informativni® glasilo ravenskih železarjev Leto 42 Ravne na Koroškem, februar 2005 št. 2 Poslovanje in načrti poslovnega sistema Slovenske železarne, d. d. Slovenske železarne so v zadnjih dveh letih bistveno izboljšale svoje rezultate in se danes vse bolj enakovredno kosajo s konkurenco na zahtevnem evropskem in svetovnem trgu jekla. V preteklih letih so se zelo uspešno prestrukturirale v globalno majhne, fleksibilne in z moderno tehnologijo opremljene jeklarne, osredotočene na izdelavo specialnih jekel, ki sledijo najvišjim zahtevam sodobnega trga. Potrdilo uspešnega prestrukturiranja in dobrega poslovanja je tudi lanskoletno povabilo k stalnemu članstvu v združenju evropskih jeklarjev EUROFER, ki je daleč najpomembnejša evropska institucija na področju jeklarstva in eno najpomembnejših industrijskih združenj nasploh. Jeklarski družbi sistema Slovenske železarne d.d. Acroni Jesenice in Metal Ravne proizvajata izdelke ploščatega in dolgega programa ter odkovke iz visoko kvalitetnih jekel, izdelane po najsodobnejših postopkih EOP in vakuumske metalurgije. Gre za specializacijo proizvodnje visoko kvalitetnih jekel in tehnološko zahtevnih izdelkov z visoko stopnjo obdelave in temu primerno visoko dodano vrednostjo. Ti izdelki so namenjeni porabnikom različnih vej industrije: avtomobilske industrije, ladjedelništva, strojegradnje, letalske industrije, kovinsko-predelovalne industrije, orodjarstva in drugih. Ostala proizvodna podjetja v sistemu predstavljajo reprodukcijsko verigo s ciljem predelave lastnih jekel. Poslovni rezultati sistema Slovenske železarne, d. d. V zadnjih treh letih so Slovenske železarne kljub slabi tržni situaciji oz. močni recesiji na evropskih tržiščih, ki se je izboljšala šele v lanskem letu, zabeležile bistveno izboljšanje rezultatov poslovanja. Od konca leta 2002 do začetka lanskega leta je na jeklarskem trgu vladala izrazita recesija, ki so jo družbe Slovenskih železarn relativno dobro preživele. V tem obdobju je z izgubo poslovala le družba Metal, ki pa bo po zamenjavi vodstva družbe poslovno leto 2004 že zaključila z več kot 400 milijoni tolarjev dobička. V lanskem letu so vse družbe Slovenskih železarn poslovale izjemno uspešno, tako bo sistem Slovenske železarne leto 2004 zaključil z rekordnim dobičkom, ki bo znašal predvidoma dobro milijardo in pol tolarjev. Ob tem v družbah Slovenskih železarn beležijo stabilno rast dodane vrednosti na zaposlenega, ki precej presega povprečno doseženo dodano vrednost industrije v Sloveniji. Tržne razmere Leto 2004 so zaznamovala predvsem velika in nenapovedana nihanja cen na nabavnem jeklarskem trgu. Pri tem gre sicer za nadaljevanje začetih gibanj s konca leta 2003, vendar pa so bile napovedi analitikov in jeklarjev popolnoma drugačne, kot so bila dejanska gibanja. Družbe Slovenskih železarn so vplive omenjenih tržnih trendov z dodatnimi tržnimi aktivnostmi uspele zmanjšati in tržno situacijo celo obrniti v svoj prid. To se odraža tudi na zelo dobrih poslovnih rezultatih. Jeklarski družbi Acroni in Metal sta v povprečju namenili za nakup strateških surovin in materiala za proizvodnjo po tretjino več sredstev kot predlani v tem času. Stanje na področju nabavnih cen je tudi v začetku lanskega leta ostalo nepredvidljivo, in sicer tako zaradi pomanjkanja nekaterih surovin kot tudi velike konkurence in pritiskov kupcev. Napovedi analitikov glede trendov na jeklarskem trgu se sicer precej razlikujejo, vendar pa prevladuje mnenje, da bo pomanjkanje surovin in posledično visoka raven njihovih cen stalnica na jeklarskem trgu še nekaj let. Proizvodne kapacitete so namreč omejene, trgi Daljnega vzhoda - zlasti kitajski trg - pa ostajajo nenasitni, čeprav se bodo stopnje rasti na teh trgih vsekakor znižale. Poslovanje in rezultati V letu 2004 so družbe Slovenskih železarn dosegle odlične rezultate in s tem nadaljevale uresničevanje zastavljenih ciljev v letu 2003 in jih celo presegle. Glede na dosedanje poslovne rezultate in oceno do konca leta bo dobiček v aktivnih družbah Slovenskih železarn znašal 1,519 milijarde tolarjev. To pomeni, da so družbe Slovenskih železarn znale izkoristiti ugodna tržna gibanja na področju prodaje in izničiti neugodna gibanja na področju nabave. Z ostalimi ukrepi poslovnega prestrukturiranja, s tehnološkimi izboljšavami, spremembo prodajnega programa v smeri izdelkov z višjo dodano vrednostjo ipd. sta jeklarski družbi pokrili negativni razkorak med gibanjem prodajnih in nabavnih cen, ki je v Acroniju znašal 9 in v Metalu 7 odstotnih točk, in ustvarili dobiček. Enako velja tudi za obe predelovalni družbi, uspešnejše pa so bile Elektrode Jesenice. Slovenske železarne so lani v aktivnih družbah prodale 361.264 ton proizvodov, in sicer za 92,2 milijarde tolarjev, kar je za 31 odstotkov več kot v letu 2003. Izraženo v evrih, bo znašala prodaja 384 milijonov evrov oziroma dobrih 27 odstotkov več kot v letu 2003. Ugodni so tudi ostali kazalci poslovanja, saj seje izvoz povečal za 19 odstotkov (in pomeni 72 % celotne prodaje), dodana vrednost pa s 23.147 EUR na 26.343 EUR na zaposlenega. Med ključnimi dejavniki, ki so vplivali na uspešno poslovanje družb Slovenskih železarn, izpostavljamo predvsem naslednje: - v zadnjih dveh letih so bili opravljeni pomembni premiki v delovanju in reagiranju družb na spremembe svetovnih konkurenčnih pogojev oz. zahtev: družbe so postale tržno % predstavlja delež v skupnih prihodkih ČISTI POSLOVNI IZID OCENA I.-XII. 2003 NAČRT 2004 I.-XII. 2004 000 SIT % 000 SIT % 000 SIT % I. JEDRNE PROIZVODNE -738.207 -M 528.495 0,7 1.244.583 1,4 1 Acroni Jesenice 69.547 0,2 358.199 0,6 701.848 1,1 2 Metal. Ravne -868.868 -4,7 51.103 0,2 415.435 1,7 3 NOŽI Ravne 61.114 2,8 119.193 4,7 127.300 5,0 II. OSTALE PROIZV.DRUŽBE 52.085 1,0 63.640 1,3 273.478 4,6 4 SUZ Jesenice 375 0,0 3.400 0,2 546 0,0 5 Elektrode Jesenice 51.710 1,9 60.240 2,1 272.932 8,1 III. SKUPAJ PROIZV. DR. -686.122 -1,0 592.135 0,7 1.518.061 1,6 6 Z1P Center Ravne 1.043 0,3 1.586 0 1.209 0,2 IV. SKUPAJ AKTIVNE DRUŽBE -685.079 -1,0 593.721 0,7 1.519.270 1,6 Opomba: Rezultati leta 2003 so brez prevrednotenja premoženja konkurenčne, fleksibilne, soliden partner kupcem, dobaviteljem, bankam; - pričelo se je tehnološko posodabljanje v družbah sistema, v Acroniju že intenzivneje od leta 2003 dalje, v Nožih posodabljanje poteka že nekaj let, v družbi Metal pa bodo pogoji vzpostavljeni šele letos, saj je družba doslej sistema kot celote, ki jo delno že udejanjajo, delno pa je to cilj poslovanja do leta 2010; - izpeljana je bila zamenjava vodstva v družbi Metal - družba je z novim vodstvom intenzivno odpravljala storjene napake v preteklosti in bo poslovno leto 2004, ki gaje v prvem kvartalu leta začela z izgubo v višini 200 milijonov tolarjev, Aktivne družbe ( v 000 SIT) 2000 2001 2002 2003 OC.2004 NAČRT 2005 I Prihodki prodaje ;;; ;• str.blaga.mater.in stor. ■ str.dela ;;; ;■ amortiz. •čisli posl.izid ——čisti posl.izid/redno delov. 100.000.000 80.000.000 60.000.000 G 40.000.000 20.000.000 1.800.000 1.600.000 „ 1.400.000 £ 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 5" 400.000 g. 200.000 S: O- 0 -200.000 o -400.000 « -600.000 "" -800.000 Dodana vrednost na zaposlenega v EUR /zaposlenega v EUR/zaposlenega 2003 OCENA 2004 Indeks 04/03 ACRONI 26.705 30.266 113 METAL 21.938 26.528 121 NOZI 22.423 23.422 104 SUZ* 14.884 14.818 100 ELEKTRODE 17.422 23.122 133 ZIP center* 12.969 11.783 91 AKTIVNE družbe (povprečje) 23.147 26.343 114 *.invalidski podjetji beležila preskromne rezultate za večji investicijski zagon; definirali so vizijo razvoja posameznih družb: določili smo nosilne programe, potreben razvoj tehnologije, investicije, prodajne in ostale aktivnosti za dosego zastavljenih ciljev družb in s sinergijami zaključila z dobičkom preko 400 milijonov tolarjev; - stabilen, konstitutiven in dolgoročno zastavljen je tudi odnos z zaposlenimi, s sindikati, z mediji in ožjo ter s širšo družbeno skupnostjo. Dodana vrednost na zaposlenega v proizvodnih družbah SI .O VENS KI 11 ŽELEZA K N (v EUR) 1(1.01)0 15.000 5.000 i i Dodana vrednost EUR/zaposl. povprečno št.zaposlenih STRATEGIJA RAZVOJA SISTEMA SLOVENSKIH ŽELEZARN OD 2005 DO 2010 Vodstvo Slovenskih železarn se je ne glede na model privatizacije, ki bo sprejet za sistem Slovenskih železarn ali njegove posamezne družbe, odločilo v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2010 nadaljevati z razvojem sistema, ki je bil v preteklem obdobju zaradi postopkov privatizacije nekoliko upočasnjen. Strategija razvoja sistema Slovenskih železarn je tako še naprej usmeijena v razvoj tehnološko modernega in svetovno konkurenčnega sistema z razpoznavno blagovno znamko ter z visoko produktivnostjo in donosi, ki se bodo približali donosom najuspešnejših primerljivih jeklarn po svetu. Usmeritve in cilje strategije razvoja bodo Slovenske železarne dosegle z: 1. visokimi vlaganji, za katera so podane vse tržne in dohodkovne podlage: z izvajanjem intenzivne investicijske politike so že pričeli v družbi Acroni, v družbah Metal in Noži pa so v pripravi projekti, ki bodo omogočili tehnološko posodobitev, odpravo ozkih grl in vlaganja v potrebne okoljske projekte do leta 2010; 2. nadaljevanjem preobrazbe filozofije in načina trženja proizvodov od prepoznavnega partnerja posrednikov v prepoznavnega partnerja končnih kupcev, s čimer bodo okrepili tudi lastno blagovno znamko; 3. izobraževanjem in povezovanjem s strokovnimi institucijami v Sloveniji in tujini, saj prav pomanjkanje strokovnega kadra in znanja lahko najresneje ogrozi nadaljnji razvoj. Za realizacijo navedenih usmeritev bodo v sistemu Slovenske železarne potrebovali kader vseh profilov, ne samo metalurge, ampak tudi strojnike, elektrotehnike, ekonomiste, kemike ipd., kar si bodo zagotovili z ustrezno štipendijsko politiko, s kadrovanjem in z dodatnim izobraževanjem vodilnega in vodstvenega kadra. Za takšen ambiciozen razvojni program bodo potrebna tudi obsežna finančna sredstva. Delno jih bodo Slovenske železarne zagotovile iz lastnih sredstev, delno pa z najemom dolgoročnih kreditov. I. P. Podjetja pomagala pri nakupu učne stružnice »Novo stružnico smo zelo potrebovali, saj je oprema v delavnici že precej izrabljena. Na novem stroju bomo dijakom omogočili kakovosten pouk, saj bodo lahko pridobili potrebna delovna znanja. Zelo sem hvaležna, da sem pri vas naletela na prijazen odziv,« je dejala Ivanka Stopar, ravnateljica Srednje šole Ravne, ko je 19. januarja letos ob slovesnem odprtju nove učne stružnice pozdravila direktorje nekaterih železarskih podjetij. Kot je poudarila profesorica Stoparjeva, je šola - kot nobena druga - tesno povezana z ravenskimi podjetji. Dijaki, ki se v njej izšolajo, so usposobljeni tako, da lahko že takoj začnejo delati. Glavna izobraževalna programa v tej tehnični šoli sta strojništvo in elektrotehnika, zdaj pa jo obiskuje okoli petsto fantov (sedem deklet je v veliki manjšini). Pridobivajo si srednjo (strojni tehnik, elektrotehnik računalništva) ali poklicno izobrazbo (avtomehanik, orodjar, strugar, rezkalec, brusilec, obdelovalec kovin itd.). Ker se veliko dijakov zaposli le nekaj metrov stran za tovarniško ograjo, je pomoč sosedskih podjetij Sistemske tehnike, Metala, Nožev in Strojev pri opremljanju učne delavnice razumljiva. Nova stružnica HU 410VACX1000 nizozemskega proizvajalca Huvema je stala okrog tri milijone tolarjev. Več kot polovico kupnine je šola poplačala iz prispevkov omenjenih donatorjev. »Če misliš na leto, posej seme; če misliš na desetletje, posadi drevo; če misliš na stoletje, vzgoji človeka,« je zahvalo donatorjem sklenila ravnateljica in hkrati napovedala, da bo v Srednji šoli Ravne zaživel tudi oddelek višje strokovne šole strojništva. A.Č. Novi stroj sta namenu predala ravnateljica Srednje šole Ivanka Stopar in direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnik. Sodobna stružnica je velika pridobitev za kakovostnejši pouk. Poslovna konferenca Skupine Viator & Vektor na Ravnah Družba Sistemska tehnika je že poldrugo leto del Skupine Viator & Vektor. 28. januarja letos so se na Ravnah, prvič doslej, srečali vsi vodilni menedžerji povezanih podjetij in na poslovni konferenci pregledali poslovanje v letu 2004 ter aktivnosti v letošnjem letu. Z njimi sta javnost seznanila tudi predsednik uprave družbe Skupina Viator & Vektor Zdenko Pavček in direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnik. Širitev v vzhodno Evropo Med novinarsko konferenco: Jože Studenčnik, direktor Sistemske tehnike in Zdenko Pavček, predsednik uprave Skupine Viator & Vektor. Skupina Viator & Vektor šteje poleg krovne še 27 družb, katerih osnovna dejavnost so prevozi, špedicija, skladiščenje, vzdrževanje vozil ter proizvodnja civilne in vojaške opreme. V njih je zaposlenih okoli 2400 ljudi. V letu 2004 so podjetja ustvarila 43 milijard tolarjev celotnih prihodkov in okoli 350 milijonov tolarjev dobička. Po Pavčkovih besedah so imela podjetja zaradi zmanjšane dejavnosti špedicije kot posledice vstopa Slovenije v EU kar za 12 milijard tolarjev manj prometa in zaradi podražitve goriv kar za 500 milijonov tolarjev višje stroške od načrtovanih, a so izpad dohodka uspela nadomestiti (največjo pozornost so posvetili organizaciji prevoza, okrepili pa so svojo prisotnost tudi na mednarodnem prizorišču in meji s Hrvaško), leto pa zaključili brez odpuščanja zaposlenih in z zelo dobrimi poslovnimi rezultati. Skupina Viator & Vektor ima podjetja v vzhodni in srednji Evropi. Lani so zaživela še podjetja na Madžarskem, v Nemčiji, Romuniji in v Bosni in Hercegovini. V Sloveniji je podjetje svoj tržni delež okrepilo z nakupom poslovnega deleža v Tovarni vozil Maribor. Prisilna poravnava uspešno poteka, podjetje pa ima dovolj dela. Za izvoz izdelujejo letališke avtobuse, naročil pa je dovolj za pet let. Za iranskega kupca proizvajajo komponente za avtobus manjših dimenzij, posel pa je vreden 38 milijonov evrov. Kot pravi predsednik uprave Zdenko Pavček, si prizadevajo za pridobitev strateških partnerjev, kar bi jim omogočilo tudi triizmensko delo. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor je začel delovati Logistični center Maribor za potrebe Slovenske vojske, Nata in drugih uporabnikov. »V Skupini Viator & Vektor načrtujemo, da bomo v letu 2005 ustvarili 50 milijard tolarjev poslovnih prihodkov, kar je 16 odstotkov več, kot znaša ocena za leto 2004. Načrtujemo tudi, da bo skupina v letu 2005 ustvarila 671 milijonov tolarjev dobička,« je povedal Zdenko Pavček. Mrežo podjetij v vzhodni Evropi bodo še povečali, saj želijo ustanoviti svoja podjetja tudi na Poljskem, v Ukrajini in Črni gori. Njihova ciljna skupina za pridobitev dolgoletnih pogodb za razvoz izdelkov so tudi slovenska podjetja; sodelujejo npr. že z Lekom in Gorenjem. V obeh proizvodnih podjetjih, Tovarni vozil Maribor in v Sistemski tehniki na Ravnah, bodo letos povečali proizvodnjo tako v civilnem kot v vojaškem programu. Med letošnje cilje podjetij Skupine Viator & Vektor sodijo še: reorganizacija v holding, ukrepi minimaliziranja tveganja na poslovnem in finančnem področju, razvoj špedicijskih dejavnosti na trgih nekdanje Jugoslavije, pospešen razvoj zbirnega prometa, obnova voznega parka, razvoj informacijskega sistema, opremljanje učilnic za izobraževanje s področja prevoza nevarnega blaga itd. jo doslej morali izposojati v družbi Stroji. Lanska investicija v proizvodnjo valjev pa tudi že daje prve rezultate, potreben je le še nakup kakšnega stroja. Sicer pa so lani vlaganja dosegla 240 milijonov tolarjev, letos pa naj bi za investicije namenili kar 355 milijonov tolarjev. (Za primerjavo: leta 2003 je bilo v naložbe usmerjeno le 130 milijonov tolarjev.) Slovenski vojski bodo letos dobavili še dvajset šestkolesnih oklepnih vozil Valuk (med njimi tudi ambulantno verzijo), lani pa sojih 23. V podjetju si veliko obetajo tudi od vključevanja v posel, ki gaje Steyr sklenil na Portugalskem, ko je dobil naročilo za izdelavo 260 osemkolesnikov v vrednosti 344 milijonov evrov. Predvsem pa na Ravnah stavijo na Krpana, kot so poimenovali osemkolesno oklepno vozilo, za katerega so licenco za izdelavo pridobili lani. Dokumentacija je Letos prototip Krpana 8x8 Družba Sistemska tehnika je v 70-odstotni lasti družbe Viator & Vektor. 17-odstotni lastniški delež sije z licenco za proizvodnjo osemkolesnega oklepnega vozila pridobila avstrijska družba Steyr, 13 odstotkov lastništva pa ima Družba pooblaščenka Ravne. Lani je ravenska družba iz skupine Viator & Vektor, v kateri se število zaposlenih zaradi sezonskih vplivov giblje od 300 do 320 delavcev, ustvarila 6,3 milijarde tolarjev prihodkov ali za 30 odstotkov več kot leta 2003. Z zmanjševanjem stroškov in s povečevanjem proizvodnj e so ustvari I i 100 milijonov tolarjev dobička ali kar štirikrat več kot leto poprej. Zastavljeni cilji so bili izpolnjeni, je povedal direktor Jože Studenčnik. Ob letošnji realizaciji 6,3 milijarde tolarjev pa predvidevajo okoli 150 milijonov tolarjev dobička. V Sistemski tehniki zdaj znaša razmerje med proizvodnjo opreme za civilne in vojaške namene 28 : 72. To razmerje nameravajo v prihodnje uravnotežiti. Že lani so metalurško opremo uspešno izvažali v Turčijo in Nemčijo, kar nameravajo letos še okrepiti - za proizvodnjo posebnih metalurških linij bodo zgradili tudi halo, saj so si Letos bodo na Ravnah izdelali še dvajset vozil Valuk. Proizvodna hala OE Valuk pripravljena, prototip pa po napovedih direktorja lahko pričakujemo čez pol leta. Najprej bodo vozilo predstavili slovenski vojski. »V zadnjih dveli letih seje pri nas marsikaj obrnilo na bolje,« je poldrago leto delovanja Sistemske tehnike v sklopu Skupine Viator & Vektor povzel direktor Studenčnik, misleč na pomoč pri trženju, vzpostavljanju informacijske tehnologije in naložbe. A. Č. Intervencije poklicnih gasilcev v januarju 2005 18., 25. in 31. 1. 2005 so po vklopu javljalca požarov pregledali upravno zgradbo. 21. 1. 2005 so ob 14.40 pogasili začetni požar v ženski garderobi v valjarni. Druga pomoč in intervencije: 2. 1. 2005 so z detektorjem ugotavljali prisotnost plina na Čečovj u !. 6. 1. 2005 so na balkonu v prvem nadstropju bloka na Javorniku 31 pogasili začetni požar. 13. 1. 2005 so izmerili prisotnost plinov v celotni zgradbi na Srotneku. Med vajo ob izlitju nevarnih snovi 6. 1. 2005 so ob 16.10 po klicu zaposlenih, da so zaznali neznani vonj, opravili meritve z detektorjem v upravni zgradbi. 13. 1. 2005 so ob 13.01 z vodno prho pogasili požar na odlagališču industrijskih odpadkov. 25. 1. 2005 so prepeljali obolelega delavca Šerpe v zdravstveni dom. 29. 1. 2005 so gasili leseno barako na Stražišču. Direktor Gasilskega zavoda Ravne Roman Lupuh, dipl. org.-men. NOVA PODOBA SIJ-a SIJ skupina £ Slovenska industrija jekla V januarski številki smo poročali, da se Slovenske železarne odslej imenujejo SIJ Slovenska industrija jekla. Zdaj objavljamo tudi njihov novi logotip. Hkrati obveščamo tudi, da so se spremenili tudi e-mail naslovi (končnica sl-zel.si v sij.si) ter naslov spletnih strani v www.sii.si A. Č. OBVESTILO UREDNIŠTVA Uredništvo Informativnega fužinarja se je konec januarja preselilo v sobo št. 5 v upravni zgradbi Metala (pritličje, levi trakt). TISOČKRAT NA URŠLJI GORI Na Silvestrovo stana Uršlji gori med številnimi planinskimi pohodniki praznovala svoj jubilejni tisoči pristop na Goro znana planinska pohodnika Branko Božič s Prevalj in Stanko Gosnik z Raven na Koroškem. V prijetnem vzdušju sta bila deležna številnih čestitk in dobrih želja, da s svojimi pohodi nadaljujeta tudi v letu 2005. F. T., Foto: arhiv GRS Prevalje Smučišče v Črni je vedno dobro obiskano. Metalovci so dobri smučarji Območna organizacija SKEI za Koroško je 15. januarja v Črni pripravila 5. prvenstvo v veleslalomu. Kot je povedal organizator Franc Duler, so se v konkurenci več kot sto smučarjev izkazali tudi zaposleni v Metalu. Na drugo mesto se je uvrstil Andrej Plesec, tretje pa sta si delila Bogomir Potočnik in Marjan Hovnik. Na državnem prvenstvu v veleslalomu (Rogla, 11. februarja letos) bo sodelovalo tudi osem smučarjev iz Metala. A.Č. ALPINISTIČNE NOVICE 15. januarja 2005 smo Vinko Močilnik, Franc Pušnik in Stanko Mihev v vzhodni steni Velike Babe (2127 m) v Savinjskih Alpah v treh urah preplezali novo smer. Vstop je iz doline Belske Kočne v Avstriji. Za dolino in bližnje stene je značilno, da jih planinci in alpinisti le redko obiščejo. Smer smo poimenovali: Babji zob ali veselje starčkov, ocena je 30°-45°, višina pa 650 m. Stanko Mihev W ŠPORT ŠPORT ŠPORT PLAVANJE. Športni delavci PK Fužinar so 8. in 9. januarja že po tradiciji uspešno izvedli 32. mednarodni miting »Ravne 2005«. Udeležba na letošnji prireditvi je bila skromnejša glede kakovosti nastopajočih, vendar je nastopilo kar 196 plavalcev in plavalk iz šestih držav. Najboljša rezultata mitinga sta dosegla Kranjčan Aberšek in domačinka Prislanova. V seštevku treh najboljših rezultatov v svojih starostnih kategorijah so bili najboljši: Aleš Aberšek (Triglav Kranj), Damir Dugonjič in Aron Horvath (oba Fužinar), Robi Vovk (Radovljica) ter Žana Prislan, Vita Sonjak in Tamara Miler (vse Fužinar) ter Ana Ribnikar (Triglav). V ospredju so bili prav plavalci in plavalke domačega kluba, saj so se poleg omenjenih na zmagovalne stopničke povzpeli še in osvajali medalje: Rok Sagmeister, Iztok Martinčič, Luka Topler, Martin Paradiž, Mojca Škratek, Garbijela Golob, Lea Kos, Tjaša Etjavec, Teja Pešl, Tjaša Oder, Kaja Sonjak, Adja in Taja Pečnik, Anja Novak in Petra Studenčnik. Na Euro mitingu v Luksemburgu, bilje 22. januarja, sta se v močni konkurenci izkazala Damir Dugonjič in Vita Sonjak, letošnja udeleženca evropskega mladinskega prvenstva, ki bo v Budimpešti. Damir je zmagal med mladinci na 50 m prsno in zasedel 2. mesto na 100 m prsno, medtem ko je Vita zmagala v istem slogu na 100 in 200 m ter zasedla 2. mesto na 50 m prsno. V absolutni konkurenci je Dugonjič osvojil 4. mesto na 50 m prsno, Sonjakova pa je bila v isti disciplini peta. Skupina plavalcev in plavalk Fužinarja je 22. in 23. januatja nastopila v reprezentanci Slovenije na 28. mednarodnem mitingu za pokal »Viareggia 2005« v Italiji. Na prireditvi, ki slovi kot najmočnejše tekmovanje za mlajše kategorije v Evropi, je nastopilo preko 800 plavalcev iz 82 ekip, med njimi tudi sedem reprezentančnih vrst. Mladi plavalci Slovenije so se kar 28-krat uvrščali v veliki finale. Od plavalcev ravenskega kluba sta zmagala Rok Sagmeister na 100 m hrbtno in Mojca Škratek na 100 m prsno. Rok je bil še peti na 100 m prosto, Mojca pa tretja na 100 m prsno. Drugo mesto sije priplavala Tjaša Erjavec na 100 m prsno. Poleg omenjenih so v velikem finalu plavali še: Aron Horvath, Anja Novak in Kaja Sonjak. ODBOJKA. Z zmago proti Pomurju s 3 : 0 v 13. krogu so odbojkarji Fužinarja Metala prevzeli vodstvo na lestvici 2. DOL, s točko prednosti pred Murskosobočani. Obe omenjeni ekipi imata lepo prednost pred konkurenti in se bosta po letu dni bržkone vrnili v najvišjo državno ligo. Ravenčani so v 13 tekmah dosegli 12 zmag in edini poraz doživeli jeseni v gosteh pri Pomurju s 3 :2. ALPSKO SMUČANJE. Na 2. veleslalomu za prvenstvo vzhodne regije Slovenije za dečke in deklice v začetku januarja na snežnem stadionu v Mariboru so se Fužinarjevi tekmovalci uvrstili: med mlajšimi dečki na 5. mesto Anže Zavolovšek, na 9. Jani Kušnik, na 11. Matjaž Plešivčnik. Med starejšimi deklicami si je Nika Puc prismučala 6. mesto. V Kranjski Gori sta bili 8. in 9. januarja državni tekmi dečkov in deklic v slalomu in veleslalomu za Veliko nagrado Hervisa. Prvi dan je smučar Fužinarja Anže Zavolovšek osvojil 5. mesto v slalomu med mlajšimi dečki, drugi dan je bil po napaki na progi v veleslalomu uvrščen na 19. mesto. Nika Puc je v slalomu prav tako osvojila 19. mesto med starejšimi deklicami, v veleslalomu pa je bila deseta. Dve superveleslalomski tekmi starejših dečkov in deklic iz slovenskih klubov za pokal Hervis sta bili 14. januarja v avstrijskem Veissbriachu. Tokrat sta se od Korošcev izkazala Maruša Šteharnik z dragim in s šestim mestom ter Črnjan Debelak, ki sije prismučal 5. in 6. mesto. Fužinaijeva alpinka Nika Puc je pristala na 15. mestu. 15. januarja je na veleslalomski tekmi v Kranjski Gori med mlajšimi dečki zmagal Ravenčan Anže Zavolovšek. Med starejšimi dečki in deklicami sta Debelak in Štehamikova pristala na 5. mestu, Nika Puc je bila 16. Dragi dan je bila na Podkorenu še tekma v slalomu. Med najboljše so se prebili le Štehamikova, ki je bila draga, ter Debelak iz Črne in Maja Knez iz Slovenj Gradca, ki sta osvojila šesti mesti. V januaiju sta bili dve tekmi cicibanov za pokal vzhodne regije. Uvrstitve smučarskih upov Fužinaija: na veleslalomu v Črni: 10. Luka Potočnik, 15. Tina Gradišnik in 18.TinaZmagaj in na super veleslalomu na Peci (Avstrija): 3. Luka Potočnik, 11. Luka Pušnik, 12. Jon Lihtineger, 13. Tina Gradišnik, 15. Nuša Dretnik, 16. Jure Potočnik in 19. Jaka Lesnik. Na smučišču Poseka je bila 30. januaija tekma cicibanov v veleslalomu za slovenski pokal. Najbolje uvrščen domači smučarje bil Luka Potočnik na 11. mestu. Isti dan je bila tekma dečkov in deklic za pokal vzhodne regije na Golteh. Jure Fesel je bil tretji, Nika Puc sedma in Matjaž Plešivčnik deseti. KEGLJANJE. V finalu članskega državnega prvenstva v Kranju, bilo je 15. in 16. januarja, so nastopili štiije tekmovalci koroških klubov. Majda Verbole iz Korotana Prevalje seje uvrstila na 13. mesto, 19. je bil Franc Žagar, 22. Vinko Sonjak (oba Korotan) in 23. Silvo Belaj (Interokno). Naslova državnih prvakov v kombinaciji (štiije nastopi) sta osvojila Marko Oman, član kluba Iskraemmeco iz Kranja ter kegljačica Bresta iz Cerknice Brankica Pavlovič. NAMIZNI TENIS. Igralke Fužinarja hiter diskonta so osvojile 4. mesto med osmimi ekipami v finalu mladinskega državnega prvenstva januaija letos v Murski Soboti. Prvo mesto je pripadlo igralkam Vegrada Velenje, druga je bila ekipa Mute. Pri fantih so si naslov prvaka Slovenije priigrali igralci Murske Sobote. Na 2. mesto se je uvrstila ekipa Preventa Radlje. Kadetinje Fužinarja so obranile lanski naslov ekipnih prvakinj. V finalu državnega prvenstva 22. in 23. januarja na Muti so Ravenčanke v postavi Manca Fajmut, Polona Župane, Katja Šapck in Daija Gerold zmagale v konkurenci osmih ekip, pred ekipama Iskre Avtoelektrike iz Vrtojbe in Logatca. Med fanti je naslov državnega prvaka drugič zapored pripadel igralcem Mute pred ekipama Sobote in Kerne Puconci. ŠAH. V spomin na nekdanjega odvetnika in šahovskega delavca Rajka Poberžnika je SK Dravograd 22. januarja izpeljal memorialni hitropotezni turnir. Med 46 udeleženci je zmagal brat pokojnika Janez Poberžnik iz ŠK Dravograd z desetimi točkami. Pol točke manj je na 2. mestu osvojil Vlado Turičnik, tretji je bil Jože Koletnik (oba Fužinar Hapro), kije zbral 9 točk. Na Ravnah je bil 29. januaija prvi letošnji odprti turnir prvenstva Koroške v pospešenem šahu. Med 39 udeleženci je zmagal Milan Matko pred Radom Rajkovičem (oba Velenje). Sledijo: Ivan Hamik (Muta), Jože Koletnik (Fužinar Hapro), Fikret Šahinovič (Črna), Sandi Krivec (Slovenj Gradec) itd. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA V DECEMBRU Konec decembra 2004 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 1.374 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 12. 2004 zaposlenih 1.039 oseb. V Slovenskih železarnah je bilo decembra 2004 3.126 zaposlenih - poleg v ravenskih družbah še v Acroniju Jesenice (1.325 zaposlenih), Elektrodah Jesenice (178), SUZ Jesenice (228), Železarni Jesenice (1), Žični Celje (I) in v upravi koncema (19). DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 945 ŠERPA 130 STO 2 NOŽI 193 ZIP CENTER 104 PETROL ENERGETIKA 114 RAVNE 75 ŠTORE 39 STYRIA VZMETI 168 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 5 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 43 SISTEMSKA TEHNIKA 322 STROJI 131 Akers VALJI 76 OPREMA 119 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V družbah Slovenskih železarn so decembra sklenili 12 delovnih razmerij za določen čas: 10 v Metalu in 2 v Nožih. Poročilo iz drugih družb: v Strojih so delovno razmeije sklenili s 5 delavci (s 4 za določen in z enim za nedoločen čas), v dražbi Styria Vzmeti so delo za določen čas omogočili 1 iskalcu zaposlitve, v Sistemski tehniki pa petim interesentom. Prekinitve delovnega razmerja V železarskih dražbah so zabeležili naslednje prekinitve: 12 v ZIP centra (10 zaposlenim je potekla zaposlitev za določen čas, 1 je odšel sporazumno z odpovedjo, 1 pa je postal brezposeln in čaka na Zavodu), 6 v Metalu (vzroki: upokojitev, sporazumna prekinitev delovnega razmerja, potek pripravništva ter trikrat potek zaposlitve za določen čas) in 1 v Šerpi (sporazumna prekinitev). Spremembe v dragih družbah: v Strojih je 5 delavcem potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, iz Sistemske tehnike pa sta odšla dva (potek zaposlitve za določen čas in sporazumna prekinitev delovnega razmerja). Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. Snežna pravljica pod Peco V Podpeci je zadnji konec januarja zraslo veliko snežno mesto gradov, tokrat že trinajstič zapovrstjo. Sto ekip je ustvarilo prave umetnine, nad katerimi je bil navdušen tudi kralj Matjaž. Zavidali so mu jih tudi tisoči obiskovalcev, ki so jih prišli občudovat od blizu in daleč. Žal bodo gradovi stali le do prve odjuge. A. Č. Foto: Stanko Mravljak Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali: arhiv GRS Prevalje, Stanko Mravljak, in uredništvo. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. NAGRADNA KRIŽANKA št. 109 Nagradna križanka št 108 - rešitev vodoravno: VELESLALOM, ARHITEKTURA, RI, SETI, AR, ANK, KOROŠKA, NAVAL, ARO, ARAS, ALBA, MODERNA, AON, KOR, NEP, RTI, LAJEŽ, SKET, VINO, ANKARA, ITT, KRI. Žreb je odločil, da GORSKOKOLESARSKI VODNIK PO MEŽIŠKI, ZGORNJI DRAVSKI IN MISLINJSKI DOLINI prejmejo: Lazo Savič, Sistemska tehnika; Miran Stropnik, Akers valji in Toni Čepin, Lenartova 14, Mežica. ČESTITAMO! študijska knjižnica PER INFORMATIVNI 2005 fužinar Nagradni svoje podatke 2005 na našlo Informativnega Koroškem. Zai rešitve f'otoko| sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. 658(497.12)(085.3) 3009144,2 COBISS o KEMIJSKI ELEMENT Cr REKA V ŠVICI AAR RAJKO DOLIN- ŠEK FR. IGRALKA ANOUK VRSTA DETELJE KAZALNI ZAIMEK CITROENOV AVTO OBIČAJ PRVA SLO. FILM. IGRALKA NEMŠKO MOŠKO IME VELIKA PAPIGA NEKDANJA DEŽELA SLOVENCEV A A LJUBI- TELJ RADIJSKIH SIGNALOV A I ORANJE R MLADIN- SKA KNJIGA PRESTOL M SLIKARKA KOBILCA VESOLJ- SKO VOZILO ZVEZDNI UTRINEK E E LIK. UMETNOST (LAT.) IF VOJAŠKO VAROVA- NJE VELIKO SITO E DRAGO INKRET EKONO- MIST MOČAN ČLOVEK GLOHOK DEL POTOKA NUKLEIN- SKA KISLINA 100 MESTO NA ISLANDIJI TV MONITOR R SLO. SMUČAR VUGRINEC EDO NAHTIGAL BEOTIJEC N GORSKI REŠ. ČOLN NORV. SKAKALEC UEKELSOY RAJKO LESJAK VNETJE SLUZNICE A R PIJAČA ST. SLOVANOV ŽIVLJENJ. TEKOČINA ANDREJ MODREJ KUBANSKI MINISTER RA UL VEZNIK GRADBENI KLEMENTI S STEKLOM TEDENSKA TRIBUNA O VODJA OBČINE IGRA S KARTAMI A PREDSED. OZN KOFI IKO ORGANIZ. REKRE- ACIJA R Sponzor tokratne križanke je SISTEMSKA TEHNIKA iz Skupine Viator & Vektor. Prispevala je tri nagrade: BREZROKAVNIK, MAJICO IN KAPO (vse z logotipom podjetja). IME IN PRIIMEK: PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: KOROŠKO OSREDNJO KNJIŽNICO ROVNE