena n. vrste po 105.50 din, gabrova polena m. vrste po 95 din, okrogla gabrova polena I. vrste po 100 din, n. vrste po 95 din; S) borova polena I vrste po 97.50 din, IL vrste po 90 din, III. vrste po 83.50 din ln okrogla borova polena I. vrste po 77.50 din; 4) jesenova polena I. vrste po 102.50 din, II. vrste po 07.50 din; 5) hrastova polena L vrste 92.50 din, vrste po 80 din; 6) brezova polena po 76. din; 7) mrisns trda polena po 82.50 din, hrastova ali trda mešana polena JU. vrste po 76 din, mehka mešana polena po 80 din; 8) lipova polena po 105 din; Vse cene veljajo za en kubični meter franko vagon ali šlep na postaji, kjer se drva nakladajo. Na desetonskem vagonu mora biti naloženih 20 kubičnih metrov drv. V nasprotnem primeru ima kupec pravico do ustrezajoče bonifikacije. Ostale maksimalne cene bodo po navodilih urada kontrole cen določile upravne oblasti prve stopnje za svoje področje. Upravne oblasti prve stopnje so dolžne v roku 24 ur po določitvi maksimalnih cen drvam za kurjavo za svoje področje poslati utemeljeni sklep pristojni banski upravi in uradu za kontrolo cen v Beogradu. Prav tako so dolžne v istem roku objaviti določene maksimalne cene v krajevnem časopisju. Lesna podjetja so dolžna na vidnem mestu razobesiti objavo upravne oblasti o maksimalnih cenah drv. Vse prej sklenjene pogodbe, ki niso bile izvedene do dne uvel javi jenja tega sklepa, se morajo izvršiti po novih cenah, v kolikor dogovorjene cene niso za kupca ugodnejše. Isto velja tudi za delno neizvršene pogodbe, pri katerih nove cene veljajo za še nedobav-ljenl del blaga. Kdor bi se pregrešil proti gornjim določbam, bo kaznovan z zaporom do 6 mescev in denarno kaznijo do 50.000 din na podlagi Čl. 8 uredbe o kontroli cen. Ta sklep dobi veljavno moč z dnem objave v > Službenih no vin ah «. Skrb za mladino v litijskem okraju Pokrenjena jc akcija za ustanovitev krajevnih odborov Jttgoslovenske unije za zaščito otrok Litija 24. julija V našem okraju se je pričela akcija za ustanovitev krajevnih odborov Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Akcija je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, ki je s svojo vplivno besedo že mnogo pripomogla, da se skrbi za našo mladino posveča potrebna pozornost. Zdaj, ko se akcija razširja tudi v podeželske občine, bo uspeh tem večji m lepši, saj bo pritegnila k sodelovanju tudi najbolj oddaljene kraje. Akcijo je pokrenil sreski načeflnik g. dr. Gregorin. ki jc pozval vseh 13 občin v našem okraju, naj začno s pripravami za ustanovitev krajevnih odborov Unije za zaščito otrok. V poštev pridejo občine Litija, Kresnice, Krka, Miinse. Polšnik, Primsko-vo, Stična, Št. Jurij pod Kumom, St. Vid pri Stični, Trebeljevo, Vače, Veliki Gaber in Višnja gora. Kljub preobilici drugih društev, ki jih imamo ie doslej prav tako tudi v manjših krajih in ne samo v Ljubljani, bo nova or-| ganizacija gotovo privabila lepo število članov, saj kna Unija za zaščito otrok plemenite namene. Med drugim bo skrbela za zbiranje podatkov o razmerah, kako žive naši otroci in njih starši- V poštev bodo prišli podatki o stanovanju, prehrani, zaslužku itd. Na osnovi dobljenih podatkov bo skrbela Unija s pomočjo ostalih činiteljev, da se materam in otrokom ustvarijo boljši pogoji za duševni in telesni razvoj. Unija bo tudi vodila evidenco nepreskrbljenih otrok, zakonskih in nezakonskih, kakor tudi nezaščitenih mater in dojenčkov. Vodili bodo evidenco o otro-kih, ki so oddani v tuje družine, kakor tudi o mladini, ki se uči pri obrtnikih aH trgovcih. Skrbeli bodo za mladino z oddajanjem mater in otrok v okrevališča, letovišča in zdravilišča. Unija bo nastopila v sodelovanju s krajevnimi činitelji in oMastvi proti socialnemu zlu, slabim navadam in boleznim, ki povzročajo nezadosten telesni in duševni razvoj našega otroka aH pa njegovo zanemarjenost. Unija bo skrbela tudi sa pro- pagando, prirejala bo roditeljske sestanke, organizirala predavanja, širila primerne knjige in storila tudi druge ukrepe za popularizacijo zaščite mater in otrok. Sporazumno z ostalimi organizacijami bo organizirala otroške dneve. V primernem času namerava zgraditi tudi posvetovalnico za matere in male otroke, kar ie zlasti pri nas, kjer je v večini delavski odnosno kmečki sloj, nujno potrebno 2e na nekaterih sestankih, ki so jih vodili v Litiji in v hribovskih vaseh naši zdravniki doslej, ie hi! odziv zelo velik in matere so bile hvaležne za strokovne nasvete Za Litijo, kjer je večina predilnisTcih ctrok, na jc nujno osnovanje dnevnega zavetišča. Starši so čez dan zaposleni v tovarni, deca pa je potem, ko se vrne iz *o1e, prepuščena sama sebi. Ker nima nadzorstva, zaide v slabo družbo in ie prepuščena ulici, ki je uničila tisto, kar ic zgradila šola ob sodelovanju doma. Zato je osnovanje dnevnega zavetišča najbolj pereča zadeva na5e med drugimi spremili dr. Gabrovška tudi predstavniki Ljubljanskega šahovskega kluba, z univ. prof. dr. Milanom Vidmarjem, dr. Kasalom in Vasjo Pircem na ćelu, kot zastopnika odvetniškega stanu dr. Fettich in dr. Urbane, Številni pokojnikovi sošolci, ki SO prihiteli od blizu in daleč, skupina aktivnih in rezervnih oficirjev in pa številni znani alpinisti. Pred odprtim grobom je pokojniku v imenu Ljubljanskega šahovskega kluba spregovoril ganljive besede v slovo univ. prof. dr. Kasal, od pokojnika pa se je z globoko občutenimi besedami poslovil še g. Tratar v imenu strokovne organizacije stavbinskih delavcev, naglasu j oč pokojnikovo delo na socialnem polju-__ & Gornje Radgone _ Tatvina drv. Pri posestniku Francu Klemenčiču na Janževem vrhu je imel trgovec z lesom Andrej Sajher iz Nasove kupljeno sečnjo večjega kompleksa bukovega gozda, v katerem je imel pripravljeno večjo množino bukovih drv za razprodajo. Ker pa je cena bukovih drv letos precej višja od lanskega leta in tudi povpraševanje večje, so se nekateri hoteli poceni založiti z di-vmi. Mulec Ferdinand, Vrbančič France, Graj Janez, Antonič Jožef, Kovačič Alojz, Horvat Franc, Lukov-njak Ivan in Vajs Franc, vsi iz Janževega vrha. so opazovali drug drugega, kako sa nosili ukradena drva iz gozda. Lastnik je opazil tatvino šele sedaj, ko je zmanjkalo drv okrog 12 kub. metrov. Ko je bil pri tatvini zaloten prvi, je izdal drugega in po vrsti so končno vsi tatvino priznali. Izgovarjajo se na revščino, kar pa jih pred sodiščem ne bo opralo. — Obeta se dobra vinska letina. V gor-rjeradgonskem okolišu obetajo gorice razmeroma dobro ivnsko letino. Po letošnji hudi in dolgotrajni zimi pozebia vinska trta se je precej popravila in vse kaže, da bo trgatev precej obilna, če ne bo elementarnih nesreč, ki so letošnje poletje v tukajšnjem okolišu dokaj pogoste. Nevihta v nedeljo popoldne zaenkrat ni povzročila posebne škode, ker je precej redka toča padala med gostim dežjem. Pač pa je med močnim grmenjem treskalo in sicer je udarila strela v hruško posestnika Veber-ja na Spodnjem grisu, katero je prazcepil* ter v precej debelo smreko v bližini gradiča Rotenturma, kjer je nastanjena orož-niška postaja, čeravno so v bližini nahajajoča se poslopja na več mestih opremljena s strelovodi. — Pretep. V Orehovcih pri Gornji Radgoni sta se srečali na cesti dve pomešani fantovski in moški družbi ki sta odhajali iz Haložanove gostilne na Ptujski cesti. Beseda je dala besedo in kratkemu prerekanju je sledil pretep. Zabliskali so se no-ži in zapele late. Po silnem udarcu s kolom je obležal na cesti nezavesten posestnikov sin Ludvik Veberič s Ptujske ceste. Udaril ga je Alojzii Pfajfer, slikarski pomočnik iz Boračove ki se bo za svoje surovo dejanje moral zagovarjati pred sodiščem. drama ameriških tajnih detektivov! Melvyn Douglas KINO SLOGA, Virginija Bruce tel. 27-84» Warren \Yilliam i i Revolucionarna epopeja burne francoske zgodovine V gl. vlogah: GUSTAV GRtNDGENS, SYBILLE SCHMITZ in THEO LINGEN Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION. tel. 22-21 PLES NA VULKANU i NEVNE VESTI — Seja ministrskega sveta. Jutri dopoldne bo seja ministrskega sveta. Razen tekočih poslov bo ministrski svet obravnaval tudi prihodnje proračunske dvanaj-stine za mesce avgust, september, oktober in november, ki se te dni pripravljajo. — Recepcija na čast naši gospodarski delegaciji v Berlinu- Državni tajnik v nemškem gospodarskem ministrstvu dr. Landfried je priredil recepcijo na čast našima gospodarskima delegatoma dr. Pilji in dr. Belinu v Domu aviatikov v Berlinu. Recepciji so prisostvovali zastopniki vseh ministrstev in zainteresiranih gospodarskih ustanov Nemčije, z naše strani pa bivši poslanik dr. Andrić, člani našega poslaništva in .Mani delegacije. — Za zboljšanje položaja državnih upokojencev. Zastopniki Združenja državnih upokojencev bivše primorske banovine iz Splita so posetili včeraj pomočnika finančnega ministra Filipančiča ln mu pojasnili težak položaj državnih upokojencev zlasti tistih, na katere se ne nanaša uredba o osebnih in rodbinskih doklad iz marca tekočega leta. Položaj državnih upokojencev se je poslabšal zlasti odkar so se znatno podražile življenjske potrebščine. Pomočnik finančnega ministra je izjavil, da se že pripravlja nova uredba, s katero se bo zboljšal položaj državnih upokojencev. Nova uredba stopi v veljavo v kratkem. — Mo»t preko Mure dograjen. V neposredni bližini Slatine Radencev na ozemlju občine Petanjci so zgradili velik železobe-tonski most čez Muro. Novi most veže Maribor, Gornjo Radgono, Slatino Radenci in Mursko Soboto in zgradilo ga je podjetje Slograd. Graditi so ga začeli 1. septembra 1938. Zaposlenih je bilo stalno okrog 250 delavcev, ki so delali tudi pozimi. Zanimivo je. da je ogljikova kislina precej ovirala delo delavcev in strojev. Ponekod, kjer so razkazovali glavno korito Mure, je namreč uhajalo iz zemlje precej ogljikove kisline. Most je v glavnem že dograjen in prihodnji mesec bo svečano ot ver jen. Stroški so bili preraču-njeni na 6.500.000 din. Tako je končno Piekmurje dobilo zvezo z bivšo štajersko. — Uredba o cenah in odkupu letošnje pšenico. Gospodarski odbor ministrov je v torek med drugim obravnaval tudi o vprašanju cen in odkupa letošnje pšenice. V ta namen bo izdana posebna uredba z zakonsko močjo in sicer še ta teden, ker se je nova pšenica že pojavila na trgu in se prodaja po neznatno nižjih cenah, kakor bodo določene z uredbo. Vlada je ostala pri prejšnjem sklepu, da določi odkupno ceno 250 din 100 kg za najboljšo kvaliteto in najugodnejšo prometno relacijo. Ta cena se bo dvigala postopoma za poznejše termine, tako da bi za dobave ob koncu junija 1941, velja cena 280 din za 100 kg. — Ne 500, temveč 1000 vagonov koruze iz Bolgarije. Včeraj smo poročali, da bomo uvozili iz Bolgarije 500 vagonov koruze. Piizad je pa sklenil nakupiti v Bolgariji poleg že dovabi jenih 200 še 800 vagonov koruze. — Znižanje provizije prt deviznih transakcijah. Da se olajšajo uvozni in izvozni trgovini plačilni pogoji je Narodna banka sklenila znižati dosedanjo provizijo pri deviznih transakcijah od 2.5 na 2 promile. V bodoče bo Narodna banka pobirala 2 promile pri vseh kupoprodajah deviz in klirinških transakcijah, pri katerih je pobirala doslej 2.5 promile. V zvezi s tem apelira Narodna banka na denarne zavode, naj store tudi oni po svojih komitentih podobno, tako v pogledu provizije kakor ob uveljavljanju tečajev. — Vojaška vest. v našo vojsko je sprejet v čin rez. pehotnega podporočnika iz bivše avs tre ogrske vojske narednik djak dr. Janko Kalan, — Oreškoviceva opereta »Pobjednik« v filmu. V Zagrebu se je pričelo poskusno snemanje operete Oreškoviča in A si ca ^Pobjednik«, ki povečuje delo in uspehe hrvatske seljačke zaščite odnosno njene konjenice. Film izdeluje >Jugoslavija film«, ki je snemalo tudi svečanosti ob proslavi dr. Mačkovega rojstnega dne in godu v Zagrebu. Film bo monumentalen in v njem nastopi 4.000 konjenikov Hrvatske seljačke zaščite. Kmečka dekleta, ki so do včeraj še delala na polju in v vinogradih, so se včeraj na terenu Hrvatske meščanske zaščite šminkale za film, da nastopijo kot filmske igralke. — Okrog 30% mornarjev nezaposlenih. Po podatkih ravnateljstva pomorskega prometa v Splitu imamo 12.063 mornarjev, a zaposlenih je samo 7.122. Pri mali obalni plovoi je zaposlenih 3620 mornarjev (2724 moštva in 896 častnikov), pri »veliki obalni plovbi* je pa zaposlenih samo 456 (348 moštva). Ostali mornarji, 3046 so zaposleni pri drugih poslih, plovbi na odprtem morju. — Skupna tonaža naše mornarice znaša 397.612 brutto registrskih ton. Za dolge proge imamo 80 ladij s 326.450 r. t., za krajšo obalno plovbo 838 ladij s 44.057 t in daljšo obalno plovbo 18 ladij s 26.505 r. t. V pristaniščih je prijavljenh 4.100 pristaniških delavcev, a od tega števila jih je zaposlenih 2.520. Največ je pristaniškega delavstva na Sušaku, najmanj v Kotoru. — število pristaniškega delavstva mornarjev stalno narašča v zadnjih letih, a tudi sedanji zastoj je le začasen. _ Ali bodo petrolejske družbe v resnici preselile svoje centrale? Pred tedni so začeli listi poročati, da bodo petrolejske družbe, ki imajo svoje centrale v Zagrebu in ki so povezane v »zajednici« ali kartelu preselile svoj sedež v Beograd. Glede na to je »Jugoslovenski Shell d. d.. Na hmeljskem področju banovine Hi*vatske se ustanovi hmeljarsko društvo, ki mu bo naloga zastopati interese hmeljarjev. — Novi rektor akademije jrlaabe in gle- daifeka umetnosti. \Ta včerajšnji seji profesorskega sveta f1 tademije glasbe in gledališke umetnosti v Zagrebu je bil izvoljen za rektorja prof. Franjo Dugan, za prorektorja pa dosedanji rektor prof. Fran Lhotka. — Maksimi rane cene kruha v Zagrebu. Po odredbi bana dr. S u baši ča bodo veljale na področju Zagreba do nadaljnjega naslednje cene odnosno teže kruha: beli kruh 4 din za komad teže 750 g, pol bel i 4 din za komad teze 900 g, črni pa 4 din za komar teže 1.050 g. — Nad 8 milijonov za ceste v V°jvodini. Ban dunavske banovine dr. Kijurina je pod-pisal odlok o gradnji in popravljanju najvažnejših cest v dunavski banovini. Za ta dela je odobren kredit v znesku 8 milili Jonov 360.370 din. — 20 milijonov din za gradnjo gol. Kura tor zapuščine znanega dalmatinskega bogataša Račiča dr. Kolin je imenoval odbor, ki bo vodil vse posle v zvezi z zapuščino. Takoj je dal odboru na razpolago 20 milijonov din za gradnjo poslopij za ljudske šole. meščansko šolo, navtično šolo in trgovsko akademijo. — Zagreb dobi m°deren avtobusni kolodvor, še bolj kakor v Ljubljani se čuti potreba avtobusnega kolodvora v Zagrebu, kjer je avtobusni promet zelo razvit. Zdaj je končno padla odločitev o zgraditvi modernega avtobusnega kolodvora, ki ga zgrade najbrž na zemljišču za poslopjem SUZORja pri glavnem kolodvoru. Stroški bodo znašali okrog 800.000 din, če bo dala mestna občina brezplačno na razpolago zemljišče. Avtobusni kolodvor bo pritlično poslopje. — Kapital se seli iz Zagreba v Beograd. V zadnjem polletju se je preselilo v Beograd po zasebnih cenitvah za okrog 300 milijenovdin kredita. Iz Zagreba se je preselilo mnogo Srbov in Zidov, ki nalagajo denar v nepremičnine. Zaradi tega je tudi letos izredno živahna stavbna sezona v Beogradu, ki bo baje presegla vsa pričakovanja. — Izlet SPD. Za izlet na Triglav v času od 1. do 4. avgusta sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/1, prijave do vključno sobote 27. t. m., ker mora pravočasno sporočiti oskrbnikom glede prenočišč in prehrane. Kdor želi v prijetni družbi posetiti Triglavsko pogorje, naj se takoj prijavi v društveni pisarni SPD. — Opozorilo. Pošta Bogomolje na otoku Hvaru prejema pogosto pošiljke za Selca na otoku Braču in Selca, pošta Stari grad, nasprotno pa pošiljke za Selca, pošta Bogomolje, šele preko pošt Selca, Dalmacija (na otoku Braču), in Stari grad. Pošiljatelji takih pošiljk se opozarjajo, da se izognejo zakasnitvi v dostavi teh pošiljk, da napišejo na njih točne naslove: Selca, pošta Bogomolje; Selca, pošta Stari grad; Selca na otoku Braču ali Selca, Dalmacija; Selce, Hrvatsko primorje; Selce nad škof j o Loko. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, brez bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 31, v Splitu 32, v Beogradu in na Rabu 30, v Dubrovniku in Kumboru 29, v Zagrebu 28, v Ljubljani 27.6, na Visu 27, v Mariboru 26.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762, temperatura je znašala 17.5. — Nesreče. 131etni sin delavke v tovarni motvoea na Grosupljem Ivan Rosi je včeraj doma v Slivnici padel s senika, si zlomil desno roko in se poškodoval na hrbtu. — 81etni posestnikov sinček Jože Štele s Polšnika je včeraj našel doma pest smodnika. Smodnik je odnesel na prosto, kjer ga je zažgal, pa mu je udaril v obraz ter mu poškodoval obe očesi. — V Preski pri Medvodah je pokopal na gozdni poti pod seboj voz posestnika Vinka Šušteršiča in njegovega 61etnega sinčka Vinka. Oče si je zlomil levo roko, sinček pa se je hudo poškodoval na hrbtu. — 211etna delavka Antonija Motoš z Jezice je včeraj skladala bruna, pri čemer jI je padlo težko bruno na desno nogo in ji jo zlomilo. — V bolnico se je zatekla tudi posestnica Marija Marolt iz Dravelj. ki je na njivi žela žito in se v rezala v levo nogo. Iz Ljubljane —lj Novi ser nami davčnih osnov ljubljanskih davčnih zavezancev bo od danes dalje razgrnjeni na magistratu, in sicer za mesarje, pekarne, sedlarje, torbarje, ščetarje, tapetnike. pleskarje, kleparje, kotlarje, vodovodne instalaterje, ključavničarje, kovače, mehanike, dimnikarje, šivilje, krojače, privatne učitelje in tudi za umetnike. Ti seznami bodo razgrnjeni do vključno 1. avgusta na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. Seznami za zdravnike, zobozdravnike in dentiste, za notarje in odvetnike, za inženirje, arhitekte in geometre ter za brivce ln čevljarje bodo pa razgrnjeni samo do vključnega 28. julija —lj Kdo je odgovoren za škodo, K| jo trpe hiše na Hradeckega cesti zaradi težkega prometa? Večkrat smo že opozarjali, da Hradeckega cesta ni primerna za težek tovorni promet, ker je ne le preozka, temveč tudi preslabo fundirana in ker sto- je neposredno ob nji hiše s slabimi temelji. Zlasti je ta cesta neprimerna za promet s težkimi tovornimi avtomobili. Tega ni treba več dokazovati. Strokovnjaki, ki bi si ogledali hiše tik ob cesti, bi lahko sprevideli, da razpoke zidovja niso nastale le slučajno. Ko vozijo težki tovorni avtomobili mimo teh hiš, se tla in zidovje tresejo kakor ob potresu. Dokler cesta ne bo urejena za težki promet, bi morale biti j uvedene prometne omejitve. Vsekakor bi morali prepovedati vsaj vožnjo s težkimi i avtomobili, odnosno predpisati tako počasno vožnjo, da bi hiše ne bile ogrožene. —lj 40Jetnica mature. Da se domenimo, kdaj. kako in kje proslavimo 401etnico maturantje ljubljanske gimnazije in realke 1900, vabimo v Ljubljani in bližini bivajoče tovariše na sestanek v soboto 3. avgusta ob 18. v salonu pri šesticic poleg >Slona«. —lj rromčocija. Na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju je bil promoviran za doktorja trgovskih ved g. Risto Jelačin, sin predsednika zbornice za TOI v Ljubljani, g. Ivana Jela čina. Mladi doktor, ki se je že v Parizu kot akademik publicistično udejstvoval, bo v bodeče praktično sodeloval pri podjetjih svojega očeta. lj— RORgres TJJN2B v Novem Sada. 2elezničarska organizacija Udruženja ju-goslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev bo imela svoj letošnji kongres v Novem Sadu. Predkonlerence bodo 26. in 27. julija, a glavni kongresni dan bo v nedeljo 28. julija. Iz Ljubljane se odpeljejo delegati dne 25. julija t. 1. Je to že XXII. kongres Združenja. O poteku bomo še poročali. —lj Razstava idejnih osnutkov za *Do-n onemoglih na Bokalcah« v Jakopičevem pa* iljonu jo pc aljšana do vključno ne-dei.e. Vstopnine ni. —ij Sipe je razbijal. Snoči okrog 23. se je primaja.1 z Aleksandrove ceste v Šeien-burgovo ulico pijan razgrajač, držeč v rokah precej velik kamen, s katerim je tolkel po rolojih trgovin v šelenburgovi ubcL Pijanec se je opotekal naprej po ul.ci in prišel do izložbe Tiskovne zadruge, kjer se je ustavil. In že so zažvenketale razbite šipe v izložbi v Knafljevi ulici, nakar je ftopil še pred izložbo v šelenburgovi -»lici in jo tudi razbil s kamnom. V šelenburgovi ulici se je hitro zbrala večja množica ljuii, prišel pa je tudi stražnik, ki je pijanega razgrajača odvedel na policijo. Tam so ugotovili, da imajo opraviti z nekoliko umobolnim bivšim učiteljem M., ki so ga čez noč pridržali, škoda na razbitih šipah znaša blizu 7000 din in je deloma Krita z zavarovalnino. Izpred obrtnega sodišča Služboiemalčeve x*ravice so ustanovlie-ne v zakonu, lahko se Da doloeiio tudi s kolektivno noeodbo. Toda določila v taki pogodbi ne smeio biti za delavca slabša, kakor jih zakon predvideva. Pogodba ne sme vsebovati, da se nadurno delo plača z mani kakor 50% pribitkom. pač pa lahko taka pogodba zahteva, da se tako delo nagraia s 75—100%. Tudi doba. v kateri naj bi delavčeva teriatev zastarala, ne sme biti kraiša. kakor io predvideva zakon. To nam bo pojasnil sledeči primer: Po § 219 obrt. zak. obdrži delavec pravico do mezde naiveč za en teden, ako je zbolel in si bolezni ni namenoma ali z veliko malomarnost io nakopal. Ker obrtni zakon ne določa, kdai taka teriatev zastara, ie za preso i o tega vprašan i a mero-dajno določilo občega državlianskeea zakona, ki pravi, da taka teriatev zastara v treh letih. Kai pa kolektivna pogodba v gradbeni stroki? Ta se glasi v čl. 11 t. 4 takole: »V vseh slučajih mora delavec zadržek nemudoma javiti delodajalcu in mora predložiti ustrezno pismeno potrdilo. V slučaju zadržka zaradi bolezni mora delavec predložiti potrdilo uradnega zdravnika ali OUZD o vzroku in trajanju nesposobnosti za delo. Potrdilo se mora predložiti pri prvem izplačilu odnosno naikasneie v 14 dneh.« Iz tega besedila tedai sledi, da bi delavec izgubil pravico do boleznine za en teden, ako ni predložil pri prvem izplačilu ali vsai v 14 dneh po okrevaniu pismenega potrdila o svoii bolezni. Taka določba ne more biti za delavca obvezna, ker nasprotuje zakonu, po katerem zastara taka teriatev. kakor že rečeno, v treh letih. Tako ie obrtno sodišče v nekem konkretnem slučaju razsodilo. Tone ie bil delavec v gradbenem podietju. Po treh mescih ie zbolel za 14 dni in ie za toliko časa izostal od dela. Po okrevaniu ie prišel zopet na delo De'ovodia ga ie soreiel. kakor da bi se med tem časom ne bilo nič posebnega zgodilo. Delovodia ni zahteval od Toneta pismenega zdravnikovega potrdila. Tone pa ne odškodnine za bolezenski teden, marveč ie dalie delal še kake tri mesece Šele po izstopu iz službe ie Tone hotel imeti tudi bolezenski teden plačal, kar pa mu ie podietnik c d klonil. Tone ie tožil in šele v tožbi predložil potrdilo OUZD. da ie bil v navedenem času resnično bolan in delanezmožen. Tudi pri razpravi se ie podjetnik branil plačati boleznino in se pri tem skliceval na kolektivno pogodbo, češ da Tone ni predložil najkasneie 14 dni po okrevaniu zdravnikovega potrdila. marveč šele v tožbi, priznal pa ie. da od Toneta ni nikoli zahteval takega potrdila. Sodišče pa ie kljub temu obsodilo podjetnika, da ie moral plačati Tonetu boleznino za 6 delovnih s kratko motivacijo: Res se kolektivna pogodba glasi tako. kakor podietnik ■ zatrjuje in da se Tone ni tako ravnal, toda pogodba nasprotuje določbi § 219 obrt zakona, ki pravi da ie delavec dolžan predložiti zdravniško potrdilo, šele na zahtevo podjetnika; § 219 obrt zakona je nrisilneea značaia. zato Tone ni izgubil pravice iz tega paragrafa s tem. da ie kljub čl. 11 kolektivne pogodbe predložil potrdilo OUZD šele v tožbi. Iz Maribora — Žalostna nesreča. V 2rečah pri Slovenskih Konjicah je našel 12-letni Anton '. Ločnikar v žepu svojega očeta nabit sa-i mokres. Fantek se je z orožjem igral in pritisnil tudi na petelina. Orožje se je spro-; žilo in krogla je zadela v bližini stoječo Antonovo 51etno sestrico. Deklica je kmalu nato izkrvavela. Živahna gradbena sezona Največ se letos zida na periferiji mesta, večinoma eno in d voštano vanjske hišice in vile Ljubljana, 25. julija Navzlic težkim časom in splošni negotovosti, se v Ljubljani in okolici tudi letošnje poletje precej zida. Gradbena sezona se je pričela že zgodaj spomladi in traja nepretrgoma, razen v dneh stavke stavbin-skih delavcev v juniju. Največ se zida letos zunaj na periferiji, in sicer manjših eno- in dvostanovanjskih hiš ter vil. Južna stran mesta v pogledu novih* zgradb nekaj let sem ni kaj prida napredovala, letos pa je vprav na Viču in za Vičem, v Kozarjah ter proti Mestnemu logu zraslo precej novih, prav ličnih hiš, a precej jih je šele začetih. Na Vrhovcih je zrasla prav lepa kolonija mičnih vil in hišic z res okusno in praktično urejenimi vrtovi. V zadnjem času so jeli posamezniki postavljati hiše tudi nad Vrhovci, blizu gozdiča med opekarnama, Se več pa je novih hiš v Brdu in na južnem koncu Podutika. Stavbni svet tam ni predrag in .ga lahko kupi tudi si romaš-nejši Človek, za skromnejši denar, da si postavi lastno streho. V zadnjem času je zraslo več manjših novih hišic tudi ob Cesti na Dobravo in sicer onkraj Grada-ŠČice. Lastniki so povečini delavci, zaposleni po tovarnah v mestu ali v bližnjih opekarnah. Prav pridno zidajo stanovanjske hišice tudi ob Tržaški cesti, za Dolgim mostom, kjer je tudi nastala prav čedna nova kolonija. Ne gradi se pa toliko tik glavne ceste, kjer je svet že precej drag, kakor pa proti stari kozarski vasi na eni strani in pa proti Mestnemu logu na drugi strani. Precej se zida in se je že zidalo letos tudi v svetokriškem okraju, v Novih Jar-žah pa tudi proti Tomačevu. Tam jc zemlja peščena in je zidanje olajšano s tem. da najde graditelj veliko potrebnega materiala na lastni parceli. Precej manjših hišic so sezidali letos tudi Že pod Toma-čevim. proti Mali vasi in na Jožici. Ljudje ne samo iz Ljubljane, marveč tuM od drugod so pokupili letos spomladi parcele v Dravijah, ki spadajo poti mesto in pa v št. Vidu, kjer so tudi že začeli graditi večje stanovanjske hiše. V st. Vidu so pokupili velika zemljišča tudi razni redovi in pa zavod sv. Stanislava oziroma Ljubljanska škofija, ki pripravlja gradnjo večjih objektov, stanovanjskih hiš ter raznih za- ŠAH — Iz Centralnega š»hovskejra kluba. Dre vi ob 20. bo v »Zvezdi« važna odborova seja v z^ezi z udeležbo klubovih članov na nacionalnem amaterskem turnirju v Celju. Na junijskem brzem turnirju je zmagal mojster Furlani, 2. Šiška. 3.-i. Arri i š i ! a ■ • • KLIŠEJE fcNO JIKJOG&AHKA SV PhTicAHASIPZ3 ta&iaaul Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MEDAKNI Ljubljana, Židovska ulica 6 OPERNA KLET V LJUBLJANI nudi vsako sredo, četrtek in petek sveže pošiljke najboljših morskih rib Danes za sladokusce tudi jastog ln grancievoli. Poleg bogato založene kuhinje imamo razne bosanske posebnosti, bosanski lonac, srbska buranija in djuveće, ražnjići, ćevapčići djuba-stija itd. Točimo zajamčeno pristna dalmatinska vina in razne druge pijače. Pivo v vrčkih. Za oddih prijazen vrt v zatišju Velik uspeh ilirijanskih plavačev /elika ligaška plavalna tekma — Ilirija : ZPK IZ z 37 — Vatetpofo ilir.ja : ZPK s : 1 Ljubljana 25. julija Po presledku skoraj dveh let se je včeraj pričelo prvo ligasko tekmovanje v oa- zenu Ilirije med *Zagiebaćkim plivačkim klubom« in ljubljansko Ilirijo Za to prireditev je bilo ljubljansko kopališče kar najbclj pripravljeno. Tudi glede vremena smo imeli srečo, da nam dež to pot izjemoma ni nagajal. Raz elitev prostota v ilirijanskem kopališču je bila zelo pcsie-čena in to glede sodniškega zbora, občinstva in tekmovalcev. Osobito naj omenim pri tej priliki idealno razsvetljavo, ki je vsem omogočala dobei pregled bazena. V žiriji so bili: vrhovni sodnik Prčić, star-ter Fu.\ Milan, sodniki na cilju so pa bili Prežel j, Dobrota Nepro in ing Kurir. Tekma se je začela točno ob napovedani uri, ob 21. 430 m prosto gospodje Kct prvi so se javili sotliUKom 400 m prosto gospodje, in sicer Vidovič od ZPK, Mihalek Ilirija, Bergler ZPK in Skarpa Ilirija. Pri tej točki. y kateri so Ilirijani absolutno zmagali, se je posebno odlikoval Ska:pa s svojim lepim stilom, aobrim startom in obratom. M.halek kot erugi ima nekoliko s'abši stil z nogami, vendar je pa zelo dober v rokah in pri obratu. Pri VI-doviču je bil start zelo slab, obrat dober, vendar stilno še ni popoln. Bergler svojim partnerjem v splošnem ni bil dorasel. In tako je končala ta prva točka: 1. Skarpa, li-r.ja v čjsu 5:28.02, 2. Mihalek 5:29.04, S. VU!o\ič 5:41, 4. Bertfb>r 6:01. Točke v tekmovanju Ilirija 8, ZPK 103 m prosto dame Kot i.-uga tečka je bilo 100 m prosto dame. Javile so se na startu Keržan < Ilirija«. \ a:las (Zagreb), F>nc Draguša (Ilirija). Brkić (Zngieb). Pri tej točki sem opazil, da je bil start vseh zelo dober. Draguša je slavila posebno zmago s svojim novim jugoslovenskim rekordom, za kar je bila nagrajena z dolgotrajnim aplavzom občinstva. Ostale tekmovalke iz Zagreba so bile precej slabše in so se kot take tudi plasirale na zadnji dve mesti. Doseženi so bili sledeči rezultati: 1. Fine Draguša v času 1:14.02. 2. Keržan 1:22.02, S. Brkje 1:26, 4. Vadas 1:30. Točke Ilirija 16, ZI*K 6. 100 m hrbtno gospodje Kot tretja točka je bila 100 m. hrbtno gospodje. Nastopili so za ZPK Strmac Anton in Drobnie, za Ilirijo pa Pelhan in Pestevšek. Start je bil dober, vendar je prednjačil Pelhan s svojim dolgim in hitrim startom. Razvila se je v tej točki zelo ostra borba med Pestevškom in Str-macem. v kateri je Pestevšek radi slabše kondicije, podlegel. Pelhan kot zmagovalec je v tej disciplini na 50 m obrnil v času 34.03. O Pelhanu bi omenil, da je zelo dober stilno, vendar imam občutek, da mu manjka kondicijskega treninga za pridobitev večje vzdržnosti. Rezultati so bili sledeči: 1. Pelhan 1:15.08. 2. Drobnič 1:18.08, S. StrmacAnton 1:2008, 4. Pestevšek 1:23. Točke za Ilirijo 22, ZPK 11. zzc m prsno dame četrta točka sporeda je bila objavljena z 200 m prsno dame. Javile so se sledeče tekmovalke: Za Ilirijo: Fine Saša in Martin Anda, za ZPK Fischer Olga in Peške Neli. Start vobče ni bil slab, a Fine Saše odličen. V splošnem manjka startu pri damah hitrosti in moči. Pri vseh obratih sem opazil veliko ležernost, kar je pri vsakem plavanju velik nedostatek. Edina izjema je bila pri tej točki Martinova, ki je obračala boljše, manjka ji pa moči, ker sicer bi dosegla veliko boljši rezultat. Priporočal bi ji, da ne trenira samo v vodi. ampak tudi kondicijski trening na suhem, ker le tako bo mogoče obvladati silni napor, ki ga zahteva plavanje na tako kratke proge. Kot prva je dospela na cilj Martin Anda v času 3:31.02, 2. Fi*oher Olga 3:33.08. S. Fine Saša 3:13.04, 4. Peške Neli 4:08.4. Točke za Ilirijo 29, ZPK 15. 100 m prosto gospodje Nastopili so k eni najbolj interesantnih točk tekmovanja 100 m prosto gospodje. Za Ilirijo sta startala Pelhan Ciril in Skarpa Ivo, za ZPK Bergler in Kovačič Veljko. Pri tej točki smo osobito opazili slab start Skarpe, ki je bil za to točko favorit. Radi slabega starta je pa izgubil in se je plasiral celo na tretje mesto. Med tekmovanjem se je razvila ostra borba med Škarpo in Berglerjem, v kateri je pa zmagal Bergler radi veliko boljšega starta. Ber- • glerjev stil je prilično dober, vendar se i pa veliko preveč meče in tolče po vodi. I ftanfel Leaueur Njegov stil bi bilo treba ugladiti. Najbrž gre to na rovaš treme. Pelhan je plaval zelo mirno in je vzdržal tempo, ki ga je začel. Ta plavač je velik talent. Priporočal bi. ca se mu posveti veliko pozornosti. Doseženi rezultati so bili sledeči: 1. Pelhan Ciril 1:04.08, 2 Bergler 1:06.08, S. Skarpa 1:07, 4. Kovačič 1:12.02. Točke Ilirija 36, ZPK 19. 103 m hrbtno dame Takoj nato nastopijo dame na 100 m hrbtno. Kakor že prej omenjeno, primanjkuje damam hitrosti in moči v startu. Pri tej točki, v kateri je bila naša Draguša absoluten favorit, se je razvila ostra borba le za drugo in tretje mesto in to med Bradač Zorko in Fischer Olgo. Radi večje rutine je zmagala prva. Rezultat borbe je bil sledeči: 1. Fine Draguša v času 1:38.06, 2. Bradač Zorka 1:41.04, 3. Fischer 1:43.02, 4. Brož'čević Mira 1:47.06. Točke Ilirija 44, ZPK 22. 200 m prsno gospodje Sledilo je prsno plavanje za gospode 200 m. Na start so se javili: za Ilirijo rekor-derCerer Tone in Herzog Janez, za ZPK Rajzer Ivo in Dvorsa* Franta. Pri tej disciplini je veljal kot absoluten favorit naš nepremagljivi Cerer. Kot je pa napovedovalec omenil, je Cerer ložiral in se štedil za poznejši nastop v štafeti 4 x 200 m prosto gospodje. Mla i in pridni Janez Her-zog je pa neumorno plaval in se držal njega, tako da ga je pri zadnjih 60 m ob obratu še celo prehitel. Naš Tone še ni potegnil. Tako so jo rezali proti cilju. Tik pred ciljem, nekakih 10 m, se pa Tone le zave nevarnosti, potegne z vso silo, vc Klar prepozno. Herzog Janez doseže kot prvi cilj. Publika navdušena, aklamira mladega Herzoga. ki je komaj verjel v svojo zmago. Skromno in ponižno je šel v prostore tekmovalcev, čudim se, da nimajo Zagrebčani v tej že splošno znani disciplini boljših plavačev. Omenil bi, da se je start pri tej disciplini moral ponoviti radi defekta pri startni pištoli. Stilno sta Cerer in Hercog odlična, česar pa ne morem trditi o zastopnikih Zagreba. T°čke Ilinja 52. ZPK 25. Štafeta 4 x leo m prosto dame Takoj nato nastop za štafeto 4 x 100 m prosto dame. Javile so se sledeče štafete: Ilirija 1. to je Fine Saša, Kržan, Martini in Fine Draguša. Zagreb Brkić, Kovači-ček, Bašie in Vadas. Ta točka, ki je sicer pri vseh plavalnih nastopih zelo zanimiva, tokrat ni bila, ker je bila premoč Ilirije prevelika. Start se je moral ponoviti kakor že prej omenjeno radi slabe startne pištole, Cas bi bil že, da se poskrbi za novo, kajti na ta rovaš dobe tekmovalci po nepotrebnem tremo in se tudi telesno radi tega izčrpajo. Posebno bi omenil glede starta našo odlično plavačico Dragušo. ki je tokrat tako nesrečno startala, da je morala s skrajnim naporom izenačiti to, kar je pri startu izgubila. Zastopnice Zagreba so stilno še tako šibke, da niso mogle konkurirati z Ilirijankami. To se najbolj vidi v doseženem času. Kot prva je dospela iUrija v 5:32.03, kot druga ZPK 7:05.04. Točke Ilirija 62, ZPK 31. Štafeta 4 * 200 m prosto gospodje Kot zadnja plavalna točka je bila 4 x 200 prosto gospodje. Javili sta se dve štafeti in sicer ena Ilirije in druga ZPK. Ilirijo so zastopali Mihalek. Skarpa. Pelhan. Cerer. Za Zagreb Kovačević, Bergler, Drobnič. Vidović. Tudi v tej disciplini so Ilirijani absolutno dominirali. Skarpa ie bil nekoliko slabši v obratih, nasprotno na Pelhan zelo dober. Pri Mi-haleku bi omenil, da ie zaradi svoje stl-rie telesne konstituciie zelo močan v končnem spurtu. Pelhan ima odličen stil. je miren in čudim se. da ie kot tako mlad plavač tudi preudaren, da ne bi še celo rekel rutiniran. Z neverjetno točnostio meri svoje sile in nikoh* ne omaga. Pri Cereriu bi omeniL da se mu pozna poman i kan ie treninga. V splošnem so pa vsi Ilirijani plavali precei izenačeno. Naj navedem čase. ki so jih posamezniki dosegli: Mihalek 2:33.02. Skarpa 2:33.04. Pelhan 2:30 in Cerer 2:34. Za čas Cererjev ne garantiram, ker ga nisem mogel točno dobiti. Cas, ki so ea dosegli, ie bil sledeči: Ilirija 10 minut 0.9 sek.. ZPK 10 minut 41 sekund. Končno stanje točk: Ilirija 72. ZPK 37. II : MPK 48 : T3 MPK in druga garnitura Ilirije S to točko se ie zaKijučil plavalni program v liginem tekmovaniu med ZPK in Ilirijo. Pripominiam. da so se vršile med točkami ligaškeaa tekmovania tud: tekmovanja med Mariborskim ola. alnim klubom in med drueo garnituro Iliriie Nastopili so v sledečih tečkah: 200 m presto. Doseženi rezultati so bili: 1. Hudnik (Ilirija) 2:37.08: 2. Banda (Ilirija) 2:45.04; 3. Brantel (Maribor) brez časa; 4. Amaljetj (Maribor) 3:08. Druga točka 100 metrov hrbtno: 1. Grašek (Ilirija) 1:22.03: 2. Petek (Mar bor) 1:30: 3. Ciglič (Ilirija) 1:34.07; 4. Dornik (Maribor) 1.43.06. Tretja točka 100 m presto: 1. Močan (Ilirija) 1:11.05. 2. Zhnič (Maribor) 1:12 08; 3. Andoljšek (IliriJa) 1:14: 4. Bran sel (Maribor) 1:22.04. Četrta točka 100 m prsno: 1. Tori (Ilirija) 1.28; 2. Voler, brat znaneea smučaria iz Maribora 1:31: 3. Jankovi? (Ma,Hb-r) 1:34.02: 4. Brozovič (Ilirija) 1:35.01. 5. torka 5 X 50 m prosto: Tudi tuka i so zmaeali *ieumo Ilirijani v časo 2:36.07. Maribor 2:49. Pri mladem mariborskem klubu ie posebno onaziti pomanikanie stila in splošnega treninga. Niihov st^rt ie bil zelo slab. dočim ie bil pri Ilirianih odličen Kri zadnia točka ie bila 3 X 100 m mešano. Tudi t* tei t^čk: po orenH^evTino zmagali Ilirijani v čaSu 4:06.06. Ma*-rh^r ie dosegel ča* 4:??.04. S tem ie bilo tek-movanie med Mariborom in drugo fa*--nit'ir-> Triie karano v razmeji • 4**:28 za Ilirijo. Waterpolo Tekmovanie v plavaniu se ie končalo ob 11. Takoi nato so nastopili Iliriia in ZPK v waterpolo tekmi Kot vrhovni sodnik ie bil nominiran Prčič iz Dubrovnika, kot sodnika na golu pa Kurir in Tramouš Tekma se ie začela zelo razhurliivo in ie moral sodnik izključiti že takoi po pri-četku 2 Ilirijana in 2 Zagrebčana Temu ie sledilo izključenie še enega Zagrebčana. Takoi nato ie padel za Hinio gol. ki ga ie zabil odlični Iliriian 2:ža. Pokrivanje Iliriie ie bilo v tem deiu tekme veliko boliš? kakor Zagrebčane v Zag.eb-čani so israli ob začetku in tudi ob koncu tekme le z dolgimi pasi. Podaianie žo^e od moža do moža ie bilo pri Zas. eb~a-nih nekoliko boliše kakor pri Iliriii. Igra ie bila v splošnem zelo ostra in ie m ral sodnik zopet izkliučiti eneea Zagrebčana. Zastopniki ZPK so ifirali veliko preostro in mani z žogo kakor z nasprotnikom. Publika se ie razburila in ie ostro protestirala. Sodnik, ki ie bil do tega časa še r-recei dober, ie postal nesisuren. Takoi nato ie izvedla Iliriia nekai dobrih note/, in rezultat ie bil drugi gol za Ilirijo. Sledil je polčas 2:0 za Ilirijo. Drugi gol ie zabil Iliriian Fux. V drugem polčasu se ie igralo brez prave kombinaciie. le z dolgimi pasi. iz katerega ie sledil tretii gol za Iliriio po Fuxu. Igra valovi nat-i od ene strani na drugo. Iz te preste igre v poliu ustreli nepričakovano tekmovalec Zagreba ki mi ie pa žal neznan, in doseže prvi gol za Zagreb Rezultat 3:1. Od tega trenu+ka ima Zagreb več od igre. pokrivanje in dodajanje žoge ie boljše. Sodnik pri nekaterih odloč'-tvah ni bil siguren, zaradi tega gledalci močno protestirajo. Pred vrati Hirije se razvi ie ostra borba, iz katere ustreli iz prostega strela Iliriian Jamnik proti Fu-xu. ki podaljša z nogo in sledi gol 4:1 za Iliriio. Publika aolavdira in vz.t>odbuia Nato zopet ostra borba pred vrati Ilirije Zagreb ie bil v tem časovnem predelu nekoliko boliši. Ne zna Da izrabiti prilike ter r^ida zopet Iliriian Jamnik iz gneče podaljšek na Fuxa. ki ustreli peti go1 za Iliriio Takoi nato konec ob 11.50 — 5:1 za Ilirijo. Publika se ie zelo zadovoljno razšla v živahni debati in zadovoljstvu nad uspehom Ilirije, ki se ie kljub temu. da ie preživela težko krizo, v naikraišem času rehabilitirala in ne samo rehabilitirala, temveč močno popravila, kar ie odiek-nilo posebno prepričevalno v tei tekmi, v kateri ie zmagala Iliriia z največjo razliko točk nasproti nasprotniku kar ie bilo doseženih v ligaških tekmovanjih sploh. Želim, da bi v tem smislu in res smotrnem treningu nadaljevali ker le z delom in z uspehi lahko prer»reč'mo natolcevanja, ki so se slišala nred začetkom liga-škega tekmovania z večin strani Vpliv vročine na vitamin C Zanimivi poskusi s kuhanjem krompirja Vitamin C je tisti vitamin, ki niegovo pomanjkanje povzroči skorbut in ki Sr? zato imenuje tudi antiskorbutni viiamin Ta vitamin ie zlasti v svežem sečiviu in sadju in znan ?e po tem, da ga .zmed vseh vitaminov najprei uničimo s kuhanjem ali konserviranjem. Prav tako ga ie vedno mani v živilih, če deli časa leže spravljena, kakor recimo oodmi. Vprašanje, koliko vitamina C ostane v živilih pri kuhanju in konserviranju. je za člove ko znanest zelo važno in zato se učenjaki neprestano ukvarjajo z njim O najnovejših dognanjih na tem noliu poroča prof. Kramer v reviji »Paiaden-tium«. Poskuse je de-al v januarju s krompirjem. Ugotovil ie. da je v 100 gramih preiskanega kromp-Bia 9 do 10 mili- gramov askorbove kisline, to se pravi kisline, ki se smatra za kemično istovetno z vitaminom C. Ko ie krompir kuhal v pari. seveda v lupinah, ie našel v niem 8.8 do 9.6 mgr askorbove kisline. To priča, da po tem načinu kuhani krompir od svojega vitamina C ne izgubi mnogo. Drugi poskus ie napravil učeniak tako. da ie krompir naiprei ostrgal in namočil 1 za 24 ur v vodo. potem ga ie pa kuhal in j pustil še dve uri stati na toplem. Tu ie bila izguba vitamina zelo občutna. V krompir i u ga ie ostalo samo 3 mgr Pri tem se ie polovica vsega izgubljenega vitamina izgubila, ko ie stal že skuhani krompir še 2 uri na toplem. O tem. da izgubi ied mnogo vitamina C. če stoji dolgo na toplem, se ie prepri- Prizori iz sedanje vojne čal tudi prof. Wendt iz Miinchena. Pre-iskal ie gladino vitamina C v krvi skupine mladih mož. Ugotovi ie zna no raz-J liko. ko so pojedli pripravljeno itd u k i. • ali če so pustili ied stati nck.ti ur in io j pojedli šele potem. V tem or mer J čo j imeli mladeniči v krvi samo tako malo vitamina C. da se ie to že približale meiL za katero se začenia poiavliati skorbut. 1 Defile švicarskih vojakov 65 letnica prsi. Sauerbrucha Prve dni julija je praznoval 65-letmoo državni svetnik prof. dr. Ferdinand Saucr-bruch, kirurg svetovnega slovesa, ravnatelj kirurgične klinike berlinske univerze in rektor nemške visoke šole za telesno vzgojo. Sauerbruch, ki spada med najpomembnejše pojave moderne medicine, se mora zahvaliti za svoj svetovni sloves sv< jim pionirskim dejanjem na polju kirurgu no tuberkuloze prsnega koša in novim metodam nadomeščanja ranjenih udov. S tem je med svetovno vojno in tudi zdaj pomagal mnogim težko ranjenim vojakom. Sauerbruch je znan tudi kot pristaš dio-tetičnega lečenja kirurgičnih holnikov in njegova dieta se je razširila po bolnicah vsega sveta. Svoje obširno znanje je izročil znanstvenemu svetu in deloma tudi široki javnosti v mnogih knjigah in /i.in-stvenih delih. Sauerbruch je bil rojjen v Barmenu, hibilitiral se je pa v Brealaui. Leta 1908 je bil poklican kot profesor v Marburg. leta 1910 je odšel v Ziirieh. od tam pa leta 1918 v Miinchen. kjer je postal kakor v Ziirichu redni profesor. Na berlinsko univerzo je prišel 1. 1927. Bakterije vzrok gnilih zob? Že davno je znano, da so v karlosnem tkivu vedno bakterije. Ostalo je pa nepojasnjeno, da li so tam bakterije slučajno, ali pa so pravi vzrok gnilih zob, kajti v ustni flori vzgojene bakterije niso pokazale sposobnosti uničevati zobno tkivo. Tega poskusa niso mogli napraviti z vsemi bakterijami, med bakterijami, vzetimi iz gnilih zob, je mnogo vlakničastih bakterij, toda prav teh niso mogli umetno vzgojiti. Uspeh na tem polju je šele nedavno dosegel H. A. Gins z zavoda R. Kocha, ko je vzgojil njihove čiste kulture in spoznal, da so to enostavno kisik v njem prenašajoče bakterije, ki jih doslej še nikjer niso našli razen v človeškem telesu. Prof. Gins je baje dokazal, da so te bakterije neposreden vzrok gnilih zob, če so seveda zobje predisponirani za gnilobo. 2e pri prejšnjih proučevanjih je Gins spoznal, da pridejo te anaerobne bakterije otrokom v usta ne samo s hrano, temveč neposredno iz ust odraslih ljudi čim so otrokom pognali zobje. Zato gleda na zobno gnilobo kot nalezljivo bolezen bakterijelnega izvora, ki se pojavi tedaj, ko se zniža naravna odpornost organizma proti obolenju. Iz tega bi se dalo sklepati, da je treba pri zatiranju zobne gnilobe posvečati posebno pozornost povečanju naravne odpornosti zobnega tkiva proti bakteri jelnim vsiljivcem, katerih nikoli ne manjka. S tem se približuje naziranje prof. Ginsa o zobni gnilobi novejšim naziranjem o nalezljivih boleznih vobče: pravi povzročitelj nalezljive bolezni ne more povzročiti obolenje, če organizem ni posebej prilagođen zahtevam, ki jih ta mikrob postavlja, da se more razviti tako, da potegne vse telo v nalezljivo bolezen. JTECLJAC — An vaš mož jeclja? — Da. toda samo kadar govori. Krinka r 148 ljubezni — Nedvomno te ne bom imel več tako dolgo pri sebi, — je dejal markiz. Kmalu se omožiš. Nikar mi ne kvari veselja s tem, da nosiš žalno obleko. Kaj misliš, da bi ti bila najina uboga pokojnica hvaležna za to? Nosi belo žalno obleko, dokler sva sama doma. Ko se je preoblekla, je odšla Bfichelina v svojo sobico. Tam je takoj opazila na pisalni mizi svojo pošto. Tam so ležali žurnali, revije, reklame kroja-čev in modistk ter pisma. Bila so večinoma še so-žalna pisma. Velika drhteča pisava na eni kuverti s conquett> skim poštnim pečatom je obrnila nase njeno pozornost. Michelina je od pečatila pismo in zadrhtela, ko je p recital a z okorno roko napisan podpis: Math urina Gaelova. Saj to je bila Bertrandina babica, ta starka tuž-nega obraza s sledovi strogosti in ponosa na njem, molčeča kakor prava Bretonka in fatalistka, kakor vse hčere, žene in matere mornarjev. Michelina se je dobro spominjala te starke. Ko je bila še čisto majhna, se je bala njenih srepih oči in njenega bronastega obraza, kadar jo je srečala na morski obali. Toda mala Bertranda, ki se je včasi igrala z njo, je dejala: — Moja babica ni hudobna. Toda v svojem življenju je okusila preveč bridkosti. Zlasti odkar je brez sledu izginil na morju očka, je vsa iz sebe. Ubogo bitje, kaj neki hoče od mene, jc pomislila Michelina. Pismo se je glasilo: Gospodična! Izgubili ste svojo mater. Nič na svetu vam je ne more nadomestiti. Vaše srce je dobro. Vsi v tem kraju vedo to. Vaša bolest vas mora že sama navajati k sočutju z drugimi. In zato vas jaz, ki bi hotela otirati solze iz vaših oči, lepo prosim, nikar ne zavrnite moje prošnje. Moja vnukinja Bertranda živi v Parizu, ne da bi vedela kaj o nji, razen tega, da je storila greh. Toda gotovo je še bolj nesrečna, kakor grešna. Sirota ni nikoli poznala svojega očeta. Njena mati — morda se je spominjate — je ni mogla obvarovati zla, kajti bog je zasenčil njenega duha. To opravičuje izgubljeno ovco. Plakam zavoljo nje noč in dan. Rada bi vedela, kaj se je zgodilo z njo. Rada bi, da bi se angel varuh sklonil k nji nad dno prepada. Pomislila sem, da bi bilo mojo nesrečno Ber-trando še mogoče rešiti, če bi postali vi ta angel varuh. V trenutku, ko odpira bolest va- šo dušo, sem mislila, da bi mogla moja prošnja prodreti do nje. Obračam se do vas s to prošnjo, gospodična Michelina in pošiljam vam blagoslov svojih starih, slabotnih in grešnih rok, ki pa vendar lahko odvrnejo od vas vihar, če se sklenejo na vašem čelu. Mathurina Gaelova. Michelina je večkrat prečitala te vrstice. Nekaj veličastnega in bizarnega je zvenelo iz njih. Občudovala je njihov ponos. Navzlic privilegijam in pravicam visoke starosti bi bila lahko ta žena nizkega rodu izrazila svoje spoštovanje ali vsaj vdanost, če se je že obračala s prošnjo na njo. Ponosna markizeva hči je bila vajena poklonov. Ta kmetica pa menda sploh ni upoštevala njenega visokega rodu. Menda se je preveč zanašala na svoje sive lase. Zaničljiv nasmeh je zaigral na krasnih dekličinih ustih. Michelina je bila sicer dobrega srca, vendar je pa ta prošnja ni mogla ganiti. Toda vtis starki-nega pisma se je nekako prepletal z vtisom pokopališča v celoto in to je Michelino begalo. Tesno ji je postalo pri srcu, ne da bi mogla povedati, kaj ji je. Rada bi, da bi se moj oče vrnil, je pomislila. In ko je odbila ura sedem, je pripomnila: Pa vendar nima parlament večerne seje! Komaj ji je šinila ta misel v glavo, se ji je že zdelo, da sliši zapiranje hišnih vrat. Stopila je k oknu in videla, kako sta se na dvorišču obrnili dve električni avtomobilski luči. Nehote je globoko vzdihnila. Renaud de Valcor se je vračal domov. VI. ZIMSKA NOC Michelina je odhitela v očetov kabinet, ne da bi očeta poprej o tem obvestila. Če ga še ni bilo tam, gotovo pride tja, ko se preobleče. V trenutkih, ko zazvoni v palači k obedu, ga gotovo ne bo motila. Zato je tudi pozabila vprašati kakor navadno, če je sam in če lahko pride k njemu. Namesto po hodniku je odšla skozi knjižnico in odprla v markizov kabinet vodeča vrata. Naenkrat je pa zaslišala osoren očetov glas in obstala je na pragu. — Kaj vam nisem prepovedal hoditi sem! Kaj vam to koristi? V nevarnost silite prav tako kakor jaz. V duševnem stanju, v kakršnem je bila Michelina, so ji zadale te besede skeleč udarec. V vsakem drugem času bi se sploh ne bila zmenila zanje. Saj se je sukalo toliko ljudi okrog močnega gospodarja daljne Valcorije in vplivnega poslanca. Smisel ene besede in enega iztrganega stavka se je mogla nanašati samo na spletke, nerazumljive mlademu dekletu. Toda Michelina je imela že vse popoldne nekam čudne občutke. Očetov glas je bil prav tako čuden kakor njegove besede. Drhte je storila nekaj, česar vse svoje življenje ni bila storila. Naslonila je uho na zastor in prisluhnila. Gledala je v očetovo sobo, ne da bi jo mogel oče opaziti. Mož, ki ga je zagledala pred očetom, jo je navdal z grozo. Bil je krepak, domišljav dečko iz predmestja. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani